UVODNIK

Upravni postopek je splet institutov, ki urejajo način uveljavljanja materialnih pravic in obveznosti strank na področju upravnega prava, pri čemer pa upravni organi prednostno varujejo javni interes. Če postopek v bistvenih elementih ni voden pravilno, je končni upravni akt izpodbojen že zaradi formalne nezakonitosti. Upravni postopek je zato instrument pravne države in demokracije, posebno v povezavi z varstvom ustavnih pravic, kot so pravica izjaviti se, dobiti informacije, uveljavljati pritožbo in pravno varstvo pred sodiščem. Osnovni skelet veljavne slovenske ureditve temelji na avstrijskem in jugoslovanskem izročilu ter delitvi na splošni in posebne upravne postopke. V vseh upravnih postopkih, ki jih ureja poseben zakon, je treba upoštevati določena pravila in načela Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 88/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13). Poleg tega se ZUP zaradi zgornjih razlogov uporablja smiselno v vseh javnopravnih zadevah, ne le v upravnih. Raba upravnega postopka oz. njegovih pravil je kljub načelnim podlagam praktično naravnava, zato se je pokazalo za potrebno, da se pripravi gradivo za vaje. Gradivo, ki je nova izdaja temelji na prejšnjih različicah gradiva dr. Kovačeve iz leta 2006 in nadaljnjih ter zlasti izdaji praktikuma iz leta 2018 v soavtorstvu dr. Kovačeve in dr. Severjeve, je namenjeno predvsem študentom tako UN kot VS programov, ki bodo uporabljali znanja pri predmetih Upravni postopek in upravni spor oz. Osnove upravnega postopka, za delo na vajah oz. posredno tudi za uporabo pri pripravi seminarskih nalog in podobnih del, ki obsegajo teme iz učnih načrtov predmetov. Pri pripravi tega gradiva je posamične primere ali zamisli prispevalo tudi več sodelavcev in študentov ter upravnih organov, zlasti glede pridobitve aktov v študijske namene. Naj uvodoma poudarimo še nujnost uporabe praktikuma skupaj z ZUP, Zakonom o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E) in področnimi predpisi. Prav tako morajo študenti za reševanje vaj obvladati teoretične podlage, kot izhajajo iz učbenika Upravni postopek in upravni spor prof. dr. Toneta Jerovška in prof. dr. Polonce Kovač, izdajatelj Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, 2019. V tem učbeniku boste našli tudi vrsto prikazov, miselnih vzorcev, slik ter primerov izpitnih vprašanj za lažjo osvojitev snovi. Želimo vam veliko zanimivih spoznanj pri delu!


Avtorji

V Ljubljani, avgusta 2020





1 POJEM UPRAVNE ZADEVE IN PRISTOJNOST

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– pojem upravne zadeve;

– pojem drugih javnopravnih zadev, ki niso upravne;

– smiselna raba ZUP;

– tek postopka in pristojni organi na posamezni stopnji;

– stvarna, krajevna, osebna pristojnost;

– spor o pristojnosti.


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavji 1 in 3.





1. NALOGA

Dopolnite!

Pojem upravne zadeve:

a. formalna definicija:





b. materialna definicija; navedite kumulativne elemente le te:

1.

2.

3.

Raba ZUP v drugih, tj. neupravnih, a javnopravnih zadevah:

a. formalna definicija:



b. materialna definicija:

1.

2.


2. NALOGA

Poiščite prek Pravno-informacijskega sistema RS (pisrs.si) Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in novele). V katerih upravnih zadevah oz. na katerih upravnih področjih bo sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem? Pomagajte si s 7. členom ZDSS-1.





3. NALOGA

Označite, ali gre pri spodnjih zadevah za upravne zadeve in pri teh pristojne organe!

Pri tem upoštevajte, ali imajo zadeve vse nujne elemente po 2. členu ZUP, to so:

– odločanje;

– predmet odločanja je pravica ali obveznost strank s področja upravnega prava;

– prisoten morebiten ali dejanski konflikt med javno in zasebno koristjo.



Če menite, da ne gre za upravno zadevo (N), označite, kateri od zgornjih elementov manjka. Posebej označite SMISELNO uporabo ZUP v neupravnih, a drugih javnopravnih zadevah (S).

Legenda označb:

– N: neupravna zadeva;

– U: upravna zadeva in podrejena raba ZUP;

– S: neupravna, a javnopravna zadeva s smiselno rabo ZUP;

– US: upravni spor – Upravno sodišče RS; ali DSS: socialni spor – Delovno in socialno sodišče RS.

Za lažjo predstavo teka postopka gl. naslednjo shemo:

Slika 1: Tek postopka v upravnih zadevah v Sloveniji



Vir: Kovač, ZUP seminar FU, 2020



Tabela 1: Primeri ne/upravnih in drugih javnopravnih zadev ter pristojnost





Vir: lasten




4. NALOGA

Zakaj NI upravna zadeva sp. naveden primer? Navedite, kateri izmed elementov, navedenih v 2. členu ZUP, manjka, da bi zadevo opredelili kot upravno.

a. izdaja potrdila o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi: ____________________

b. svetovanje o pravicah študentov: ____________________

c. prekršek prehitre vožnje: ____________________

d. zahteva za odškodnino za škodo iz prometne nesreče: ____________________


5. NALOGA

a. Kaj pomeni odprava krajevne pristojnosti? Pomagajte si s tretjim odstavkom 19. člena ZUP.





b. Poiščite na Pravno-informacijskem sistemu RS Uredbo o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in 14/20). V katerih upravnih zadevah je krajevna pristojnost odpravljena? Pomagajte si s 83. členom UUP.





6. NALOGA

Na katerem stvarno in krajevno pristojnem organu stranka uredi navedene zadeve:

a. dodelitev paketa za novorojenčka staršem iz Sevnice, otrok se rodi v bolnici Novo mesto: ____________________

b. registracija Plesnega društva Argentinski tango Ljubljana:



c. sklenitev zakonske zveze Urške iz Kote pri Velenju in Janeza iz Ljubljane, če se poročita v Drežnici pri Kobaridu: ____________________

d. upokojitev Marije iz Celja: ____________________

e. izdaja vozniškega dovoljenja Janezu z Jesenic: ____________________

f. plačilo DDV pri uvozu tunik s Kitajske, uvoznik ima sedež v Murski Soboti:




7. NALOGA

Kako bi ravnali z zahtevo enega izmed zakoncev za razvezo zakonske zveze, če bi jo ta naslovil na Center za socialno delo, kjer ste uradna oseba, in na podlagi katere določbe (člena) ZUP bi ravnali?





8. NALOGA

Opredelite, pri čemer si pomagajte s 26. členom ZUP, kateri organ odloča v kompetenčnem sporu, če se o pristojnosti ne moreta sporazumeti:

a. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za obrambo: ____________________

b. FURS in Agencija RS za okolje:



c. Ministrstvo za okolje in prostor in Občina X: ____________________

d. Upravna enota A in Upravna enota B: ____________________

e. Upravna enota C in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:



f. Center za socialno delo D in Center za socialno delo E: ____________________

g. Inšpektorat RS za okolje in prostor ter Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

h. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Občina Y:



i. Policija in Okrajno sodišče: ____________________

j. Tržni inšpektorat in Urad RS za intelektualno lastnino:



k. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravje:




9. NALOGA

Ste uradna oseba na Upravni enoti X. Prejmete zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga je podala vaša sestrična.

a. Izrišite vez med stranko in uradno osebo, s prikazom sorodstvenih kolen:





b. Kako morata uradna oseba oz. organ oz. pristojni za ukrepanje (gl. 38. člen ZUP!) ravnati v takem primeru?





2 SUBSIDIARNA RABA ZUP IN TEMELJNA NAČELA

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– subsidiarna (podrejena) raba ZUP;

– temeljna načela upravnih postopkov;

– odločanje po prostem preudarku (diskrecijsko odločanje).


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavja 1, 2 in 3.





1. NALOGA

Opredelite po 3. členu ZUP, kateri so pogoji za nadrejenost veljave, in s tem ustavnost in zakonitost področnega predpisa v upravnem postopku.

Prvi odstavek 3. člena ZUP določa: »Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno.«

Formalna pogoja za nadrejenost veljave področnega predpisa:

a.

b.

Vsebinski pogoj za nadrejenost veljave področnega predpisa (na primer Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06-ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18):

c.





2. NALOGA

Dopolnite miselni vzorec s temeljnimi načeli ZUP? Pojasnite na kratko v treh alinejah vsako načelo.

Slika 2: Temeljna načela ZUP



Vir: lasten




3. NALOGA

Kršitev katerega/ih načel/a je ravnanje upravnega organa po izvlečku iz sodb v upravnem sporu? Pojasnite.

a. Primer 1:

»… Davčni organ je posredoval zavezancu zapisnik v pripombe. Zapisnik je bil vročen 17. 2. 2018, vendar se zavezanec v zakonskem roku ni izrekel, kot mu je bilo naročeno, temveč je zaprosil za podaljšanje roka, češ da gre za pomembno zadevo, pri čemer je bil zavezanec ravno v času za podajo pripomb upravičeno odsoten zaradi službene poti, za kar je predložil tudi potrdilo. Pripombe je nato predložil po izteku roka, a še pred izdajo odločbe. Ne glede na to davčni organ v odločbi zavezančevih pripomb ni upošteval, zato …«

Načelo/a: ____________________

Obrazložitev (namen načel/a, sankcije za kršitev):





b. Primer 2:

»… Upravni organ je pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice o dodelitvi državljanstva odločil brez utemeljitve, zakaj naj bi prosilec izkazoval nevarnost za javni red in mir. Predmetni razlog je navedel pavšalno v obrazložitvi odločbe. Ker organ ni predložil ocene utemeljenosti zahteve stranke z ustreznimi razlogi, sodišče ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa. Stališče tožene stranke, da so razlogi navedeni v od-ločbi, je po presoji sodišča neutemeljeno, saj je upravni organ v odločbi podal samo arbitrarno odločitev, medtem ko odločba ne vsebuje razlogov …«

Načelo/a: ____________________

Obrazložitev (namen načel/a, sankcije za kršitev):





4. NALOGA

Navedite, katera temeljna načela (največ po dve) ZUP predstavlja posamezno pravilo v naslednji tabeli:

Tabela 2: Temeljna načela

Pravilo

Načelo/a



a. Če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika, ji organ postavi začasnega zastopnika.



b. Organ lahko takoj po skrajšanem postopku odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla … stranka v zahtevi.



c. Postopek, ki je končan z odločbo …, se obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.



d. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku … pravico uporabljati svoj jezik.



e. Dokaz z izvedencem se izvede, če uradna oseba, ki postopek vodi, oceni, da je to potrebno …



Vir: lasten




5. NALOGA

Označite (obkrožite ali podčrtajte), kje v besedilu je razvidno, da gre za odločanje po prostem preudarku, ter navedite namen in obseg diskrecije.

a. Primer 1:

»Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi po rodu, z rojstvom na območju Republike Slovenije (RS), z naturalizacijo,...« (3. člen Zakona o državljanstvu, Ur. l. RS, št. 24/07 in 40/17). »Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, sprejme v držav-ljanstvo RS, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je dopolnila 18 let; 2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva …; 3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje, in ima urejen status tujca; 4. da ima zagotovljen trajen vir preživljanja; 5. da obvlada slovenski jezik …« (10. člen Zakona o državljanstvu, Ur. l. RS, št. 24/07 in 40/17).

Namen diskrecijskega odločanja:





Obseg diskrecijskega odločanja:



b. Primer 2:

»Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev ali določi, da se davč-nemu zavezancu davek v celoti ali deloma odpiše, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.« (Zakon o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/06 in novele).

Namen diskrecijskega odločanja:





Obseg diskrecijskega odločanja:





c. Primer 3:

»Pristojni organ izda dovoljenje za prireditev, če je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udele-žencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da prireditev ne bo ogrožala javnega pro-meta in predstavljala nedopustne obremenitve okolja... Dovoljenje za javno prireditev se lahko izda za več istovrstnih prireditev za čas, ki ga določi pristojni organ. Ta čas ne more biti daljši od 6 mesecev.« (16. in 17. člen Zakona o javnih zbiranjih, Ur. l. RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo)

Namen diskrecijskega odločanja:





Obseg diskrecijskega odločanja:





6. NALOGA

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v 41. členu kot eno izmed temeljnih pravic državljanov EU določa tudi pravico do dobrega upravljanja. V ZUP poiščite za vsako od spodnjih postavk, v katerem temeljnem načelu po ZUP je izražena:

41. člen Listine EU o temeljnih pravicah – Pravica do dobrega upravljanja:

1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.





2. Ta pravica vključuje predvsem:

(a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;





(b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;





(c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.



3. Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.



4. Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku.





7. NALOGA

Preučite članek iz Pravne prakse (Slika 3) in opredelite, kršitve katerega temeljnega načela predstavlja opisano ravnanje Ministrstva za zunanje zadeve!





Slika 3: Protizakoniti posegi v vizumske postopke, članek iz Pravne prakse





Vir: Pravna praksa, št. 21/2008





3 STRANKA IN STRANSKI UDELEŽENEC TER ZASTOPNIKI

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– nujni in drugi udeleženci postopka, tj. stranski udeleženec;

– zastopniki (zakoniti zastopnik, začasni zastopnik, skupni predstavnik).


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavji 3 in 4.





