Povezovanje turizma in kreativnih industrij pri oživljanju opušcene industrijske dedišcine skladišca Monfort 
Gorazd Sedmak Fakulteta za turisticne študije – Turistica, Univerza na Primorskem Aleksandra Brezovec Fakulteta za turisticne študije – Turistica, Univerza na Primorskem Neža Cebron Lipovec Fakulteta za humanisticne študije, Univerza na Primorskem Ana Plestenjak Arhej, d. o. o. 
Študija izhaja iz predpostavke o visoki kulturno-zgodovinski turisticni privlacnosti objekta in destina­cije ter priložnostih za skupno trženje turizma in kreativnih industrij. Trženjski model je zasnovan na si­nergiji obeh dejavnosti, povezanih v komplementarno in trajnostno naravnano poslovno enoto, ki upo­števa konkretne potrebe vseh deležnikov. Posebnost tega trženjskega modela je v prepletu aktivnosti privabljanja turistov (eksterno trženje) z aktivnostmi povezovanja notranjih deležnikov – ponudnikov kreativnih storitev v objektu (interno trženje). Model predstavlja torej enovit strateški okvir, znotraj ka­terega se lahko predstavniki kreativnih industrij povezujejo in povezani nastopajo na turisticnem trgu, pri tem pa suvereno oblikujejo svoje specificne vizije, cilje in trženjske strategije. Kljucne besede: turizem, kreativne industrije, trženje, industrijska dedišcina skladišca Monfort 
The study assumes that the cultural-historical character of the site and destination possesses a high de­gree of attraction for tourism and that a joint marketing of tourism and creative industries is a potenti­al. The model is based on the synergy between the two activities, connected into a complementary and sustainability-bound business unit that considers the actual needs of all the stakeholders involved. Spe­cificity of the presented marketing model lies in the intertwining of activities to attract tourist (exter­nal marketing) and activities aimed at connecting the inner stakeholders, namely the providers of the creative industry service at the site (internal marketing). Hence, the model represents a comprehensive strategic framework, within which the representatives of creative industries can enter cooperate and te-am-up in the presentation on the tourist market, while also assertively design their own specific visions, goals and marketing strategies. Key words: tourism, creative industry, marketing, industrijal heritage of Monfort warehouse 
P
Opredelitev kreativnih industrij bin, ki so kulturne narave; te vsebine so obicajno in njihove povezave s turizmom zašcitene z avtorskimi pravicami in lahko imajo obliko blaga ali storitev«. Unescov dokument v ojem »kreativne industrije« je relativno nadaljevanju izpostavi kot pomemben vidik kul­nov, zato so definicije še raznolike. Med turnih industrij spodbujanje in ohranjanje kul­splošno sprejetimi je opredelitev kreativ-turne raznolikosti ter zagotavljanje demokratic­nih industrij kot dejavnosti, ki proizvajajo kul-nega dostopa do kulture (UNCTAD 2010, 5). Z turne dobrine in storitve. Natancneje so v Unes-uveljavljanjem pojma kreativnih industrij pa se covi konvenciji iz leta 2005 opredeljene kulturne pri pojmovanju kulturnih industrij zgodi pre­industrije, in sicer kot industrije, ki »združujejo mik od pretežno negospodarskih h komercial­ustvarjanje, proizvajanje in komercializacijo vse-nim kulturnim dejavnostim (UNCTAD 2010, 
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.7(1)113-127 

6). Medtem ko kulturne industrije proizvaja­jo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki utele­šajo ali posredujejo kulturno izražanje ne glede na komercialno vrednost (npr. scenske umetnos-ti, likovne umetnosti, kulturna dedišcina, tudi film, novi mediji, glasba, knjige in tisk), ima­jo kreativne industrije kulturno razsežnost, ker uporabljajo kulturo kot vložek (npr. arhitektu­ra in oblikovanje s podsektorji, kot so graficno in modno oblikovanje ali oglaševanje) (EU Co-mission 2010, 5). Skladno s tem je Evropska ko­misija opredelila tipologijo kreativnih industrij (FORA 2010) (Slika 1). Po tej tipologiji so kre­ativne industrije v najožjem pomenu tiste ak­tivnosti, pri katerih je osrednji produkt rezul-tat umetniške aktivnosti. Širši pomen vkljucuje med kreativne industrije tudi tiste dejavnosti, v katerih osrednji produkt sicer ni neposredna posledica kulturne dejavnosti, ima pa dolocene kulturne znacilnosti. V najširšem smislu so pa v kreativne industrije vkljucene tudi panoge, kate­rih ekonomske aktivnosti temeljijo na umetnos-ti in kulturi. Primer takšne panoge je turizem (FORA 2010). 

