Andrej Rape Seju Alasnam in kralj duhov Kmalu sta prišla na breg velikega Seju se ni mogel nagledati kra* morja. Mobarek je tu sedel na tla sote tega kraja in čim dalje sta ho' in dejal kralju: »Morava čez morje.« dila po otoku, tem več novih mikov »Ali kako?« je vprašal Seju, »saj je videl. nimava ladje«. Končno sta prišla do neke palače »V hipu jo boš zagledal«, je od* iz čistih smaragdov. vrnil Mobarek. Začarana ladja fcra- »Ne greva dalje«, je dejal Moba^ Ija duhov bo prišla, da naju prepe? rek, »zakaj duhovi bi naju pobili in Ije, toda ne pozabi, gotovo ne poza- ako hočeva, da ne pridejo na to bi, kar ti bom sedaj povedal: Brez stran k nama, morava napraviti go' glasu morava biti. Ne govori s pre- tovo magično pripravo«. S temi be* voznikom ni ene besede. Pa naj bo sedami je potegnil iz svoje torbe, ki njegova podoba še tako čudna in jo je imel pod suknjo, štiri pasove karkoli bi videl tudi čudovitega, ne rumenega tafta. Z enim je ovil svoj izpregovori niti zloga: rečem ti, ob pas, drugega je pripel na svoj hrbet; prvi besedi, ki bi prišla preko tvojih ostala dva pa je dal kralju, ki ju je ust, bi se ladja potopila.« prav tako uporabil. Nato je Moba- »Znal bom molčati,« je dejal rek pogrnil na tla dva velika namiz* knez. »Le reci mi, kaj naj storim, na prta, na njiju rob pa je položil ne- vse bom točno izvršil« kaj draguljev z mošusem in ambro. Ko je še govoril, je nenadoma Nato je sedel na enega izmed prtov. zapazil na morju ladjo iz rdeče sans Seju pa na drugega. Sedaj je Mo' dalovine. Jambor je bil iz ambre, za; barek dejal kralju: »Gospodar, sez stava iz modrega atlasa. Na ladji ni daj bom rotil kralja duhov, ki sta* bilo nikogar razen krmarja, ki je nuje v tej palači. Dal bog, da bi prU imel slonovo glavo, drugo telo pa šel k nama nerazsrjen! Priznam, da je bilo tigrovo. Ko se je ladja prU mi je zaradi sprejema malo tesno bližala princu in Mobareku, je zgra- ob srcu. Ako mu najin prihod na bil prevoznik s svojim rilcem dru- njegov otok ni dobrodošel, ni po* gega za drugim in ni postavil na všeči, se nama bo prikazal v nodo* . ladjo. Nato ju je v trenotku pre- bi grozne pošasti; ako pa tvoj na- peljal na drugi breg. Tu ju je zopet men odobrava, se nama bo pokazal izkrcal s svojim rilcem, postavil na v podobi prijaznega moža. Kakor suho in takoj izginil s svojo ladjo. hitro stopi pred naju, moraš vstati »Sedaj lahko govoriva,« je dejal in ga pozdraviti, ali ne stopi s prta, Mobarek. »Tu sva na otoku kralja sicer bi bilo po tebi. Nato mu reci: duhov; temu otoku na svetu ni po- »Neomejeni vladar duhov, oče dobnega. Poglej naokoli, kralj; ali si moj, ivoj sluga, je zapal dihu smrt> moreš misliti lepše prebivališče? nega angela; naj bi tvoje veličanstvo Res, to je prava podoba onega sreč? varovalo tudi mene, kakor ie varo- nega kraja, ki ga je bog določil o- valo vedno mojega očeia«. Ako te nim, ki vestno izvršujejo njegove nato kralj duhov vpraša, kakšno tnU zakone. Vidiš, kako so poljane okra- lost naj ti izkaže, reci: »Gospodar, šene z vsakovrstnimi cvetlicami in ponižno ie prosim za deveii kip.« dišečimi zelišči. Občuduj to lepo Ko je bil Mobarek kraljevega sina drevje, kojega okusni sadovi vise na ta način poučil, je pričel z zaklU do tal. Veseli se blagoglasnega pei njanjem. Kmalu jima je vzel vid tja, ki ga je polno iz grl tisočero dolgotrajni blisk, ki mu je sledil ptičev.