LETO I.
LJUBLJANA, 18. NOVEMBRA 1923.
ŠTEV. 54.
ORJUN
7M
▲
# m
jpsssaj^
NACIONALISTIČNI ORGAN
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'50.
Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZ3NJA.
IZHAJA VSAKO NEDELJO.
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se. ne vračajo. •— Anonimni dopisi se ne sprejemajo. mr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Prvi kongres Orjune.
Dnevni red:
U smislu § 33. Statuta Or-Ju-Na, Direktorium skupa sa sekcijom za Pripremu Kongresa odredio je, da se rad zasedanja Prvog Kongresa Or-Ju-Na, koji se otvara 1. decembra u Splitu, vrši po sledečem raspo-redu:
Prvi dan (1. decembra): U jutro:
1. Svečano otvorenje Kongresa:
2. Izbor četlri odbora (I. odbora za verifikaciju, apsolutorij i žalbe — H. za ideologiju, program i taktiku
—	III. za organizaciju, disciplinu i agj taciju — IV. za štampu i finansije). Posle podne:
Rad izabranih odbora.
Drugi dan (2. decembra):
1. Izveštaj Generalnog Sekre-tara;
2. Izveštaj Centralnog Blagajnika ;
3. Glasanje o apsolutoriju Cen-tralnom Odboru;
4. Referat o programu i ideologiji pokreta;
5. Referat o političkom delovanju, taktici i odnosima Or-Ju-Na prema javnom životu;
6. Referat o kulturno - prosvet-nom radu;
7. Referat o agitaciji i radu u narodu;
8. Referat o organizaciji i disciplini pokreta;
9. Referat o štampi pokreta;
10. Referat o finansijama pokreta;
11. Izbor Centralnoga Odbora;
12. Eventualija (Deklaracija Kongresa javnosti itd.).
Iz kancelarije za pripremu Prvog Kongresa Or-Ju-Na.
U S p 1 i t u , 1. novembra 1923. g.
Poslanstvo Orjune.
Dne 1. decembra se bodo prvič zbrali v Splitu delegati vseh Orjun iz države, da napravijo bilanco dosedanjega dela, dosedanjih uspehov in neuspehov našega mladega pokreta, ki se je v tako kratkem času razširil po vseh delih države ter si Pridobil toliko pristašev, kakor ustanovitelji sami niso pričakovali. Obenem se bodo določile smernice za bodoče delovanje; precizirali se bodo cilji, ugotovila se bo taktika. Do danes Orjuna ni imela enotne in zgrajene ideologije, ni imela točnega in do podrobnosti izdelanega programa, pa tudi njeni cilji niso bili tako fiksirani, da bi ne pripuščali možnosti različnega razumevanja in pojmovanja. Na kongresu 1. in 2. decembra se bodo morala enkrat za vselej in definitivno rešiti vsa ta vprašanja. Zato ta kongres ne bo zgolj formalna skupščina, ampak mejnik dveh dob našega pokreta, mejnik med prvo mladeniško in dru go zrelo, resno moško dobo. Od sklepov in zaključkov tega kongresa bo odvisna nadaljna usoda Orjune. Če bodo oni, ki bodo v Splitu odločali o vsem tem, dorasli svoji veliki in odgovorni nalogi, če bodo Pravilno razumeli veliko poslanstvo Orjune, potem bo rastla in zmagala ter postala velevažen in znamenit faktor v zgodovini naše države in našega jugoslovenskega naroda. Mi vsi trdno verujemo, da bo velik trenutek v Splitu našel tudi dovolj velikih ljudi, ki se bodo zavedali svoje dolžnosti in svoje odgovornosti.
Predvsem se bodo morali delegati v Splitu zavedati, zakaj se je Orjuna tako hitro razširila po vsej naši državi. Kaj je bilo na njej tako privlačnega, da so tisoči in tisoči tako različnih ljudi stopili v njene Vrste? Ideja narodnega edinstva je tisti ogenj, ki ogreva vse bolj in bolj naše široke mase, da se pridružujejo našim vrstam, da branijo ogroženo edinstvo pred nastopajočo reakcijo separatizma in defetizma.
Ljudje najrazličnejših strank so stopili pod naše prapore, ker so vedeli, da je to edini forum, ki je prost vseh strankarsko-političnih sporov, ki slabe državo in ovirajo naravni zmagoviti pohod ujedinjenja našega naroda. V Orjuni so vsi pripadniki našli hvaležno polje za delo v prid j^nšega mladega nacijonalizma, v kolikor se v tem oziru niso mogli udejstvovati v svojih strankah.
In tako bo ostalo tudi v bodoče. Drjuna bo vedno nadstrankarska organizacija, ker najde samo v tem svojo pravico do obstanka. Njena naloga je regulirati delovanje strank v pravcu, ki bo vedno in povsod odgovarjal interesom našega naroda m države. To pravo pa bi izgubila,
ako bi se sama vrgla v vrtinec strankarske strasti, ker bi jo razmere prej ali slej prisilile, da sledi metodam in taktičnim prijemom;, vsakdanje politike.
Uverjeni smo, da se v vseh naših strankah najdejo ljudje, ki so dobri nacijonalisti in obenem pristaši svoje stranke, ki bi se ji ne mogli odreči. Zato jih ne odbijamo, temveč jih sprejemamo medse, da se med nami še bolj okrepe v naši ideji ter jo propagirajo v svojem krogu in v svoji stranki.