Slika 1: Tipologija kreativnih industrij po FOR A (2010), prirejeno v slovenskem jeziku (vir: Plestenjak in soavtor­ji 2018). 
Navedena tipologija je omogocila razume­vanje neposredne povezave kreativnih industrij s turizmom, zlasti s segmentom kulturnega turiz-ma, ki svoje produkte in motivatorje utemeljuje na stvaritvah kreativcev. 
Strokovnjaki pripisujejo kreativnim in-dustrijam gonilno moc pri spodbujanju širše ekonomske rasti. Utemeljitev koncepta kreativ­nih industrij, Richard Florida skozi svoje temelj-no delo The Rise of the Creative Class (2002) spo­roca, da sposobnost in praksa kreiranja novih zamisli in stalnih izboljšav ultimativno dviguje produktivnost in življenjski standard. V študiji Cultural times (CISAC 2015) je ekonomski po-men kreativnih industrij tudi financno ovred­noten: »Kulturne in kreativne industrije s pri­hodkom 2,250 milijard USD zagotavljajo 3 % svetovnega BDP in zaposlujejo 29,5 milijonov ljudi (1 % delovno aktivne svetovne populacije)« (CISAC 2015). Študija, ki je bila predstavljena na sedežu UNESCA v Parizu leta 2015, pojasnju­je prispevek kreativnih industrij h globalnemu gospodarstvu ob predpostavki, da ce želimo izkoristiti polni potencial kreativnih industrij, morajo biti ustvarjalci pravicno placani, da lah­ko nadaljujejo s svojim prispevkom h kulturi in posredno h gospodarstvu. Politicni odlocevalci morajo torej spodbuditi pravicen sistem prenosa vrednosti, ki bo zagotovil ustvarjalcem in s tem kreativnim industrijam sorazmeren tržni delež in pravicno poplacilo za izkorišcanje njihovih del v gospodarskih panogah, tudi v turizmu. 
Primer sistemske spodbude prenosa vred­nosti je cezmejni projekt REFREsh – Rural Revitalisation for Cultural Heritage, izvajan v okviru programa Interreg Central Europe (2017­2020), s katerim Obcina Piran sledi usmeritvam Republike Slovenije na podrocju uveljavljan­ja kreativnih industrij po regijah, ki bodo pred­stavljene v nadaljevanju. Osrednji predmet razis­kave v okviru navedenega predmeta je skladišce soli Monfort v Portorožu. Po investiciji v preno­vo tretje kampate (od petih) v letu 2019 je obcina poverila trženje prostora Turisticnemu združen­ju Portorož. Že doslej je prihajalo do spontane­ga povezovanja turizma in kreativnih industrij; z novimi prostorskimi možnostmi in sistematic­nim spodbujanjem povezovanja oz. vkljucevan­ja kreativnih industrij v turisticno ponudbo pa so se že pokazali dodatni sinergijski ucinki, ki bodo spodbudili nadaljnji razvoj kreativnega de­lovanja v obcini in obogatili turisticno ponudbo destinacije. Kljucna poteza projekta je vkljuce­vanje vseh relevantnih deležnikov v oblikovan­je rešitev, katerim vsebinam naj bi se namenili prostori. 
Ukrepi na podrocju povezovanja kreativnih industrij s turizmom v Sloveniji 
V Sloveniji še nimamo celostne strategije za raz­voj kreativnih industrij, prav tako na nacional­ni ravni ne obstaja institucija kot osrednje jedro spodbujanja kreativnega sektorja, ceprav so se prizadevanja na tem podrocju zacela že pred do-brim desetletjem. Leta 2008 je namrec vlada RS ustanovila 9. razvojno skupino za kreativne in-dustrije, katere naloga je bila pripraviti vsebin-ska izhodišca državne strategije za uspešnejše uveljavljanje kreativnega sektorja (oblikovan­je, arhitektura in trženjsko komuniciranje) pri ustvarjanju dodane vrednosti slovenskega gosp­odarstva. Priporocila 9. razvojne skupine pred­stavljajo prvi dokument, ki je osredotocen na kreativne industrije in ugotavlja, da Slovenija na tem podrocju zaostaja, ceprav osnovna strokov­na infrastruktura obstaja. Problemi se pojavljajo, ker je infrastruktura slabo povezana s kreativni-mi industrijami ter ker financiranje ni program-sko naravnano in ne daje motivacije za pove­zovanje. Z namenom, da bi presegli to stanje, je leta 2011 Ministrstvo za kulturo RS pripravi-lo medsektorsko preverbo podrocja in izdalo kn-jižico za popularizacijo pojma kreativnih indus­trij (Breznik in soavtorji 2011). Pri definiciji so se avtorji oprli na metodologijo Eurostata in defin­icijo Evropske komisije, ki med drugim povezuje kreativne industrije tudi s turizmom. 
»V tem kontekstu postajajo ob tradicionalno izpostavljenih in cenjenih vrstah umetnosti, zlasti tistih, ki temeljijo na jeziku (leposlovje, dramsko gledališce, vokalna glasba), vse bolj pomembne tiste vrste umetnosti oz. kulture, ki neposredno vplivajo na razvoj države in zlasti gospodarstva ter prispevajo tudi k rasti BDP. Gre za kreativne industrije, od industrijskega in graficnega oblikovanja, AV produkcije in storitev, intermedijskih umetnosti do kulturne­ga turizma in nesnovne kulturne dedišcine oz. vešcin, ki omogocajo izdelavo unikatnih proi­zvodov z visoko dodano vrednostjo« (Breznik Mocnik in soavtorji 2011). 
Leta 2018 je Ministrstvo za kulturo RS izo­blikovalo Strategijo kulturne dedišcine za ob-dobje 2018-2026, v kateri je prav tako izpostavi-lo povezanost kreativnih industrij in turizma. V strategiji je kot razvojna usmeritev navedeno »Spodbujanje razvoja trajnostnega kulturnega turizma, kreativnih industrij in drugih novih produktov in storitev z uporabo dedišcinskih virov«. Dedišcina je prepoznana kot tista, ki je »skupaj z dejavnostmi, ki jih generira, izjemno dragocen vir za turisticno-gospodarski sektor in kreativne industrije« (Direktorat za kultur-no dedišcino 2018, 17-18). Med ukrepi strategi­je sta dva eksplicitno naslovljena na kreativne in-dustrije in turizem: 
– 
Podpora aktiviranju dedišcine za spodbu­janje kulturnega turizma, kreativnih indu­strij in drugih nacinov uporabe dedišcin­skih virov; 

– 
Izboljšanje ozavešcenosti o pomenu dediš-cine pri zaposlenih v turizmu in kreativnih industrijah ter njihovo usposabljanje. 

– 
V naboru dejavnosti tako najdemo konkret­ne primere, ki ponovno neposredno in po­sredno odpirajo možnosti za razvoj in pove­zovanje kreativnih industrij s turizmom: 

– 
Vkljucevanje dedišcine v strategije razvoja turizma Slovenije; 

– 
Izvedba pilotnih projektov aktiviranja de­dišcine, ki prispevajo k razvoju trajnostnega turizma, kreativnih industrij in drugih no-vih produktov in storitev, povezanih z dedi-šcino; 

– 
Pri promociji turizma na dolocenem ob-mocju predstavljanje lokalne dedišcine na vkljucujoc nacin, ki bo zagotavljal koristi tudi lokalnemu prebivalstvu in ne bo ogro­žal dedišcine; 