« grom. Ves otok je pokrila tema; nat 2,34 sfal je silen vihar. Zaslišal se je silen bo pokazala slika deklice. Ako je krik in zemlja se je tresla, kakor se nedolžna, bo ostalo steklo čisto in bo tresla na dan sodbe, ko bo zatro- svetlo, ako pa se orosi, je to gotov bil angel k vstajenju. Seju je postal znak, da deklica ni bila vedno do* nekoliko nemiren in je mislil skoro, bra. Ne pozabi torej na prisego, drži da je to grmenje slabo znamenje, ko jo kot mož časti, drugače bi te stalo mu je dejal Mobarek, ki je bolje ve- življenje, četudi sem ti velik prija- del, kaj to pomeni: »Bodi brez skrbi, telj.« kralj moj, vse kaže dobro. In res se našel podzemeljsko sobo z vrči in kipi. Vem, čemu si prišel, in tvoja Seju je ponovno obljubil, da se želja se bo izpolnila. Prej pa mi mo- bo točno držal dane besede. Nato raš priseči na vse, kar vrisego na> mu je kralj duhov dal ogledalce. pravi sveto, da se boš vrnil na ta Drugi dan sta se gosta lepo poslo- otok in privedel s seboj deklico, ki vila od kralja duhov in se vrnila k je stara petnajst let, ki je popolno- jezeru, kjer ju je čolnar s slonovo ma nedolžna in brez zla, lepa pa glavo zopet prepeljal. Nato sta po- brez primere. Ti sam pa moraš imeti iskala svoje spremstvo in odpoio* toliko moči nad seboj, ko jo boš vala v Kairo. peljal semkaj, da ti niti na misel ne Kralj Seju se je nekaj dni odpočil bo prišlo, da bi ti bilo žal, da izročiš pri Mobareku, nato mu je dejal: »V tako lepo bitje kralju duhov.« Bagdad morava potovati, da tam Seju je prisegel, kakor mu je velel poiščeva deklico za kralja duhov.« duh. »Toda«, je dejal nato, »ako bi »Ali ni tu v Kairu«, je dejal Moba^ bil tudi tako srečen, da bi našel mla= rek, »lepih deklic dovolj?« »Prav denko, kakršno hočeš imeti, kako imaš,« je odvrnil kralj, »toda kako naj jo spoznam kot tako?« naj jih najdeva?« »Gotovo bi se lahko zmotil,« je »To naj te ne skrbi, gospodar«, je smehljaje se odvrnil duh. Dam ti dejal Mobarek. »Poznam kaj spreU ogledalce, ki bo boljši cenilec nego no staro gospo, ki ji bom naložil ta li tvoji dozdevki. Ako ugledaš izt posel in ki ga bo gotovo dobro iz-- redno lepo deklico, staro petnajst vršila.« Res je starka predstavila let, poglej le v ogledalce, kjer se ti kralju mnogo deklic s petnajstimi 2.33 leti. Kolikorkrat pa je kralj povpra' Toda to bom popravil in mu takoj šal ogledalce, vedno se je orosilo. jutri izkazal svoje spoštovanje.« Ko sta videla, da iu ne moreta do* Res \e tak°i dru& dan P° Mrnji biti zahtevane deklice, sta odšla v ™olitvi govonl Ijudstvu: »Vedite, Bagdad, kjer sta najela sijajno pa* bratje moji, da ima vsak svoje so= lačo v enem izmed najlepših delov Yražmke- Posebno zavidam so oni, mesta in pričela veselo živeti. ki so Premožni. Tujec, ki sem vam Tr ...... , včeraj govoril o njem, ni hudodelec, V isti cetrti mesta je živelimam, nego m\ad knez s tisočerimi čed* po imenu Bubekir Muesin. Bil je ne- nostmL Varujmo se torej in ne prU cimeren, ponosen in zavisten mož, našajmo o njem katifu na uho kaj ki je bogataše sovražil le zato ket s/afeega.C( Ko je Bubekir pri Ijudstvu je bil sam