OPAZOVANJE LUNINECA MRKA V ŠKOFJI LOKI 16. septembra 1978 so bile dane vse možnosti za opazovanje in spremljanje popolnega luninega mrka v Sloveniji in seveda tudi v Škofji Loki. Ker je okoli ca Škofje Loke zaradi mestne razsvet ljave (polucije svetlobe) manj primerna za nočno opazovanje neba, smo se odlo čili spremljati Lunin mrk izven Škofje Loke. Za kraj opazovanja smo izbrali Lenart nad Lušo, in sicer ravnico pred šolo na vzhodni strani z nadmorsko vi šino 780 m. Točne podatke o vseh fazah mrka smo dobili že v Astronomskih efemeridah za leto 1978, ki jih izdaja Astronomsko-geo- fizikalni observatorij na Golovcu v Ljub ljani. Začetek splošnega mrka je bil ob 18. uri 20,2 minute, začetek popolnega mrka je bil ob 19. uri 24,4 minute in je dosegel kulminacijo oziroma sredino ob 20. uri in 4,2 minute. Od maksimalne fa ze mrka je luna prihajala iz sence ter je bila zopet polno vidna ob 21. uri 48,1 minute, kar pomeni, da je bil ob tem ča su končan splošni mrk. Splošni mrk je trajal 3 ure 27 minut in 9 sekund, po polni mrk pa eno uro 19 minut in 5 se kund. Mrk je nastopil ob padnem vozlu luninega tira z astronomsko dolžino 356,9 stopinj. Tega dne, to je 16. septembra 1978, je luna vzšla že ob 15. uri in 51 minut, za šla pa 17. septembra ob 0,59 minut in bi jo bilo mogoče opazovati ter spremljati skozi vse stopnje prehoda v in iz Zem ljine sence, skratka ves potek luninega mrka, in toliko bolje, ker je 16. septem bra sonce zašlo ob 18. uri in dvanajst minut po srednjeevropskem času. Zara di izbrane točke opazovanja pri Lenartu nad Lušo je sonce zašlo za hribi že dvaj set minut prej, pogled je povsem odprt proti vzhodu, kar bi teoretično nudilo možnost za opazovanje lune od takrat, ko vzide in s tem tudi ves potek mrka. Ide alni pogoji za opazovanje nočnega neba so bili že 15. septembra. Vendar pa je 16. septembra hladna fronta, ki ie prek Alp prinesla oblake, prekrižala vse na črte in idealni pogoji od dneva prej so se tako poslabšali, da je bilo opazovanje mrka skoraj onemogočeno. Zaradi tega nismo mogli opazovati ne začetka sploš nega in ne začetka popolnega mrka, ker je bilo nebo prekrito z oblaki. Skozi oblačno nebo se je luna prika zala šele ob 20. uri in 29 minut po sred njeevropskem času, torej že po maksi malni fazi mrka. Tako je odpadlo spre mljanje celotnega poteka mrka in ugo tavljanje raznih podatkov, ki jih ob ta kih prilikah ne smemo opustiti in bi jih lahko ugotavljali, saj smo bili dobro opremljeni z instrumenti. Za fotografira nje smo uporabljali ruski teleobjektiv MTO 1000 F 10,5 in Schmidtov teleskop Celestron 8 s premerom objektiva 200 milimetrov in svetlobno vrednostjo F 10 z ekvatorialno nastavitvijo in s sledil nim mehanizmom z električnimi korela- cijskimi komandami na rektascenziji in z ročnimi po deklinaciji. Poleg teh spe cialnih aparatov smo imeli postavljenih Se nekaj drugih navadnih fotografskih aparatov za film 6X9 in maloslikovni film. Teleskop smo morali rektificirati dvakrat, ker se pred mrkom ni videlo do volj svetlih nebesnih teles. Fotografije so bile posnete v izredno neugodnih vremenskih pogojih: poleg meglic, ki so jo prekrivale, se je luna občasno prikazovala še izza koprene ob lakov, skozi katero je bilo mogoče foto grafirati mrk le ob njegovi zaključni fa zi. Objavljene fotografije so bile posnete s teleobjektivom MTO 1000, F 10.5 na film ILFORD HP 4, ki ima občutljivost 400 ASA in je bil razvit v Microphen razvijalcu 6 minut. Za fotografiranje je bil uporabljen trdi papir Efke.