– Oblikovanje dedišcinskih blagovnih znamk za trženje na podrocju turizma in kreativ­nih industrij. 
Nazadnje je istega leta pod okriljem Muze­ja za arhitekturo in oblikovanje, v okviru Opera-tivnega programa za izvajanje evropske kohezij­ske politike v obdobju 2014-2020, zacela delovati interdisciplinarna platforma Center za kreativ­nost (CzK). Naloga centra je, da »povezuje, pro-movira, predstavlja in podpira razvoj vseh zna-cilnih podrocij kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji. S svojimi programi spodbuja opol­nomocenje potencialov družbene in ekonom­ske vrednosti sektorja ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji« (CzK 2019). Center, ki je fi­nansiran s strani Evropskih kohezijskih skladov, ima v trenutnem stanju dejansko vlogo osredn­je organizacije za KKI v Sloveniji. Ceprav nima formalno poverjenih nalog koordinacije, v okvi­ru CZK nastajajo referencni temeljni dokumen-ti in kot tudi primeri dobrih praks. 
Izpostavljeno trojno razmerje med kul­turnim turizmom, kulturno dedišcino in krea­tivnimi industrijami predstavlja pomembno izhodišce razvoja kreativnih scen tudi v Obalno­kraški regiji. Kreativne industrije so prav v tej regiji najbolj povezane s turizmom, saj se na tem obmocju že tradicionalno ustvarja cetrtina ce­lotnega turizma Slovenije. 
Razvojni potenciali kreativne scene skladišca Monfort v Portorožu 
Med turisticnimi destinacijami Obalno-kraške regije ima vodilno mesto piranska obcina s Por­torožem kot osrednjim slovenskim letovišcem, ki na leto pritegne 500.000 gostov ter ustvari 1,5 milijonov nocitev (povprecje zadnjih pet let; vir: SURS 2018). V sklopu projekta REFREsh smo preverjali tržne potenciale vkljucevanja kreativ­nih industrij v turizem pri oživljanju skladišc soli Monfort v Portorožu. V okviru projekta je Obcina Piran, poleg že razvitega terciarnega sek­torja (turizem), pristopila k spodbujanju krea­tivnih industrij tudi v sekundarnem sektorju, in sicer v okviru tradicije pridobivanja soli (rudar­jenje), ki je znacilno za to obmocje. Razvoj tu­rizma je namrec v Portorožu že tradicionalno povezan s solinarstvom, saj se je turizem na tej destinaciji pojavil prav skozi razvoj zdraviliških storitev z uporabo stranskih produktov prido­bivanja soli. Tako se je portoroški samostan San Lorenzo (sedanja lokacija hotela Metropol) že v 13. stoletju omenjal kot zdraviliški kraj, ki je slovel po zdravilnih ucinkih solinskega blata in slanice iz piranskih solin. Sodobna turisticna de­javnost se je v Portorožu zacela razvijati v drugi polovici 19. stoletja, ko so kraj tržili kot privlacno kopališko destinacijo in v luksuznih vilah ponu­jali kapacitete za turisticne namestitve. Kopališ-cu in prvemu hotelu, ki sta bila v Portorožu zgra­jena leta 1891, so hitro sledile nove investicije in leta 1897 je bil Portorož (Porto Rose presso Pira-no, natancneje obmocje od Metropolovega grica do Bernardina) uradno razglašen za klimatsko zdravilišce. Razcvet je portoroški turizem za-cel doživljati po izgradnji hotela Palace leta 1910 in z vzpostavitvijo mednarodne letalske poveza­ve (hidroport ob Monfortu) (Gombac in Brezo­vec 2007, 43). Turisticni razvoj obmocja sta za-casno prekinili obe svetovni vojni, vendar se je v obdobju po prikljucitvi Jugoslaviji in s tem Slo­veniji, razvoj portoroškega turizma intenzivno stopnjeval. Po zasnovi arhitekta Eda Mihevca in temeljiti prenovi kraja v letih 1965-76 je po­stal Portorož vodilna turisticna destinacija in eden od stebrov slovenskega turizma, kar je ostal vse do danes. Po aktualnem razvojnem nacrtu (Strategija razvoja turizma v obcini Piran do leta 2025; Lesjak, Brezovec in Fabjan 2018) se por­toroški turizem usmerja k trajnostnemu razvo­ju, pri cemer se v ospredje postavljata kultura in dedišcina kraja. V smislu kulturno-kreativ­nih industrij se v Portorožu nadaljujejo tradici­je glasbenih, filmskih in oglaševalskih festivalov, ki so se skozi desetletja že intenzivno vpeli v tu­rizem. Prav tako je turisticno aktivno delovanje secoveljskih solin, ki skozi znamko tako Krajin­skega parka Secovlje kot podjetja Soline dodaja novo vrednost solinskim izdelkom in turistic­nim storitvam v Portorožu. S tematskim oživl­janjem skladišc soli Monfort bi se lahko trženje 


Slika 2: Trenutna raba prostorov v objektu Monfort (vir: Plestenjak in soavtorji, 2018). 
izdelkov in storitev razširilo tudi na druge krea­tivne industrije v kraju in s tem pospešilo kultur­ni turizem. V ta namen je bila skozi projekt RE-FREsh opravljena valorizacija skladišcne stavbe Monfort. 
Metodologija valoriziranja objekta v kulturno turisticne namene 
Z namenom pridobivanja nabora idejnih rešitev glede vsebin je bilo v sklopu projekta organizira­nih vec delavnic, fokusnih skupin in sestankov s predstavniki razlicnih skupin deležnikov (lokal­na skupnost, predstavniki kreativnih industrij, GIZ Portorož), kjer se je zbiralo ideje, izmenjeva-lo mnenja in stališca ter snovalo možne strateške usmeritve glede vsebin, ki naj bi bile umešce­ne v objekt, ter sinergij, ki naj bi iz teh izhajale. Predlaganih je bilo vec vsebin s podrocja glasbe­ne ustvarjalnosti (glasbena šola, vadnice za mla­de glasbene skupine, snemalni studio, …), likov­ne in vizualne ustvarjalnosti (animacija, rocne spretnosti), ustvarjalnosti (animacije, rocne spretnosti …), športno-rekreativnih aktivnosti (joga, ples, sodobni ples, …) in družabnega življenja (kartanje, šah, biljard, rojstnodnevna praznovanja otrok …). Med predlogi je bilo kar nekaj vsebin, ki v obcini že obstajajo in katerih podvajanje ne bi bilo smiselno, potencialno te­žavo pa predstavljajo tudi nekompatibilne ak­tivnosti oz. vsebine. Za lažje odlocanje smo zato opredelili nekaj kljucnih kriterijev vkljucevanja in povezovanja dejavnosti KKI: 
– ne podvajanje vsebin, ki že imajo ustrezne pogoje za delovanje, 
– 
kompatibilnost dejavnosti z osnovnim na­menom prostorov, 

– 
sorodnost in kompatibilnost vsebin oz. podrocij delovanja, 

– 
sorodnost poslanstva/vrednot/motivov (ra­ven komercialnih ambicij, vplivati na kako­vost življenja v lokalni skupnosti, druženje podobno mislecih …) nosilcev dejavnosti, 

– 
kraj bivanja/delovanja nosilcev/izvajalcev dejavnosti (prednost imajo lokalni oz. regi­onalni akterji), 

– 
kompatibilnost potrebnih resursov in mož­nosti sinergij ter oblikovanja verig vrednosti in 

– 
medsebojna kompatibilnost glede ciljnih skupin uporabnikov. 


Kreativne funkcije prostorov v Monfortu 
V skladišcu Monfort, ki je razdeljeno na pet dvoran (kampat), so kreativne industrije že sedaj aktivne. Ena od kampat je namenjena trgovini z živili, v vseh ostalih kampatah pa se izvajajo pro-gramske vsebine, ki jih vecinoma izvajajo krea­tivne industrije. 
V prvi kampati je stalni razstavni pros-tor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera«, Pi-ran. V tej kampati je tudi manjša predavalnica ter info tocka. V prizidku so urejene sanitarije. Pomorski muzej »Sergej Mašera« zbira, prou-cuje in predstavlja pomorsko preteklost sloven-skega obalnega podrocja, slovensko pomorsko preteklost in na pomorstvo vezane gospodarske panoge. V Monfortu predstavlja zbirki Tradi­cionalno ladjedelništvo in Razvoj vodnih špor­tov. V info tocki je trenutno postavljena razstava 


Slika 3: Pregled kreativnih funkcij prostorov v Monfortu (vir: Plestenjak in soavtorji 2018). 
o 
solinarstvu, kjer je predstavljena tudi zgodovi­na nastanka skladišc in razvoja obmocja. V cetrti kampati so stalni razstavni prostori Obalnih ga­lerij Piran, osrednje galerijske institucije v Obal­no-kraški regiji . 