Na ta način vrši Orjuna svojo misijo, da oploja vse stranke z naci-jonalizmom. Ljudem, ki bi hoteli izkoristiti naš pokret v svoje strankarske svrhe, pa med nami ni mesta, pred takim izkoriščanjem in vplivanjem pa čuva organizacijo ravno raznolika pripadnost k strankam, ker pristaši sami ljubosumno čuvajo, da je interes strank popolnoma podrejen občim narodnim in državnim koristim. Iz tega vzroka tudi ne zametamo sodelovanja izrazitih strankarskih pristašev, ako so dobri nacijonalisti in jim služi Orjuna samo kot občenarodna institucija v obrambo narodnega in državnega edinstva. Samo zato, da je organiziran, eksponiran in izrazit pristaš kake stranke, ne bo nihče izključen od dela v Orjuni. Dobrodošli so nam slej ko prej vsi, ki hočejo delati v smislu našega programa; da pa se drži ravni nadstrankarski pravec, pa skrbe — kakor že rečeno — baš raznoliki pristaši naših strank.
Na sestanku vseh slovenskih Orjun dne 16. septembra se je sprejel sklep, da organizacija ne bo stopila na plan kot samostojna stranka, dokler tega izrecno ne ukažejo interesi naroda. To vprašanje so bili ventilirali posamezni člani, delegati vseh Orjun pa so soglasno in odločno odklonili ta poskus. Orjuna je sicer politična organizacija, ne sledi pa iz tega, da bi morala postati politična stranka. Njena misija je prevzviše-na, da bi jo člani sami stavili na kocko in jo spravili pred narodom ob zaupanje.
Uverjeni smo, da bo tudi kongres zavzel to stališče, kakor so ga zavzele naše Orjune. Predno moremo misliti na nastop v javnosti kot samostojna politična skupina, moramo izvesti ves naš gospodarski, kulturni in nacijonalni program, kar vse zahteva še ogromnega dela.
Zahtevajte povsod našo domačo
KOLINSKO
izvrsten oridatek za kavo.
s!@wggss.
Na neslaven način, kakor je bila malo slavna doba njegovega vladanja, se je poslovil od svojega »delovanja« Kaiser Friedrich.
Z besedami je opravil v javnem lokalu nad svojim imenom in nad vsem — toraj tudi nad svojim velikim županstvom — posel, ki ga navadni zemljani opravljajo navadno v najmanjšem lokalu svojega stanovanja.
Sam je potegnil črto pod račun svojega delovanja in nam preostaja samo presoja bilance. Ta pa je v vseh postavkah tako negativna, da se ne izplača več govoriti o človeku, ki bo utonil v pozabljenju, kakor je preko noči vzrasel iz vrst nepoznanih in neslavnih na mesto velikega župana.
Ob slovesu, ki je razočaral edino one, ki so si mogoče obetali od ko-ruptnih razmer osebnih koristi, pa moramo v interesu pravilnega presojanja položaja ugotoviti eno.
Organizacija jugoslovanskih na-cijonalistov, ki se bori za moralno čistoto v državi, nikdar ni presojala in obsojala dela in nedela posameznikov raz nizkotnega strankarskega stališča. Ne glede na to, da bi bilo to protivno njenemu programu in načelom, ve tudi dobro, da pri današnjih razmerah v naši državi niti ena izmed strank, ki stoje na stališču narodnega in državnega edinstva, nima sebi zadostno moralne moči, da bi prevzela poštenim potom v roke vlado kraljevine in tako uredila razmere. Kompromisi so neizogibni in vprašanje je le, če pri teh kompromisih interesi države pridobe, ali izgube. Važno je to za državo kot tako, za nas je pa odločilnega pomena.
Vedno nam je bilo in bo merilo za presojo vsakega koraka interes nacijonalizma, brez katerega si ne moremo zamišljati uspešnega raz-vojo jugoslovanske kraljevine. Iz tega vidika tudi sodimo in obsojamo delovanje odgovornih faktorjev in vlade, ne glede na to bili oni radikali, demokrati, zemljoradniki ali karkoli. In tako smo sodili tudi delovanje bivšega ljubljanskega velikega župana Lukana. Vedeli smo,
da je prišel na to mesto kot eksponent radikalne stranke, a nas to ni motilo, da ga ne posetimo in zagotovimo o naših čistih ciljih in namerah. Takrat je bil o tem tudi on prepričan in nas zagotovil vsaj pravičnosti, če že ne rečemo naklonjenosti. Preko noči pa je snedel dano besedo in kot v posmeh se je pričelo še hujše preganjanje naših organizacij, kot pod ero cesarja Janeza. Vrnili smo milo za drago in kot odgovor na razpust Orjune v Mariboru in Ptuju, ki ga je sam radikalni minister označil kot slabo taktično potezo ljubljanskega velikega župana, je izšel v našem listu prvi članek, ki je pokazal omenjenega gospoda v jasni luči.
To smatramo za potrebno poudariti v očigled domnevam, da smo velikega župana napadali zato, ker je bil radikal. Mi smo imeli dovolj prilike spoznati politike vseh strank in nimamo niti najmanj povoda, ogrevati se za to ali ono politično skupino. Naj se razmere v vladi spremene, mi bomo napadali in zrušili vsakega, ki se bo posluževal v dosego svojih ciljev metod, ki sta jih upeijala v vladno palačo Hribar in Lukan.
Podpirali pa bodemo vsakega, pa bil pristaš katerekoli stranke, ki se bo zavedal, da je njegova dolžnost kot velikega župana gledati edino na interes države, ščititi zakone in krepiti jugoslovanski nacijonalni živelj, ki je skozi stoletja bil teptan od tujcev. Ne zahtevamo, da bi se onim državljanom tuje narodnosti, ki jih je usoda utelesila naši državi, godila krivica, ne trpimo pa, da bi se njim v prilog zapostavljal domačin, ki jim je tlačanil prej.
