GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 15.
ČEDAD, 3. OKTOBRA 1950.
■'Na
semi pojenji vi-lasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
ZAČASNO UREDNIŠTVO IN UPRAVA V ŠT. PETRU
OB NADIŽI
Leto I — Štev. 1.
BENEŠKIM SLOVENCEM
Beneškim Slovencem iz Terske, Nadižke, Idrijske doline in Rezije.
Z velikim veseljem in zavedajoč se važnosti tega koraka objavljamo danes prvo številko »Matajurja«. S tem časopisom hočemo mi, ki smo sinovi ljudstva, pokazati, da nismo pozabili velike bede, ki vlada po naših dolinah, čeprav smo zamenjali koš in kosir (falciola) za pero in kn jigo, da nismo pozabili kako težko si moraš služiti svoj vsakdanji kruh.
Pravzaprav ne smemo reči kruh, ampak polento. Tisto polento, ki jo otepavaš zjutraj, opoldne in zvečer z malo mleka ali radiča in včasih s koščkom sira.
Hodeč po drugih deželah nismo nikjer videli, da bi moral ubogi kmet s tolikim trudom tako malo pridelati. Nešteto člankov smo čitali po časopisih in revijah, v katerih se opisuje beda ljudstva v Južni Italiji, poslušali smo mnogo govorov o tem problemu, toda nikoli se ni nihče oglasil, da bi govoril o tvoji bedi.
Po strmih in včasih zelo nevarnih pobočjih tvojih gora moraš kositi travo in znositi seno na hrbtu do senika. Često niti ne moreš opravljati poljskih del, katerih breme moraš prepustiti ženi in svojim otrokom, ti pa greš za gozdarja (boscaiolo) v tuje kraje, da bi lahko na zimo prinesel nekaj denarja za plačilo davkov, s katerimi si preobremenjen in za življenje pozimi.
Tvoje njivice so majhne m jih moraš vse prekopati z motiko, ker si ne moreš pomagati z drevesom. Žito, ki ga na ta na čin pridelaš, te stane najmanj trikrat toliko kakor je njegova kupna cena na trgu. Vendar te to ne briga, ker ne meriš svoje ga truda.
V zadnjem času je vlada sklenila ustanoviti posebno blagajno za Južno Italijo, ki bo potrošila v desetih letih kar 1.000 milijard lir za tisto deželo. Človek bi mi slil, da ljudje tam živijo slabše od tebe, beneški Slovenec; vendar pa ni tako. Zakaj torej vlada toliko skrbi zanje in ss nič ne pobriga zate?
Pri zadnjih volitvah je opozicija v Južni Italiji pridobila precej glasov (voti) in to je vzrok, da je demokrščanska vlada določila milijarde, ki naj ji vrnejo izgubljeno simpatijo pri tem ljudstvu in pri njegovih poslancih.
Tudi ti si volil 18. aprila 1948. Nekateri ljudje sedijo v parlamentu in v senatu s pomočjo tvojega glasu. Nihče pa se ni najdel, ki bi opozoril vlado na težke pogoje tvojega življenja.
Če čitaš časopise boš našel v njih večkrat obvestilo, da je ta ali oni poslanec dosegel podporo za ta ali oni kraj. Tisti kraj je vedno v Karniji ali v Furlanski nižini, nikoli po ni t’ Beneški Sloveniji.
Nihče se ne briga zate: zato smo sklenili izdajati ta list. Z njim hočemo pomagati tebi, ho-
čemo opozoriti javno mnenje na tvoje potrebe. Ti, ki ga boš či-tal in mi, ki ga pišemo smo iste kWinrVW Usti ubogi gorjani, ki ne smemo povedati odkod prihajamo, kadar pridemo v dolino; ker nas sicer Lah v obraz ali za 'hrbtom zmerja s »s'cavo«. Zanj namreč smo mi neka nižja bitja.-
S tem časopisom hočemo torej zahtevati naše pravice, hočemo da naši življenjski pogoji ne bodo več tako težki, da si tvoja žena in tvoji otroci né bodo več kvarili zdravja pod težkimi bremeni sena in koši z gnojem. Za dosego tega pa so nam potrebne ceste, očiščenje kamnitih zemljišč, pogozditev golih gorskih pobočij in vodovodi z zdravo pitno vodo, ker tista, ki jo moraš piti sedaj je v največ primerih nezdrava in okužena.
Ni treba misliti, da bomo z lahkoto dosegli ugoditev našim upravičenim zahtevam. Komur se dobro godi se ne briga za o-nega, ki mu je slabo. Malo je takih, ki- hočejo živeti in pustiti živeti, prev-eč takih, ki hočejo živeti in izkoriščati šibkejšega.
