L«w h* Marikor, nedelja 17 avgusta id!#. Stcv. 185 1 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16-50. Ce s; pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5•—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Dr. Vladimir Sernec: 0 valutnem vprašanju. (Dalje). Važno je, da se pri tem davku zaseže res vso premoženje, zato je seveda treba tehničnega aparata in dobro premišljenega načrta. Glede tega se moramo učiti pri drugih državah, na primer pri naši sosedi. Drugi davek, ki bi pa dosegel dosti višje odstotke, bi' bil davek na vojne dobičke, ki bi moral zadeti diferenco v premoženju pred vojsko in sedaj. Tu se moramo seveda varovati tega, da obdačimo matematični dobiček mesto resničnega. Za posestvo, ki je ostalo med vojsko neispremenjeno, se danes 5 krat toliko plača ko pred vojsko, ker je denar petkrat manj vreden — dejanska vrednost je ostala ista. Pri trgovcih se bo moralo pač vpošte-vati, da so imeli pred vojsko več ali manj dobro zalogo, ki je danes radi pomanjkanja blaga nimajo. Ako imajo danes več denarja, to še ni kratkomalo vojni dobiček, ker se mora od denarja odtegniti oni znesek, ki ga trgovec rabi za dopolnitev svoje Igralci mestnega mariborskega gledališča. Pred nekaj dnevi smo poročali, kako se je posrečilo Dramatičnemu društvu v Mariboru v sporazumu z mestno občino mariborsko osnovati in zagotoviti slovensko gledališče v našem mestu. Danes nam je mogoče poročati že tudi nekoliko podrobnosti o doslej stalno angaževanih članih našega gledališča. Predvsem je treba povdarjati, da smo pridobili kot ravnatelja mestnega gledališča gospoda Hinko Nučiča. Gospod Nučič je na jugoslovanskih odrih priznano odličen umetnik; od 1899. do 1912. leta je deloval z velikim uspehom kot igralec in režiser na ljubljanskem deželnem gle- dališču; kmalu je zaslovelo njegovo ime širom naše domovine, kadar se je govorilo o prvih umetnikih, je bil gospod Nučič med njimi. Od 1912—1918. leta je deloval kot redni član in režiser na Kraljevem ze- maljskem hrvatskem kazalištu v Zagrebu, kjer se je tudi našim bratom Hrvatom izredno prikupil. Ko se je lansko leto jelo slovensko gledališče v Ljubljani zopet dvigati po štirih letih iz razsula, so pozvali g. Nučiča v zaloge. Pri tem se bo navidezni dobiček zelo zmanjšal. Vsekakor imamo vojnih dobičkarjev pred vsem v Slavoniji, v Bački in Banatu še dovolj. Velika nevarnost nam preti pri tem davku vsled tega, da uradništvo ravno v imenovanih deželah ni na višini in dostopno nedopustnim vplivom. Bati se- je, da se bo pri nas, kjer zares ni preveč dobička in prirastka na premoženju, več pobralo davka ko v onih bogatih deželah, kjer je vsak kmet postal milijonar. Temu se da priti na ta način v okom, da se določi skupna vsota, ki se mora dobiti potom teh davkov kakor pri občni pridobnini že v naprej, recimo s 3 ali 4 milijardami in se ta določeni znesek porazdeli že v .naprej potom skupne finančne komisije na dežele in okraje, kojih stvar bi bila potem, da dotično vsoto poraz-deliju na posameznike. Glede vsega tega se pa pri nas še prav nič ni storilo. Na Nemškem se davek že pobira, v Nemški Avstriji so predpriprave že skoraj končane, pri nas vlada niti načrta nima. Skrajni čas je, da se vsaj čim prej napravi načrt, pri kojem pa naj tudi sodelujejo Ljubljano kot upravitelja slovenske drame ter kot nadrežiserja. Kot tak je organiziral novo slovensko gledališče ter otvoril s spretno roko operno in dramsko, bivše