V drugi kampati je bil do nedavnega urejen skladišcni prostor muzeja turizma (zavod Medi­teranum); skupaj s tretjo kampato pa prostor ni imal stalnih vsebin, zato se je obcasno oddajala v najem za razlicne prireditve (koncerti, razstave, športni in kulinaricni dogodki, poroke). Lastni-ca objekta, Obcina Piran, je želela tovrstno rabo objekta ohraniti oz. še povecati kreativno rabo kampat. Z namenom oživitve objekta, pove-canja števila dogodkov ter ucinkovite turisticne promocije, je Obcina Piran januarja 2019 s Tu­risticnim združenjem Portorož sklenila Pogodbo 

o
 trženju dvorane št. 2 in 3 skladišca soli – Mon­fort. V sklopu projekta REFREsh so bile v študiji Koncepti revitalizacije za skladišce Monfort (GE-Art 2018) preucene možnosti programskih za­snov za tretjo kampato; analiza je bila nato raz­širjena na celoten objekt Monforta ter vkljucila tudi sosednji objekt nekdanjega skladišca Gran-do. Razlicne programske vsebine so bile analizi­rane v Študiji izvedljivosti vkljucevanja kultur­nih scen v razvoj industrijskih obmocij: primer skladišc soli Monfort in Grando v Fizinah (Ples­tenjak in soavtorji 2018). Na osnovi teh analiz je bil podan predlog novih vsebinskih poudar­kov, kot prikazuje Slika 3. Skladno z željami in-vestitorja so bila socasno, spomladi 2019, izpel­jana gradbena dela za prenovo notranjšcine tretje kampate skladišca Monfort za potrebe razno­likih prireditev. 


Model trženja skladišca Monfort kot centra kreativnih industrij 
V okviru projekt REFRESh smo za objekt Mon­fort razvili tudi strateške usmeritve trženja s poudarkom na umešcanju vsebin in povezovan­ju kreativnih industrij s turizmom. Pri usmerit­vah smo poleg že omenjenih kriterijev upošteva­li tudi naslednja izhodišca: 
- skladnost s strateškimi cilji za razvoj krea­tivnih industrij v državi oziroma regiji, 
– 
skladnost s strateškimi cilji obcine Piran, 

– 
dvig kakovosti življenja lokalne skupnosti (središce dogajanja in kulture za prebivalce). 


Za opredelitev smernic trženja prostora s kreativnimi vsebinami predlagamo in utemelju­jemo naslednje usmeritve: 
a) 
usmeritve glede marketinških ciljev, 

b) 
usmeritve glede vrst dejavnosti/vsebin, 

c) 
trajnostni koncept trženja z vkljucitvijo in-ternega trženja, 

d) 
usmeritve glede segmentacije trga uporabni­kov in tržnega pozicioniranja. 


Celovito marketinško strategijo smo raz­vili skozi lasten model, ki nakazuje izhodišca in usmeritve ter povezave med njimi. Model je zasnovan na predpostavki o razvoju Monforta kot centra kreativnih industrij v Portorožu, ki omogoca dolgorocno korist za razvoj kreativnos-ti regije ter lokacije Portorož. Trženja Monfor­ta zato ne usmerjamo le k privabljanju obiskoval­cev / turistov (t.i. eksterno trženje), ampak tudi k povezovanju ponudnikov, ki svoje dejavnos-ti vkljucujejo v okviru Monforta, ter k preb­ivalcem obmocja (t.i. interno trženje). Interno trženje, ki ga splošne marketinške strategije red-keje opredeljujejo, predstavlja varovalko trajnos­tnega razvoja kreativne scene na turisticni des­tinaciji, zaradi specifike kulturnih dejavnosti, ki v osnovi niso tržno naravnane. Interno trženje se na eni strani usmerja k raziskovanju in prever­janju potreb interne javnosti (najemnikov oziro-ma izvajalcev kreativnih dejavnosti na lokaciji), na drugi strani pa razvija in izvaja ucinkovito komuniciranje z njimi – jih povezuje, motivira, ozavešca, izobražuje in usposablja za dosegan­je zastavljenih ciljev kreativnosti kraja in širše regije. Povezovanje ponudnikov oz. najemnikov Monforta se bo razvijalo skozi orodja t.i. simbi­oznega trženja (imenovano tudi sodelovalno ali soustvarjalno trženje). 
Sestavni del marketinške strategije za Mon­fort je seveda tudi klasicno eksterno trženje, s katerim se usmerjamo na odjemalce kreativnih dobrin oziroma obiskovalce objekta. Te bomo 