Ko bomo zahtevali naše pravice nam bodo prav gotovo očitali iredentizem in protidrzavno delovanje samo zato, da ne bo treba ugoditi našim upravičenim zahtevam. Ti jim seveda ne smeš verjeti, ker naš namen in cilj je izboljšati tvoje gospodarsko, kulturno in socialno stanje in videl boš, da se pri tem ne bomo mešali niti s strankarstvom.
- V nobenem primeru nas stran-
karstvo ne sme. razdvajati, ampak se moramo združiti in ostati združeni, ker edino na ta način bomo lahko uspešno branili naše koristi.
Beneški Slovenci!
»Matsjur« bo izhajal dvakrat na mesec in ti bo na kratko prinašal vse novice, ki te zanimajo, zlasti pa take, ki zadevajo življenje Beneške Slovenije.
Gotovo te bo zanimalo vedeti, kdaj in od kje so prišli tvoji pred-starši v kraje kjer sedaj živimo, kaj vse so doživeli potem, ko so se naselili v teh naših dolinah. Zato bomo v listu pisali tudi o zgodovini domačih krajev.
V 1'stu ne bomo nikoli pozabili dati vse tiste nasvete in navodila, ki ti bodo koristili pri tvojem delu in v tvojem vsakdanjem življenju. Pravtako bomo v vsaki številki poročali o življenju posameznih vasi, o njihovih potrebah in o načinu, kako jim pomagati.
Naši dedi so imeli navado, da so
se v dolgih zimskih večerih zbirali pri ognjišču in tedaj je družinski poglavar pripovedoval mlajšim dolge zgodbe, katere je v svojih mladih dneh slišal od svojih prednikov. Mi bomo take zgodbe zapisali zate in jim priložili še nove, da si boš z njimi krajšal večerne ure ob ognju ali pa nedeljski počitek v senci.
Predvsem pa ti bomo skušali stati vedno ob strani kot dobri prijatelji, ki so vedno pripravljeni pomagati kadar je mogoče in ti dati dober nasvet ali informacijo vselej, k^d°r na? h^š vpraša! zanjo.
BENEŠKA SLOVENIJA
Mirilo 11150 000
KXB3 Drtavna m«jo do lclat917 P«IM Jezikovno. mejo.__________
potok ■
\ cesta železnica
L
uccu
POSTONIC
ČAMPON
VELIKI VEM
•	Knrnan	^	®
Srpenica.
^ Traili	'<P\J/iBrezie
^ • •Tlajpa
\»Cviiuia/<' Jivrh^jtDebdd Vi 2 oni • /j:
UG
EM
Breginj m Sedlo
/lonienarj
m SmerCeui
iiitrj
TARČEN?
KOBARID
Krnica
kobre
•j» Gorenje
Uphna
\f>oriin] Podreti AIVANAC i „• • ičSnebola trbec kavne
S
%lòhedii^^
^^Crni Vrh
•	/4.Stupici
Užmjn
««aaa«»
opojni
• iljrsin
• Ronec tfremur.
'Srtsce GB^rius
'povodni
*P,ce/frapdnicf Grrcek^J K/oc/ičj 9 — G.lrblij
m Oblica
ttaierole
S.. Lindcr9 O iarmsi •
enard
ČEDAD
KANAL
/ ÓU/5 oom l •Cele
VIDEM
Hirnik
Njolenje
GORNJEM ZEMLJEVIDU NI ZAZN AMOVANA REZIJA, KI SPADA TUDI K BENEŠKI SLOVENIJI
9
i~S~^ ~V 11 s	■
Nekaj o obisku v
On. De Gasperi je obiskal naše kraje. Ali je prišel v1 Videni ini mimogrede še v Čedad, da bi stopil v stike z beneškimi Slovenci? Tq ja bilo prvič, da je prišel nek ministrski predsednik v Beneško Slovenijo itn zato je še tembolj važno če kaj več spregovorimo o tem dogodku.
Za nas besede - za druge dejanja
Ko je Do Gasperi govoril o naši pokrajini v š.rokem pomenu in menil pri tem poleg Beneške Slovenije tudi Karnijo in Furlansko nižino, je izrecno poudaril, da je treba to deželo, kakor predele v Južni Italiji, smatrati za najrevnejšo deželo Severne Italije, ki potrebuje takojšnjo in učinkovito pomoč vlade za izboljšanje življenjskih pogojev svojega prebivalstva.
Tedaj sem mislil na obsežna izboljševal-na dela, sanjal sem o hišah, šolah, cestah; pokopališčih in vodovodih; o znosnih življenjskih pogojih za vse.
Nek starejši človek mi jc pripovedoval, da jo že nekdo, ki je bil načelnik vlade in ki so ga rte vem po kakšni pomoti potem) obesili, napravil tak govor in obljubljal, dia se bo vlada zanimala za gorske predele. Potem pa ni prišlo drugega kot samo povišanje davkov.
Nisem mu verjel, ker sem mislil, da je to njegovo pripovedovanje posledica nezaupanja, ki se polasti revežev, kadar vedo, da se nihče ne zanima zanje.