To je povedano jasno in odkrito. Onim ozkosrčnim avtonomistom, ki se zgražajo nad nami, češ, da ne bomo jenjali prej, da dobimo za velikega župana Srba, povemo na glas:
Srb, Hrvat, Slovenec nam je eno
—	samo pošten naj bo in mož naci-jonalno čiste preteklosti in Orjuna bo prva, Id bo klicala — živel novi veliki župan!
iša naslov bratov Čehov.
Iz Prage smo dobili v zameno za naš list glasilo čeških nacijonalistov »Červenobflych« ter smo na naslovni vinjeti opazili fašistovski sveženj palic s sekiro, obdan z našim slovanskim simbolom lipo. Osupnili smo in si nismo mogli predstavljati, da Čehi, ki morajo biti kolikortoliko informirani, kako gre našemu ljudstvu pod nasilno fašistovsko Italijo, tako časte fašiste, da spravljajo slovanski simbol v zvezo z liktorskim svežnjem, tedaj z emblemom tiste vlade, ki je nam Slovanom najbolj sovražna.
Čehi so nam bili doslej učitelji in moramo priznati, da smo se od njih mnogočesa naučili. Odkar pa smo se oboji osvobodili, naj nam pa ne zamerijo, da ne moremo slediti njih stopinjam in vzgledom. Vidimo namreč, da se v svetovni vojni marsičesa niso naučili, ali so pa marsikaj pozabili.
Njihovo očividno koketiranje z Italijo, našo najhujšo sovražnico, ki bomo morali ž njo prej ali slej krvavo obračunati za Primorje, se nam zdi, da prestopa meje dopustnosti ter nas globoko žali, kajti mi še nismo popolnoma pozabili medsebojne prisege: Vernost za vernost.
Ta prisega, ki smo jo dali in ki so nam jo dali bratje Čehi v težkih časih boja proti Avstriji in Habsburžanom, nam govori sledeče:	Tvoj
prijatelj je moj prijatelj in Tvoj ne-prijatelj je moj neprijatelj. Tako smo
pojmovali mi to prisego, ko smo jo dali in tako smo jo držali vedno.
O priliki naše največje žalosti, ko nam je verolomna Italija prepovedala rabo jezika v šoli in v časopisih in ko smo potrebovali svojim protestom podpore od bratov, je na svoje začudenje nismo našli pri narodu, ki smo mu prisegli zvestobo za zvestobo.
Edini dr. Krama? je kot opozici-jonalec izgovoril v praški skupščini par plahih besedi v naš prilog, ki pa so bile opremljene s klavzulo, da govori kot človek v imenu humani-
tete, da bi se nikakor ne moglo sklepati v Italiji niti na najmanjšo solidarno simpatijo Čehoslovakov do nas._
Časopisi so zabeležili to boječo izjavo v skupščini, omenili kot kronisti naše manifestacije proti laškemu nasilju in ničesar drugega. S tem naj bi bilo zadoščeno prisegi in slovanski vzajemnosti, ki so jo baš Čehi tako ognjevito širili?
Pohabili so bratje Čehi, da je nemški general Wurm obešal ujete češke legijonarje, ker so jih izdali italijanski vojaki, ki so se češki junaki borili zanje ž njimi ramo ob rami. Pozabili so, da podli Italijan ni izdal avstrijskim rabljem samo tujcev, pozabili so, da je ista usoda zadela tudi Fabija Filzija, Cezarja Battistija in Nazarija Saura. Vse te so izdali lastni bojni tovariši. Mi pa vse to dobro pomnimo. Pomnimo tudi generala Piccioneja, znanega iz bojev na Slovaškem...
Zakaj tedaj občudovanje in čudovite simpatije do Italije? Ne mo-remo si razlagati tega, ne razumemo te simpatije do podlih izdajic in jo ne bomo oprostili. Ali naj bo to bratenje z Italijani samo politična in diplomatična kurtuazija? Preveč je, da bi mogli misliti samo na golo vljudnost. Zavezniki smo s Čehoslo-vaško, zato bi pričakovali od njih, da so z našimi sovražniki samo v korektnih odnošajih, vsako drugo razmerje nas žali in krepi nasilnike v delu zoper nas.
Jasno je, da moramo Čehoslova-koin staviti vprašanje: Ali ste z nami, ali ste zoper nas? Na njih je, da se izjavijo, kajti bratstvo v frazah na banketih in komerzih nam ne zadostuje! Dejanja hočemo in baš pri tej priliki bi bila poštena in odločna beseda enakovredna dejanju. Ugotavljamo, da te besede nismo bil! deležni!
Trboveljska premogo-kopna družba.
SKRIVNOSTI PRI ZDRUŽENIH
BRAT. SKLAD. TRBOVLJE.
Preiskava je z ozirom na strah in odgovornost gospode ostala negativna. Zato smo naše trditve z dokazi potrdili. Sedaj ostane rud. oblasti še, da ponovijo preiskavo v smislu naših navedb in ne, da umetnim potom kličejo na zapisnik člane.
Naše trditve so dovolj jasne. Pri preiskavi bi zato ne bilo treba čakati na izmučene rudarje, temveč naj bi se raje prepričalo o 12 milijonih, ki so protizakonitim potom bili izsiljeni od rudarjev. Mi vemo, da je zelo mučno za rudarsko oblast, —< toda če tudi oba očesa zatisne, ne bo nič pomagalo. Odgovornost se ne da otresti, zato se morajo kaznovati krivci.
Za enkrat navedemo še par slučajev, da pride rud. oblast in javnost do prepričanja, kdo je danes
(CHEWING GUM)
Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov Wrigley ai prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slab ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobč pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. — V službi ni dovoljeno kaditi In so torej najboljše nadomestilo „WRIGLEY-JEVI ŽVEČILNI GUMI BONBON P*.