1. NALOGA

Kdo je/so glavne stranke v naslednjih primerih? So aktivne (A) ali pasivne (P)?

a. Uveljavljanje štipendije: ____________________

b. Odmera trošarine ob žganjekuhi: ____________________

c. Pridobitev gradbenega dovoljenja: ____________________

d. Odmera komunalnega prispevka ob gradnji: ____________________

e. Pridobitev dopusta ob rojstvu otroka: ____________________

f. Inšpektorjeva odredba o cepljenju psa: ____________________


2. NALOGA

Opredelite vloge udeležencev v postopku v terminologiji ZUP, to so upravni organ prve in druge stopnje, uradna/e oseba/e, stranka, stranski udeleženec, določen (kateri?) zastopnik, če gre za postopek odmere davka zaradi davka na prodajo hiše Mojci, ki si je postavila odvetnico Majo, v postopku sodelujeta tudi Mojčin mož Peter, ki je solastnik hiše, postopek vodi sprva kontrolor Miha, o pritožbi pa odloča Mateja? Kdo je kdo torej?

Mojca: ____________________

Maja: ____________________

Peter: ____________________

Miha: ____________________

Mateja: ____________________


3. NALOGA

Preberite naslednji sklep (na sliki) in navedite, na katerem pravnem predpisu je upravni organ utemeljil priznanje lastnosti stranke oz. stranskega udeleženca?





Op.: lastnost stranke oz. stranskega udeleženca sicer ni identični termin/pojem, ampak je treba ločiti lastnost in položaj oseb. Tako ima oseba z lastnostjo ali statusom stranskega udeleženca položaj stranke, enako kot oseba z lastnostjo (glavne) stranke (več o tem v učbeniku).

Slika 4: Sklep o priznanju statusa stranke (stranskega udeleženca)





Vir: osebni arhiv avtorjev




4. NALOGA

Pri spodnjih primerih v tabelah opredelite navedene elemente!

Pri ugotavljanju pravnega interesa naj vam pomaga nabor naslednjih pravnih predpisov, ki urejajo posamezna področja: Gradbeni zakon (GZ), Stvarnopravni zakonik, Stanovanjski zakon, Zakon o evidentiranju nepremičnin, Zakon o orožju, Zakon o prijavi prebivališča; odločba Ustavnega sodišča Up-257/03-9 z dne 2. 3. 2003.

Torej pazite: NE zadošča interes osebe, ampak mora ta imeti pravno podlago v področnem zakonu za določeno vrsto zadeve, kar pa se ugotavlja od primera do primera. Npr. gl. prvi primer, kjer bo lastnik vsaj neposredne sosednje parcele običajno stranski udeleženec glede na 36. člen Gradbenega zakona (GZ, Ur. l. RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.), a to je odvisno od vrste in obsega vpliva gradnje določenega objekta, ali sega tudi na sosednjo parcelo.

36. člen GZ (stranke): (1) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je investitor. (2) Stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja so lahko:

– lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja;

– lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva; …

a. Oseba, ki je lastnik sosednje parcele, na kateri namerava graditi investitor:

Tabela 3: Udeleženci – primer 1

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?



Kateri organ vodi ta postopek?



Kdo je glavna stranka v tem postopku?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?



Vir: lasten



b. Lastnik stanovanja, kjer že stanuje najemnik, ki si želi urediti prijavo prebivališča:

Tabela 4: Udeleženci – primer 2

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?



Kateri organ vodi ta postopek?



Kdo je glavna stranka v tem postopku?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?



Vir: lasten



c. Lastnik hiše, na kateri želi najemnik dela hiše izobesiti velik znak firme podjetja (npr. SEX SHOP) na fasadi te hiše, za kar sicer najemnik zaprosi UE:

Tabela 5: Udeleženci – primer 3

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?





Kateri organ vodi ta postopek?





Kdo je glavna stranka v tem postopku?





Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?





Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?





Vir: lasten



d. Etažni lastnik, ki ni dal soglasja za prezidavo skupnih podstrešnih prostorov, v postopku preostalih etažnih lastnikov, ki so vložili zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja:

Tabela 6: Udeleženci – primer 4

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?



Kateri organ vodi ta postopek?



Kdo je glavna stranka v tem postopku?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?



Vir: lasten



e. Bodoči (!) kupec dela nepremičnine, ki jo želi lastnik prodati, predhodno vloži zahtevo prek GURS:

Tabela 7: Udeleženci – primer 5

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?



Kateri organ vodi ta postopek?



Kdo je glavna stranka v tem postopku?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?



Vir: lasten



f. Razvezana žena v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na UE za bivšega moža:

Tabela 8: Udeleženci – primer 6

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?



Kateri organ vodi ta postopek?



Kdo je glavna stranka v tem postopku?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?



Vir: lasten



h. Prijavitelj inšpekciji, npr. gost gostinskega podjetja prijavi ta lokal inšpekciji zaradi videnih ščurkov v lokalu ali zastrupitve s francosko solato:

Tabela 9: Udeleženci – primer 7

Za kateri postopek oz. upravno zadevo gre?



Kateri organ vodi ta postopek?



Kdo je glavna stranka v tem postopku?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec pri zastrupitvi s hrano? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Ali je navedena oseba (verjetno) stranski udeleženec pri videnih ščurkih, a brez direktne škode za osebno zdravje? V čem naj bi bil pravni interes te osebe oz. zakaj ga ni?



Na kateri potencialni pravni podlagi (področnem zakonu) temelji interes te osebe?



Zakaj to NI! Zakon o inšpekcijskem nadzoru?



Vir: lasten




5. NALOGA

V čem je dejanski in v čem pravni interes društva v naslednjem primeru (gl. sklep in obrazložitev na Sliki 5 na naslednjih straneh)?

Dejanski interes:





Pravni interes:





Slika 5: Sklep Agencije za okolje in prostor RS o stranski udeležbi





Vir: osebni arhiv avtorjev




6. NALOGA

Navedite, kakšna razmerja izhajajo iz spodnjega primera pooblastila in opredelite vloge udeležencev v postopku.

a. Slovenijales trgovina d. o. o. je:



b. Gorazd je:



c. Odvetnik Slavko Trstenjak je:



Slika 6: Pooblastilo



Vir: osebni arhiv avtorjev




7. NALOGA

a. Kako morate ravnati kot uradna oseba na UE, če prejmete po pošti vlogo za registracijo društva Mladi za svet brez alkohola, ki jo poda 13-letni Luka?





b. Zakaj je treba tako ravnati v luči temeljnih načel ZUP; katero načelo je ključno?



c. Na podlagi katere določbe ZUP se ravna na UE, kot ste zapisali pod a.?




8. NALOGA

Kako bi ravnali v naslednjem primeru: Lana, stara 22 let, pride osebno v petek, 13. novembra ob 11.50 na CSD, kjer so uradne ure le do 12.00, in želi podati vlogo za državno štipendijo na zapisnik pri organu, pri čemer je ta dan zadnji dan za oddajo vloge v razpisnem roku, pri tem pa se nenavadno vede in pove, da boleha za hudo duševno boleznijo.





9. NALOGA

Na Upravni enoti X vodite postopek izdaje potnega lista Jožetu Slovencu, ki pa med postopkom umre. Kako se ravna v takem primeru; na podlagi katere določbe ZUP?





10. NALOGA

a. Kako ravna organ v primeru, da je v postopku več strank, ki so v sosporništvu? Na primer, na vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja so podpisani Ana Koprivec, Dragica Koprivec in Bojan Koprivec (dve sestri in brat), vsi skupaj imajo istovrstni zahtevek, tj. izdaja gradbenega dovoljenja za parcelo v Kranjski Gori, katere solastniki so.





b. Za izraz katerega temeljnega načela po ZUP gre pri tej obliki zastopstva?





4 OBČEVANJE MED ORGANI IN STRANKAMI

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– jezik v postopku;

– vloge;

– vabila;

– zapisniki;

– pravica do pregleda dokumentov;

– dostop do informacij javnega značaja;

– vročanje.


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavje 5.





1. NALOGA

Kako ravnate, če kot uradnik na Geodetski upravi RS prejmete spodnjo vlogo stranke? Upoštevajte 62. in 67. člen ZUP ter napišite osnutek ustreznega akta.

Ivan Nikolić

Stara cesta 7

1000 Ljubljana

Poštovani Geodetski ured Slovenije,

želio bih podnesti molbu za raspodjelu zemljišta, kojeg imam na Viču, broj parcele 170/3, zbog toga, jer bi jedan kraj ovog zemljišta nakon raspodjele dao kčerki, koja bi ga koristila za gradnju svoje kuče. Sve potrebne dokumente nači čete uz ovu molbu u prilozi.

U Ljubljani, 8. 11. 202…





a. Akt, ki ga bo izdal organ =

– naziv po ZUP: ____________________

– pravna narava glede na učinke (obkrožite):

odločba

sklep

dopis

b. Sestavite osnutek akta:

Geodetska uprava RS

Območna geodetska uprava Ljubljana

Vadnova 4

1000 Ljubljana …. /nadaljujte/





2. NALOGA

a. Pri spodnjih primerih vlog (glej naslednji dve sliki) označite obvezne sestavne dele po ZUP (vložnik (kdo), naslovnik oz. organ (komu), zahteva (kaj), podpis vložnika) oz. posebnem predpisu. Vlogi tudi izpolnite z vašimi ali izmišljenimi podatki.

b. Razmislite, zakaj so ti podatki tako pomembni, da so obvezni?





Slika 7: Vloga za registracijo društva



Vir: E-uprava, 2020



Slika 8: Predlog za vpis v razvid zasebnega učitelja ali zasebnega vzgojitelja



Vir: E-uprava, 2020




3. NALOGA

Pet minut pred polnočjo 5. 11. ste pri upravnem organu, kjer ste uradna oseba, po faksu prejeli vlogo, za katero je rok 5. 11. Vloga ima vse podatke in sestavine, kot terja ZUP. Ali je taka vloga:

a. Pravočasna: DA NE

b. Popolna in formalno pravilna: DA NE

c. Kaj mora storiti upravni organ glede na odgovora pod a. in b.?





d. Kaj pa če takšno vlogo prejmete po elektronski pošti brez varnega e-podpisa?




4. NALOGA

Ali bi lahko ali ne in na podlagi katere določbe ZUP zahtevali od stranke dopolnitev vloge, ker manjka dokument sp.; opredelite tudi za ta akt, zakaj ste odgovorili z da/ne:

a. izpisek iz katastra o nepremičnini?



b. dohodninsko odločbo?




5. NALOGA

a. Stranka vloži ustno zahtevo za pregled dokumentov v zadevi. Ali morate o podaji zahteve sestaviti zapisnik oz. ali morate oz. smete stranko napotiti, da zahtevo vloži pisno? Pomagajte si z 82. členom ZUP.





b. Kaj pa v primeru, ko stranka želi potrdilo iz uradne evidence po 179. členu ZUP?





6. NALOGA

V spodnjem vabilu preučite, ali vsebuje vse zahtevane sestavine in pravilno časovno zaporedje. Upoštevajte zlasti 71. in 102. člen ZUP. Popravite napake in dopolnite manjkajoče ter preučite, kakšne so posledice teh pomanjkljivosti!

Upravna enota Žabjek

Kovor 17, 1245 Duplek

Filip Novak

Za plotom 3, 1245 Duplek

Upravna enota Žabjek sklicuje narok za ustno obravnavo v zadevi priznanja statusa žrtve vojnega nasilja Marjanu Lukmanu iz Dupleka. Narok je določen za sredo, 1. 12. 202.… ob 11.30 uri na sedežu tukajšnjega organa. Vabljeni ste kot priča, zato morate priti osebno, s seboj pa prinesite tudi morebitno dokumentacijo, ki jo imate v zvezi z zadevo.





7. NALOGA

Ali spodnji primeri vabil predstavljajo vabila po ZUP? Zakaj da ali ne?

a. Primer 1 (gl. Sliko 9): DA NE

Obrazložitev:



b. Primer 2 (gl. Sliko 10): DA NE

Obrazložitev:



c. Primer 3 (gl. Sliko 11): DA NE

Obrazložitev:



Slika 9: Vabilo, primer 1



Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 10: Vabilo, primer 2



Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 11: Vabilo, primer 3



Vir: osebni arhiv avtorjev




8. NALOGA

Preberite dopis, zapisnik in ugovor nanj (gl. Sliko 12) in odgovorite, ali je bilo v postopku morda kršeno kakšno temeljno načelo ZUP? Poiščite še ostale napake, pri čemer si pomagajte s 76. členom ZUP.





Slika 12: Zapisnik ustne obravnave



Vir: osebni arhiv avtorjev





Vir: osebni arhiv avtorjev



Vir: osebni arhiv avtorjev




9. NALOGA

Premislite o glavnih razlikah med ZUP in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) glede pregleda dokumentov, pri čemer upoštevajte 82. člen ZUP. Pri reševanju naloge si pomagajte odločbo in zapisnikom v nadaljevanju (Slika 13 in 14).

a. ZUP

Procesno/materialnopravno: ____________________

Pristojnost: ____________________

Legitimacija za stranko: ____________________

Način vložitve vloge: ____________________

Rok za odločitev: ____________________

b. ZDIJZ;

Procesno/materialnopravno: ____________________

Pristojnost: ____________________

Legitimacija za stranko: ____________________

Način vložitve vloge: ____________________

Rok za odločitev: ____________________

Slika 13: Odločba po ZDIJZ





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 14: Zapisnik o poteku vpogleda v projektno dokumentacijo



Vir: osebni arhiv avtorjev




10. NALOGA

Preberite članek iz Dnevnika in navedite:

a. kateri organ vodi zadevni postopek: ____________________

b. kdo je stranka v postopku: ____________________

c. v čem so napake organa:





Slika 15: Birokratski zapleti, članek iz Dnevnika



Vir: Dnevnik, 13. 3. 2008




11. NALOGA

Kot vročevalec izpolnite ustrezne dele predpisane ovojnice za osebno vročanje po 87. členu ZUP tako, da se postavite v vlogo poštarja. Vročate odločbo Ministrstva za gospodarstvo o zavrnitvi pritožbe stranke Erika Eržena, Travniška 67, 3000 Celje, pri čemer upoštevajte vse tri položaje: 1. stranka je doma in odločbo prevzame; 2. stranke ni doma, prevzame žena Janja; 3. doma ni nikogar.