V resnici jo bilo pozneje določenih 197 milijonov lir, kateri so namenjeni za iz-boljševulna dela na Ledri, Tjlnientu, Celimi Meduna, Furlanski niž ni, pri kana-
De Gasperijevem ViÒmu in Ceòaòu
lu Mondina, hudourniku Cormor in pri kanalu »Della Vittoria«. Pozneje je bil določen še nov in večji znesek, pa tudi ta za ravnino. Ali je to obetana prednost za bolj revne?
Ali morda mislijo, da so za nas hribovce že dovolj same obljube?
Prijateljstvo s sosedi
On. De Gasperi je govoril tudi, da želi italijanska vlada vpostaviti prijateljske odnošaje z bližnjo Jugoslavijo.
Tak sporazum bi bil še posebno važen za ljudstvo v Beneški Sloveniji, ker bi na ta način!imeli možnost dela in zaslužka v inozemstvu.
V naših dolinah je izkoriščen vsak košček zemlje, ker so naši predniki z velikim potrpljenjem prekopali vse bregove, da so lahko zasejali koruzo in krompir kjerkoli je bilo mogoče zbrati pest zemlje. Toda število prebivalstva je mnogo večje, kot ga more preživeti ta zemlja in zato se mora mnogo ljudi začasno ali trajno izseljevati.
Dokler je dežela pripadala bivšemu av-stro-ogrskeanu imperiju, ni predstavljal problem izseljencev posebnih težav. Vzhodne dežele, ki tvorijo sedaj del Jugoslavije, Ogrske. Romunije in Poljske, so obsežne in redko naseljene ter so z lahkoto porabile tisto delovno silo, kj pri nas ne vemo kam z njo. Ko je prišla dežela pod Italijo je postal ta problem takoj težji zaradi stalnih in v dno večjih državnih kontrol preko katerih smo prišli do današnjega nevzdržnega stanja.
Kmalu po koncu zadnje vojne so mno-
gi naši, ljudje (dobili delo v Jugoslaviji. Pozneje pa je bilo nemogoče menjati dinarje v lire, ker nista obe vladi sklenili v tej stvari nikakega sporazuma. Tak sporazum bi sedaj pomenil ponovno poživitev izseljeništva, ki je bilo že prej precej močno in ki lahko postane še močnejše v prihodnosti, ker se Jugoslavija ria široko in naglo industrijalizira in nam je dobro znano, da potrebujejo tam poleg strojev tudi delavce, kot so potrebne delovne roke na polju.
Raznarodovati - »necesse est«
Menda pa si italijanska vlada ne želi, da bi se usmeril izseljeniški tok beneških Slovencev proti F'LRJ, ker se boj, da bi ae tako zavlekel ali celo popolnoma prenehal raznarodovalni proces tega ljudstva, ki se yršt od 1866. leta do danes in ki je imel nekaj uspeha v predelih, kjer je večji stik s Furlani.
Ta raznarodovalni proces se je sedaj še bolj zaostril. V Beneški Sloveniji so začeli odpirati otroške vrtce, kjer zbirajo triletne otrcke, da bi jim že v tej otroški dobi vcepili italijanski jezik. Tako jih hočejo že v detinstvu odtrgati od njihovega materinskega jezika. Pri tem pa italijanska vlada ni imela za cilj kulturni dvig, ampak je odprla te šole v okviru gonje proti Slovencem.
Te otroške vrtce upravlja ONAIR (Državna podporna ustanova Italia Redenta), ki se je komaj sedaj spomnila na naše kraje, čeprav je minulo 84 let odkar so bili osvobojeni ali1 bolje rečeno zasedeni.
Pravi namen teh otroških vrtcev se vi-
di tudi iz tega, da so našli zanje potrebna sredstva, medtem ko jih ne morejo najti za zgraditev osnovnih šol in morajo marsikje poučevati v neprimernih prostor'h, ki so često pod isto streho z gostilno.
Tako n. pr. so vaščani v Sedbšču še vedno brez osnovne šole in otroci morajo hoditi v Brdo ter so zlasti v zimskem času izpostavljeni vsem vremenskim nepri-likam. Pač pa ima ta vaa skupaj z Brdom na sredi poti raed obema svoj otroški vrtec.
Manjšinsko vprašanje
To vprašanje tvori sestavni del priznanja pravic manjšinam vsake demokratične dižave, kakor bi bila dolžnost pristojnih oblasti.
Fašizem ni priznal problema slovenske manjšine in je to odkrdo pokazal ter ht tudi dosleden v svojem postopanju, medtem ko sedaj njegovi nasledniki ne znajo več biti niti doeledm.