Dobilo se povsod In pri generalnem zastopstvu i
Drogerija „ADRMA“
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 5.
Stran 2.
»O R J U N A«
Stev. 54.
		
f s sj» imteM ‘tfNvnlenn	HAOivNuaa 'o	VNIAOD1U VHSIDMldNOM j
gospodar »Bratovskih skladnic«. Na seji z dne 8. julija 1922 je predlagal ravnatelj Drolc zidanje vile za zdravnika in računovodjo. Predlog so trezni za enkrat cdbili. Da je pa
svoj namen dosegel  je čez
aekaj tednov prišel odlok okrož. rudarskega urada za zidanje vile. Tako stoji tudi na dnevnem redu z Ine 14. decembra 1922, ter je tudi v zapisniku zapisano. Torej prosimo!
Še bolj zanimiv je drug slučaj. Pri neki seji predlaga neki član predsedstva, da se gospodu X. X. povijajo mesečni prejemki, kakor se je to sklenilo na seji lokalnega odbora
v	Naši člani so pa konštatirali,
da se pri tem lokalnem odboru do danes ni vršila nikaka seja, če isti ravno obstoja. Ko se je pa dotičnega člana predsedstva vprašalo, zakaj je predlagal in kdo ga je pooblastil, je odgovoril: »ja kakur gosput rečejo (ravnatelj), pa moram tud jest reč.« Ali mora sedaj rud. oblast še dvomiti, da ni brat. sklad, popolnoma v rokah trboveljskih gospodov.
Gospoda »Trboveljske« se prav rada sklicuje na neki odlok ministrskega sveta, češ, za brat. sklad, ne velja zakon o zavarovanju delavcev. Dotični odlok se ne more nanašati na brat. sklad. Trbovlje, ker ministrski svet glasom § 211. z. z. d. ne more odložiti sama pri eni ustanovi ta zakon, ker se isti § glasi:_______izva-
janje tega zakona se sme v posameznih delih kraljevine SHS odložiti  Ako bi ministrski svet odložil, bi veljalo za celo Slovenijo. Zakon se pa v Sloveniji izvaja, je zato tudi za brat. sklad, v veljavi.
Ministrski svet je odložil samo, da se združitev (spajanje) vseh brat. sklad, odloži in se do nadaljnega poveri bratovske kase pod nadzorstvo rudarskih vlasti po odredbama rud. zakona. Ta odlok je javila glavna rudarska direkcija samo v znanje Trboveljski družbi. Zamišljen je pa
za nekatere pokrajine Srbije, ker ga je bilo za enkrat težko izvesti. Seveda je prišel ta odlok gospodom »Trboveljske« v dobro, ter pod firmo tega odloka marsikaj uganjajo.
V vsaki moderni državi je le en zakon za zavarovanje, kateri se mora upoštevati. Zato ni mogoče ustvarjati na podlagi drugih zakonov več vrst zavarovanja. S tem bi se križali vsi zakoni, kar pa gotovo v praksi ne more biti.
Na ta odlok smo prišli vsled tega, da že vnaprej spodkopljemo morebitna zavijanja »Trboveljske gospode«, da niso razumeli itd.
Zakon je tudi odobrila narodna skupščina — potrdil Nj. Vel. kralj — Zadnji § 213. se pa glasi: . ... ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, ko se
razglasi v »Službenih Novinah«_______
Našemu nam. min. za socialno politiko priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem In vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Ali s takim postopanjem, kot ga imajo gospodje Trboveljske z nekim samoizmišljenim odlokom, ne izpodkopavajo in smešijo podpis in ukaz Nj. Vel. kralja. Ali je mogoče to v naši državi?
Kakor smo že gori omenili, je v državi samo en zakon o zavarovanju delavcev, zato priporočamo zadnjikrat, da rudarske oblasti izvedejo ta zakon pri Brat. skladnicah, nedostatke odpravijo, krivce pa kaznujejo. Zelo žal nam bode, če bode začelo še hujše grmeti, kar gotovo marsikomu ne bo ljubo.
Pripominjamo, kako občutna škoda bi lahko zadela brat. sklad, in to le po krivdi rud. oblasti, ako bomo prisiljeni napoditi vse naše člane na sodnijo, da tam izposlujejo vrnitev protizakonitih prispevkov.
Kronika.
Narodna sramota. V času, ko dnevno beremo v listih o visokih vsotah, ki jih vlada votira za proslavo spomina blagopokojnega kralja in borcev za osvobojenje jugoslovanskega naroda, zveni kot trpka ironija usode prošnja, ki smo jo brali te dni v ljubljanskem dnevniku »Slov. Narod«:
»Znani sobojevnik blagopokojnega kralja Petra g. Viktor Merlak se je pred tedni težko ponesrečil. Bil je pozvan na vlado radi pokojnine, ki se mu ima nakazati iz državnih sredstev. Ko se je vračal s pokrajinske vlade, se je v starčka po neprevidnosti zaletel neki kolesar, ki ga je s tako silo podrl na tla, da si je revež zlomil levo roko. Merlaka so prepeljali v bolnico, kjer se zdra-
vi	že več tednov. V bolnici je brez vsakih sredstev, nima niti toliko, da bi si kupil tobaka. Dobrosrčne rodoljubne ljudi prosimo, da pomagajo siromaku v njegovi bedi v denarju ali tudi s staro obleko. Naše uredništvo rado sprejema vse darove. Pripominjamo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval g. Viktorja Merlaka v priznanje njegove borbe za osvobojenje in ujedinjenje s srebrnim vojaškim redom Karagjorgjeve zvezde z meči.«
Ne da bi podcenjevali zasluge raznih umrlih ministrov in vojaških dostojanstvenikov, nam vendar vstaja v srcih vprašanje, če bi ne bil spomin velikega kralja mnogo bolj počaščen, da nudi država vsaj najpotrebnejše onim maloštevilnim še živečim sobojevnikom Petra Mrko-njiča, kot da se zidajo Pantheoni in stavijo kamniti spomeniki. Ali ne bo kraljevi vladi v Beogradu skrajno mučno, če sreča kralj Aleksander ob prihodnjem posetu Slovenije na cesti raztrganega berača s Karadjor-djevo zvezdo na prsih, ki mu bo mogel na njegovo vprašanje odgovoriti le: »Bil sem, Veličanstvo, sobojevnik Vašega g. očeta v bojih, k! jih je kot vstaš s puško v roki bojeval za čast in svobodo naroda in domovine!«
Klerikalna morala.