Slika 16: Ovojnica za osebno vročanje





Vir: Pravilnik o obliki in vsebini ovojnice, vsebini vročilnice in drugih sporočil za osebno vročanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št.1/19).




12. NALOGA

Mož in žena sta vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Upravna enota jima je dovoljenje izdala in poslala po pošti v skupni ovojnici. Iz vročilnice izhaja, da je odločbo prejel mož. Kakšen rok velja za ženo glede vložitve pritožbe? Kako bi upravna enota morala ravnati že na začetku?





13. NALOGA

Ali je zakonit primer tega sklepa (glej naslednjo sliko), če organ v pozivih stranke ni opozoril na možnost ustavitve postopka, saj ZUP določa, da je treba naslovnika opozoriti na možne sankcije?





Slika 17: Sklep UE o ustavitvi postopka





Vir: osebni arhiv avtorjev





5 ROKI

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– pomen rokov;

– vrste rokov;

– računanje rokov.


Snov je je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavje 6.





1. NALOGA

Dopolnite spodnji miselni vzorec.

Slika 18: Vrste rokov in značilnosti



Vir: lasten




2. NALOGA

Opredelite, katere vrste je določen rok:

Tabela 10: Vrste rokov

Vrsta roka

5 delovnih dni za zahtevo za dopolnitev nepopolne vloge (67. člen ZUP)

Rok do 15. 12., ki se ga postavi stranki za dopolnitev nepopolne vloge (67. člen ZUP)

V 1 mesecu, od dneva, ko bi lahko navedla nova dejstva in dokaze, lahko stranka predlaga obnovo postopka (260. člen ZUP)



materialni / procesni



prekluzivni / instrukcijski



zakoniti / določi ga uradna oseba



podaljšljiv / nepodaljšljiv



objektivni / subjektivni



absolutni / relativni



Vir: lasten




3. NALOGA

Izračunajte. Odločba je bila vročena v petek 21. 11. 202... Kdaj je (bil) zadnji dan za vložitev pritožbe zoper odločbo, da ne bo prepozna, če je rok 15 dni od vročitve?

Narišite koledarček:





a. Zadnji dan je: ____________________ (vpišite datum in dan v tednu)

b. Kako ravnate, če je pritožba vendarle prepozna?



c. Kako ravnate, če nimate vročilnice s potrjenim datumom prejema?




4. NALOGA

Poziv za dopolnitev nepopolne vloge z rokom 10 dni za dopolnitev je bil vročen zavezancu v četrtek 27. 10. 202... Stranka je dopolnila manjkajoče v ponedeljek 7. 11., a je bil še isti dan izdan sklep o zavrženju njene vloge, češ da dopolnitev ni bila pravočasna, saj je rok potekel 6. 11.

Narišite koledarček:





a. Kdaj je bil sicer res zadnji dan za pravočasno dopolnitev (vpišite datum in)?



b. Kaj lahko stranka stori, ker je bila vloga zavržena?





5. NALOGA

a. Vložnik je vložil nepopolno vlogo brez zahtevne predpisane dokumentacije kot priloge v septembru 202…, zato ste ga pozvali k dopolnitvi z dopisom, ki je bil vročen 1. 10. 202…, rok za dopolnitev pa je tri mesece od vročitve. Kdaj se rok za dopolnitev izteče?



b. Kakšne so posledice, če je 1. 10. štet za dan vročitve, potem ko je poštar pustil sporočilo, a to ni imelo opozorila o fikciji vročitve po 15 dneh?





6. NALOGA

Zahtevo za izdajo potrdila iz pristojnosti organa, kjer ste zaposleni kot uradna oseba, je vložil vložnik z vsem potrebnim 10. 10. 202... Kdaj je prvi dan, ko lahko vloži pritožbo zaradi molka organa, da ne bo prezgoden:

a. če gre za potrdilo o podatkih iz uradne evidence (179. člen ZUP):





b. če gre za potrdilo po posebnem ugotovitvenem postopku (180. in 180.a člen ZUP):





c. Kaj naredite z morebitno prezgodnjo pritožbo in na kakšni pravni podlagi?





d. Kdaj pa je zadnji dan za vložitev pritožbe zaradi molka organa?





7. NALOGA

Nameravate sklicati ustno obravnavo, na katero boste povabili stranko. Koliko prej jo morate pozvati oz. kdaj najpozneje morate poskušati vročiti vabilo, da ne bo prepozno, če naj bo obravnava 6. 12.? Pomagajte si z 87. in 102. členom ZUP.





8. NALOGA

Za kakšne vrste rok gre v naslednjem primeru – materialni ali procesni? Kakšno pravilo velja glede podaljšanja take vrste roka?

Primer:

Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka (93. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Ur. l. RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18)

93. člen (rok za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka)

Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.





6 UGOTOVITVENI IN DOKAZNI POSTOPEK

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– skrajšani ugotovitveni postopek;

– poseben ugotovitveni postopek;

– pravna domneva in pravna fikcija;

– prekinitev in ustavitev postopka;

– dokazna sredstva (listine, priče, izvedenci ipd.).


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavje 7.





1. NALOGA

Izjemi od katerih dveh temeljnih načel pomeni vodenje skrajšanega namesto posebnega ugotovitvenega postopka in zakaj?





2. NALOGA

Navedite primer zadeve, v katerem bi lahko šlo za skrajšani ugotovitveni postopek po vseh štirih točkah prvega odstavka 144. člena ZUP:

1. točka: ____________________

2. točka: ____________________

3. točka: ____________________

4. točka: ____________________


3. NALOGA

a. V čem so razlike med pravno fikcijo (npr. vročitev dokumenta po 15 dneh, če je naslovnik odsoten) ter izpodbojno (npr. resničnost podatkov v javni listini) in neizpodbojno pravno domnevo (npr. pristranskost uradne osebe)?



b. Ali se lahko v upravnem postopku dokazuje pravo?




4. NALOGA

Kaj v naslednjem primeru predstavlja predhodno vprašanje in kaj mora storiti organ? Poiščite pravno podlago! Primer: Matej K. iz Ljubljane je na Center za socialno delo vložil vlogo za dodelitev očetovskega dopusta, tekom postopka pa se je postavilo vprašanje, ali je Matej sploh oče otroka, za katerega uveljavlja dopust.





5. NALOGA

Opredelite posledice izdaje sklepa o prekinitvi in ustavitvi postopka zaradi smrti stranke po rubrikah v tabeli. Pomagajte si z naslednjimi členi v ZUP: 50., 153. in 258.

Tabela 11: Smrt stranke



Sklep o prekinitvi

Sklep o ustavitvi



Predmet postopka je prenosljiv na naslednike (opredelite se z DA ali NE)



Primer zadeve, ki je prenosljiva / ki ni prenosljiva na naslednike (navedite primer upravne zadeve)



Pravna podlaga (kateri člen ZUP)?



Pravne posledice



Do kdaj traja prekinitev / ustavitev



Način vročitve



Dovoljenost in suspenzivnost pritožbe



Vir: lasten




6. NALOGA

Opredelite po pogojih iz 169. člena ZUP, ali je ali ni javna listina:

Tabela 12: Primeri listin s pogoji za značaj javne listine



Vir: lasten




7. NALOGA

Katero izmed spodnjih potrdil ima značaj javne listine in zakaj? Kakšna je dokazna moč teh potrdil?

a. Primer 1:





Slika 19: Potrdilo o vpisu v študijski program oz. letnik



Vir: osebni arhiv avtorjev



b. Primer 2:





Slika 20: Potrdilo upravne enote



Vir: osebni arhiv avtorjev




8. NALOGA

Kaj dokazujeta:

a. izpisek iz zemljiške knjige, ki jo vodi okrajno sodišče:



b. izpisek iz katastra, ki ga vodi Geodetska uprava RS:




9. NALOGA

Upravna enota je overila kopijo kupoprodajne pogodbe za avtomobil. Kakšen je učinek overitve – ali potrjuje, da sta stranki dejansko opravili ta posel?




10. NALOGA

Opredelite časovno veljavnost listin:

a. potni list: ____________________

b. rojstni list: ____________________

c. poročni list: ____________________

d. izpisek iz zemljiške knjige: ____________________

e. potrdilo o državljanstvu: ____________________

f. potrdilo o opravljenih izpitih: ____________________


11. NALOGA

Ali je lahko priča navedeni; če ne, opredelite, kateri pogoj ni izpolnjen:

a. slep človek: ____________________

b. dojenček: ____________________

c. pes: ____________________

d. otrok, star 9 let: ____________________


12. NALOGA

Opredelite razlike med pričo in izvedencem glede na spodnje kriterije. Pomagajte si z naslednjimi členi v ZUP: 119., 182., 183., 187., 189., 190., 191., 196., 197.

a. Kdo jo/ga določi/postavi?

Priča: ____________________

Izvedenec: ____________________

b. Ali je lahko fizična ali pravna oseba (organizacija)?

Priča: ____________________

Izvedenec: ____________________

c. S kakšnim aktom se določi?

Priča: ____________________

Izvedenec: ____________________

d. Ali mora sodelovati in ali je nadomestljiv/a?

Priča: ____________________

Izvedenec: ____________________

e. Kateri stroški se štejejo kot stroški postopka?

Priča: ____________________

Izvedenec: ____________________

f. Katere so sankcije za nesodelovanje?

Priča: ____________________

Izvedenec: ____________________





7 ODLOČBA IN SKLEP

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– sestavni deli odločbe / sklepa;

– primeri odločb / sklepov;

– vrste odločb / sklepov;

– primeri napak v izdanih odločbah.


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavje 8.





1. NALOGA

Poiščite, označite in popravite oz. dopolnite bistvene postopkovne napake in pomanjkljivosti v spodnji odločbi.



REPUBLIKA SLOVENIJA

UPRAVNA ENOTA Žabja vas

Ulica AB, 123, ŽABJA VAS

Številka: 217/18-12/zm

Datum: 16. 11. 202…

Upravna enota Žabja vas izdaja na vlogo Društva ljubiteljev psov, Mesarska ulica 54, Žabja vas, v zadevi izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve, naslednje

ODLOČBO – DOVOLJENJE

1. Društvu ljubiteljev psov, Mesarska ulica 54, Žabja vas, se dovoli izvedba javne prireditve – Občinsko prvenstvo šolanih psov, na nogometnem igrišču v Žabji vasi, ki bo potekala po programu iz vloge.

2. Za pravilen potek prireditve ter za red na prireditvi odgovarja vodja prireditve Lojze Močan, s stalnim prebivališčem Pokopališka cesta 2, Žabja vas, delo rediteljev organizira in vodi Franc Reditelj, Pot za hribom 7, Žabja vas.

3. Organizator prireditve mora zagotoviti dodatne ukrepe za zagotovitev reda, varnost življenja in zdravja udeležencev na prireditvi:

– rediteljsko službo, in sicer poleg vodje še z najmanj tremi reditelji, en reditelj pri vhodu na stadion, en reditelj pri vhodu na tribuno in en reditelj pri parkirnem prostoru v Žabji vasi, ki med drugim usmerja udeležence prireditve, da parkirajo svoja vozila na parkirnem prostoru za nogometnim igriščem;

– da bo preprečen dostop nepoklicanim osebam na prostor tekmovanja oziroma do prostorov, kjer bodo nameščeni psi;

– da bo na prireditvi dovoljena udeležba le imetnikom psov, ki organizatorju, na prireditvenem prostoru, predložijo veterinarsko spričevalo v obliki knjižice (Mednarodni oziroma Evropski certifikat o cepljenju in zdravstvenem stanju psov in mačk), iz katerega je razvidno, da so bili psi v letu 200… zaščitno cepljeni proti steklini, in v katerem je potrdilo veterinarja o opravljenem pregledu v kraju izvora živali z veljavnostjo 6 mesecev, da je žival zdrava in prosta kužnih bolezni;

– primerno namestitev za živali na prireditvi, red in čistočo na prireditvenem prostoru ter sprotno odstranjevanje iztrebkov.

Obrazložitev

Filip Ljubitelj je v imenu Društva ljubiteljev psov z vlogo, z dne 10. 11. 202… in dopolnitvijo vloge na ustni obravnavi, dne 15. 11. 201..., zaprosilo za izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve – Občinsko prvenstvo šolanih psov, ki bo potekalo na nogometnem igrišču v Žabji vasi, dne 18. in 19. 12. 202...

Na ustni obravnavi, dne 5. 12. 202…, je predstavnik organizatorja vlogo dopolnil z načrtom varovanja prireditve ter pojasnil program in način varovanja prireditve. Navedel je, da bodo za red in mir na prireditvi skrbeli poleg vodje rediteljev še trije reditelji člani društva in da bodo razporejeni na način, predviden v priloženem grafičnem načrtu varovanju prireditvenega prostora. Poskrbljeno bo tudi, da ne bodo ovirani ali ogroženi udeleženci v cestnem prometu, zato bodo navzoče na prireditvi usmerjali, da bodo parkirali svoja vozila na parkirnem prostoru v Žabji vasi. Varnost gledalcev prireditve bodo zagotovili tako, da bodo le-te usmerjali na tribuno, ki je od prireditvenega prostora ločena z žično ograjo.