Gn. De Gasperi je ob svojem obisku v Čedadu priznal, da tukajšnje prebivalstvo tvori slovensko manjšino v okviru italijanske države. Italijanska vlada b' zatorej morala, kakor je to storila za francoske in nemško manjšine, ustanoviti po vsej Beneški Sloveniji državne šole, v katerih bi bil za slovenske otroke uveden slovenski učni jezik.
Napaka, ki jo je treba popraviti
še eno pripombo moramo napraviti v zvezi z obiskom ministrskega predsednika v Čedadu. Ob tej priliki se je hotel pogovoriti z župani Beneške Slovenije. Ne vemo če nalašč, ali ker je b'l slabo obveščen. pa je govoril samo z nekaterimi župani Beneške Slovenije.
Slovenci namreč prebivajo strnjeno p« vseh prednjih obronkih Julijskih Alp, do (Nadaljevanje na 2. strani).
Stran 2
»MATAJUR«
Št;v. 1
Danes leDI, iniri komu druoemu
Zahtevati, kakor je dejal Cartesio, da bi imeli vsi jasne in čista pojme, bj bilo morda preveč. Toda nedvomno bi' moral imeti jasne pojme novftnar, ki piša v časopisja z namenom, da bi [»cucii svoje čita-telje. V resnici pa...
Nek nepoznan umetnostni kritik je hotel enkrat toliko stopit'! iz svojega vrta in kopati na zemljišču, ki j)el bilo malo bolj trdo. Nil nam znano 'kakšna j globlja osebna poznanja'so ga pripravila do tega, da je npravil anketo o problemu Slovencev, ki, žive V Italiji 2e okrog 1300 let živijo Slovenci v zgor" njih delih Terske, Nadižke in Idrijske doline teT so ohranili do dlanašnjih dni svoj jezik >n nameravajo tudi v bodoče govoriti V svoji materinščini To dejstvo pa nekomu ne ugaja in zato je moral iti ta človek po kostanj v žerjavico ter skušati dokazati, da ti Slovenci niso Slovenci ampak Italijani. To pa 'iz enostavnega vzroka, ker izpolnjujejo svoje dolžnosti nasproti Italiji.
IZ VZHODNE BENEČIJ
DUQE
Duge je majhena vas zasedana v visoki guori med zgornjim Trbjam m Oblico. Prebivalstvu jc izključnu vdana poljedelstvu in gozdosjekanju. Večinoma buojših ljudi su izsejeni v inozemstvi in pridnu pošijaju družinam svoje prihranek« de lahnejše iste boju prež.vjele.
V vasi nje o bedne prodajalne in ljudje za previdat družinu vsakdanjih živil, su prsijeni kar eni ur in pu hoja za priti do bližnje butige, namrejč do Klol ča. Klo-diič je vas madie na pa velikega prometa: ima punu butg vsakovrstnega blaga, ki se prodaja s čarjesmjerno ceno. Te jasnu de butigari koristiju, kjer daleč v okuolici nje druge butige ki bi jim moglà djelal’ kon-kurencu, in ljudje muoreju za njih potre-binja do njih al’ pa dio zlo delečega Čedada za vdobit' blaguò cenejše, pa tuo se ne splača. Očitnu je vidiit’ de Klodjčanj eu obagatjeli z zatiranjam.
K bi se ne mogluò se zluožt ljudstvu in vstanovil’ enu konsumnu društvu, v kateri bi se kupavalu vsakovrstnu blaguò po pnimjerno pravični ceni, rajš ku se pust't’ siaat’ od zvitih, ‘ nikdar šiitih butigari-ju. Eno konsumnu društvu bi postala velikega knri-ta za sodružnike. kjer vsak eo-družnik bi lahku tud’ svoje produkte pro-d'iu po pravični ceni konsumni druStv’, prez skrbj ponujanja produkta domačim m tujim targovcam, Id gledaju plačat’ bla-guòl polovica manj kot je vrjednu.
Upamu de ljudje Fronte boju podpje-ral’ diobru iniejation.
BRIŠČE
Nje še dugu mje3cu od tesa, nekatere osebe našega zaselka su hodile po hišah in zahtevale od vsake obveznosti podpis za tisoč lir: vsota je bla imjela bit upora-bjena za obnovu starih vodil vodè. ki su pr c maj ha no obsežnosti za n a pojavu potrje-bne vodè po vasi; istočasnu je bila opro-
(Nadaljevanje s 1. strani.) vključno Terske doline. Nobeden pravi al' namišljeni učunjak, pa če tudi je pripravljen prodati svoje misli za nekaj grošev, ne bi mogel dokazati nasprotnega. Če že v naprej izključimo domnevo, da je on. Ite Gasperi postopal zlonamerno, moramo ugotovib, da so bili njegovi sodelavk zelo slabo obveščeni in zelo prepojeni s šovinističnim duhom.
Mislijo in bi nadi prepričali tudi druge, da je treba zaradi državne varnost' poita-lijarčih (Slovence. To je popolnoma zmotno. Italijani Tdčinskega kantona so zvesti in dobri švicarski državljan'. Tudi Beneški Slovenci so se 'izkazali dobri državljani.