Odpri roke, odpri srce,
Otiraj bratovske solze,
Sirotam olajšuj gorje.
Te krasne besede pesnika -duhovnika si je vzela za vzgled tukajšnja Gospodarska zveza, ko je na posebno bogoljuben način proslavila
na dan Vseh svetnikov spomin svojega pred par meseci umrlega na-stavljenca I. Medveda, o katerem so ob njegovi smrti pisali tukajšnji klerikalni listi, da je bil odločen in zvest pristaš njihove stranke ter ga bo tvrdka le težko pogrešala. Gospodarska zveza pa se ga je spominjala v svojih smrtnih obvestilih kot svojega dolgoletnega, zvestega, poštenega in marljivega delavca. V počaščenje njegovega spomina pa je na dan Vseh svetnikov, t. j. 1. novembra 1923 odpovedala njegovi vdovi, materi šesterih nepreskrbljenih otrok, stanovanje, jo vrgla na zimo na cesto. Da, voditelji pri koritu, lahko ste svojega čina veseli! Saj uboga vdova nima denarja, da bi si plačevala odvetnika^ in si pri sodišču iskala pravice. Zapomnite si pa Vi, ki nosite v svojih praporih križ, znamenje ljubezni in krščanskega usmiljenja, da je Bog pravičen sodnik in da je preganjanje vdov in sirot eden izmed štirih vne-bovpijočih grehov, o katerih pravi sv. vera, da plačuje Bog otrokom za grehe svojih staršev. Kljub svojim milijonom pridete lahko tudi Vi v ta položaj, samo ne iščite takrat milosti, ker je sami ne poznate.
Model Skubl. Povodom zadnjih demonstracij v Ljubljani je javnost strogo obsojala nastop varnostnih oiganov, ki so v posameznih slučajih nastopali proti demonstrantom in tudi — nedemonstrantom na način, ki je odgovarjal samo metodam slovitega Skublja s c. kr. policije na Bleivvtisovi cesti. Upoštevajoč nezadovoljnost in utrujenost stražnikov, ki so vsled kapric gotovih višjih gospodov bili primorani 3 dni m noči \ztrajati v službi proti škandalozni nadurni nagradi 1‘.50 K, nismo iznašali v listu vseh pritožb, ki so prihajale na naše uredništvo. Ker pa posameznih ovadb, ki so bile podane mogoče subjektivno v dobri veri, ne moremo smatrati objektivnim, prinašamo sledečo izjavo prizadetega — nedemonstranta:
»Dne 29. m. m. ob XA na 22. sem se — sem poštni uradnik — vračal v spremstvu prijatelja fotografskega mojstra A. M. mimo pošte proti domu. Pred pošto me je ustavil stražnik ter zapovedal »nazaj!« Pojasnil sem stražniku, da grem domov (stanujem na Gosposvetski cesti 1) iu da sem poštni uradnik, na
kar je stražnik reagiral s pestjo v zobe! Razumljivo je, da sem protestiral proti temu, moj protest pa je dal povod drugim stražnikom, da so me jeli obdelovati s pestmi. Vsak protest je bil zaman. Hotel sem se jim umakniti v vežo glavne pošte, tu pa me je neki stražnik prijel za suknjo pod vratom, in mi pri tem odtrgal gumb pri suknji ter me s silo vrgel na ulico med stražnike, kjer se je suvanje nadaljevalo. Raztrgali so mi hlače na kolenu in kravatno zapono. Videč, da drugače ne pridem iz kritične situacije (Prešernova ulica je bila tudi baje na dolenjem koncu zastražena), sem zahteval, naj me aretirajo, odvedejo na stražnico in prestanejo suvati, na kar sta me dva stražnika prijela ter odvedla. Na zahtevo, da me naj izpustita in ne pehata pred seboj kot kakega zločinca, da bo sam prostovoljno šel z njima, mi je eden od stražnikov rekel, da me bo s sabljo po glavi, če ne bom tiho. Po zaslišanju na policijski direkciji sem bil ob % na 23. zvečer izpuščen.« — Taki slučaji izpodkopavajo ugled varnostnih organov— čuvarjev javnega reda — in je le v interesu policijske oblasti, da poduči mlajše stražnike o pravilnem postopanju napram občinstvu v takih razburljivih slučajih, osobita dolžnost stražnikov pa je, da ohranijo hladno kri.
Tej zadnji pripombi se pridružujemo v polnem obsegu tudi mi. Casi, ko je bil brkati policaj s polumese-cem in bridko sabljo ob boku poosebljeno »ime postave«, so minuli in tudi od države postavljeni čuvarji zakona morajo v gotovih momentih rešpektirati čustvovanje naroda. Ker državo tvori narod in ne
—	policijski komisarji!