Slika 4: Pregled kreativnih funkcij prostorov v Monfortu (vir: Plestenjak in soavtorji 2018). 
segmentirali v zaokrožene razlikovalne skupine s skupnimi znacilnostmi. Tem skupinam se bo s skupnimi trženjskimi orodji (skupni komu­nikacijski kanali, cenovne politike in standardi storitev in doživetij) predstavljalo tržno pozicijo. 
Za ucinkovito trženje Monforta kot krea­tivne scene v Portorožu priporocamo novejši ok­vir, t.i. 4C model, ki pomaga kreativcem, da v fazi trženja postavijo na prvo mesto vidik upo­rabnika kreativnih dobrin in storitev. Tradicion­alni marketinški modeli (npr. 4P - proizvod, cena, distribucija, promocija) se namrec že v os­novi osredotocajo na oblikovanje trgu primerne­ga proizvoda, kar po našem mnenju ne ustreza humanisticni naravi kreativnih industrij. Krea­tivni sektor - za razliko od gospodarstva – nam­rec primarno kreira dobrine iz notranjih vzgibov ustvarjalcev samih. Izravnati kreativni sektor z gospodarsko ravnjo marketinškega zadovol­jevanja potreb trga, ne sme postati cilj strategi­je spodbujanja kreativnih scen na destinacijah. 
Dejstvo pa je, da ustvarjalci lažje dosežejo up-orabnike svojih dobrin, ce sklopu spodbujanja kreativnosti dodamo znanja in vešcine s podroc­ja trženja. Pri marketinškem pristopu 4C bomo pri trženju Monforta upoštevali: 
C1) kakšne so znacilnosti uporabnikov doloce­nih kreativnih dobrin (angl. customer), 
C2) kakšna je najprimernejša/najprikladnejša oblika ponudbe dolocene kreativne dobrine (angl. convenience), 
C3) kakšen je celoten strošek, ki ga je uporabnik pripravljen nameniti uporabi/nabavi kre­ativne dobrine (npr. ne le cena ampak tudi pot do kraja) (angl. costs), 
C4) kakšen je ucinkovit dialog z uporabniki oz. kako doseci dvosmerno komunikacijo z nji-mi (ne le enosmerne promocije) (angl. com­munication) (Londhe 2014). 
Z upoštevanjem marketinškega modela 4C omogocamo kreativnim industrijam, da na­jprej prepoznajo in segmentirajo skupine, ki so možni odjemalci/uporabniki njihovih dobrin, nato pa pri ponudbi upoštevajo, kako te skupine išcejo informacije o kulturnih dobrinah, kako se odlocajo zanje ter kje in kako jih lahko na­jenostavneje narocijo oz. kupijo. S pomocjo 4C lahko torej ponudniki kulturnih dobrin plasir­ajo svojo ponudbo preko pravih kanalov tistim skupinam ljudi, ki jim kulturna dobrina pred­stavlja vrednost in so zanjo pripravljeni nameni-ti svoj prihodek, cas in energijo. Nazadnje poma­ga 4C tudi pri komuniciranju z obstojecimi in potencialnimi uporabniki, tako da jih vkljuci v dialog in celo v soustvarjanje. S primernimi ko­munikacijami, ceprav tržnimi (npr. utrjevanje imidža, blagovne/tržne znamke, pospeševanje prodaje, oglaševanje ipd.) lahko kreativne indus­trije presežejo odnos ponudnik – kupec in ust­varijo odnos ustvarjalec – uporabnik in celo ust­varjalec - soustvarjalec. 
Strateške smernice trženja Monforta 
Usmeritve glede ponudbe 
Strateške usmeritve o tem, katere kreativne de­javnosti (dobrine in storitve) tržiti v obravnava­nem objektu, smo valorizirali skozi tri kljucna vprašanja: 
1) Katere dejavnosti/proizvode lahko ponudi-mo na obravnavani lokaciji? (npr. predlog Obcine Piran glede na strategijo, interese in zmožnosti) 
2) Katere dejavnosti/proizvode želimo ponu­diti na obravnavani lokaciji? (predlog stro­ke, npr. Turisticnega združenja Portorož, ki izvaja analize in strateške usmeritve) 
3) Kakšni bodo (dolgorocni) ucinki dejavnosti tega prostora za kraj? 
Predlogi kreativnih dejavnosti, ki izhajajo iz analize stanja, analize potreb deležnikov, analize ponudnikov in analize trendov, so: 
a) Primarne dejavnosti: umetnost in kultura (povezana s krajem, dedišcino, lokacijo, pre­bivalci); npr. likovne in fotografske razstave, nastopi amaterskih kulturno-umetniških skupin, literarna srecanja; dejavnosti krea­tivnega sektorja, ki omogocajo (so)ustvarja­nje skozi kreativne delavnice, co-working in druženje; npr. razvijanje AV in IKT rešitev; 
b) 
Dopolnilne dejavnosti: kreativni dogodki, doživetja, prireditve, rekreacija; npr. plesne delavnice, joga … 

c) 
Neželene dejavnosti: množicne zabavne pri­reditve (neustrezna infrastruktura in nepo­sredna bližina bivalnega naselja); zgolj ko­mercialno oddajanje prostora v najem za aktivnost, ki nima pozitivnega kreativne­ga ali promocijskega potenciala za lokalno okolje (npr. poroke ali rojstnodnevna pra­znovanja). 


Usmeritve glede trajnostnega trženja 
Da bodo marketinške aktivnosti pomagale dvig­ovati prepoznavnost in dolgorocni ugled lokaci­je, je treba v dolgorocno sodelovanje zajeti tri kl-jucne subjekte: 
– 
najemnike (ustvarjalce) kot interne deležni­ke 

– obiskovalce (turiste) kot eksterne deležnike in 

– 
partnerje (soustvarjalce). 


Najemniki 
Monfort kot kreativno središce združuje ponud­nike kreativnih industrij v kraju. Kreativni ponudniki se lahko vkljucijo v aktivnosti Mon-forta na podlagi razlicnih potreb (npr. poceni najem prostora za svojo dejavnost, skupna upo­raba osnovnih sredstev, potreba po svetovanju). Za dolgorocno ucinkovito trženje Monforta je potrebno segment najemnikov prostora razvrsti-ti v segmente sedanjih in segmente potencialnih najemnikov. Za obstojece najemnike, katerim omogocamo potrebne vire in usklajujemo po­goje ter aktivnosti skupnega trženja, pripravimo nacrt internega komuniciranja. Skozi interno tržno komuniciranje utrjujemo potrebne stand-arde ponudbe Monforta (nacin in kanali proda­je, nacin interpretacije, organizacijska kultura), spodbujamo povezovanje in ustvarjanje nove vrednosti (novi dogodki, doživetja, ponudba, zgodbe). Za potencialne najemnike pa pripravi-mo nacrt eksternega tržnega komuniciranja, v katerem predstavimo pomen in vlogo Monfor­ta kot kreativne scene v Portorožu ter priložnos-ti in koristi za najemnike (npr. zakaj najeti prav ta prostor za protokolarni dogodek, za co-work­ing, za razstavo, koncert…). Kljucna elementa diferenciacije in konkurencne prednosti Monforta sta arhitektura in zgodba/ dedišcina, ki izhaja iz osnovne namembnosti. Usmeritve v zvezi s privabljanjem najemnikov (ustvarjalcev) so: 

– 
primernost prostora za izvedbo kulturno--kreativne dejavnosti, 

– 
visoka kulturno-kreativna in podjetniška kompetentnost najemnika, 

– 
raznolikost kreativnih dejavnosti za potre-be doseganja sinergij interdisciplinarnosti ter s tem razvoj novo kreativnosti na lokaci­ji. 


Obiskovalci 
Vrste dobrin in storitev, ki jo v Monfortu ponu­jajo najemniki prostora, so tiste, ki dolocajo vrste obiskovalcev (turistov). Ti so: 
– 
kupci dobrin ali storitev stalnih najemni­kov v Monfortu (npr. obiskovalci muzejev in galerij), 

– 
udeleženci, ki se izobražujejo in družijo sko­zi aktivnosti v Monfortu (npr. obiskovalci delavnic), 


– obiskovalci prireditev in dogodkov v Mon-fortu (glasbenih, literarnih, promocijskih), 
– obiskovalci Monforta kot arhitekturne (zgodovinske, dedišcinske) znamenitosti kraja. 
Navedene kupce in obiskovalce locimo gle­de na znacilnosti Portoroža kot turisticne des­tinacije na domacine in turiste, te pa nadalje na podsegmente, ki sledijo tržnim segmentom tu­risticnega sektorja v kraju. Po zadnjih segmenta­cijskih raziskavah gre za dva vecja podsegmen­ta, in sicer za pretežno tuje turiste, nastanjene v portoroških hotelih, ki prihajajo z motivom uži­vanja v obmorskem okolju, ter za starejše pretež-no slovenske »ljubitelje narave Primorja«. Po-leg omenjenih je še vec manjših segmentov, kot so t. i. »iskalci kulturne avtenticnosti«, »mladi željni zabave« in »ljubitelji kampiranja« (Sed­mak in Mihalic 2008). 
Usmeritve v zvezi s privabljanjem obiskoval­cev so: 
– 
prepoznavnost in pozitiven kreativen imidž Monforta, 

– 
trajnostna rast števila domacih in tujih obi-skovalcev, 

– 
medijska pokritost vsebin in aktivnosti Monforta za dvig zavedanja o pomenu krea­tivnega delovanja za širšo javnost/kraj/regi­jo. 