Iz dejstev, ugotovljenih v postopku za izdajo dovoljenja, in zbranih dokazov izhaja, da je organizator predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da s prireditvijo ne bo ogrožen javni promet in da ta ne bo predstavljala nedopustne obremenitve okolja.

Zagotovljeno pa ima tudi nujno veterinarsko pomoč za pse na prireditvi, kar izhaja iz soglasja Veterinarske uprave RS, na podlagi katerega se izdaja to dovoljenje.



Posebnih stroškov postopka po 113. členu Zakona o splošnem upravnem postopku ni bilo.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to dovoljenje je dopustna pritožba na Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije v Ljubljani v roku 150 dni od dneva vročitve. Morebitna pritožba se vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri tukajšnjem organu in mora biti kolkovana z upravno takso po tarifni številki 2 Zakona o spremembah in dopolnitvah o upravnih taksah ……….. v znesku 14.18 EUR.

Taksa za to dovoljenje je plačana po tarifni številki 1 in 3 Zakona o upravnih taksah…



VROČITI:

1. Društvo ljubiteljev psov – navadno;

2. Policijski postaji Žabja vas – s povratnico;

3. spis, tu.

Opombe:





2. NALOGA

Poiščite v ZUP različne sklepe in jih razvrstite po kategorijah v stolpcih.

Tabela 13: Primeri sklepov po ZUP



Vir: lasten




3. NALOGA

V čem sta si odločba in sklep enaka ter v čem različna glede pritožbe?

a. Dopustnost:



b. Suspenzivnost:




4. NALOGA

Od katerega trenutka dalje je organ vezan na odločbo, ki jo izda?




5. NALOGA

Spodnjih šest primerov odločb opredelite po navedenih elementih:

Tabela 14: Primeri in vrste odločb



Vir: lasten

* Op.: Pozitivna odločba: odločba, ki priznava pravice, pravne koristi ali nalaga obveznosti ali pa te zmanjšuje ali povečuje. Negativna odločba: odločba, ki pravna razmerja ohrani, kakršna so bila pred začetkom postopka, torej se zahteva zavrne (ali molk organa).



Slika 21: Odločba 1





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 22: Odločba 2





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 23: Odločba 3





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 24: Odločba 4



Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 25: Odločba 5





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 26: Odločba 6





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 27: Odločba 7





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 28: Odločba 8





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 29: Odločba 9





Vir: osebni arhiv avtorjev




6. NALOGA

Opredelite tip napake v navedenih primerih in posledice! Označite oz. pojasnite, kako bi bilo prav.

a. Izrek odločbe: “Pri izdelavi projekta je treba upoštevati urbanistične pogoje, navedene v inšpekcijskem zapisniku ...”





b. Izrek odločbe: “Društvu ljubiteljev krompirja …, se dovoli izvedba javne prireditve – postavitev kipa krompirju na osrednjem trgu …. v Šenčurju pri Kranju 32. 3. 202.. po programu ….”





c. Pouk o pravnem sredstvu: “Zoper to odločbo je dopustna pritožba ….. v roku 150 dni od dneva vročitve odločbe ...”





d. Uvod odločbe: “ … na zahtevo Franca Novaka …“; in izrek: “ Janezu Slovencu se prizna …“.





e. Na odločbi se podpiše (na desni strani) predstojnik, oseba, ki je postopek vodila, pa ne.





f. Izrek odločbe: “ 1. Janez Novak je dolžan v 30 dneh od vročitve te odločbe popraviti preklop med javno cesto in lastnim zasebnim dovozom … 4. Če zavezana stranka obveznosti iz prve točke ne bo izpolnila v danem roku, bo delo opravilo na stroške zavezanca Podjetje za vzdrževanje cest Celje.”





8 DOKONČNOST, PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– dokončnost odločbe / sklepa;

– izvršljivost odločbe / sklepa;

– pravnomočnost odločbe / sklepa;

– računanje nastopa dokončnosti, izvršljivosti in pravnomočnosti;

– izvršba.


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavji 8 in 10.





1. NALOGA

Opredelite, kdaj postane odločba prve stopnje, s katero je stranki nekaj naloženo, a ni posebej določenega roka in zato velja splošni paricijski rok, dokončna, pravnomočna in kdaj izvršljiva, če je vročena 1. 12. (prvega decembra) in če ne upoštevamo dni v tednu ter:

a. pritožba zoper odločbo ni dopustna?

– dokončna: ____________________

– izvršljiva: ____________________

– pravnomočna: ____________________

b. se zoper odločbo ne pritoži, pritožba pa je dopustna, ali pa je prepozna?

– dokončna: ____________________

– izvršljiva: ____________________

– pravnomočna: ____________________

c. je pritožba zoper odločbo dovoljena, a ne zadrži izvršitve?

– dokončna: ____________________

– izvršljiva: ____________________

– pravnomočna: ____________________

d. se na drugi stopnji dovoljena in vložena pritožba zavrže ali zavrne?

– dokončna: ____________________

– izvršljiva: ____________________

– pravnomočna: ____________________

e. je pritožba zoper odločbo ugodno rešena, tako da se na drugi stopnji izda odločba, ki prvostopenjsko odločbo nadomesti, ali se vrne zadeva v ponovno odločanje?

1. prvostopenjska odločba: ____________________

2. drugostopenjska odločba, ki prvostopenjsko nadomesti / s katero se zadeva vrne v ponovno odločanje

– dokončna: ____________________

– izvršljiva: ____________________

– pravnomočna: ____________________

f. Kaj pa v primeru, da gre za postopek, ki se je začel na zahtevo stranke (npr. pridobitev dovolilnice za parkiranje). Odločba o odobritvi izdaje parkirne dovolilnice se stranki vroči 1. 12., stranka se odpove pravici do pritožbe, in sicer 4. 12. ?

– dokončna: ____________________

– izvršljiva: ____________________

– pravnomočna: ____________________


2. NALOGA

a. Primer: občinski inšpektor odredi z odločbo odstranitev avtomobilske školjke na travniku ob reki nesporno ugotovljenemu lastniku le te. Odločba je vročena 15. 11. Rok za pritožbo je 15 dni od vročitve. Zavezanec školjko odstrani 20. 11.

Kdaj ta odločba postane dokončna?

Datum: ____________________

b. Ali se lahko izpolnitev obveznosti šteje kot odpoved pravici do pritožbe?

Obrazložitev:





c. Ali na izračun dokončnosti vpliva pravilo v tem postopku po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe?





3. NALOGA

Odločba v postopku postane dokončna in pravnomočna. Stranka je vložila prepozno pritožbo. Kdaj se šteje, da je odločba postala izvršljiva, z dnem njene dokončnosti ali šele z vročitvijo sklepa o zavrženju prepozne pritožbe?





4. NALOGA

Dopolnite manjkajoči tekst v tabeli spodaj.

Tabela 15: Vrste in elementi izvršbe

Vrsta izvršbe

____________________

izvršba

____________________

izvršba





____________________ izvršba

Upravna izvršba v ožjem smislu



Vrsta obveznosti iz izvršilnega naslova

____________________ ali

____________________ v družbi

____________________ obveze

Druge obveznosti



Izvršilni organ

Sodišče (okrajno ali okrožno)

Davčni organ (finančni urad, tudi nosilec javnega pooblastila, npr. RTV Slovenija)

Upravni organ, ki je na prvi stopnji odločil v matičnem upravnem postopku



Temeljni zakon

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

ZUP



Sredstva

-

Administrativni ali dejanski rubež denarnih prejemkov dolžnika, njegovih sredstev na transakcijskem računu in terjatev, premičnin in nepremičnin (prek sodišča po ZIZ) ter vrednostnih papirjev

Po drugih osebah, z denarno kaznijo ali fizično prisilitvijo



Načini



Izvršba v zavarovanje in zavarovanje izpolnitve obveznosti

Izvršba v zavarovanje in začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti



Vir: Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 261




5. NALOGA

Inšpektor za delo je opravil inšpekcijski nadzor pri organu državne uprave. Po pregledu je izdal odločbo in naložil odpravo vseh zaznanih nepravilnosti glede delovnih razmerij zaposlenih. Odločba, ki jo je izdal inšpekcijski organ, je izvršljiva. Državni organ pa se na izdano odločbo ni odzval ter ni odpravil nobene nepravilnosti. Ali je možno tudi zoper organ državne uprave (npr. vlado) oz. državo (ali občino) začeti postopek prisilne izvršbe?





6. NALOGA

Opredelite, kakšne vrste izvršbe se uporabijo v spodaj navedenih primerih izvršilnih naslovov. Če gre za upravno izvršbo, navedite tudi sredstva in načine izvršbe.

a. davčna odločba:



b. potni list:



c. odločba o plačilu okoljske dajatve:



d. gradbeno dovoljenje:



e. inšpekcijska odločba o kastraciji bika:



f. sklep o denarni kazni zaradi motnje reda:



g. odločba o trošarini, če zavezanec nima drugega premoženja kot hišo in vrt:



h. odločba o prisilni institucionalizaciji starostnika v dom:



i. poravnava med razvezanima staršema glede stikov otroka:



j. v nekončanem davčnem postopku zavezanec prodaja premoženje za izogib davku:



k. odločba o poseku smrek zaradi lubadarja:



l. sodba o odškodnini:





9 PRAVNA SREDSTVA

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– pritožba in pritožbeni razlogi, tek pritožbenega postopka;

– izredna pravna sredstva in razlogi za njihovo uveljavljanje;

– učinki pravnih sredstev.


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavje 9.





1. NALOGA

a. Razvrstite pravna sredstva po učinkih!

Tabela 16: Učinki pravnih sredstev



Vir: lasten



b. Preberite spodnjo odločbo in odgovorite, katero pravno sredstvo je bilo uporabljeno ter navedite razloge zanj?





Slika 30: Odločba Ministrstva za notranje zadeve





Vir: osebni arhiv avtorjev




2. NALOGA

a. Kot uradna oseba pri upravnem organu prejmete pritožbo zoper odločbo, ki je bila vročena v petek, 2. 12. Pritožba je poslana priporočeno s pošte, pri čemer je žig na ovojnici 19. 12. Ali je pritožba pravočasna?





b. Kaj pa, če je organ prejel pritožbo v torek, 20. 12., pri čemer na ovojnici ni poštnega žiga, a stranka trdi, da je oddala dan prej?





3. NALOGA

Stranka je vložila pritožbo na prvostopenjski organ, ki ji je izdal zavrnilno odločbo. Ali je bilo takšno ravnanje organa zakonito?





4. NALOGA

Stranka pošlje pritožbo na ministrstvo kot pritožbeni organ zoper odločbo upravne enote. Kaj mora storiti ministrstvo in zakaj?

a. Kaj?



b. Zakaj?





5. NALOGA

Stranka je pravočasno vložila pritožbo, ki se glasi: »Zoper vašo odločbo se pritožujem, saj ste kot popolni idioti spregledali, kar bi bilo treba upoštevati..«

a. Kako ravnate kot upravni organ?

1.



2.



b. Napišite izrek akta v zvezi z žalitvijo!





6. NALOGA

Kateri razlog za pritožbo se lahko uveljavlja (237. člen ZUP):

a. organ je pri odločanju o pravici do štipendije spregledal določen dohodek staršev:



b. pri ogledu kraja gradnje stranka ni bila navzoča, ker ni bila vabljena:



c. organ je pri odločanju o državljanstvu napačno uporabil diskrecijo:



d. organ ni presojal pravilnosti podatkov iz uradnih evidenc o številu krav govedorejca, čeprav je ta še pred izdajo odločbe ugovarjal, da so podatki v bazi napačni:



e. stranko je v postopku zastopal odvetnik, kateremu je bilo pooblastilo preklicano:




7. NALOGA

Pri spodnjih primerih ugotovite, katero pravno sredstvo pride v poštev in iz katerega razloga ter na podlagi katere določbe ZUP. Ugotovite tudi, kdo bo odločal o tem sredstvu.

a. Primer 1:

V postopku je bila izdana odločba 1. stopnje, v kateri je v izreku zapisano, da se Mateji glede njene zahteve po otroškem dodatku ugodi, iz obrazložitve pa izhaja, da se zahtevku ugodi, delno pa, da se zavrne. Kaj (lahko) storijo stranka ter organi?

Razlog: ____________________

Pravna podlaga: ____________________

Pravno sredstvo: ____________________

Organ, ki odloča: ____________________

b. Primer 2:

Leta 2016 je bila izdana odločba, s katero se Janezu (stranki) ni ugodilo glede zahteve za priznanje žrtve vojnega nasilja. Izdana je bila torej zavrnilna odločba, ki je postala dokončna in pravnomočna, stranka se namreč sploh ni pritožila. Leta 2020 pa je Janez ponovno vložil zahtevek v isti zadevi, nakar je bila izdana ugodilna odločba. Katero sredstvo se uporabi, na čigavo pobudo, kdo odloča?

Razlog: ____________________

Pravna podlaga: ____________________

Pravno sredstvo: ____________________

Organ, ki odloča: ____________________

c. Primer 3:

Občinska uprava je prejela zahtevo za odmero komunalnega prispevka kot pogoja za izgradnjo enega kilometra asfaltne ceste kot dostopa do štirih vikendov. Zahtevo je vložil Peter, ki je izkazal lastništvo enega vikenda in pri tem še izjavil, da vlogo vlaga v imenu vseh štirih lastnikov vikendov, predložil pa je pooblastilo dveh izmed teh. Uprava je izdala odločbo vsakemu lastniku vikenda posebej. Kakšna je ta odločba in zakaj?