Razmere na magistratu v Mariboru. Na mariborskem magistratu je še mnogo nemških nastavljencev, ki še danes ne znajo slovenski iu s strankami občujejo nemški, kar je seveda »Nemcem« voda na njih mlin. Slovenski uradniki, znani radi svoje uslužnosti, občujejo z Nemci — ki začenjajo govoriti večkrat slovenski, potem se pa izgovarjajo, da so v nemščini bolj izurjeni — tudi nemški. Misliš si lahko, da si v Marbur-gu, ne pa v Mariboru. Redke so izjeme pri magistratnih uslužbencih, ki občujejo v slovenskem jeziku z »nemškimi« strankami, ki so vešče slovenščine. Radi te uslužnosti postajajo »nemčurji« vedno bolj objestni. Skrajni čas je, da se naši ljuuje spametujejo!
BREZPRAVNI NA JUGU IN SEVERU.
Kocijan Zec iz Žitare vasi, star 63 let, je služil 26 let kot državni cestar, je bil brez vsake pokojnine odpuščen iz službe, ker je ob plebiscitu glasoval za nas. (Doslovno: »Wegen schweren politisclien Be-schuldigungen vom Dienste entho-ben.«). Mož je služboval vsa leta vzorno in brez kazni. Pritožba na ministrstvo je ostala brez uspeha.
Jožef Jan, oče šesterih otrok, je služboval 9 let pri železnici in je bil odpuščen samo zato, ker je kot Slovenec glasoval za nas.
v	Tako nam kratko poroča naš zaupnik iz Žitare vasi na Koroškem ter dodaja svojemu poročilu opazko, da se naj njegovo ime ne imenuje, ker se mu je sicer bati preganjanj.
Naša podjetja pa neprenehoma uvažajo tujce iz Avstrije in Nemčije. Naše ljudi postavljajo na cesto, ker so Slovenci, mi pa hranimo in pasemo druhal, ki ji nemški »Betriebs-rati« ne morejo poskrbeti kruha!
Zaponke za akte.
THE REX CO., Ljubljana.
POZORI Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. MAČEK se je preselila na ASeksamSrovo cesto 12 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah.
S KRASA.
Zakaj In čemu so nekateri kraški! gospodje pohiteli v daljno laško Meko, da se pokorno in vdanostno poklonijo novodobnemu proroku Mu-hamedu — pardon, Mussoliniju ob prvi obletnici osvojitve večnega mesta, to je uganka, ki se ne da zlepa rešiti. Laška poročila radostno beležijo ta dobrodošli in nepričakovani poset ter ponovno hvalijo zastopstvo »Slovenske županske zveze«. Ali store to upravičeno ali neupravičeno, tega ne utegnemo razsojati, saj verjetno je, da to hirajoče udru-ženje vsled znanega »hočeš, nočeš, moraš« res ni moglo druzega negg ubogati in poslati može, ki so se zdeli najprimernejši za tako poklonitev. Ali naša raja, ki misli s svojo izkušeno glavo, sluti, kako so naj-brže osebni pritiski, tajne grožnje, lepe obljube in druge laške vabe pripravile do tega koraka one slovenske možakarje, ki imajo še kori-tarske skrbi in želje. Torej so tu gotovo delovali povsem razumljivi razlogi, ki postajajo skoraj odpustljivi za te nesrečne janičarske age, katerim je dedni županski pas in krčmarski patent višek snovanja in stremljenja!
Vendar so vsega obsojanja in zaničevanja vredni ti slovenski romarji in hodže, če so se iz lastnega nagiba pridružili na tako pot prvi tolpi naj-pristnejših slovenskih izdajic — črnosrajčnikov iz Goriškega, ki je za tako oskrunjenje svoje slovenske krvi in imena še posebno poveličana in nagrajena. S to janičarsko drhaljo so dospeli kraški romarji skupno s svojimi glavarji ali pa celo jetniki v Novo Meko, kjer so uživali z njimi vse časti sprejema spokorjenih sinov velikega preroka. Dalje so bili ti slovenski gospodje, v tesni družbi znanih nasilnežev in mučilcev primorske raje, deležni še tri dni raznih slasti in slave ter vsega, kar premore naša nova turška prestolnica nuditi svojim vernim častilcem in so celo skupno odpotovali kakor pravi jetniki vedno istih janičarjev iz večnega mesta do doma!
Te sramote in tega greha ne odpustimo več kraškim romarjem in hodžam, tako suženskim se jim gotovo ni bilo treba spozabiti in ponižati. Na tako sramoten način je bilo opisano njih romanje v uradnih in drugih poročilih, da nas je globoko, globoko sram! Kako bi nas veselilo, če smo se v svoji sodbi in obsodbi vendar prenaglili!
In ti kraški romarji so se povrnili kot radostni hodže med domače nevernike in pripovedujejo sedaj, kako so bili sprejeti, pohvaljeni, počaščeni in kako niso ob vsem tem pozabili niti zatajiti svojega rodu. To jim tudi verjamemo. Ali mi doma smo osramočeni čitali, kako so jih bili šele Mussolini in njegovi derviši veseli, da so kar takoj širom sveta brzojavili o novem velikem in pomembnem uspehu, o nepričakovani vdanostni poklonitvi odposlanstva Slovenov iz Julijske, to je balkanske kolonije. Da so se ti samozvani zastopniki našega pašalika potegovali, kakor so pač znali, tudi za svojo rajo, nočemo dvomiti, ali laška poročila tega vsega ne omenjajo, in vedo tudi zakaj ne. Saj njim je vaše poklon-stvo več koristilo kakor bo naši raji, o tem ni dvoma! Saj je iz Rima prišla vest: blagor jim, ki verjamejo sladkim besedam!