Partnerji 
Kot partnerje kreativnega središca Monfort opredeljujemo fizicne in pravne osebe, s kateri-mi se lahko upravljavci povežejo s ciljem dolgo­rocnega uspešnega delovanja in trženja svojih ak­tivnosti. Partnerje smo opredelili glede na vrsto sektorja (kreativne industrije, gospodarstvo, izo­braževanje), glede na lokacijo (turisticne orga­nizacije, tri univerze v obcini) ter glede na obseg sodelovanja (npr. IKT podpora, raziskovalna de­javnost). 
Usmeritve v zvezi s pritegovanjem partner-jev so: 
– 
vzajemno koristni odnosi in razvoj kraja za bivanje in turisticni obisk, 

– 
v javnosti priznana družbena korist delova­nja tega prostora, 

– 
prenos znanj in informacij v okolje za dvig kreativnosti in inovativnosti, 

– 
raznolikost sektorjev, iz katerih prihajajo. 


Tržna segmentacija 
Pri opredelitvi tržnih segmentov smo izhajali iz dveh kljucnih vprašanj: 
– 
Komu predstavljajo dejavnosti kreativnih industrij posebno vrednost? 

– 
S kakšno kombinacijo kriterijev razvrsti-ti uporabnike v prepoznavne, dosegljive in merljive skupine obiskovalcev? 


Za odgovore na ti dve vprašanji smo segmentirali obiskovalce/turiste glede na vrsto kreativnih in-dustrij in glede na njihove lastnosti. 
a) 
Glede na vrsto kreativnih industrij se osre­dotocimo na dve vrsti segmentov: 

– 
uporabniki kreativnih dobrin (npr. kup­ci umetniških del in izdelkov umetnostne obrti, kupci oblikovalskih izdelkov, publi­kacij, novih medijev) 

– 
uporabniki kreativnih storitev (npr. obi-skovalci kulturnih ustanov, razstav in prire­ditev). 



b) 
Glede na lastnosti uporabnikov pa se po me-todologiji prepoznavanja osebnih lastnosti 


t.i. person (Valicon 2016) osredotocimo na naslednje tržne segmente oz. »persone«: 
– 
t.i. raziskovalci (zanimajo jih doživetja, kultura, odlocajo se na spletu…) 

– 
t.i. urbani potrošniki (zanimajo jih mu-zeji, prireditve, grafiti…) 

– 
t.i. aktivni nostalgiki (zanima jih lokalna kultura, dedišcina, o ponudbi se informira­jo na lokaciji…) 

– 
t.i. lepotni navdušenci (zanima jih moda, dizajn, kulinarika, informirajo se na sple­tu…) 

– 
t.i. brezskrbni mladi (zanimajo jih prire­ditve, koncerti, zabava, preizkušajo stereoti­pe…) 

– 
t.i. vecno mladi (aktivni upokojenci, za­nima jih kultura, zgodovina, uporabljajo ti-skane medije…) 

– 
t.i. foodiji (zanima jih eno-gastronomija, prezentacija lokalne hrane, zgodovina…). 


Tržno pozicioniranje 
Monfort se mora glede na svojo identiteto pozi­cionirati kot arhitekturna atrakcija (v oblikov­nem in dedišcinskem smislu), pri cemer mora izpostaviti vrednost prostora in kreativnih vse-bin. Od konkurence (npr. drugih muzejskih in galerijskih stavb, ter drugih prireditvenih pros-torov v kraju/regiji/državi), se loci prav po svoji arhitekturno-dedišcinski zapušcini ter privlacni obmorski mikrolokaciji. S tem lahko omogoca drugacno izkušnjo in dodano vrednost izvajan­ja in konzumiranja ponujenih kreativnih vsebin. 
Glede na izsledke predhodnih analiz stanja in okolja, je marketinško podobo oziroma krea­tivno znamko Monforta smiselno razvijati v tri smeri: 
– 
umetnost (likovna, glasbena, film, literatu­ra), 

– ohranjanje in interpretiranje dedišcine (mu­zeji, razstave in dogodki, izdelki in storitve povezani z identiteto kraja/regije) ter 

– 
festivalska dejavnost (glasba, filmi, oglaše­vanje, eno-gastronomija). 


S temi vsebinami dolocamo prioritete raz­voja, ciljne segmente uporabnikov ter komu­nikacije v domacem in mednarodnem okolju. Na vse tri osrednje dejavnosti grajenja podobe kreativnega sektorja je možno in potrebno nave-zati tudi ostale kreativne industrije, ki bodo sko­zi sodobno oblikovanje in s trajnostnim pris­topom povezovale ustvarjalnost domacinov in doživljajsko izkušnjo obiskovalcev. 
Po nacelu povezovanja turizma in krea­tivnih industrij je turizem smiselno uporabiti kot kanal oz. “izložbeno okno” pri trženju krea­tivnih dobrin in storitev Monforta. Prav tako je smiselno slediti odprtosti definicije kreativnih industrij, ki dopušcajo širitev nabora klasifikacij glede na arbitrarno odlocitev, kaj v nekem kraju sodi v kreativni sektor. Povezovanje kreativnih industrij in turizma je uspešneje, ce kreativnost odraža avtenticnost kraja in casa, ki ju delimo s turisti. Tako nam primer Genove kaže, da je možno med kreativne industrije uvrstiti tudi se­ktor hrane in pijace, primeri Merana, Nice in Opatije pa, da je tudi sam turizem (zgodovina in dedišcina turizma kraja) že postal del kreativnih industrij (npr. muzeji turizma). 

Simbiozno trženje kreativnih industrij in turizma 
Monfort naj v prvi vrsti povezuje kljucne sektor­je in kreativne subjekte za doseganje dolgotra­jnih pozitivnih ucinkov kreativnih industrij za lokacijo. Simbiozno, imenovano tudi sodeloval-no ali soustvarjalno trženje, lahko pomemb-no prispeva k trajnostnemu razvoju združenih ponudnikov in lokacije. Za razliko od tradi­cionalnega trženja, v okviru katerega (turisticni) ponudniki skrbijo le za razvoj proizvodov, cen, distribucijskih kanalov in promocije, se s simbi­oznim trženjem kreativnih industrij zasledujejo: 
– 
širše koristi kreativne scene za kraj / regijo, 

– 
celovita vrednost uporabe Monforta za po­nudnike, uporabnike in partnerje, 

– 
prilagajanje okolišcinam, ki vplivajo na de­javnosti in uporabo/obisk Monforta (npr. trendi, vreme, politika), 

– 
cilji prepoznavnosti in komuniciranja z raz-licnimi javnostmi. 