Razlog: ____________________

Pravna podlaga: ____________________

Pravno sredstvo: ____________________

Organ, ki odloča: ____________________

d. Primer 4:

Območna enota ZPIZ Ljubljana je izdala odločbo o odmeri pokojnine Marjanu iz Kranja, za kar je pristojna OE Kranj. Odločba je bila izdana in vročena stranki, ki je pomoto opazila po dobre pol leta. Kakšne so posledice, kdo in kako ukrepa?

Razlog: ____________________

Pravna podlaga: ____________________

Pravno sredstvo: ____________________

Organ, ki odloča: ____________________

e. Primer 5:

Detektiv brez licence opravlja detektivsko dejavnost. O tej nepravilnosti je obveščen Inšpektorat za notranje zadeve. Kljub večkratnim opozorilom, da naj pridobi licenco za opravljanje dejavnosti, detektiv tega ne stori, zato mu inšpektor iz Inšpektorata za notranje zadeve izda odločbo o odvzemu fotoaparata, s katerim opravlja detektivsko delo. Kakšne so posledice, saj lahko odvzem predmetov odredi le sodišče, kdo in kako ukrepa?

Razlog: ____________________

Pravna podlaga: ____________________

Pravno sredstvo: ____________________

Organ, ki odloča: ____________________

f. Primer 6:

Tržni inšpektorat RS je izdal odločbo trgovcu, naj v skladu s predpisi o zdravstveni ustreznosti živil hrani jogurte v hladilniku in ne na nehlajenih policah. Kaj se lahko stori, katero sredstvo se uporabi, na čigavo pobudo in kdo odloča?

Razlog: ____________________

Pravna podlaga: ____________________

Pravno sredstvo: ____________________

Organ, ki odloča: ____________________





10 UPRAVNI SPOR

V tem poglavju bomo obravnavali naslednje vsebine:

– presoja zakonitosti v upravnem sporu;

– udeleženci upravnega spora;

– tek postopkov pred upravnimi in sodnimi organi.


Snov je teoretično obravnavana v učbeniku Jerovšek in Kovač (2019), Upravni postopek in upravni spor, poglavje 12.





1. NALOGA

Katero načelo Ustave RS je upoštevano pri pravilu, da se v upravnem sporu praviloma presoja le zakonitost izpodbijanih aktov in se odloča po načelu polne jurisdikcije le izjemoma (kdaj in zakaj da)?

Načelo: ____________________ (____________________. člen Ustave RS)





2. NALOGA

Ugotovite, ali in zakaj je/ni v upravnem sporu dovoljena presoja zakonitosti:

a. prvostopenjske odločbe o zavrnitvi izdaje orožnega lista: DA NE



b. drugostopenjske odločbe o zavrnitvi pritožbe v istem primeru: DA NE



c. odloka občinskega sveta o določitvi parkirnih con: DA NE



d. molka upravne enote pri izdaji gradbenega dovoljenja: DA NE



e. molka ministrstva pri izdaji gradbenega dovoljenja: DA NE



f. mnenja invalidske komisije, na katerem temelji odločba: DA NE



g. odločbe o pokojnini: DA NE



h. dopisa o ne/priznanju subvencije za šolsko prehrano: DA NE



i. sklepa o izbiri ponudnika, izdanega v postopku javnih naročil: DA NE



j. priprtja osebe s strani policistov: DA NE



k. odloka Občine X o dodelitvi stojnic na tržnici posameznim kmetom: DA NE



l. akta volilne komisije o izvolitvi župana Občine Izola: DA NE



m. zapisnika o komisijskem opravljanju izpita na Fakulteti za upravo: DA NE



n. vstopa zdravstvenega inšpektorja v stanovanje zavezanca: DA NE




3. NALOGA

a. Stranka je vložila tožbo zoper odločbo o priznanju statusa vojnega veterana, ki jo je izdala upravna enota na prvi stopnji. Kaj bo s tožbo storilo Upravno sodišče?





b. Kaj pa v primeru, da zakon določa, da zoper prvostopenjsko odločbo ni pritožbe? Ali lahko stranka vloži tožbo na Upravno sodišče?





4. NALOGA

Preučite odločbo Ustavnega sodišča in opredelite poglavitne razloge, zakaj je načelno mnenje protikorupcijske komisije predmet tožbe v upravnem sporu, čeprav je predhodno Upravno in Vrhovno sodišče tožbo zavrglo!

Razlogi – merodajne značilnosti akta:





Up-730/08-13; U-I-54/08-8; 12. 6. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti in v postopku odločanja o ustavni pritožbi Francija Matoza … na seji 12. junija 2008 odločilo:

1. Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 55/2008 z dne 14. 2. 2008 in sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 44/2008 z dne 25. 1. 2008 se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču, Oddelku v Novi Gorici, v novo odločanje.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije se zavrne.

Obrazložitev:

A. 1. Pritožnik je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1) uveljavljal sodno varstvo v upravnem sporu, in sicer zaradi posega v njegove pravice iz 22. člena (enako varstvo pravic) in iz 35. člena Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic).Ta naj bi bil storjen z objavo načelnega mnenja Komisije št. 116 z dne 8. 1. 2008, s katerim je Komisija sprejela mnenje o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Upravno sodišče je tožbo pritožnika zavrglo. Vrhovno sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sklep Upravnega sodišča. 2. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Navaja, da sta Vrhovno in Upravno sodišče posegli v pravico do sodnega varstva, ker nista vsebinsko obravnavali njegove tožbe in pritožbe. Meni, da imajo načelna mnenja Komisije pravne in materialne posledice za posameznike. Ker naj bi se načelno pravno mnenje nanašalo na konkreten primer in je iz njega moč nedvomno ugotoviti, kdo je oseba obravnave, naj ne bi več šlo za načelno mnenje. Pritožnik meni, da iz načelnega mnenja z obrazložitvijo in iz komentarja predsednika Komisije v medijih brez dvoma izhaja, da je Komisija za preprečevanje korupcije obravnavala ravnanje pritožnika. Ali ima konkretno načelno mnenje pravne ali materialne posledice za prizadetega posameznika, naj bi bilo mogoče ugotoviti samo z vsebinskim odločanjem sodišča. Pritožnik je 17. 3. 2008 in 18. 4 .2008 poslal dopolnitvi ustavne pritožbe. Z dopolnitvijo ustavne pritožbe je pritožnik dodatno utemeljeval nastanek težko popravljive škode na osebnem in poklicnem ugledu. …

B.– I. … 8. Pravica do sodnega varstva pomeni, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave). Sodno varstvo pravic posameznika zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave, sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa še posebej in izrecno zagotavlja četrti odstavek 15. člena Ustave (odločba št. U-I-321/96 z dne 10. 10. 1996, Uradni list RS, št. 61/96 in OdlUS V, 133). Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika (drugi odstavek 157. člena Ustave). 9. Glede na trditve pritožnika je moralo Ustavno sodišče presoditi, ali sta Upravno in Vrhovno sodišče s spornim stališčem pritožniku onemogočili dostop do sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 10. Komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi ZPKor,[1] je samostojen državni organ (prvi odstavek 4. člena ZPKor). Poleg drugih nalog opravlja tudi svetovalno-izobraževalne naloge (18. člen ZPKor). Komisija med drugim daje tudi načelna mnenja in pojasnila o nezdružljivosti, darilih in drugih vprašanjih, povezanih z vsebino tega zakona (druga alineja 18. člena ZPKor). Na podlagi prve alineje prvega odstavka 13. člena Poslovnika Komisija, poleg drugih načelnih mnenj, sprejema tudi načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza opredelitvi korupcije iz ZPKor. Namen načelnih mnenj je bolj natančno določiti vsebino zakonskega pojma korupcije [2] in s tem služijo ozaveščanju javnosti in krepitvi protikorupcijske kulture v družbi. … 12. Določba drugega odstavka 13. člena Poslovnika, da načelno mnenje nima pravnih ali materialnih posledic, ne more sama po sebi pomeniti, da Komisija kot državni organ ne bi mogla s posameznimi navedbami v načelnem mnenju in njihovo objavo na spletni strani poseči v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Načelna mnenja in stališča Komisije so javna in se objavijo na njeni spletni strani (drugi odstavek 16. člena Poslovnika). Sestavljena so iz načelnega mnenja in obrazložitve. Načelno mnenje je sestavljeno iz opisa določenega ravnanja in ugotovitve, da takšno ravnanje ustreza oziroma ne ustreza opredelitvi pojma korupcija iz ZPKor. Iz obrazložitve pa izhaja, da je podlaga za posamezno načelno mnenje Komisije konkretno historično ravnanje, ki je v obrazložitvi tudi podrobno opisano. Takšno je tudi načelno mnenje št. 116 z dne 8. 1. 2008, s katerim naj bi bilo po mnenju pritožnika poseženo v njegove človekove pravice. Če načelno mnenje, ki določeno ravnanje označi za dejanje korupcije, omogoča prepoznavo posameznika, ki naj bi navedeno dejanje storil, je lahko izdaja in objava takšnega načelnega mnenja posamično dejanje ali akt državnega organa, ki lahko poseže v ustavne pravice posameznika. 13. Upravno in Vrhovno sodišče sta s stališčem, da z načelnim mnenjem Komisije v nobenem primeru ni mogoče poseči v človekove pravice in temeljne svoboščine, pritožniku onemogočili dostop do sodnega varstva človekovih pravic, zato sta z izpodbijanima sklepoma kršili pravico iz četrtega odstavka 15. člena Ustave. …. 17. Ustavno sodišče je v tej odločbi že pojasnilo, da izpodbijana določba ne more pomeniti, da Komisija kot državni organ ne bi mogla s posameznimi navedbami v načelnem mnenju in njihovo objavo na spletni strani poseči v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika in da zoper to dejanje Komisije ne bi bilo zagotovljeno sodno varstvo. Ker Komisija izdaja načelna mnenja kot državni organ, sta izdaja in objava načelnega mnenja lahko posamično dejanje oziroma akt, ki lahko poseže v človekove pravice. Zoper taka dejanja pa je, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato so očitki pobudnika, da je z izpodbijano določbo poseženo v pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), neutemeljeni. Ustavno sodišče je pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

Vir: Ustavno sodišče RS, http://odlocitve.us-rs.si/documents/42/20/up-730-08-u-i-54-082.pdf


5. NALOGA

Navedite, kdo sta tožeča in tožena stranka ter njen zastopnik pred Upravnim sodiščem, če se izpodbija:

Tabela 17: Udeleženci v upravnem sporu



Vir: lasten




6. NALOGA

Vnesite nazive ustreznih postopkov, aktov, stanja (dokončnost, pravnomočnost) in organe, ki ta akt izdajo v kronološki prikaz teka postopkov v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja, ki se začne na zahtevo investitorja na UE!



Vir: Kovač, ZUP seminar FU, 2020




7. NALOGA

Preberite spodnjo tožbo, odgovor na tožbo ter sodbo in navedite ključne argumente tako tožeče kot tudi tožene stranke. Pojasnite, kakšna je bila odločitev sodišča in razloge zanjo? Razmislite, na katere akte, ki smo jih obravnavali do sedaj, se ta sodni postopek nanaša.





Slika 31: Tožba tožeče stranke





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 32: Odgovor tožene stranke





Vir: osebni arhiv avtorjev



Slika 33: Sodba UPRS





Vir: osebni arhiv avtorjev




8. NALOGA

a. Zakaj ZUS-1 pozna institut začasne odredbe?



b. V čem je razlika med obema začasnima odredbama po drugem in tretjem odstavku 32. člena ZUS-1?

»… (2) Sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank…«

»…(3) Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno…«





DODATEK – IZZIVI

Uvodna opomba

Kot neobvezne naloge lahko študenti za bonus pri oceni opravijo na tekočih predavanjih oz. vajah podane izzive. Praviloma je treba pri rednih študentih za dosežen bonus, tj. ena višja ocena na izpitu (ob predpostavki, da naloge na izpitu rešene za vsaj zadostno oceno), rešiti vsaj pet od 10 danih izzivov, pri izrednih pa štiri od pet danih izzivov. Izzive se rešuje sproti s tekom predavanj in vaj, bodisi na e-naslov izvajalcev bodisi prek e-učilnice glede na navodila za posamezen izziv.

Na tem mestu je nekaj primerov, navodila pa bodo posredovana za tekoče študijsko leto prek e-učilnice oz. s strani izvajalcev predmetov Upravni postopek in upravni spor (UN programa) oz. Osnove upravnega postopka (VS program, posebej EŠD izvedba).





1. IZZIV, POJEM UPRAVNE ZADEVE

Poiščite v medijskih objavah (internetni viri oz. portali, TV, radio, časopisi) v tekočem tednu vsaj tri objave, katerikoli članek v zvezi z upravnim postopkom. Pošljite ali opisen seznam zadev ali skene članka/ov zaznambo objav, z vašim kratkim komentarjem, tj. le par stavkov, zakaj ste izbrali navedeno kot upravno zadevo oz. kaj vas morda o tem zanima.

Pazite pa pri pogostih napačnih odgovorih, saj niso upravne zadeve:

a. če gre za postopke izdaje oz. noveliranje splošnih pravnih aktov (predpisov, naj bo zakonov, odlokov občin itd.); to so normodajni postopki;

b. če gre za pravice s področja ustavnega ali mednarodnega in ne upravnega prava (npr. referendumi, arbitraža ...);

c. pri zadevah, ki sodijo na kazensko področje (prekrški, kazniva dejanja);

d. pri zadevah, ki sodijo na civilno področje (pogodbe, posojila, odškodnine ...);

e. pri javnih razpisih: objava razpisa ni upravna zadeva, čeprav je forma za izbiro.

