324
Luka Vrbec.
»»Ti ne veš, kakšnega duha si. To ni po Gospodovem nauku. Štefan, mi se bojujemo z orožjem resnice, in ne z mečem.««
»Morebiti, pa jaz tega ne razumem. Jaz bi raji zgrabil za meč in rekel: Udarimo, kakor sv. Peter. Ta je prava! Kaj  hočete?   Luteranec  že  ve,  kje je
• H
C
ji M
u
>
'u
D «
i) O
C 03 •J? Ji
d
J4
D U • ¦-i
>
resnica, pa ne mara zanjo.« — »»Štefan, ti govoriš po svoji pameti. Kaj pa, ali ni nikogar danes iz Dobrepolj?«« — »Do-sedaj še nikogar. Pa čas je za večerjo. Ali smem prinesti kmalu? Drugi gospodje   so vsi  doma.« — »»Pokliči jih
in prinesi na mizo!«« — Nekoliko časa
v
preide, potem se Štefan zopet vrne. — »Gospod, neki mož iz Dobrepolj je tukaj in želi z vami govoriti.« — »»Takoj ga privedi noter! Kakor za nalašč! Pa počakamo z večerjo.««