nemško gledališče v Ljubljani. Letos je bil gospod Nučič ponovno angaževan v Zagrebu, tedaj pa se je ustanovilo slovensko gledališče v Mariboru. Mariborski Slovenci so se obrnili do g. Nučiča s ponudbo, da prevzame mesto ravnatelja. Ker pa je bila pogodba z Zagrebom že podpisana, so morale merodajne osebe tudi intervenirati tam radi izpustitve iz zagrebškega kazališta. Le z ozirom na nujno potrebo snovanja novega slovenskega gledališča v Mariboru je zagrebško ravnateljstvo bratsko ugodilo naši prošnji, gospod Nučič je akceptiral ponudbo, Mariborčanom pa je čestitati k pridobitvi tega prvovrstnega umetnika kot ravnatelja prvega slovenskega gledališča v Mariboru. Njegovo ime nam jamči zato, da bo gledališče procvitalo in uspevalo. Tudi med ostalim igralskim osobjem nahajamo znana imena :.g os p a Berta Buk-šekova, dolgoletna članica ljubljanskega bivšega deželnega gledališča ter večletna prva igralka varaždinskega mestnega gledališča, je že tudi naša. Tudi gospo Buk-šekovo so pozvali lani zopet v Ljubljano pri zvedenci raznih gospodarskih slojev, pred vsem tudi trgovci in denarni zavodi; potem se bi moralo vsaj nemudoma pričeti s pobiranjem napovedi premoženja 1. 1914. in 1. 1919. Seveda se bi morale napraviti pri premoženjskem davku olajšave, tukaj pa bilo bi preobširno govoriti o podrobnostih. S tem, da se zmanjša število denarja, ki je v prometu potom prisilne oddaje premoženja, bi takoj rastla denarna vrednost tako v očeh državljanov v notranjem prometu, kakor pred vsem tudi na inozemskih borzah in bi bil tem kurz naše valute takoj višji. Ako bi pristali na načrt finančnega ministra Ninčiča, ki je hvala Bogu že odstopil, in bi privolili v zamenjavo 1 denarja proti 3 K, bi imeli bržčas revolucijo, svoboden kmet ne bi dinarja za to ceno vzel. Cene ne bi padle (glej Trst). Ta zahteva je tem manj upravičena, ker Srbija sploh nima zaklada v zlatu, dinar je razven malenkosti v srebru ravno tako malo krit kot naša krona; edino to prednost ima, da ga je manj v prometu. Potniki iz Beograda pa potrjujejo, da dinar v otvoritvi slovenske drame. Z gospo Bukše-kovo smo pridobili izvrstno prvo karakterno igralko. Kot tretji je angažovan na našem gledališču gospod Valo Bratina; on bo karakterni igralec in režiser. Gospod Bratina je v tem svojstvu že vestno in uspešno deloval lani celo sezono na slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, še prej pa kot večletni član tržaške slovenske drame. Pred kratkim smo imeli priliko videti in občudovati vse doslej naštete umetnike na našem odru, mnogi izmed nas jih poznamo tudi z ljubljanskega gledališča; po vsem tem lahko trdimo, da smo bili v izbiri srečni in da bo naše občinstvo z njih umetnostjo zadovoljno. Imamo pa tudi že četrtega člana; ta je gospod Franc Gregorin, ki je angaževan kot igrale; tudi gospod Gregorin je bil v prošli seziji član slovenske drame v Ljubljani. Stekel si je kot začetnik priznanje vseh razsodnih kritikov, ki so mu priznavali talent in še veliko bodočnost. K temu poročilu pripomnimo še, da so merodajni faktorji v dogovoru tudi še z drugimi umetniki, ki bodo povečali število našega igralskega osobja. O tem drugič kaj več, —c svoji ožji domovini nima prav nič več plačilne vrednosti v prometu kot naša krona. V inozemstvu, na primer v Švici dinar sploh nima kurza, ker sploh ni v prometu. Zamenjava se zamore tedaj vršiti le 1:1. Ako je manj dinarjev v prometu, pa je za to davčna