ubog.Cul je o Seju Alas* s temi besedami zopet zabrisal sla* namuin o obihci, ki /o je imel, in m bo mnen]e o Seju, se je vrnil do- bilo drugega treba, da se mvi je mov. Opravil se je v svojo naj* vzbudila nenaklonjenost. Sel je celo boljšo obleko in se napotil k mlade; tako dalec, da je nekega dnev mo* mu kraijU; ki ga /e prav ¦ prijazno seji po vecerm mohtvi Ijudstvu de; sprejel. Po raznih obojestranskih jal: »Braije! Kakor sem slišal, st& v//urfnos/i7j je Bubekir vprašal kra> nuje sedaj v nasi cetrti tujec, ki jj ako misli dolgo os{af( v Bagdai vsak dan zapravi ogromne vsote. du >>Toiiko časa bom ostai /u;cc je Morda je ta neznanec kak hudode-- odvrni\ kra/y( >>dok!er ne najdem lec, ki je v svoji domovini nakradel petnajstletne deklice, ki je v lepoti denar in sedaj tu dobro zivi. BodU popo?na> nedolžna in vseskozi do* mo oprezni bratje; ako izve kalif, brac( »Težko ti bo to, an jaz vem da tu zivitak dovek, nas lahko zato Za eno Njen oče je bil prej veziFj kaznuje, ker mu ganismo naznanili. pa je zapmtu dvor in že dolgo živi Ljudstvo ki se da hitro pregovoriti, v samofni hišL Ako zeiiš^ prOsim je Bubehrju soglasno dejalo: »V& zate pri njem za nJeno roko(< >>Po, sa dolžnost je, dato naznamte dr- časi je odvrnU knez_ »Ne bom se zavnemu svetu« Vesel je sel imam oženifz nJo dok\er ne vem> da n mi domov in je jel sestavljati spome* pHja Ghde lepote se pač lahko za, nico ki jo je hotel drugi dan izrof nesem nate> toda kako mi dokaze-Sy citi kahfu. Toda Mobarek, ki ,e bil da je čednostna?(( »Kakšen dokaz ob mohtvi tudi pnsoten in je kot želiš?(( je vpraša/ Bubekir. »Videti drugi čul imamov govor, je dal jo moram iz oči v oč,v, je odvrnil petsto cekinov v robec, napravil za* Sej »frugega ne zahtevam.« »Pojdi vitek iz raznih svilenih blagov in šel f ¦ z menoj k njenemu očetu; prOi k Bubekirju. Imam ga ]e osorno si} ga ^^ da n jo dovoU pogiedati vprasal kaj zeh »Pobozni moz,« }e v njegovi navzočnosU«. odvrnil Mobarek mehko in mu ob= Bubekir je torej vedel kneza k ve* enem stisnil denar in blago v roko, zi- fc. jetakoj pos/a/ po hčerko in »tvoj sosed sem in tvoj sluga. Pru f. veM odkHti obraz> kakor hitro je haiam odkr.alJa SeJa- k\ stanuJ.f zvedel za ime in namen Sejov. Ta* v tej cetrh. Čul jegovoritio tvojih ko hpe dekUce Seju §e „. videL Ka: zaslugah inmi velel naj tipovem, kor Mro se mu je nudih priiikat je da bi se rad seznand s teboj. Ob-- /ak • uporabU ogiedalce in glef, o* enem pa te prosi, c/a sprejmes ta sfalo jg fisfo fn sveflo Ko je jorej skromm dar.« videl ' da je našel> kar je iska^ je Ves vesel je Bubekir odvrnil: prosil vezirja za njeno roko. Takoj »Bodi tako dober, gospod, in prosi v $o poklicah kadija (sodnika), na- mojem imenu kralja oprostitve, pravili so ženitno pogpc/bo, nakar je sram me je, da_ga še nisem obiskal. povabil Seju vezirja v svoje stano' i vanje, ga kraljevski pogostil in mu domov. Hudo mu je bilo, da je mo; dal znaina darila. Nevesti je poslal ral oddati ženo kralju duhov. »Ljw po Mobareku mnogo draguljev. Nas bemu očefu sem jo iztrgal iz na- to so praznovali poroko z vsem sija- ročja in jo dal kralju duhov,« si je jem. Ko so gostje odšli, je dejal oponašal. »Tega pač ni zaslužila«. Mobarek svojemu gospodu: »PojdU y fakih žalostnih mislih je prišel va sedaj nemudoma v Kairo. Spom> v Balsoro. Najprej je poročal svofi ni se obljube, ki si jo dal kralju du= materi o potovanju. Vzhičena ie bU hov.