Torej upravna zadeva pomeni kumulativno: (i) upravnopravno pravico, pravno korist oz. obveznost; in ne druge veje prava; (ii) se o zadevi odloča, ne svetuje, informira, potrjuje, pogaja itd. s strani oblasti enostransko in ne pogodbeno; (iii) splošno in abstraktno pravo (predpisi) se aplicira na posamični in konkretni primer stranke; (iv) praviloma se soočita javni in zasebni pravni interes.


2. IZZIV, TEMELJNA NAČELA PO ZUP

Z računalniškim orodjem ali ročno izrišite miselni vzorec oz. shemo devetih temeljnih načel po ZUP (gl. slovenski ZUP, členi 6-14 oz. učbenik Jerovšek in Kovač (2019, str. 27-73)). Bistvo naloge je v tem, da z danim vzorcem/shemo prikažete:

a. katera načela so hierarhična glede na ostala, tj. nad- oz. podrejena drugim;

b. katera so med seboj tesno povezana oz. plati iste medalje, tj. katera izpeljujejo druga oz. so neposredno povezana;

c. kje je treba paziti na ključne razlike oz. posamezna načela razlikovati;

d. katera zavezujejo katerega udeleženca v postopku.

Pazite pa na naslednje pogoste napake pri razumevanje temeljnih načel ZUP:

– Načelo varstva pravic strank in javne koristi ni obstransko načelo, ampak se njegov prvi del, varstvo pravic strank, tesno povezuje zlasti z načeloma zaslišanja, ki pomeni formalno zakonitost, in pravice do pritožbe; drugi del o varstvu javne koristi pa neposredno z materialno zakonitostjo, kajti javna/i korist/interes se določi s področnim zakonom, tj. materialnopravno. Večina tujih ZUP zato to načelo določa kot del zakonitosti;

– Načelo samostojnosti: to načelo je ustavno pogojeno z nekim drugim, kar mu daje posebno težo;

– Načelo dolžnost govoriti resnico je vezano na materialno resnico, saj le resnična dejstva pomenijo podlago za odločitev; pri tem je treba ločiti to načelo od zaslišanja stranke;

– Načelo proste presoje dokazov: to načelo je vazno na materialno resnico, kar je treba ločiti od odločanja po prostem preudarku kot dela zakonitosti.


3. IZZIV, UDELEŽENCI V POSTOPKU

Prek 1KA (povezava na voljo v e-učilnici) rešite anketni vprašalnik (cca 15 minut) na temo udeležencev v postopku (poglavji 3 in 4 v učbeniku). Namen ankete je preveriti vaše predznanje in razumevanje povedanega na dani temi. Povratne informacije bodo podane na predavanjih oz. prek e-učilnice.

Pri tem pa bodite pozorni na naslednje elemente oz. pogosto napačne odgovore:

– Ločiti nujne in druge udeležence postopka; nujna pa nista le uradna oseba v imenu pristojnega organa in stranka, ampak ob strankini procesni nesposobnosti tudi zakoniti zastopnik. Glede mladoletnikov pa kaže razlikovati med (i) izjavami volje, kar pritiče položaju stranke, in (ii) izjavami o dejstvih, kjer je lahko priča tudi brez procesne sposobnosti;

– Ko gre za vprašanje, kateri organ (ne) deluje po ZUP, je treba upoštevati vsebinsko ali funkcionalno definicijo upravnega organa. Tako tudi sodišče, če odloča v upravnem razmerju, deluje po ZUP, npr. ko odloča o brezplačni pravni pomoči, čeprav sodišča sicer vodijo zlasti sodne in ne upravne postopke. Ali organi v šolah, analogno javni oz. zasebni zobozdravniki, tehnični pregledi za vozila, živalski vrt in vsi izvajalci javnih služb; ti praviloma ne delujejo po ZUP, ko izvajajo pouk in študijski program, a jih zavezuje ZUP, kadar odločajo o pravicah in obveznostih učencev, dijakov in študentov. Upravni organi, ki praviloma vodijo upravne postopke kot glavnino svojega dela, pa vendar včasih izvajajo tudi aktivnosti mimo ZUP, npr. izvajajo postopke javnih naročil, sklepajo pogodbe, pripravljajo gradiva za občinski svet ali Vlado RS. V grobem v Sloveniji deluje okoli 2000 upravnih organov; bi jih pa bilo čez 5000, če bi šteli prav vse izvajalce javnih služb, ki pa vendar o ZUP ravnajo dokaj redko;

– Glede pristojnosti je treba razumeti, da kolikor na 1. stopnji odloča že pritožbeni organ, je to bistvena napaka, saj se tako strankam odvzame ustavno pravico do devolutivne in s tem učinkovite pritožbe. Prevzem pristojnosti višjega organa nižjemu je izjemoma dopusten le, če gre za kršitev predpisanega roka (kar ni isto kot razumno hitro odločanje!), bodisi ob nujnih ukrepih v javnem interesu ali na pritožbo stranke (gl. 18. in 222. člen ZUP);

– Nepristranskost uradnih oseb je temelj zakonitosti, zato se z ZUP določena razmerja MORA šteti kot temelj izločitve (35. člen), medtem se ko tudi razmerja s stranko, ki niso definirana po ZUP enoznačno (37. člen; npr. dolžniško-upniško ali ljubezensko razmerje), preverja od primera do primera, ali bi lahko vplivala na objektivno vodenje in določanje v postopku;

– Kljub temu, da pravna oseba sama nima procesne sposobnosti, je lahko zastopnik stranke, če je registrirana za dejavnost v zvezi s postopkom oz. predmetom pooblastila (npr. podjetje Biro lahko investitor pooblasti za vodenje postopka pridobitve gradbenega dovoljenja). Ker je fiktivna, pravna oseba ne more biti priča, kajti priča je lahko le nekdo, ki nekaj zazna s čutili, pravna oseba pa nima oči, ušes itd. Lahko pa je izvedenec, npr. Inštitut.


4. IZZIV, INFORMACIJE JAVNEGA ZANČAJA IN VPOGLED V SPISI

Glede na predavanja in primere o uveljavljanju informacij javnega značaja pošljite pisno ali po e-pošti, z izrecnim sklicem na ZDIJZ, enemu od zavezancev zahtevo za dostop do določene informacije.

Pri tem lahko nalašč zaprosite za informacijo, ki ni javna, načeloma pa naj bi zaprosili za dokument ali podatke, ki sodijo med te informacije. Vsak študent naj si zamisli svoje vprašanje oz. izbere zavezanca, pri tem pa po obsegu ne pretiravati; gre za vajo kot praktično izkušnjo in ne zbiranje veliko podatkov.

Zakonski rok za odgovor organov je 20 delovnih dni od vložitve pisne zahteve, z možnostjo podaljšanja, tako da v primeru molka pošljite tudi urgenco po tem roku. naloga se šteje za opravljeno s kratkim opisom poteka izziva in komentarjem vaše izkušnje.

Le ilustrativno nekaj primerov naslovnikov in vprašanj oz. zahtevanih informacij:

– CSD X: kopije odločb o denarni socialni pomoči, ki so jih izdali npr. septembra;

– Ministrstvo A: koliko je znašala bruto in neto izplačana plača določenega ministra za mesec B;

– Občina Y: koliko dni dopusta je koristil župan od 1. 1. do 30. 9. tega leta;

– Inšpektorat C: koliko prijav je bilo prejetih in koliko nadzorov izvedenih v mesecu/letu D;

– UE F: kopija gradbenega dovoljenja za nek projekt v vašem kraju, kjer je investitor pravna oseba;

– FURS ali posamezen finančni urad: koliko znaša najvišje odmerjen in pravnomočen davek v prvi polovici leta G zavezancu iz njihove pristojnosti?

– Fakulteta: kateri profesor je bil v letu E ocenjen najboljše s strani študentov;

– OŠ: koliko učencev s posebnimi potrebami je bilo vpisanih v to šolo leta H glede na vse učence (številke in %): ali bolnišnica/ZD: koliko javnih razpisov je bilo izvedenih v prvi polovici leta I za skupno koliko sredstev; itd.


5. IZZIV, VLOGE IN E-UPRAVA

Po ZUP se vloge vlaga bodisi pisno bodisi ustno na zapisnik bodisi po e-poti z varnim e-podpisom oz. naprednim e-podpisom (gl. Uredbo (EU) št. 910/2014 EP in Sveta z dne 23. 7. 2014, t. i. Uredba eIDAS, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:32014R0910). Zato preverimo, kako je z domnevno večjo učinkovitostjo e-poslovanja v primerjavi s klasičnim.

Izziv poteka tako, da prek državnega portala eUprava, na http://e-uprava.gov.si, zaprosite za svoj rojstni list oz. izpisek iz rojstne matične knjige. Za to morate uporabiti digitalno potrdilo (da uporabite varni/napreden e-podpis), nato poiščete podstran za izdajo osebnih dokumentov in si naročite ta izpisek iz matičnega registra.

Po želji lahko izberete raje podajo vloge osebno na UE, ki te liste izdajajo, ali po zaprosite za isti dokument po klasični pošti. Po prejemu dokumenta opišite svojo izkušnjo v smislu časa za postopek, prijaznosti za uporabnika in še kaj (vaš komentar).


6. IZZIV, ROKI

Učimo se o štetju rokov, zato prek e-učilnice odgovorite n na dve točki:

a. vsak študent pogleda za svoj rojstni dan (RD) v letošnjem letu, na kateri dan v tednu je (ali še bo) rojstni dan padel, in kdaj bi se posledično štelo, da je 1. dan že zamujen rok, če vas je upravni organ pozval npr. k predložitvi dokazil v petih (5) dneh od vročitve poziva, ki pa ste ga prejeli ravno na vaš RD v tem letu - tudi če je padel na nedelavnik, saj ste npr. lahko prevzeli pošto ta dan po e-pošti z varnim e-podpisom;

b. še preden pa se naredi vaja kot v prejšnji alineji za svoj RD, preverite, ali je NEPOSREDNI študent, ki je podal odgovor na tem tematskem forumu pred vami, prav izračunal primer zase.

Prvi študent, ki začne to verigo, preveri za primer P. Kovač: Moj RD je 25. 7., kar je letos padlo na torek. Če sem dobila poziv v torek in velja 5 dni roka, ta začne šteti isti dan, torej je 1. dan od 5ih v torek 25. 7. Prištejem še 4 dni in dobim 29.ega, zato je zamujeno (že) v nedeljo 30. 7. Drži?


7. IZZIV, UGOTOVITVENI IN DOKAZNI POSTOPEK

Tokrat gre za izziv na temo ugotovitvenega in dokaznega postopka. Poglejmo si:

– kdo je Damir Avdić, glej npr.:

https://www.youtube.com/watch?v=ZpI8z-8CFhQ;

https://www.youtube.com/watch?v=9a9id0dzeZc&t=1582s;

– kako so slovenski upravni organi, tu UE in CSD vodili postopke z Damirjem Avdićem kot stranko, glej članke:

http://www.mladina.si/171246/drzava-izganja-umetnika/;

http://www.mladina.si/173074/damir-avdic-lahko-ostane-v-sloveniji/;

http://www.mladina.si/171450/upravna-fikcija/.

Naloga je odgovoriti na sp. vprašanja; pomagajte si tudi z učbenikom, npr. str. 178:

a. Katera načela bi vi prednostno upoštevali, če bi odločali o pritožbi Damirja Avdića zoper odločbo UE in ob odločbi CSD:

(i) načeli zakonitosti in samostojnosti, po katerih vsak organ ločeno za svoj postopek ugotavlja čeprav ista dejstva in ni vezan na drugega?

(ii) načeli zakonitosti in materialne resnice, po katerih so določena gotovo ugotovljena dejstva merodajna, naj gre za isti ali različen postopek?

b. Vsak študent prek e-učilnice s funkcijo »Odgovori« pregleda prejšnje odgovore in doda svoj glas, za opcijo i ali ii, tako da sproti seštevamo, koliko glasuje za katero varianto, pri čemer pa vsak študent tudi dopiše dva, tri stavke komentarja o danem primeru, tj. (procesno)pravno, ne politično. Izbrani možnosti lahko dodate dodatne svoje argumente oz. načela poleg zgornjih.


8. IZZIV, ODLOČBA

Oglejte si video, traja dobre tri minute, dostopen tukaj:

https://www.youtube.com/watch?v=d0xY5nzHvKE.

Gre za reklamni oglas iz Španije za žepni spenjač, a vtkan v zanimiv kontekst/zgodbo, ki se tiče naše snovi v zvezi z izdajo odločbe. Dogaja se na zavodu za zaposlovanje ali agenciji za registracijo dejavnosti.

Vaša naloga je ugotoviti in odgovoriti prek e-učilnice:

a. V kakšni obliki je bila v tem primeru izdana upravna odločba?

b. Kako bi se glasil (približno) izrek te odločbe, če bi šlo za klasični akt?

c. Končno še kratko ocenite odnos uradnika skozi temeljna načela ZUP.


9. IZZIV, ODLOČBA IN PRAVNA SREDSTVA

Prek e-učilnice odgovorite:

a. kako bi vi osebno ravnali, če bi kot stranka prejeli odločbo brez žiga organa izdajatelja. Odgovor argumentirajte glede na funkcijo te sestavine odločbe in vsebino odločbe, z zornega kota stranke (zasebni interes);

b. preglejte tudi odgovor študenta pred vami in mu dajte oceno, kako prepričljivo je odgovoril, tj. a) pomanjkljivo, b) ustrezno ali c) odlično. Oceno dodelite ne glede na to, ali se strinjate z vsebino odgovora, ampak upoštevaje, koliko se je predhodnik /ca potrudil/a pri utemeljitvi.