moč onih dežel, kjer kurzira krona, 5 krat večja, če ne več, in tudi produktivnost teh dežel, prometne razmere itd. Težišče gospodarstva države ni v Srbiji, temveč v teh deželah. Tudi za saniranje bodo naše dežele neprimerno več prispevale ko Srbija. To je ravno najtežje očitanje finančnemu ministru Ninčiču, da doslej vzlic pozivom nikoli ni objavil podatke o baje obstoječem Srbskem državnem skladu in zatrjevanega kritja dinarja. Brez odkritosti in poštene izpovedi se pa ne more zahtevati zaupanje. (Dalie prih') K položaju slovenskih sodnikov. Ker se v listih čimdalje bolj pojavljajo pogoni, da se končno vendar že izvrše imenovanja sodnikov, smatra predsedništvo Društva sloven. sodnikov potrebnim, podati sledeče pojasnilo : Uradniki v drugih strokah, v katerih niso niti z daleka tako preobremenjeni z delom kakoi sodniki, napredujejo nerazmerno hitro. V nekaterih resorih so uradniki od prevrata sem napredovali že po dvakrat, da, nekateri celo po trikrat. V eni panogi ni več niti enega svetnika iz avstrijskih časov; vsi so postali že takoj po novem letu višji svetniki. Edinole v pravosodju še ni bil imenovan definitivno niti eden sodnik, niti ne na najvišjih mestih. Slovenskim sodnikom je bila avstrijska uprava vedno le mačeha; žalibog se jim niso razmere od prevrata sem prav nič izboljšale. Slejkoprej se od njih zahteva ogromno, izredno naporno delo, ki se je po prevratu vsled vedno večjega pomanjkanja sodnikov tako pomnožio, da mora marsikdo delati po 12 ur na dan in tudi več, dočim se od nobenega ročnega delavca danes ne sme zahtevati, da bi delal nad 8 ur Veliki mogul. AngleSki spisala A. K. Green. (Dalje). (30) Toda skrivnost iazbitih kavinih skodelic! Zdelo se je, kakor da bi tega ne mogli pojasniti. In potem še vedno nerešena uganka v napisu na listku, ki so ga našli v roki umorjene žene, v onem svarilu, ki se je, kakor so zdaj pojasnili, glasil: »Bodi pozorna! Priti hoče na ples! Bodi pripravljena na zlo, če — Potem pa stilet, ki je bil natančno narisan v vseh časopisih! Ali je bilo to orožje, ki bi ga vporabil fin newyorški gospod za tak zločin ? Tako posebne vrste orožja je bilo, da bi prav lahko poiskali prvotnega posestnika. Ce bi ga spoznali kot last gospoda Ramsdella, kot del bogate zbirke umetnin, ki jo ie imel v zelo elegantno opremljenem alkov nu, tedaj bi vporaba stileta kot morijno orodje mogla priti vpoštev kot dokaz, da se je zločin izvršil brez priprave. In to bi kot temelj dokaza na dan. Slovenski sodniki morajo neštetokrat iz domačega kroga v tuje kraje. Pristojbine, ki jim gredo, ki pa seveda niti od daleč ne odgovarjajo današnjim razmeram, se navadno nakazujejo šele po mnogih prošnjah čez več mesecev' Doplačevati morajo pri tem vedno iz svojega žepa — seveda, ako imajo še kaj; drugače se pa morajo zadolževati v še večji meri, kakor sicer pri skromnih prejemkih državnih nastav-Ijencev. Vrste sodnikov se vedno bolj redčijo. Se vedno prosijo drug za drugim v upravne stroke, ki jim nudijo ugodnejše napredovanje. Naraščaja skoraj ni. Vse kaže na to, da bo prav kmalu treba s pravosodjem v civilnih zadevah docela prenehati in nekatera sodišča vobee zapreti, ako se razmere v najkrajšem času prav korenito ne izpremene, osobito ako s.e tudi upravičene zahteve slovenskih kolegov ne upoštevajo, in ako se jih ne odškoduje docela za razna namestovanja in selitve. Na vse to je predsedništvo Društva slovenskih sodnikov opetovan :> opozarjalo na merodajnih mestih, ko je izročalo razne spomenice in prošnje, ko je poganjalo njih rešitev, ko je poganjalo imenovanja, hkratu pa odklanjalo vsako odgovornost za vse mogoče težke posledice v pravosodju, ako se upravičenim zahtevam sodnikov ne ugodi. Gospod poverjenik za pravosodje je pri zadnjem takem posredovanju pred tednom dni zagotovi!, da se popelje takoj prihodnji teden osebno v Beograd, da pospeši imenovanja, katerih nekatera leže nekaj mesecev v Beogradu, in pa ugodno rešitev drugih naših prošenj ni dobil doslej še ugodnega odgovora, nikar še ugodne rešitve, cesto pa vobče nobenega odgovora. Gospod poverjenik za pravosodje je uverjen, da se vse to zgodi bržkone še ta mesec, vsekalo pa še pred pričetkom Šolskega leta, da ne bodo sodniki še dalje oškodovani. Dotlej pa prosimo potrpljenja. Društvo slov. sodnikov. Političen pregled. H Protičeve namere so se ponesrečile. Beograd, 13. avgusta. Odkar je designiral prestonaslednik regent Aleksander Ljubo Davi-dovica za ministrskega predsednika, je delal Stojan Prot'6 na to, da odvrne Narodni in Korošcev kiub od koalicije z demokrati misleč, da bodo na ta način demokrati prisiljeni, vrniti poverjeni mandat za sestavo vlade regentu ali pa, da se bodo morali povrniti k radikalcem in se podvreči njihovemu diktatu. V splošnem mu je njegova spletka uspela. Obe omenjeni stranki sta mu šle na led ter sla po za nedolžnost gospoda Duranda ne imelo nobene vrednosti. Toda gospod Ramsdell je takoj začetkoma izjavil, da ne pozna orožja. In tako so se morali zadovoljiti z vprašanjem, ali bi mogel gospod Durand prinesti s seboj tako nenavadno orožje, da izvrši tako grozen umor, umor, s katerim se bo bavil ves civiliziran svet. Drug dokaz, ki ga je sam navedel in s katerim so vsi njegovi prijatelji soglašali, je bil ta, da bi trgovec z diamnnti gotovo ne skušal polastiti se z nezakonitimi sredstvi tako dragocenega kamna. Kajti moral bi vedeti, bolj nego kdo drugi, da je takorekoč nemogoče tak kamen prodati na trgu, razen morda v orijentu. Nato So mu odgovorili, da ni nihče pričakoval take neumnosti od njega. Če se je hotel polastiti tega diamanta, je to storil le ziradi tega, da uniči konkurenco z onim kamnom, ki ga je kupil za gospoda Smitheja. To dokazovanje nas je seveda dovedlo do edinega dokaza, ki smo ga mogli navesti'v njegovo korist, n.imreč njegovo dobro ime in pa zaupanje, ki so g;t imeli vsi vanj, ki so ga poznali. Toda edina okoliščina, ki me je vznemirjala in ki je vse — uradnike ali občinstvo — dolgem premišljevanju, omahovanju in zavlač® vanju priznali barvo ter potrdili eksistenco pakta s Protičem, ki jih je pripravil do tega, da sta odbili sodelovanje v koaliciji. Ali temu koraku ni sledilo ono, kar je pričakoval Protič. Ljuba Davidovic ni vrnil poverjenega mu mandata regentu, demokrati niso prišli prosit radikalce, naj iim pomagajo iz zagate ter vstopijo v vlado, marveč so si stvoriil delozmožno večino I Klub Demokratske zajednice je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o poslednji fazi krize. Diskusija je bila vzorna. V kratkih stvarnih govoiih so izrazili svoje mnenje zastopniki iz Srbije, Makedonije, Bosne, Slavonije, Hrvatske, Dalmacije in Slovenije, posebno- pa se je poudarjala enotna državotvorna ideja demokratske slranke, glede katere izvedbe se ne sme nikakor ostati na pof pota. Državo je treba čim preje izvesti iz kaosa z energičnim, premišljenim delom Ako se