In vendar švicarska Zvezna vlada ni nikoli poskušala razna roditi teh ljudi, medtem ko «e pri nas že 84 let sistematično krši vse manjšinske pravice iti se hoče na vsak način potujčiti naše ljudstvo.
Fašizem je ta postopa k pripeljal na višek. Čas bi bil, dh vlada, ki pravi, da je demokratična, spremeni svoje stališče in popravi kolikor je mogoče napake preteklosti.
Pomirite se g. Madzan-j, in ne pomešajte preveč svojih idej:
Beneški Slovenci so že 84 let italijanski državljani. Kakor so nekdaj v miru in v vojni izpolnjevali svojo dolžnost nasproti avstro - ogrskemu imperiju, tako izpolnjujejo sedaj1 svoje dolžnosti do Italije in jih bodo izpolnjevali še naprej dokler bo Beneška Slovenija spadala pod Italijo na isti način, kakor vršijo Italijani, ki so se izselili v Ameriko, svojo dolžnost do njihove nove domovine. Izpolnjevati svoje dolžnost db Italije še ne pomeni, da so Slovenci Italijani.
Vsekakor iona lahko vsak človek svoje lastne ideje in tako si tudi g. Manzano lahko obdrži: Vendar bi storil dobro če bi si zapomnil, da Italijani v Združenih drža-vah Amerike imajo lahko svoj časopis, šole v svojem jeziku in da lahko govorijo v svoji materinščini, ne da bi jih kdorkoli skušal raznaroditi. Slovenci v Italiji pa vsega tega nimamo in ne smemo.
šena komunska podpora kjer vsota podpisana nje bila zadostna. Pa prošnja je ostala prez uspeha-
Sodaj v Briščah tračnica stare pot, ne nove ki je asfaltirana, je mnogu neredna in pokvarjena, pa obedan se ne briga za poravnanje. Zanad’ nalivu je povsodl pu-na jam. takuò de čez njò je nemogoče ka-kršnu vozilu. Je dužnost občinske oblasti oskrbjet’ pomanjkanju zak pot je občinska- Ljudje mrmraju, praviju, de komun zapravja denar za gradbu klanca, ki bo vezu Nedlišku dolinu z goro Mijo, kjer nje vasi niti hiš. Ljudje pravičnu Sodju de buj važnu je zadovojit’ potrjebam ene vasi ku ne graditi klance, ki ne dajò korista ljudstvu.
SREDNJE
Tud/ naš komun, vič al’ manj kot po-vsjerode, nudi svoja pomanjkanja; n. pr. vodovode, poti, šuolske poslopja in druge potrebščine za udobnosti in zmieraj buj povečanih zahtev ljudstva. Sevjede med vsjem potrebščinam prva bitrješena bi imjela bit’ tista katera najbuj joj’ čutit’.
V našim komunu ljudstvu se najhuj žrtva zarad’ vodè. Poaebnu v poljetjeh, vasi, še kadar nje velikega šuša, ostaneju prez vodè in ljudje a veliko težavo hodjju točit’ vodò po potokah in vsjerode kam vedo za kak studenec al’ curek, če ncčiju vmrjeti za žejo in če čeju ohranit svoju ži-vinu. Srjednjuc’, kjer njih vas je narbuj v kritičnem položaju zaradi’ prmanjkanja vodè, su zahtevali de občinski možje bi zjavil’ dejstvu provincijalskim oblastim. Kjub razgovarjana ljudstva, 03ebe po-tav-jene na občinskih oficah, ugovarjoč se
ti dnu, njesu tjele prizvolit’ zahtevi ljudstva. Ljudstvu je zahtevalu db bi bila sprožena oblast nujnu za pomoč rešitve položaja. Gotovu gospuodje ki sedijo v sjenci na občinskih oficah se ne brigaju za žrtve naših gorjancu, zak ne vedo ki če rejč bit’ pisijen težkemu djelu od zjutraj do večera jzčrpajoč moči za košček pulente. Kaj njim briga če ljudstvu je brez vodè !;n drugih elementarnih potrebščin. Pa bi radi vjede-li ki stojo na takih pre torah če njemaju skrbjet’ za pravice ljudstva.
Kjer občinske osebe se njesu upale o-glasit’ pr oblastih, ena ženska z vasi je odločila telefonirati na Prefektura v Videm, kteri j« zjavila položaj v Srjednjeh zaradi vodè. Takoj je prhfteu na mest z automobilam provincijalni Inšpektor in potem ki očitnu sej’ prepriču de ljudstvu je imjela rjies nujnu potrjebu vodè, sarn takoj je oskrbeu za udobne uredbe. Od istega dneva, autosod svakdan po enkrat in dvakrat je vozu vodò v Srednju, in kak dan pozneje tud’ v Ravne. Malu dni po začetku, zavoju slabe pot, autosod sej prevmu An zvaliu za 50 m na dUgiim dol po starmin bregà; takuò dok autoeod ne bo spet na mestu, (če bit znest’ gor na cjestu autosod kos Za košen, in ga nazaj zluožt’ in postrojih), bomu ponovna v stiskah zaradi, vodè. Za sreču austist autc-soda je ostu nepoškodovan.