« — »Odpotovala bova,« je de- /a od fega, da je dobil deveti kip. jal kralj; »možbeseda morambiti; >>Pojdi sin ¦ e d a/a >)Q; vendar pa h odknto povem, dale , Va . f čudoviti kip> zak ¦ go; nerad ubogam kralja duhov¦ De* tovo je že v podzeme[fski sobi> ka_ • khco, ki sem jo pravkar porocil, bi kor n je ohljuM kralj duhov^ rad posadil v Balson na prestol.« ,-,..; , „ . ± ~ »i x> , . . . • j ¦ 7 m u i Odsla sta. Kako sta se zacudua, »Ne ston tega«, je dejal Mobarek. ko sU namesto ki iz dijamantov Zatn svoje zelje in ostam kralju našla na devetem podstavku krasno duhov moz beseda, naj te stane kav deklico> ki jo je kralj takoj spoznal tioce.« za svojo ženo, katero je bil odpe- »Skrbi torej« je dejal kralj, »da ljd kralju duhov dekhce ne vidim vec, smui se mi.« „ ,. . . , . , , ,,. VrnilastasevKairoinodtodna »Kralj moj,« je dejala dekhca, otok kralja duhov. Ko so prišli tja, JL?'?.vo. sf c"d!s' ^, me /Icfjs f"" je vprašala mlada žena, ki je bila Mishl si, da bos nasel na tem pod* vse potovanje v nosilnici in ki od stavku vecjodragocenosi, negosem poroke ni več videla svojega moža: Jaz> 'n,se/e^ gofovo kesas> da Sl »Kje smo? Ali je še daleč v kra; se tohkotrudiU ....... Ijestvo mojega moža?« »Prišel je »Nikakor!« jeodvrml kralj. »Nc čas, ko te moram razočarati,« je de; h? m! f P"ca> dasemze hoiel kva- jal Mobarek. »Ta ženitev je bila le lJu dul]ovdTJ ^sfd' p°8tai* ™' pretveza, da smo te mogli spraviti ^est,dabi obdrzal tebe. Naj bo hp ¦ iz očetove hiše. Nisi določena za sf tak° dragocen, ah ne more bih prestol nego za kralja duhov, ki je dragocenejsi negosi mi ti? Ljubsa zahteval deklico, kakršna si ti.« si mi ne^° vsl zakladl sveta-« Ko je to čula, ie točila bridke soU ¦ Ko je še tako govoril, je pretresel ze, kar je Mobareku trgalo srce. podzemeljsko sobo silen grom. Sej; »Usmili se me«, mu je dejala. ova mati se je hudo prestrašila, to? »Tujka sem in izdajstvo na meni da kralj duhov, ki se ie v tem hipu boš moral zagovarjati pred bogom.« prikazal, jo je pomiril. »Kraljica,« Njene solze in tožbe so bile za- H Je dejal, »ivojega sina varujem in man. Predstavili so jo kralju duhov, Ua Ijubim. Hotel sem videti, da li se ki jo je pazljivo ogledoval in dejal rnore v tej mladosti obvladati. Sicer Seju: »Knez, zadovoljen sem s te= vem, da se ni čisto ravnal po dani boj. Deklica kakršno si mi privedel, besedi, zakaj razmišljal je, da bi mi mi je všeč in vesel sem, da si ostal deklice rajši ne dal. Toda poznam mož beseda. Vrni se sedaj v svoje šibkost človeške narave in vesel kraljestvo. Ko boš prišel domov v sem, da se je premagal Tu je deveti podzemeljsko sobo. kjer je onih kip, ki sem mu ga obljubil. Kip je osem kipov. boš tam našel deveti dragocenejši nego vsi drugi...« kip, ki sem ti ga obljubil« Ob teh besedah je kralj duhov iz* Seju se je kralju zahvalil in odpo- ginil. Še isti dan so praznovali pravo toval z Mobarekom v Kairo, kjer poroko. Seju je ženo takoj oklical se pa ni dolgo mudil. Hrepenenje, za kraljico Balsore. Dolgo in srečno da bi dobil deveti kip, ga je gnalo sta nato živela oba. 237