Analiza stanja in potreb po kreativni sceni v Portorožu kaže na potrebo po vertikalnih in horizontalnih povezovanjih ponudbe in pro-mocije. Za trajnostni razvoj kreativnih indus­trij v Monfortu se morajo zato združiti resur­si, procesi in programi trženja med istovrstnimi ponudniki (npr. muzeji, umetniki, oglaševalci) ter med vertikalno komplementarnimi ponud­niki (npr. ponudniki turisticnih storitev, razisk­ovalci, kreativni izvajalci). Vrste možnih oblik sodelovanja med internimi deležniki so so-up­oraba in razvoj komunikacijskih in prodajnih kanalov (interaktivne spletne strani in e-trgovi­na, blogi itd.), skupno oz. koordinirano iskan­je možnosti za ucinkovito valorizacijo ucink­ov kreativnih industrij, povezovanje z zasebnim sektorjem na podrocju kreativnih market-inških storitev, s sekcijami gospodarske zbor-nice in tudi z javnim sektorjem. Nenazadnje je, kot že omenjeno, v Piranski obcini tudi veliko odprtih možnosti za sodelovanje z raziskoval­no-izobraževalnim institucijami pri spodbu­janju povezav med kreativnimi industrijami in turizmom. Glede na težo, ki jo ima v tem okol­ju, izpostavljamo zlasti možnosti sodelovanja z Univerzo na Primorskem, katere pridružena clanica je tudi Fakulteta za dizajn, neposredno vpeta v razvoj kadrov kreativnih industrij. Ob njej so kreativne vsebine posredno ali neposred-no prisotne tudi na drugih fakultetah, npr. por­toroška Fakulteta za turisticne študije - Turis­tica, kjer izobražujejo in raziskujejo kulturni, dedišcinski in inovativni turizem, koprska Ped­agoška fakulteta in Fakulteta za humanisticne študije, ki pokrivata podrocje umetniške de­javnosti in medijev, Fakulteta za management, kjer razvijajo design management in podjet­niške kompetence, ki so potrebne za ucinkovito in uspešno valorizacijo ucinkov kreativnih in-dustrij. V povezavi z univerzo je treba omeniti tudi Center odlicnosti InnoRenew CoE - neod­visni raziskovalni inštitut, ki spodbuja kulturo odprtih inovacij s poudarkom na interdiscipli­narnemu proucevanju lesa in njegove uporabe s ciljem razvijati konkurencno prednost regije in države. 
Kljucna gospodarska dejavnost, s katero se mora razvijati simbiozno trženje kreativnih in-dustrij v Monfortu, je turisticno gospodarst­vo. Turisticni ponudniki lahko oblikujejo s kreativnimi industrijami sinergije na podroc­ju vkljucevanja kreativnih industrij v turisticno ponudbo in na podrocju inovativnega tržnega komuniciranja turisticne destinacije. V sklopu razlicnih že izpeljanih projektov povezovan­ja turizma in kreativnih industrij v obcini so: Kreativne ideje za podjetniško soustvarjan­je novih turisticnih proizvodov (KIPSNTP), Wellness Istra, TURIZEM 4.0 – obogatene turisticne izkušnje, Izkusimo istrsko podežel­je: novi (tematski) turisticni produkti in nji­hova promocija (TURIZMO IŠTRIANO), Skupna dedišcina za skupno mednarodno pro-mocijo 365 dni zelenega turizma na Opatijski in Portoroški rivieri (Riviera4Seasons2), Qual­ity Network on Sustainable Tourism (QNeST), Komunizem in turizem: sodobne prezentacije in interpretacije s pomocjo informacijske teh­nologije (TITOUR). 
Zakljucek 
V clanku smo prikazali pomen, priložnosti in metodologijo povezovanja turizma, dedišcine in kreativnih industrij na primeru Monforta v Por­torožu. Gre, kot kažejo nekateri primeri iz tu­jine, za izredno kompleksno, hkrati pa poten­cialno zelo perspektivno kombinacijo dejavnosti oz. podrocij, kjer se pojavlja vrsta možnih sin-ergij. Medtem ko sta turisticni in dedišcinski vidik skladišc soli bila v preteklosti že deležna vec resnih obravnav, so kreativne industrije še dokaj neraziskano in slabo razumljeno podroc­je, kar bo pri implementaciji predlaganih rešitev gotovo predstavljalo velik izziv. Poleg šibke ra­ziskanosti so kreativne industrije specificne tudi zaradi notranje heterogenosti – tako vsebinske in organizacijske kot konceptualne, kar zahteva fleksibilnost pristopov in obravnav tega segmen­ta »trojcka«. 
S pomocjo analize strateških dokumentov, pregleda teoreticnih podlag in primerov dobrih praks ter terenskega dela in sestankov z razlicni-mi deležniki smo prišli do nabora priporocl­jivih vsebin skladišca in oblikovali teoreticni ok­vir simbioznega trženja Monforta. Ta upošteva tako strateške smernice piranske obcine, nace-la varovanja dedišcine in trajnostnega delovan­ja, predstavlja pa lahko tudi primerno osnovo za sorodne primere povezovanja obravnavanih de­javnosti. 
V nadaljevanju bo potrebne veliko kon­tinuirane multilateralne komunikacije med vsemi identificiranimi deležniki, da se bo predla­gani okvir smiselno napolnil s konkretnimi vse­binami. Kljucni organizacijski akter bi morala pri tem biti obcinska uprava, upoštevajoc, da pri tej vlogi ne gre le za en projekt, ampak je spodbu­janje in podpora aktivnemu usklajevanju in pov­ezovanju vseh deležnikov strateškega pomena za uspešen razvoj obcine. 
Povzetek 
Skladišca soli Monfort in Grando v Portorožu sta in-dustrijska dedišcina zašcitena kot spomenika lokalne­ga pomena. Skladišce Monfort je bilo predmet analize in prenove v okviru Interreg projekta REFREsh (pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Sloveni­je), s ciljem da se doloci nova namembnost, ki bi teme­ljila na kreativnih industrijah. V ta namen je bila nareje­na interdisciplinarna študija, s katero so bili oblikovani predlogi za nove rabe ter modeli trženja teh rab. Model trženja skladišca Monfort kot centra kreativnih indu­strij, ki vkljucuje tudi povezovanje s turizmom, predvi­deva aktivnosti eksternega in internega trženja. Prvo bo usmerjeno k prepoznavanju potreb in privabljanju obi-skovalcev/kupcev/turistov (to so npr. obiskovalci mu-zejev, delavnic, prireditev …), drugo pa k ponudnikom oz. najemnikom prostorov in prebivalcem obmocja. Pri eksternem trženju je kljucna segmentacija in prilagodi­tev ponudbe in trženjskega spleta posameznim segmen-tom (domacim oz. tujim turistom, razlicnim psihograf-skim segmentom, kot so iskalci avtenticnosti, mladi željni zabave itd.). Namen tega dela trženja je zadovolje­vanje potreb obiskovalcev in zagotavljanje financne us-pešnosti delovanja najemnikov/ponudnikov. Pri inter-nem trženju pa je kljucno razumevanje potreb internih javnosti (najemnikov oziroma izvajalcev kreativnih de­javnosti na lokaciji in lokalne skupnosti), z namenom ucinkovitega komuniciranja z njimi – s ciljem ozave-šcanja, povezovanja, motiviranja, izobraževanja in uspo­sabljanja za doseganje zastavljenih ciljev kreativnosti kraja in širše regije. Skozi interno tržno komuniciranje se oblikujejo in utrjujejo standardi ponudbe Monfor­ta (nacin in kanali prodaje, nacin interpretacije, organi­zacijska kultura) ter spodbuja povezovanje in ustvarja­nje nove vrednosti (novi dogodki, doživetja, ponudba, zgodbe). Monfort se mora glede na svojo identiteto po­zicionirati kot arhitekturna-dedišcinska atrakcija na pri­vlacni obmorski mikrolokaciji, pri cemer mora izposta­viti vrednost prostora in kreativnih vsebin. Za doseganje dolgotrajnih pozitivnih ucinkov kreativnih industrij za kraj predlagamo simbiozno ali soustvarjalno trženje, ki predvideva povezovanje ponudbe in promocije tako na horizontalni (med istovrstnimi ponudniki - npr. muze­ji, umetniki, oglaševalci) kot vertikalni (npr. s ponudniki turisticnih storitev, raziskovalnimi inštitucijami …) rav­ni. 