KAL
Že od vič Ijetih v naši vasi se protestira (ugovarja) za pomanjkanje vodè in gradbu enega vodbvoda, ki v možnosti bi o-kr-beu potrjebščinu vodè. Oblasti, kot po navadi, su zmjeraj obečovale in odlašavale, takuò de nič konkretnega je bluò naretu. Ljudje, posebnu ženske, sni prsijeni hodil’ točit’ vodò za potrebščinu vič ku en km. pot daleč od vasi, čez nehodnui stazò. Kjer pa podneve moški in ženske muoreju na djelu v grič, naj za košnju sena al’ za druge djela, gredo h studencu točit' vodò kadar se povmeju z djela, zvečer namrejč, takuò pr studence su vsi hnadu nabrani, in muoreju čakat za točit’ izmenoma z veliko zamudo.
PODBONESEC
Pred čašam Civilni Genij z Vidma je začeu gradit’ klanec (mulattiera) po katerim Naihiška dolina bo v zvezi s guoro Mijo. Djielu za klanec je bluò zacetu blizu Stupce. Za gradbu jev blò navzetih 56 djelu-cu, katerim je bluò oberami za dnevnu plaču SCO lir na glavu in še dva pasta (hran;). Gledè obječanja dvjeh paštu izhaja nasprotnu, namrejč obječanje, kakor po navadi, druzega nje kot samuò obječanje imprezarja (podjetnika): »Obečat' in zlagat’«; v resnici djeluci muoreju sami poskrbjeti za jedilu. Sedaj djielovodstvu je bluò zaupanu gozdarskim stražarjem. Praviju de djeluc’, ki su hišni gospodari kna-ju 600 lir dnevne plače, se pa šumi de obedan dljelovac potegnuva družinske doklade (assegni famigliaci) in de djelovo-stvu ne plačuje niti znežke dužnih (dolžnih) kvot zavarovalnemu uradu, n. pr. Narobnemu Istitutu Socjalne Previdnosti pruot preaposelnosti, itd. Takuò naši im-prezarihi hajufuoaju djeluce za čas prez-poselnosti in za čas starosti, al’ pa za slučajen čas infortunja (nezgode). Tuo, ako je rjes, s« kliče taljanska demokracija.
BENEČIJE
V1SKORŠA
Pet ljet je enjele odkar smo u naši vasi ustanovili zadrugo, a na žalost mucra-mo povjedati, da nič kaj dobro ne funcjo-na. Velik del sočenov zadruge je šlo tje u Franču an Belgijo, da si tam dobe djela, ker ga tle u Talje ne muorejo obrjesti. Zatuo pa ker ti mankajo delata džestor an aministra,tor zadruge tuo ke jim plaža. Džestor je kupu dan kamjon za trsšpuort blaga, a ta guadajn ne gre u zadružniško kaso ampak u njegovo taško. Pri tem trašpuortu zasluži rat, ker j© naša vas deleč gor u hribih in je treba vse blago uvozit od deleč. Zatuo naša zadruga njema dostij enlarat, ker je ves guadiajn od tra-špuorta džestorjev. A je mar tuo poštena zadruga? Tuo je špekulacija na zadrugo pravijo usi naši ljudje. Če b’ bli usi soenj te pr’ hiši bi ne šlo tako naprej, ker b’ ne permetili, da dlan človek djela profile na račun zadruge. Namen te ustanove je biu, da bi se blago prodajalo po najnižjih cenah an da b’ šou guadajn u skupno kaso u korist ljudstva in ne u taško džestorja kot vidimo, da je pr’ nas.
PLATIŠČE
Ljetos se nam obejča prau slabo ljeto in zatuo nas use močno skrbi kakuo bomo prerinili zimo. Naša vas, ki leži u kotanji med hriibi ima prau malo njiu in prau nobedan ne prdjela da bi mogou živet od lastnega prdelka- Sirak, ki je naša g h una hrana, muoramo kupovat dol u Furlaniji, ki je pa ljetos močno drag in tud teškuo ga je obrjesti, ker je bila velika suša. Sreča, da imamo seno, ke ga bomo kambjali za sirak. Dosti smo trpeli, da smo posušili dan stot sena gor po vL-ocih hribih an sada ga muormo dat colo kopo za mal polente. Ne b’ blo takuo slabo z nami; če b’ imjeli kej več živine. Tega problema pa seveda ne muorerno sami rešiti, ker nami mankajo raječi, da bi kupili živino. Dostikrat smo prosili občino, da bi se ona interesala pr’ goverau, da bi nam podelila nekaj dobre živin® an takuo bi se zbojšalo tud pleme an živinoreja b' se lahko prau dobro razvila u naši vasi, ker ima usaka hiša zadosti sena, da bi muogla redit več glau. Če bi bla uslišana ta naša prošnja b’ se nam ne blo trjeba bat lakonte, takuo smu pa pouni mizerje an debita.