Narod pa, naš nepokvarjen narod, ki vas, gospoda romarji, dobro pozna in opazuje, se čudi, kaj je šel gospod sežanski cavaliere iskat v Rim ravno za obletnico, ko mu je zmanjkal domači županski stolec. Narod ni pozabil, kateri križci so blesteli v hiši lokovskega age in novega hodže, ki je iz strahu pred pestjo in oljem privolil, da sin javno sramoti svoje pošteno slovensko ime; narod ne pozabi, da je isti hod-ža z repentaborskim drugom nepo-zvan nosil venec za deviško rakvi-jo; narod ne pozabi, novoposveče-nega devinskega muftija, ki jc s svojimi nepotrebnimi pridigami janičarjem vedno na razpolago. Narod ne pozabi, on le molči in trpi, ker on zna trpeti še iz nekdanjih časov, a
vi	gospoda veternjaki in koritarji tega ne znate! Zato se tako lahko poturčite! Zato ste vsakemu dervišu in janičarju na uslugo. Zato pa boste
tudi prejeli ob času plačila in groze tudi plačilo, ki ga prejemajo izdajalci.
ZA VSAKO CENO.
Iz Trbovlja nam piše zaveden rudar:
Večkrat prineso listi fermane izdane od oblastnikov, ki imajo na koncu zaključek z besedami »za vsako ceno«. Beseda sama nam je znana že iz prejšnjih časov ter smo jo imeli priliko slišati od Nemca »um jeden Preis«.
Poglobil sem se v te besede ter prišel do tega zaključka: Tudi današnji voditelji države, naroda, strank in stanov se ravnajo po teh besedah ter hočejo biti voditelji »za vsako ceno«. In res tudi za ceno parceliranja države, za ceno amputacije plemen, da tudi za ceno krvi tega naroda, ki ga vladajo, so pripravljeni držati se na svojih mestih. Le za ceno samih sebe, za ceno osebnih časti ter korit niso pripravljeni ničesar storiti za dobrobit je-dinstvene države in naroda. Ali so pa mogoče visoka mesta, osebne časti ter korita za njih neprecenljiva? Izgleda da tako!
Ko so junaki prelivali kri za domovino in narod, niso poznali besed za vsako ceno, temveč so šli v boj za osvobojenje z geslom za ceno naše krvi in našega življenja mora biti svoboden jugoslovanski rod, mora biti vzpostavljena naša Jugoslavija. In zmagali so.
Tudi Orjuna se ni poslužila besede »za vsako ceno«. Ne za ceno države, ki nam je sveta, ne za ceno našega naroda, ki ga ljubimo, temveč za ceno nas samih, naše krvi in našega življenja, hočemo močno edinstveno Jugoslavijo, hočemo velik in samozavesten narod, hočemo osvobojenje naših zasužnjenih bratov. Vsi Vi državniki, voditelji naroda, odvrzite besede »za vsako ceno« od sebe, recite za ceno nas samih hočemo, da bodi naša domovina močna, da bode srečen naš narod jugoslovanski, in čez noč se bodo podrle vse umetne ograje, ki ovirajo razvoj in napredek naše države in našega naroda. Kdor resnično ljubi, le-ta mora in lahko žrtvuje.
Javornik je slovenski kraj, četudi imajo nekateri gospodje tukajšnje tovarne morebiti drugo mnenje. Izzivanja teh gospodov in njihovih damic s švabčarjenjem in prepevanjem nemških pesmi so na dnevnem redu. Sploh se čutijo, kakor doma in si upajo javno izreči sodbo, da smo Slovenci »mindenvertiges Volk«. Ali se še spominjate, g. Lojzek Rizzolli, doma iz Ribnice, kdaj ste izgovorili te krilate besede? Bilo je neke deževne nedelje zvečer! Ali ni ironija, da bijete samega sebe po ustih? Le tako naprej! Prišel bo dan, ko ne bo več koraka nazaj? Naši mlini meljejo sigurno!
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
POOBLAŠČENI
DOBAVITELJ VSEH UNSF0RSV1SKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA.
LJUBLJANA / a
z
VIDOVDANSKA 2
Zahtevejte brezplačen cenik, navodila za mero In plačilne pogoje
Pokref.
Pod pretnjo izključitve iz organizacije prepoveduje podpisani odbor objavljanje organizacijskih vesti s strani članov in odborov v neorju-naških glasilih.
Oblastni odbor.
Šoštanj. Odbor mestne Or-ju-ne za Šaleško dolino v Šoštanju sklicuje svoj prvi redni občni zbor na dne 24. novembra 1923 ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela Rajšter. Kdor se občnega zbora izmed članov ne udeleži, se brezpogojno izključi. — Zdravo!
Članski sestanek posavskih Or-iun se vrši dne 18. t. m. popoldne v dvorani »Narodnega doma« v Brežicah. Pozivamo članstvo, da se sestanka udeleži v čim večjem številu.
Orju;ia Brežice.
PROSLAVA PRAZNIKA UJEDINJENJA V RADOVLJICI. Sestanek vseh gorenjskih Orjun.
Mestna Orjuna v Radovljici priredi s sodelovanjem mestne Orjune v Lescah v soboto 1. in v nedeljo 2. decembra slavnostno proslavo pete obletnice ujedinjenja.
Prireditev se vrši sledeče: V soboto 1. decembra se vrši v »Sokolskem domu« slavnostna predstava: »Osvobojenci«, simbolična igra v štirih delih, spisal Jakob Špicar. Pred Predstavo zaigra sokolski salonski orkester orjunaško koračnico. Nato sledi nagovor člana radovljiške Or-iune. Z igranjem narodne himne in petjem nacljonalnih pesmi se zaključi sobotno proslavo.