druge stranke odtegujejo odgovornosti, ne sme tega storiti demokratska stranka ki že po svoji sestavi in svojim reformatoričnem programu odgovarja najbolj osnovnim temeljem naše države in duhu časa. Ko se je debata prekinila,. se je podal designirani ministrski predsednik v avdijenco k regentu. Ko se je vrnil, se je debata nadaljevala. Kmalu nato se je zaznalo, da so se uvedli od gotove strani koraki, da se najde kak sporazum med demokrati in radikalci. Odločitev demokratov, da sestavijo eventualno sami s socijalisti vlado, je pričela učinkovati. Novi kompromisni predlogi. Zagreb, 14. avgusta. ,,Jutranji list" javlja iz Trsta, da se bavijo italijanski listi z reškim vprašanjem, ki donašajo nov predlog. Glasom lista „Naz-ione" bi se bil sporazum dosegel na ta način : 1. Teritorij severoiztočno od železniške proge Reka — Sv. Peter bi se nevtrabziral, tako da bi teritorij Sv. Peter, Bistrica, Kastva stal pod upravo lige narodov. Italijani bi imeli pravico, da zasedejo v slučaju vojne ta teritorij; 2. Italija bi anektirala mesto Reko in vso obal do Voloske in Opatije, potem vse otoke v Kvarneru, pred Šibenikom in Zadrom ; 3. Reška luka bi se neutraiizirala pod upravo Zveze narodov; 4. Jugoslaviji bi pripadla vsa obala od Bakra do Ohrovca, Benkovac, Drniš, Sinj, Omišalj in vsa južna Dalmacija; 5. Italija bi prevzela upravo Zadra in Šibenika. Tabor v Sinživesi. Kako odločno zahteva ves naš narod združitev poslednjega Slovenca z ljubljeno "Jugoslavijo, pokazal je včerajšen veličasten tabor v Sinčivesi. Dan krasen, nebo čisto kot ribje oko potrjevalo je, da je z nami vse, kar čuti pravično. Zjutraj okrog osme ure pripeljal se je v avtomobilu iz Ljubljane ljubljanski knezoškof in podžupan mesta Ljubljane dr. Triller. Točno ob 9ih pa je dospel na postajo Sinčoves z zelenjem ozaljšan posebni vlak, ki je bil nabito poln gostov iz Ljubljane, Krškega, Maribora, Ruš, nedvomno spravila v največjo zmešnjavo, je bila ta, da so izvedenci potrdili mnenje gospoda Greya o diamantu Njegovega imena sicer niso navajali v časopisih, ki so vsi molčali o tem. Toda mišljaj, ki ga je dal oni večer v Rams-dellovi hiši nadzorniku, so ubogali. In k-> so izvedenci natančno preiskali diamant, so prišli do zaključka, da je kamen, za katerega je bilo eno življenje žrtvovano, drugo pa je v nevarnosti, ponarejen; dobra, nenavadna imitacija, toda edinole imitacija velikega in imenitnega kamna, ki ga je imel pred dvanajstimi ^meseci v rokah Tiffany: Ta sodba je kakor strela za- dela vse one, ki so videli diamant eno ali dve uri pred smrtjo n< srečne gospe Fairbrother na njenih prsih. Učinek te sodbe je bil za me tak, da sem več dni le nekako sanjala. Vendar sem pa puzno zasledovala časopise, kakšno mnenje so o teffl izražali. Niso več pisali o vprašanju, kdo da je morilec gospe Fairbrother (to vprašanje je bilo za mnoge že rešeno), marveč, kdo da je zamenjal pravi kamen s por arejenim, in kako ter kdaj in pa kje se je izvršila ta sieparija. (Dalie prihodnjič.) sploh iz sveh postaj, ki ležijo ob tej progi. Na postavku pred strojem stala sta dva Sokola držeča v svoji sredini za roko mladenko v pestri narodni noši. Pri sprejemu je bilo mnogo narodno zavednega domačega prebivalstva s Narodnim svetom za Koroško na čelu. Opazili smo našega dičnega generala Maistra, podžupana ljubljanskega dr. Trillerja, dr. Cankarja in mnogo drugih. Godba je zaigrala »Hej Slovani« in iz tisočerih grl so zaorili