PROSNID
Naša vas je najboj deleč od Tajpane, kje je sedež občine. Do tja pa ne pelje kolovozna pot in zato se nahajamo u zelo kritičnem stanju. Hoditi moramo peš po gorski poti an za usak vijač u Tajpano zapravimo več ku tri ure hoda in nazad spet tri ure, tu se pravi pozimi dan ceu dan. Če bi šli radi z bičikleto u Tajpano pa moramo iti najprej u Ahten, zat u Njeme an potem po cjesti po Kaknahski dolini u Tajpano. Ta pot ie doLa preveč dosti kilometrov zatuo se je ne moremo posluževat.
nase:
V teh dneh mora kmet zelo paziti na svoje kupčije če hoče braniti lastne koristi, ker se cene blagu stalno višajo. Ta di agi n ja jo že kar normalen pojav in ne bo prenehala dokler ne boste videli iti Stalina in Trumana a roko v roki na kozarec vina.
Najbolj so skočile cene pri kmečkih pridelkih, ker korejska vojna vpliva na svetovni trg in ker smo imeli v naših krajih hudo sušo. Oglejmo si torej malo gospodarsko stanje Beneške Slovenije. Viri naših d oh c sikov niso številni: seno, hlevski proizvodi, drva. *
SENO:
Izgledu da se bo seno precej podražilo, zaradi splošnega dviga cen in zaradi suše, ki je zelo zmanjšala pridelek krme v naših ravninskih predelih. Tudi v nekaterih gorskih krajih, zlasti tam, kjer je bila suša lani, je bilo malo sena. Poleg tega jc trebil računati, da zaradi splošnega mednarodnega položaja lira izgublja vsak dan na svoji vrednosti in marsikdo bo skušal naložiti svoj denar v zemljo in lahko ei mislimo, da kdor ima že hlev ga bo
skušal povečati; drugi Pa si bodo skušali kupiti vsaj po eno kravo.
Ker bo na ta način zrasla vrednost živine bodo tudi kmetje iz Benečije hotelj imeti v svojih hlevih čimveč živine. Vse to bo vplivalo na večje povpraševanje po senu in na njegovo ceno.
Hlevski proizvodi:
Ceina živini se dviga, pa bodisi to živina za zakol, ali za pleme. Ta dvig se bo nadaljeval tudi zato; ker gremo proti zimi. Tudi mleku, maslu in siru se dvigajo cene, ker v času krize začne najprej pri manjkovati to blago, ki ga ni mogoče u-metno izdelovati, kakor umetn* svilo, gu mo ali sintetični bencin. 2e iz zadnje vojne verno, da so ljudje najbolj iskali ravno to blago, ker je nujno potrebno za vsakdanjo prehrano.
LES :
Tretji vir dohodkov kmetov iz Beneške Slovenije je les. Tudi ta se bo podražil kot drugq blago, vendar bo večji uvoz iz inozemstva zadrževal njegovo ceno. Vendar
je gotovo, da bodo v primeru poslabšanja mednarodnega položaja zmanjšane zaloge oglja in se bo zmanjšal; tudi uvoz lesa iz inozemstva, medtem ko bo na domačem trgu naraslo povpraševanje in se bo temu primerno cena dvignila. Zato pustite za sodaj drevesa naj rasejo. Naše gore molai« biti čimbolj pokrite z gozdovi, ki so bogastvo, ikaitero ne (izgine in se k njemu lahko zatečemo v primeru potrebe.
Koloradski hrošč
V vzhodni Nemčiji, na Češkem in na Ogerskeni je koloradski hrošč uničil cele nasade krompirja in zelo otežkočil splošen prehrambeni položaj teh držav.
V Furlaniji se je koloradski hrošč tudi že pojavil, vendar se na srečo še ni pojavil v miših gorah. Vendar so ne smemo Zanašati, ker bi lahko prišel prihodnje leto tudi k nam in zato se moramo pripraviti, da ga bomo un.čili. O pravem času bo-mo dali navodila, kako je treba pri tem ravnati. Za enkrat naj omenimo, da se je ravno zaradi koloradskega hrošča cena krompirju skoraj podvojila.
