R. Maister / Dolenjska noč
Za slovo je solnce reklo:
Dedci, le še posedite,
suho grlo omočite,
pipo izkadite,
potlej pa naravnost spat!
Jutri bom že zgodaj peklo.
Gospodinjam je dejalo: Rožni venec kar začnite, hlev in hišo pokropite, kamrico zaprite, potlej pa le urno spat! Jutri bom pošteno žgalo.
In je šlo za griče ...
Nočni hripavi čuvaj
že skoz vas  enajsto kliče
in podi fantiče:
Spet dekleta mi budiš?!
Zjutraj bo pa vstati križ.
Alo! — Boš?!... Domov in spat!...
— Kmalu pridem spet nazaj...
Pa ga ni —
V mesečini iz gorice beli se zaspano lice zidanice... Viničar že davno spi.
Le veseli striček čriček še fantuje, piska, vriska in pritiska:
Letos solnce žge za tri, kar za tri... za trikrat tri! Spet bo enkrat dober cviček.
432