mogočni Živio-klici. Nato se je sprevod premikal proti slavnostnem prostoru. Topiči so pokali in slavnostno razpoloženje se je polastilo vseh udeležnikov. Bili so Sokoli iz Maribora, Ljubljane, Idrije, Orli iz Ljubljane, Maribora itd. Našteli smo ^društvenih zastav. Ob udeležbi tisočev je ob desetih služil sv. mašo ljubljanski knezoškof. Med mašo je igrala mariborska vojaška godba, cerkveno petje pa je oskrbel oktet Glasbene Matice v Ljubljani. Po božji službi pa je godfta in ves narod pel naši himni „Bože pravde" in „Lepa naša domovina." Nato so nastopili govorniki, pi vi general Maister. Ko je stopil na govorniški prostor navdušenih „Živio"-klicev ni hotelo biti konca. S plamtečo besedo je poziva), da naj Korošec nikdar ne pozabi, da ie potomec slovenskih prednikov in da zahtevamo mejo ne ono kakor jo narekuje Pariz marveč da smo odločeni izvojevati si pravico, potegniti mejo do tja, kjei se čnje slovenski Očenaš. Za njim je govoril kne70Škcf^ ljubljanski. Ob mogočnem, več minut trajajočem „Zivio" je izvaja), da nam je kristjanom ljubiti vse soljudi, da celo svoje sovražnike vendar pa naj ogreva naša ljubezen najbolj one, ki nam stojijo najbližje. Bog naj blagoslovi našo lepo, mogočno in prosto Jugoslavijo. Podžupan mesta Ljubljane prinaša plamteče pozdrave naše slovenske prestolice. — Svari koroški narod pred nemškimi zapeljivci ki mu baje obetajo v Nemški Avstriji vse blaginje. Naj mu ne veruje, marveč teško preizkušeno koroško ljudstvo naj ve, da se mu obeta v Jugoslaviji lepa bodočnost in blagostanje, v Nemški Avstriji pa neizgiben gospodarski pogin, katerega prorokujejo sami nemški voditelji. Korošcem izbira ne bo teška in zato pozdravlja lepo koroško zemljo kot last proste, bogate Jugoslavije. — Mučenik za pravice koroških Slovencev poslanec Grafenauer je v daljšem govoru razloževal, kaj govori za združitev koroških Slovencev z našo državo in kaj proti priklopitvi k Nemški Avstriji. — Uverjen je, da bo sleherni Korošec vedel, kje mu je iskati boljše bodočnosti. — Nastopil je nato vojak, ki se je udeležil osvobodilnih bojev na Koroškem. Z navdušenjem je šel slovenski, hrvatski in srbski vojnik v boj za rešitev te lepe naše zemlje. Kar smo s krvjo priborili to nedamo nikomur več. — Sprejeta je bila še resolucija predlagana po narodnem svetu za Koroško v kateri ude-ležniki tabora v Sinčivesi odločno protestirajo, da je mirovni Svet v Parizu, v nepoznavanju naših razmer, odločil na Koroškem ljudsko glasovanje, ki je enako krivično, kakor bi se moralo izvršiti v Alzaciji Loreni in v kateri zahtevajo enako glasovanje v našem Primorju, Trstu, Istri in Dalmaciji. — Po vsakem govoru so zapeli pevci mariborske in ljubljanske Glasbene Matice naše himne in pesmi. Topiči so pokali in navdušeni „Živio“-klici so pričali, kako misli naš narod o svoji bodočnosti. Ker je bilo priglašenih še mnogo govornikov, se je zborovanje preložilo na četrto popoldansko uro, Kjer je navduševal za združitev koroških Slovencev zbrani narod urednik Že-bot, gospodična dr. Piskernikova — koroška rojakinja in še več drugih. Nato se je razvila neprisiljena ljudska veselica. V paviljonih za vino, pivo, kavo, jestvine, tobak itd. so nudile pridne roke narodnih gospodov in dam udeležnikom po nizkih cenah vse kar potrebuje želodec. Godba je svirala neumorno iu prehitro je prišel čas odhoda. Ma- nifestacija je bila sijajna in dokler se bo ko- 1 roški inrod tako polnoštevilno