Mi prometno spadamo pod Ahten, k’ je prvi an najbliži center an kamor pelje tudi kolovozna pot. Mi usi smo naveličani tega, ker danes ku je taka burokraeija je treba 'met zmeraj dosti novih čart an cer-tifikatou an muoramo zgubjat toliko česa po nepotrebnem. Zatuo bi blo prau da b’ se naša vas odcepila od Tajpane an prklju-čila k Ahtenski občini. Naša občir.a je e-stala gluha ku je zvjedela kaj smo predlagali, ker so boji, da bi se s tem zmanjšala entrata u obč nsko kaso. Mi pa plačujemo velike tase dajo nam pa neč niti ejeste, čeprau imamo bisunju še dosti drugih reči.
AHTEN
Naš komun od Ahtma je zložen s štirim slovenskim vasi, ki so dol po doline, ki gre patok Malina. Te vasi so Ahten, Mah na, Kanceljer an Subid. Porčin an Pod ruta so na desno kri od vode Maline or na robu, ma bi se molò ujet jih 9am pruot naše doline, za tuok je pot ta z Ahtna tu Prcsnid. 'Takuò bi se molò ju ujet or na varhu to stezo, ki peje tje čez prjesako do Ivanca, ki pjasa zvqr na Purčinjam a n Po-drato, vselih če so s ten krajan od Fcjde.
Naši ljudi, ki se obrenčajo dugo ljet or čez te robe, živijo s to malo zemljo k’ majo in s tistim dobrim senam, ki je po sa-ružetah, ki bi se molò redit pauno živine, bal tjel vič uanjat ko prodajat seno, diugi paj muorajo iti po svetu za mori jet živet an redit svoje ljude duome. An je, ki je že pet ljet ki nje vič vojske, marnò vse tako tej prej; nimamo vodè, brez hrame za šolu, brez pot za Porčin in Podra-to še ta pot, ki peje ta z Ahtna to Prolùda je ardii in se ne more iti po nji, par puono kraji so odkrite debele pejč an voda jc znesla material ta z pot an je semejà tej an tpotok. Po taki pot se zlomijo vič krat uoze in kar majò za pejat in malo kak uoz pride dou prez se zvarnit al zlomit. In talco bi se muorlo poledat za jo popravit, da bojo imjeli naši ljudi Ijeuš za voz.t, tako de za vozit seno. drva in ucgje bo bui dobar kup an naše družine bi rno-lè ljeuš žjvjet. Za to pot ie komun kriv in tudi fca druge reč; nič ne poleda tuok koventà našim ljudem.
Tudi za iti dou v Vidam ali dran, naši ljudi tmuor.ju hodit po štir ure za prit tok je koriera za Pro njane; an bal tjelo bit ljepo, da b’ šla koriera tu Prc-njda mankar duakrat po tjedne, tako tu čtl3r-tak in to soboto. Ta koriera bi mola mje-te ljudi iz Maline, iz Kance’jerja, Subida, Porč na, Podrate in Prosr.ida.
ÌOJDA
Četudi’ je že pet ljet odkar je k anala vojska, šelč nje bluò pograbenu in vmak-njenu vsakovrstnu eksplozivnu orodje, ki je blò zapuščenu če in sem po deželju, m zaradi tega pogostoma, za ne rejč vsakdan, kr uiaka po žurnalah nam prinaša kaku nesieču. Je za obžalovat’ de oblasti v času petih nje3u tol j ko po?krbjele za po-grabu in umaknjene po natančnim in pev sjeiode vsegà nevarnega inaterjala. Nam se zdi de nje pravičnu de človek zaradi malomarnost oblasti ima prit' v no reča kakor je pršu, nje dugu ol tegd, develpet. ni Bortoluttj Aldo iz Fuojde,
Vbuog otrok predneu zjutra, jC gnu past’ čredu ovac. Ku je pršu na pašnik sej’ prbližu h enemu harmu z namjenam de bi vrjezu malu pale. Slučajnu kadar js nameravu odrjezat prvu palcu, zagleda skritu vmjes trave pr harmu, njek ki mu sej’ zdjelu, pa tim ki je ču pravt’ vičkrat od drugih otruok, podobnu ročni bombi. Kočna bomba rjes je bila. Radovednost nje dala časa otroku pomislit’ kaka nevarnost je tikat’ bombe; veseu ju je pobrau in skušu ju odprjet’. Kadar tuo mu se nje uspclu, je pobrau kamen iu začeu »njm vso silo krestat’ po bombi. Nenadoma bomba je razpočila in huduò ranila vbuo-gega otroka po ejelim truple. najhujše po rokah. Ob sreči v bližini su bli njega sosedje, ki komaj su slišali razpok m prle-tjel', su ga zad.jel in dohiteli z njm h zdrauniku v Fuojdu. Potem ki zdravnik muj’ razkužu in oiwe/.u rane, ga je l akar prepeju v Videinsku boluišnicu kjer mu su odrjezal’ od rokah malu prstu.
Zal nam je za nesrečnega Alia in svoj' starše.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: T. L. G.
Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47