Prvi študent začne z odgovorom: Ne bi naredil nič ...


10. IZZIV, PRITOŽBA

Predstavljajte si, da ste stranka v postopku, npr. odmere nadomestila za stavbno zemljišče kot lastnik hiše in vrta okoli nje. Prejeli ste odločbo, v katerem vam je organ, tu FURS, odmeril 250 EUR davka/nadomestila, pri čemer ugotovite, da so previsoko ocenili npr. javno razsvetljavo v vaši ulici in zato obračunali višjo obveznost, a obenem vzeli v obračun nižjo površino zemljišča, kot jo res imate. Torej eno dejstvo gre vam v korist, drugo v breme.

Prek e-učilnice odgovorite:

a. Se boste pritožili; zakaj da/ne;

b. Preglejte tudi odgovor študenta pred vami ga komentirajte.

Prvi študent začne z odgovorom: Sama se bi pritožila le z dejstvom sebi v korist, saj se mi položaj ne more poslabšati …


11. IZZIV, UPRAVNA INŠPEKCIJA

Na podlagi gostujočega predavanja o upravni inšpekciji v:

1. navedite eno tipično in pomembno kršitev po ZUP določenih organov, ki jo ugo-tavlja upravna inšpekcija, in ali imate vtis, da se v zvezi s to problematiko zaradi dela UI stanje vendar popravlja oz. spreminja na bolje?

2. ali bi vi osebno želeli postati upravni inšpektor: da/ne in 1-2 stavka, zakaj tako - tu ni ne/pravilnih odgovorov, gre le za vaše osebno mnenje in afinitete.





PRIMERA IZPITNIH NALOG ZA UPUS IN OUP





Izpit UPUS, 788 (UJS-I) in 870 (UI), redni študenti, 1. rok po predavanjih, 27. 1. 2020

Izpit predstavlja 80 % skupne ocene (vsako od sp. 4 vprašanj enako), poleg 20 % točk s kolokvija. Čas pisanja: 60 minut. Pri pisanju je dovoljena raba izvirnika učbenika UPUS. Izpit rešujete neposredno na ta list in izpitno polo (tekstni odgovori).

0. Označite tukaj:

a) Ste pisali kolokvij? Napišite število točk oz. 0, če niste pisali. KOL.: _____ (0-10).

b) Ali ste rešili vsaj 5 izzivov (od 10 danih za 1 višjo oceno)? Obkrožite: IZZIV: da/ne.

Izpitna vprašanja:

1. a) Opredelite poglavitne značilnosti slovenskega ZUP v primerjavi s tujimi v EU! Osredotočite se na (i) vsebinska poglavja (teme), ki jih ureja zakon, vsebino (ii) temeljnih načel in (iii) metodološke vidike (npr. število členov, detajlnost norm).

b) Sklenite pa z navedbo vsaj ene prednosti in ene pomanjkljivosti našega zakona glede na primerljive zakone v drugih državah ter podajte svoje mnenje, ali bi bilo treba slovenski zakon spremeniti in v predvsem v čem/zakaj?

(Pričakovan obseg odgovora = cca 1 stran teksta, lahko tudi tabelarični prikaz)

2. Če se vodi postopek odmere dohodnine študentu za študentsko delo,

a) navedite, kdo so v tem postopku nujni in kdo morebitni udeleženci;

b) katere vrste zastopstva stranke bi lahko prišle v poštev za ta primer (ne naštevajte na splošno vseh oblik zastopanja po ZUP, ampak navedite merodajne le za ta postopek ter hkrati opredelite, katera vrsta zastopnika se uporabi v katerih okoliščinah v tem postopku)?

c) Kdo pa so udeleženci v tej zadevi, če bi prišli na sodno raven – opredelite stranke in odločujoči organ!

(Pričakovan obseg odgovora = cca 1/2 strani teksta, lahko tudi shematski prikaz)

3. a) Kaj pomeni pojem izvršljivosti, kdaj nastopi in za katere akte (ne) velja?

b) Kaj pomeni ta status/datum v danem primeru dovoljenja, npr. gradbenega: kdo in kaj sme ali mora tedaj storiti; bo uvedena (katera vrsta) izvršba(e)?

(Pričakovan obseg odgovora za a) in b) = cca 3/4 strani teksta)

c) Izračunajte, pri čemer tek rokov označite na koledarčku (sivi so nedelavniki), kdaj bo izvršljiva odločba, za katero velja pritožbeni rok po ZUP, a se nobena stranka ne pritoži, iz obvestila o vročanju pa izhaja, da je bila odločba puščena v nabiralniku stranke v torek 17. 12. 2019.



4. a) Navedite v sp. tabeli, v katerih elementih obstajajo razlike med ZDIJZ in ZUP!

Št.

Opis pravila

Razlika ZDIJZ/ZUP? Da/ne

V čem in zakaj (če) ZDIJZ določa drugače kot ZUP



1

Vloga se vloži pisno ali ustno oz. ustno na zapisnik



2

V postopku nastopajo poleg strank stranski udeleženci



3

Odločba ima posebne sestavine



4

O pritožbi odloča ?_________



b) Ali bi se želeli v svoji karieri zaposliti pri Informacijskem pooblaščencu RS, upoštevaje njegova pooblastila in predmet dela? (Spomnite se gostujočega predavanja!)

(Pričakovan obseg odgovora = poleg tabele cca 1/2 strani teksta)

Srečno! Prof. dr. Polonca Kovač

Izpit OUP, 1611/770 VS, redni in izredni študenti, 1. rok po predavanjih, 22. 1. 2020

Izpit predstavlja 80 % skupne ocene, 20 % kolokvij. Čas pisanja: 45 minut za redne in 60 minut za izredne. Pri pisanju je dovoljena uporaba izvirnika učbenika Upravni postopek in upravni spor. Izpit rešujete na ta list in na posebno polo (tekstni odgovori).

0. Označite tukaj:

a) Redni študenti: Napišite število točk kolokvija: ____ (0-10).

b) Ali ste rešili vsaj 5 oz. 9 izzivov (od 10 danih rednim študentom za 1 višjo oceno) oz. vsaj 4 izredni študenti? Obkrožite: Redni: IZZIVI_ 5: da / ne. IZZIVI_9: da / ne.

Izredni: IZZIVI (vsaj 4): da /ne

Izpitna vprašanja:

Opredelite v sp. tabeli, ali gre za upravno zadevo, in pri teh navedite, kateri glavni zakoni se uporabljajo v postopku in kdo so udeleženci postopka:



2. a) Jure, študent 2. letnika FU je 20. 12. 2019 vložil na fakultetno komisijo prošnjo za opravljanje izpitov izven rednih rokov zaradi svoje odsotnosti v tujini. Komisija je od njega zahtevala dokazila o slednjem, pri čemer mu je bil poziv vročen v torek 24. 12. 2019, dan pa rok za dopolnitev v 8 dneh od vročitve poziva. Prikažite tek roka s koledarčkom in odgovorite, kdaj je zadnji dan, ko lahko Jure navedeno še pravočasno dopolni?

b) Do kdaj mora komisija odločiti najkasneje glede na predpisan rok in ob predpostavki, da je Jure oddal popolno vlogo na zadnji še pravočasni dan oz. kdaj lahko Jure najbolj zgodaj vloži že pritožbo zaradi molka organa, če odločitve do tedaj ne bo prejel?

(Pričakovan obseg odgovora na poli = cca ½ strani teksta povprečne pisave)

3. a) Za katere akte je obvezno in kako poteka osebno vročanje po ZUP?

Kako pa je z elektronskim vročanjem – katere pod/oblike e-vročanja poznate?

(Pričakovan obseg odgovora na poli = cca ½ do ¾ strani teksta)

4. a) Kaj pomeni in kdaj nastopi izvršljivosti odločbe oz. sklepa?

(Pričakovan obseg odgovora na poli = do ½ strani teksta)

b) Za sp. zadeve navedite, katera vrsta, organ in način izvršbe bi prišli v poštev?

Odločitev

Vrsta izvršbe

Pristojen organ za izvršbo (lahko kratica)

Način prisilitve



Odločba inšpektorja o rušenju črnogradnje





Sklep UE, da se stranko zaradi žalitve kaznuje z 200 EUR





Vpis na fakulteto, npr. v 2. letnik FU





Srečno! Prof. dr. Polonca Kovač

Dodatno 5. vprašanje – le za IZREDNE študente: Katera od sestavin odločbe po ZUP predstavlja a) konstitutivni element (odločba ne obstaja, če ta del manjka) oz. b) bistveno napako, če manjka (odločba je izpodbojna)?

Za študente, ki delate KOMISIJSKI izpit: obvezen je tudi USTNI zagovor pisne naloge.





LITERATURA IN VIRI

V tem poglavju je le seznam osnovnih strokovnih, pravnih in drugih virov, ki so bili uporabljeni pri pripravi tega študijskega gradiva. Za več gl. tudi učbenik UPUS oz. druga dela.





Literatura – monografije, dokumenti in strokovni članki

Aristovnik, A. in Kovač, P. (ur.) (2016): Slovenska javna uprava na razpotju strateških sprememb. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Auby, Jean-Bernard (ur.) (2014). Codification of administrative procedure. Bruylant, Bruselj.

Avbelj, M. (ur.) (2019): Komentar Ustave RS. Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica.

Barnes, J. (2010): Towards a third generation of administrative procedure. V: Rose-Ackerman, S. (ur.), ur. Peter L. Lindseth, P. L. (ur.). Comparative Administrative Law. Northampton, Cheltenham: E. Elgar, str. 336–356.

Beneška komisija (Venice Commission – European Commission for Democracy through Law) (2011): Stoctaking on the Notions of »Good Governance« and »Good Admi-nistration«, Study no. 470/2008, CDL-AD (2001)009.

Breznik, J., Štucin, Z. in Marflak, J. (2004, 2008): Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem. GV Založba, Ljubljana.

Bukovec, M., Dolenc, M., Kerševan, E., Možina, D., Senih, M., Šter, V., Urankar, Ž., Vlahek, A., Zobec, J. (2017): Odškodninska odgovornost države. GV založba, Ljubljana.

Galetta, D.U. et al. (2015): The General Principles of EU Administrative Procedural Law. Evropski parlament, Bruselj. Pridobljeno 5. 7. 2018, http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/519224/IPOL_IDA(2015)519224_EN.pdf.

Grafenauer, B. in Breznik, J. (2009): Upravno pravo. Procesni del: upravni postopek in upravni spor. GV Založba, Ljubljana.

Harlow, C. in Rawlings, R. (2014): Process and procedure in EU Administration. Hart, Oxford, Portland, Oregon.

Hofmann, H. C. H., Schneider, J. P. in Ziller, J. (ur.) (2014). The ReNEUAL Model Rules. ReNEUAL. Pridobljeno 22. 6. 2018, s www.reneual.eu (izdano 25. 9. 2014).

Jerovšek, T. (1999): Uvodna pojasnila v: Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) z uvodnimi pojasnili prof. dr. T. Jerovška in s stvarnim kazalom. Uradni list RS.

Jerovšek, T. (2001): Začasne odredbe v upravnem postopku in upravnem sporu: tretji del v Začasne odredbe. GV, Ljubljana, str. 313–371.

Jerovšek, T. (2003): Varstvo javne koristi. IX. Dnevi javnega prava, zbornik, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana.

Jerovšek, T. (ur.), Trpin, G. (ur.) et al. (2004): Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Nebra, Ljubljana.

Jerovšek, T., in Kovač, P. (2007, 2008): Posebni upravni postopki, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Jerovšek, T. in Kovač, P. (2017; prvi natis 2016): Upravni postopek in upravni spor, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Jerovšek, T. in Kovač, P. (2019, 2017, 2016): Upravni postopek in upravni spor, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Kerševan, E. (2003): Uporaba postopka pri odločanju o javnopravnih zadevah s strani nosilcev upravnih funkcij. Javna uprava, št. 4, str. 489–502.

Kerševan, E. (2012): Omejevanje pravnih sredstev v upravnem procesnem pravu. Javna uprava, let. 48, št. 1-2, 2012, str. 5–23.

Kerševan, E. (2012a): Novi tožbeni zahtevki za povečanje učinkovitosti upravnega spora. Javna uprava, let. 48, št. 3-4, str. 69–92, 219–220.

Kerševan, E. (2013): Izdajanje upravnih odločb kot vidik uresničevanja človekovih pravic. Pravna praksa, let. 32, št. 12, str. 14–16.

Kerševan, E. (2017): Nova ureditev revizije v upravnem sporu. Pravna praksa, leto 36, št. 34, str. 20–21.

Kerševan, E. (2017a): The principle of effective legal protection in administrative law in Slovenia. V: Szente, Z. (ur.) in Lachmayer, K. (ur.). The Principle of effective Legal Protection in Administrative Law, A European comparison. Routledge, London, New York, str. 266–280.

Kerševan, E. in Androjna, V. (2017): Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, predelana in dopolnjena izd. GV založba, Ljubljana.

Kerševan, E. in Breznik. J. (red.) et al. (2018): Zakon o upravnem sporu s komentarjem. GV, Ljubljana.

Koprić, I., Kovač, P., Đulabić, V. in Džinić, J. (2016): Legal Remedies in Administrative Procedures in Western Balkans. Regional School of Public Administration.

Kovač, P. (2008):Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve). Dnevi slovenskih pravnikov 2008 od 16. do 18. oktobra, Portorož. – Ljubljana, GV Založba. Podjetje in delo, let. 3-4, št. 6-7/2008/XXXIV, str. 1302–1316.