zbiral na naših} zborovanjih nam ni treba imeti skrbi, da izgu bimo to krasen planinski svet. Dnevne novice. M Tatenbachova ulica. Mariborski Slovenci dobili so povodom imenovanja ulic mnogo zlatih naukov od zunai. Najkrepkejši je bil oni v „Jugoslaviji" zaradi Tatenbachove ulice. Ti Mariborčani so pravi muhoborci, ne poznajo nič zgodovine in se osmešijo pri vsaki priliki. Pa tisti gospod se je menda vendarle malo prenagli). Tatenbachovo ulico hočemo s premislekom imeti. Mi vemo sicer, da je mož bil fevdalec m ne kakšen slovenski junak. Pa fevdalca sta bila tudi Zrinjski in Ftankopan. Ali je bi! Tatenbach zelo nemškega mišljenja, se še ni dognalo. To pa je gotovo, da je bil on v najožji zvezi z Zrinjskijem in Frankopanom, da je imel ž njima večkrat posvetovanja v svojem samo 6 km od Maribora oddaljenem gradu v Račah, v tisti sobi, ki se je zvala zaradi rozete na stropu „sub rosa" in da je moral zaradi te udeležbe pri zaroti izgubiti 1. decembra 1671 v Gradcu svojo glavo in svoje imetje Ra/en svojih gradov pa je imel v Mariboru tudi hišo svoboščin (Freihaus) in po tej hiši se še do danes imenuje ulica „Freihausgasse". To ulico pa želimo v spomin na Tatenbaha po njem imenovati, ker nam je to spomin na zaroto, ktere član ie bi! in zaradi ktere je ravno tako življenje izgubil kakor Zrinjski in Frankopan in je njegovo obitelj zadel ravno tako tragičen konec, kakor oni njegovih prijateljev. Jurčiču je bila nedvomno ta zgodovinska oseba zelo simbolična, zato ji je posvetil cel roman, mi pa ulico In še to pripomnimo, da bi v tem slučaji, če bi se bili Zrinjskemu in Frankopanu načrti uresničili, tudi slovenske dežele in tudi Maribor pripadali jugoslovanskemu ozemlju. Ideja, ki je danes izvršena spominja torej dovolj na Tatenbaha, da se tam, kjer je bila njegova hiša imenuje tudi ulica po njem. Mi smo torej v tem oziru enih misli z Jurčičem in to nam ni na sramoto. Sicer pa se nam ta prepir za ulice zdi tako muhoborski, kakor oni silni boj za poštne pečate. V malenkostih smo velikani. Smo pač še m’ad narod I R. Vpisovanje v »Dramatično šolo" v Mariboru. Glede vpisovanja v „Dramatično šolo" v Mariboru izide oglas v kratkem, ker še ni izpraznjen lokal, v katerem se bo vršila šola Opozarjamo pa že danes na to vpisovanje vse one dame in gospode, ki imajo veselje in sposobnost za igralsko umetnost. Gg. diletantje in diletantinje, ki ti hoteli sodelovati v bodoči sezoni na odru slovenskega gledališča v Mariboru, naj se blagovolijo oglasiti pri ravnatelju Nučiču v mestnem gledališču vsako dopoldne, aii pa na njegovem domu, Bismarckova cesta št. 17, II. nadstropje. Najbolj talentirane dame in gospode, ki so že uspešno nastopali in imajo že večletno prakso, se bo po sposobnosti istih tudi angaževalo s plačo. Cepljenje. Glasom odredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. aprila 1919 št, 459 se vrši obligatorno cepljenje za vse one mestne prebivalce, ki so pripotovali v mesto po zadnjem dovršenem cepljenju v tem letu. Cepljenja se morajo udeležiti vse osebe, stare čez pol leta, ki nimajo v rokah dokaza, da so bile uspešno cepljene v času od 1. prosinca 1915 do danes. One, ki se cepljenju ne podvržejo, se bode kaznovalo z zaporom od 1 dne do 6. tednov ali pa z denarno globo K 10'— do K 1000-— in se jih bode razven tega uvedlo k prisilnemu cepljenju. Natančnejši opis cepljenja je razviden iz mariborskih Časopisov. A'estna prodajalna, ki se nahaja od početka