Summary 
The warehouses of Monfort and Grando in Portorož are protected as cultural heritage and listed as monu­ments of local importance. Monfort warehouse has been subject to analysis and renovation within the RE-FREsh Interreg project (under the aegis of the Institute for the protection of cultural heritage of Slovenia), with the aim to identify a re-use linked to creative industries. For this purpose, an interdisciplinary research was car­ried out which formulated proposals for new uses and the related marketing model. The marketing model for Monfort warehouse as a centre for creative indus­tries, which integrates also links with tourism, envisag­es external and internal marketing activities. The former aims at identifying needs and attracting visitors/buyers/ tourists (i.e. Visitors to museums, workshops, events etc.), and the latter to providers or tenants and residents of the area. In the external marketing, segmentation and adaptation to the offer and marketing mix to in­dividual segments (domestic or foreign tourists, differ­ent psychographic segments, such as authenticity seek­ers, young people seeking entertainment etc.) is crucial. This section of marketing aims at meeting the needs of the visitors and ensuring the financial performance of tenants/providers. In the case of internal marketing, understanding the needs of internal publics (tenants or creative industry providers at the site and local commu­nity) is crucial in order to communicate effectively with them – with the aim of raising awareness, connecting, motivating, educating and training for achieving the set goals to develop creativity of the place and the wider re­gion. Through internal market communication, Mon­fort’s offering standards (manner and channels of sale, method of interpretation, organisational culture) are formed and consolidated, while promoting connection and creation of new values (new events, experiences, of­fer, stories). Monfort has to position itself as an archi­tectural and heritage attraction on its attractive seaside micro-location, highlighting the value of space and cre­ative content. To achieve long-lasting positive effects of creative industries for the area, we suggest a symbiotic or co-creative marketing, which involves linking sup­ply and promotion to both horizontal (between similar providers – e.g. museums, artists, advertisers) and verti­cal (ed with tourist service providers, research institu­tions …) level. 
Literatura in viri 
Breznik Mocnik, M., Lipovšek, B., Pivec, H., Stepancic, L., Širca, M. in Tivadar, B. 2011. Kulturne in kreativne industrije po slovensko, Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. https://tovarna.org/files0/ active/3/brosura-web-si.pdf 
Center za kreativnost. 2019. “O nas”. https:// www.czk.si/O_nas. 
CISAC. 2015. “Cultural times, The first global map of cultural and creative industries.” https://en.unesco.org/creativity/sites/ creativity/files/cultural_times._the_first_ global_map_of_cultural_and_creative_ industries.pdf 
Direktorat za kulturno dedišcino, Ministrstvo za kulturo RS Slovenija. 2018. “Strategija kulturne dedišcine za obdobje 2018­2026; Osnutek (12.2.2018)”. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. http://www. mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/ pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/ Predpisi_v_pripravi/2018/Strategija_ KD_2018-02-19.pdf. 
EU Commission. 2010. “Greenpaper. Unlocking the potential of cultural and creative industries”. https:// op.europa.eu/en/publication-detail/-/ publication/1cb6f484-074b-4913-87b3­344ccf020eef/language-en 
Florida, R. 2002. The Rise of the Creative Class: And How It’s Transforming Work, Leisure, Community and Everyday Life. New York: Basic Books. 
FORA. 2010. “New Cluster Concepts Activities in Creative industries”. Copenhagen: FORA, Danish Enterprise and Construction Authority’s Division for Research and Analysis - http://www. rosted.nu/attachments/File/2010/creative_ industries.pdf 
GEArt. 2018. Študija izvedljivosti koncepta revitalizacije v objektu Monfort. Nazarje: GEArt, Vizualne komunikacije d.o.o. 
Gombac, S. in Brezovec T. 2007. Letala s sidrom. Hidroavioni v Portorožu in okolici. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 
Lesjak, M., Brezovec, T. in Fabjan, D. 2018. “Strategija razvoja turizma v obcini Piran”. Univerza na Primorskem, Fakulteta za turisticne študije – Turistica, Portorož. Dostopna na https://www.portoroz.si/si/ files/default/PDF/Partnerji/Strategija%20 rzavoja%20turizma%20ob%c4%8dine%20 Piran%20do%20leta%202025.pdf 
Londhe, B. R. 2014. “Marketing Mix for Next Generation Marketing”. Procedia Economics and Finance. Dostopno na www.sciencedirect.com 2212-5671 © 2014 Elsevier B.V. http://creativecommons.org/ licenses/by-nc-nd/3.0/ 
Plestenjak, A., Vesenjak, A. in Cebron Lipovec 
N. 2018. “Študija izvedljivosti vkljucevanja kulturnih scen v razvoj industrijskih obmocij: primer skladišc soli Monfort in Grando v Fizinah.” Interna študija projekt REFRSh. Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenija. 
Sedmak, G., Mihalic, T. 2008. “Authenticity in mature seaside resorts.” Annals of Tourism Research, 35 (5), 1007-1031. 
UNCTAD. 2010. “Creative economy report 2010”. https://unctad.org/en/Docs/ ditctab20103_en.pdf 
Valicon. 2016. “Persone ciljnih skupin slovenskega turizma.” Porocilo projekta. Dostopno 30.10.2019 na: https://www. slovenia.info/uploads/dokumenti/ raziskave/sto157_persone_ciljnih_skupin_ slo_turizma.pdf