Kovač, P. (2009a): Izpolnitveni roki v upravnih zadevah – nepodaljšljivi materialni ali procesni roki? Pravna praksa, št. 35, str. 6–8.

Kovač, P., Sever, T. (2012): Regulacija upravnega postopka v izbranih evropskih državah – med demokracijo in racionalnostjo. V: Vintar, M. (ur.), Klun, M. (ur.), Kuhelj, A. (ur.). Primerjalni pogled na delovanje izbranih področij javnega sektorja v Sloveniji, (Upravna misel). 1. natis. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 113–132.

Kovač, P. (ur.), et al. (2010, 2012, 2015): Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 1, 2 in 3. Uradni list RS, Ljubljana.

Kovač, P. (2013): Pravica biti slišan v upravnem postopku po slovenski ustavnosodni praksi. Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso, letn. 68, št. 3/4, str. 203-225, 279-280.

Kovač, P. (2016): Izzivi alternativnega reševanja sporov v upravnih razmerjih v Sloveniji in širše. Zbornik znanstvenih razprav, letn. 76, str. 69-97, 270-271.

Kovač, P. (2016a). The requirements and limits of the codification of administrative procedures in Slovenia according to European trends. Review of central and east European law, 41(3/4) 427-461.

Kovač, P. (ur.), et al. (2016): Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona. 1. natis. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana.

Kovač, P. (2017): Smernice evropeizacije upravnega procesnega prava. Javna uprava, letn. 53, št. 1/2, str. 67-83, 115-116.

Kovač, P. (2017a): Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih). Podjetje in delo, letn. 43, št. 6/7.

Kovač, P. (2018). Potentials of administrative procedures as a participatory tool within governance models in CEE. Danube, vol. 9 (4), 227-44, https://content.sciendo.com/view/journals/danb/9/4/article-p227.xml

Kovač, P. (2018a): Raba jezika v upravnih postopkih - med teorijo in prakso. Slavia Centralis. [letn. 11, št. 2, str. 33–48. http://www.ff.um.si/dotAsset/73512.pdf.

Kovač, P. (2019): Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih Podjetje in delo, letn. 45, št. 6/7, str. 914–929.

Kovač, P. (2019a): Vpliv stranske udeležbe na potek upravnih postopkov v upravnih enotah. V: pečarič, M. in Stare, J. (ur.). Javna uprava - fokusna skupina za družbene spremembe. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Kovač, P. (2019b): Principles of administrative procedure in selected CEE countries: between national legacies and European trends. V: Public Administration in a Democratic Society, International Conference, Dubrovnik, Croatia, 3-6 October 2019. https://iju.hr/ipsa/2019/papers/ip19p2.pdf

Kovač, P. (2020). Kodifikacija upravnega postopka v Sloveniji in EU, Teorija in praksa, let. 57, št. 3, https://www.fdv.uni-lj.si/revije/znanstvene-revije/teorija-in-praksa

Kovač, P. (2020a): Seminar Priprava na državni strokovni izpit iz upravnega postopka – delavnica za študente in diplomante Fakultete za upravo UL. FU UL, Ljubljana.

Kovač, P. (ur.), Kerševan, E. (ur.) et al. (2020): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Kovač, P. in Remic, M. (2019): Nove in stare dileme o vročanju v javno(u)pravnih postopkih. Javna uprava, letn. 55, št. 1/2, str. 25–52.

Kovač, P. in Sever, T. (2014): Participatory administrative procedure: USA vs. selected EU states. V: Bohne, E. Public administration and the modern state, Palgrave.

Majstorovič, B. (1977): Komentar zakona o opštem upravnom postupku. Službeni list SFRJ, Beograd.

Pavčnik, M. (ur.) in Mavčič, A. (ur.) (2000). Ustavno sodstvo. CZ, Ljubljana.

Pečarič, M. (2015): Osnove splošnega upravnega prava. Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Pirnat, R. (ur.) et al. (2004): Komentar zakonov s področja uprave. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Popović, S., Lilić, S. in Savinšek, J. (1998): Komentar zakona o opštem upravnom postupku sa objašnjenjima, sudskom praksom, obrascima za primjenu zakona i registrom pojmova, Savremena administracija, Beograd.

Remic, M. (ur.) et al. (2018): Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in predstavitvijo novosti. Uradni list, Ljubljana.

Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku (2012/2024(INL)) in z dne 9. junija 2016 (Resolution for an Open, Efficient and Independent European Union Administration (2016/2610(RSP)) with Proposal for Regulation of the EP and of the Council). Pridobljeno 19. 7. 2018, s http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2013-0004

+0+DOC+XML+V0//SL in s http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP/

TEXT+TA+P8-TA-2016-0279+0+DOC+XML+V0//EN.

Rusch, W. (2009): Administrative Procedures in EU Member States. Pridobljeno 22. 6. 2018, s http://www.sigmaweb.org/publications/42754772.pdf.

Sedonja, J., Štriker, M. in Todorović, N. (2001, 2009, 2018): Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku. GV Založba, Ljubljana.

Sever, T., Rakar, I., Kovač, P. (2014): Protecting human rights through fundamental principles of administrative procedures in Eastern Europe, Danube, vol. 5, 4, str. 249-275, doi: 10.2478/DANB-2014-0014.

Sever, T. (2016): Conducting procedures in administrative matters in reasonable time – analysis of selected case law by the European Court of Human Rights versus Slovenia. International journal of public policy, vol. 12, no. 3/4/5/6, str. 149-167.

Sever, T. (2018): Procedural safeguards under the European Convention on Human Rights in public (administrative) law matters. Danube: law and economics review. vol. 9, issue 2, str. 97-116.

Steska, H.(1936): Oris našega upravnega prava, 1. zvezek, Upravni postopek. Univerzitetna tiskarna, Ljubljana.

Štriker, M. (2000): Splošni pravni postopek, Priročnik za udeležence seminarja s srednjo izobrazbo. Ministrstvo za notranje zadeve – Upravna akademija, Ljubljana.

Šturm, L. (ur.) in Arhar, F. (ur.) (2002, 2011): Komentar ustave Republike Slovenije. Dopolnitev A. Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Brdo.

Virant, G., in Kovač, P. (2010): Zakon o splošnem upravnem postopku z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom Mateje Grmek, Uradni list RS, Ljubljana.

Pravni viri

Ustava Republike Slovenije – URS. Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.

Zakon o splošnem pravnem postopku – ZUP. Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13.

Zakon o upravnem sporu – ZUS-1. Ur. l. RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E.

Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2. Ur. l., št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/10, 97/10, 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19).

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1. Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US in 43/12 – odl. US in 10/17 – ZPP-E.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ. Ur. l. RS, št. 24/03, 61/05, 96/05-UPB1, 109/05-ZDavP-1B, 113/05-ZInfP, 28/06, 51/06-UPB2, 117/06-ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18.

Zakon o državni upravi – ZDU-1. Ur. l. RS, št. 52/02, 56/03, 61/04, 123/04, 24/05-UPB3, 93/05, 113/05-UPB4, 126/07-ZUP-E, 48/2009, 8/2010, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16.

Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN. Ur. l. RS, št. 56/02, 26/07, 40/14.

Zakon o lokalni samoupravi – ZLS. Ur. l. RS, št. 72/93, 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18).

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) –ZZUSUDJZ. Ur. l. RS, št. 36/20, 61/20.

Družinski zakonik – DZ. (Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C.

Gradbeni zakon – GZ. Ur. l. RS, št. 61/17, 72-17 – popr., 65/20.

Zakon o socialnem varstvu – ZSV. Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1. Ur. l. RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18.

Zakon o upravnih taksah – ZUT. Ur. l. RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01, 42/02, 18/04, 91/05, 114/05-UPB2, 131/06-ZPCP-2 (5/2007 popr.), 14/07, 42/07-UPB3, 126/07, 88/10, 106/10 – UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.

Uredba o upravnem poslovanju – UUP. Ur. l. RS, št. 9/18 in 14/20.

Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem posto-pku. Ur. l. RS, št. 12/13 in 61/19.

Pravilnik o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov. Ur. l. RS, št. 43/05, 94/07.

Pravilnik o vodenju evidence o upravnem postopku. Ur. l. RS, št. 18/03, 7/06.

Pravilnik o obliki in vsebini ovojnice, vsebini vročilnice in drugih sporočil za osebno vročanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št.1/19).

Drugi viri

Baza HUDOC ESČP, https://hudoc.echr.coe.int/eng#{%22documentcollectionid2%22:[%22GRANDCHAMBER%22,%22CHAMBER%22]}.

Baza IUS INFO, sodna praksa, http://www.iusinfo.si/.

EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

European Court of Human Rights, https://www.echr.coe.int/Pages/home.aspx?p=home.

Informacijski pooblaščenec, https://www.ip-rs.si/.

Mladina, https://www.mladina.si/.

Portal upravnih enot, http://www.upravneenote.gov.si/.

Portal eUprava, http://e-uprava.gov.si/.

Pravno-informacijski sistem RS, http://www.pisrs.si/Pis.web/.

Sodišče Evropske unije, https://curia.europa.eu/jcms/jcms/j_6/sl/.

Sodna praksa, http://www.sodnapraksa.si/.

Upravna svetovalnica, http://www.upravna-svetovalnica.si/.

Ustavno sodišče RS, Odločbe in sklepi, http://www.us-rs.si/.

Varuh človekovih pravic, http://www.varuh-rs.si/.

YouTube, https://www.youtube.com/.





SEZNAM SLIK

Slika 1: Tek postopka v upravnih zadevah v Sloveniji

Slika 2: Temeljna načela ZUP

Slika 3: Protizakoniti posegi v vizumske postopke, članek iz Pravne prakse

Slika 4: Sklep o priznanju statusa stranke (stranskega udeleženca)

Slika 5: Sklep Agencije za okolje in prostor RS o stranski udeležbi

Slika 6: Pooblastilo

Slika 7: Vloga za registracijo društva

Slika 8: Predlog za vpis v razvid zasebnega učitelja ali zasebnega vzgojitelja

Slika 9: Vabilo, primer 1

Slika 10: Vabilo, primer 2

Slika 11: Vabilo, primer 3

Slika 12: Zapisnik ustne obravave

Slika 13: Odločba po ZDIJZ

Slika 14: Zapisnik o poteku vpogleda v projektno dokumentacijo

Slika 15: Birokratski zapleti, članek iz Dnevnika

Slika 16: Ovojnica za osebno vročanje

Slika 17: Sklep UE o ustavitvi postopka

Slika 18: Vrste rokov in značilnosti

Slika 19: Potrdilo o vpisu v študijski program oz. letnik

Slika 20: Potrdilo upravne enote

Slika 21: Odločba 1

Slika 22: Odločba 2

Slika 23: Odločba 3

Slika 24: Odločba 4

Slika 25: Odločba 5

Slika 26: Odločba 6

Slika 27: Odločba 7

Slika 28: Odločba 8

Slika 29: Odločba 9

Slika 30: Odločba Ministrstva za notranje zadeve

Slika 31: Tožba tožeče stranke

Slika 32: Odgovor tožene stranke

Slika 33: Sodba UPRS





SEZNAM TABEL

Tabela 1: Primeri ne/upravnih in drugih javnopravnih zadev ter pristojnost

Tabela 2: Temeljna načela

Tabela 3: Udeleženci – primer 1

Tabela 4: Udeleženci – primer 2

Tabela 5: Udeleženci – primer 3

Tabela 6: Udeleženci – primer 4

Tabela 7: Udeleženci – primer 5

Tabela 8: Udeleženci – primer 6

Tabela 9: Udeleženci – primer 7

Tabela 10: Vrste rokov

Tabela 11: Smrt stranke

Tabela 12: Primeri listin s pogoji za značaj javne listine

Tabela 13: Primeri sklepov po ZUP

Tabela 14: Primeri in vrste odločb

Tabela 15: Vrste in elementi izvršbe

Tabela 16: Učinki pravnih sredstev

Tabela 17: Udeleženci v upravnem sporu





VSEBINA

UVODNIK

1 POJEM UPRAVNE ZADEVE IN PRISTOJNOST

2 SUBSIDIARNA RABA ZUP IN TEMELJNA NAČELA

3 STRANKA IN STRANSKI UDELEŽENEC TER ZASTOPNIKI

4 OBČEVANJE MED ORGANI IN STRANKAMI

5 ROKI

6 UGOTOVITVENI IN DOKAZNI POSTOPEK

7 ODLOČBA IN SKLEP

8 DOKONČNOST, PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST

9 PRAVNA SREDSTVA

10 UPRAVNI SPOR

DODATEK – IZZIVI

PRIMERA IZPITNIH NALOG ZA UPUS IN OUP

LITERATURA IN VIRI

SEZNAM SLIK

SEZNAM TABEL





© Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2023. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založni-ka je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtor-skega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje je, razen v primerih iz 46. do 57. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.



CIP



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 147512579

ISBN 978-961-262-143-8 (ePUB)





Prof. dr. Polonca Kovač, doc. dr. Tina Sever in asist. Anže Dobelšek, mag. prav.

PRAKTIKUM ZA UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR TER OSNOVE UPRAVNEGA POSTOPKA

Izdala in založila:

Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5, Ljubljana



Za založbo:

prof. dr. Ljupčo Todorovski



Recenzija:

izr. prof. dr. Mirko Pečarič



Lektoriranje:

Nina Barlič, univ. dipl. prev.



Priprava za izdajo:

Dean Zagorac, avtorji



Vrsta gradiva:

e-gradivo, Epub



Cena:

12,99€



Izdaja:

Elektronska izdaja, Ljubljana, 2023



Dostop:

www.biblos.si