vojne do sedaj na Stolnem trgu št. 15, se preseli v kratkem na Rotovžki trg št. 8, na kar se občinstvo že danes opozarja. V novem lokalu se bode prodajalo celi dan. Blago, ki ni racijonirano, na primer moka, petrolej, soi i. dr. bode v mestni prodajalni kupil lahko vsak, tudi če ni vpisan kot odjemalec. Za ranjence, o priiiki proslave imendana Hrvatice gospice Maje Organe v Mariboiu je zbrala družba 30 K za slov. ranjence. Iz sodne dvorane. j> dobro ohranjen, etui, se lllcUcl proda pri Lorencu Stoječ, urarju, Tegetthoffova cesta št. 30. Od sobote 16.—-19. avgusta 1919: • • obrt. Ponudbe na upravo pod j ^9 A — & A m m S S U ..j „ /.sata mumua Restavracija »Križev dvor1* Drama v 4 dejanjih V nedeljo, dne 17. avgusta 1919 velik koncert železničarske godbe pod vodstvom kapelnika g. Maksa Schonherr. Ples, šaljiva pošta, konfeti itd. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 2 K. Grofica — kuhovnica Veseloigra v 3 dejanjih Predstave se vrše vsaki dan ob 18%. in 20%. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 16., 18. in 20. uri zvečer. Restavracija in hotel. pri ..Zamorcu" (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Janter. I. maribor. strojna pletarna Ivan Barta IRr Župnijska uiica St. 6 se priporoča v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi podpletejo. Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic prevzame Strojna pletarna Valburge Oman Maribor, Šolska ulica 4. Mariborska svetlolikarna in apretadja zastorov s= Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaženje in tikanje perila v S—8 dneh. Nizke cene, najboljša postrežba. Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino 11 l MARIBOR. Mariborska specijalna delavnica za popravila ur F. Kneser i drug Grajska ulica št. 5. 19 Velika kavarna" (preje „Theresienhof“), Maribor, Glavni trg Uborna prvovrstna pijača! — Naj večji in najlepSi prostori v mestu I — Dnevno jpb~ KONCERT H prvovrstne damske godbe od pol 20. do pol 23. (preje od pol 8. do pol 11.) ure; ob nedeljah In prašnikih od pol 18. do pol 23. (preje pol 7. do pol 11.) ure. Za obilen obisk se priporočata brata Kuhar. to oto ž)o Oto Oto K. PIHLE trgovina z manufaktur, blagom Maribor, Glavni trg 13 priporoča svojo veliko zalogo blaga za moške, ženske in otročje obleke, srajce, nogavice, predpasnike za moške in ženske. Vsakovrstno blago za podloge, lepi svileni in cajgasti robci, žepni robci- Oznanila tlUN10N-PR0PAGANDE“, Maribor. Zdravilišče Roga (poprej Rohitsch-Sauerbrunn) Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina“. šii 8s \ POZOR! Naznanjam p. n. občinstvu, da sem s 15. julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastveno koncesijonirano POSREDOVALNICO ► za obrat z zemljišči: nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd. K. TROHA samo Tegetthoffova cesta 30, pritličje. Tlako?** Mdfttgi. t I f(g5) i n i« M Prva jugoslovanska tovarna za poljedeljske stroje, stavbeno In umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile Franjo Farič, Pobrežje pri Mariboru IpgP Nasipna ulica 20 Izdelovanje kemičnih peči, motorjev na bencin in olje, JPcUJCiIiiCICI • finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, in- štalacija plina in vodovodov. vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Popravljalnica Ulivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupuje staro železo I Odgovarsj arislk i Ff. Vaflar, Tirttra« K*rl R*hiU«J» v