V nedeljo 2. decembra se vrši ob 11. uri dopoldne slavnostno zborovanje vseh gorenjskih Orjun. Slavnostno zborovanje bo manifestacija za narodno in državno edinstvo in vzvišene orjunaške misli, ter vzpodbuda za krepkejše in silnejše delovanje gorenjskih Orjun.
Popoldne se ob pol 4. uri slavnostna predstava »Osvobojenci« ponovi.
Odbor Orjune v Radovljici.
Z ozirom na proslavo ujedinjenja v Radovljici dne 1. in 2. decembra
Pozivamo članstvo gorenjskih Orjuna, da se proslave v čim večjem številu udeleže. Pozivamo odbore posameznih mestnih organizacij, da Svoje članstvo o tej proslavi obvesti in da pošljejo odbori na zborovanje gorenjskih Orjuna svoje delegate.
Zdravo!
Obl. odbor za Slovenijo.
Laško. Proslava državnega praznika se proslavi v soboto 1. decembra v dvorani kopališča Terma. Pri proslavi svira salonski orkester. Začetek ob 8. uri zvečer, nakar se še Posebno opozarja bližnje br. Orjune na dobro zvezo z vlaki.
Poziv. V listu »Strokovna borba« štev. 41 z dne 7. t. m. je bilo priobčeno v članku »Rudarji protestirajo in zahtevajo« sledeče: V Raj-henburgu so pa »Orjunci« poskušali
motiti shod. Prišel je celo iz Trbo-' velj Orjunski delegat... Poživljamo »Strokovno borbo«, naj ga imenuje I — Mestni upravni odbor Orjuna Trbovlje.
Ustanovni občni zbor »Orjune« za Krakovo in Trnovo. V nedeljo 11. t. m. dopolne se je vršil v prijaznem Trnovskem okraju občni zbor naše nove »Orjune«. Na občnem zboru, ki je lepo uspel je poročal o ciljih, delu in razvoju našega pokreta delegat oblastnega odbora brat Tonja, prisostvovala pa je tudi vzorna in agilna Ljubljanska akcijska četa. Izvoljen je bil definitivni mestni upravni, namestni in nadzorni odbor. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki bližnjih »Orjun«. Novi bratski »Orjuni« želimo, da bi se krepko razvijala!
Nova Orjuna. Tudi v Radičevi rejuuliki naš pokret lepo napreduje, kar najlepše dokazuje zopet oživelo glasilo »Zagrebačka Orjuna« in vedno naraščajoče število organizacij.
V najkrajšem času se vrši ustanovni občni zbor Orjune v Belo.varu, ki bo tvorila novo postojanko v obrambi proti izdajalskemu nacionalnemu separatizmu.
Pooblastila za kongres. Vsem organizacijam, ki niso prijavile svojih delegatov, smo razposlali formularje za pooblastila za kongres. Ker se bo na istem razpravljalo in glasovalo o zelo važnih zadevah, poživljamo vse organizacije, da nemudoma vrnejo pravilno podpisana pooblastila oblastnemu odboru.
Kongresa v Splitu, s^ katerim je združena tudi slavnostna manifestacija, se udeleži oblastni odbor po možnosti z večimi praporji, ker je centralni odbor izjavil željo, da bi bili v Slitu zbrani praporji iz vse države. Radi finančnih težkoč to sicer ne bo mogoče, vendar bodemo gledali, da bo oblastni odbor za Slovenijo čim častnejše zastopan.
Poročila iz sej oblastnega odbora bomo prinašali v bodoče v izvlečkih tudi v listu, da • bodo organizacije vedno poučene o tekočih zadevah.
V zadnjih sejah se je razpravljalo skoro izključno o stilizaciji predlogov za kongres v Splitu, ki jih bo stavil oblastni odbor v smislu sklepa sestanka vseh Orjun v Sloveniji dne 16. septembra t. 1. Rešena je bila tudi disciplinarna zadeva b. Radivoja Reharja v sporazumu z mariborsko organizacijo. Pri vseh sejah se je pa razpravljalo o slabem gmotnem stanju blagajne, ki izvira največ iz tega, da mestne organizacije ne vrše svojih financijelnih dolžnosti. Iz tega vzroka tudi udeležba na kongresu ne bo tako velika, kot bi bilo želeti.
Oblastni odbor Zagreb sklicuje za nedeljo, 18. t. m. sestanek vseh podrejenih organizacij, na katerem se bo razpravljalo predvsem o predlogih za kongres vseh Orjuna v Splitu.
Sramotni oder.
»VINTGAR« d. z o. z. V GORJAH NAD BLEDOM.
V roke smo dobili pismo te tvrdke, in svojim očem nismo mogli verjeti, kajti pismo slovenske (?) tvrdke slovenskemu podjetju je pisano nemški! Na Bledu, v Jugoslaviji in v šestem letu osvobojenja! Zvedeli smo, da je glavni lastnik tega dične-ga podjetja v Vintgarju znani tovarnar na Viču Golob & Co. in pa tudi dobro znani bivši tovarnar »Jelena« in drugih špirituoz v Logatcu gosp. Anton Jelenc. Bratski Orjuni Bled sporočamo ta slučaj, da stori primerne ukrepe, da se take nesramnosti ne bodo ponavljale. Kdor ne zna našega jezika, ni sposoben za službo pri nas!
Z ozirom na našo notico priobčeno v torkovi posebni izdaji nam sporoča Trgovska banka d. d., da g. veliki župan dr. Friderik Lukan ni dobil v dar 1000 delnic Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, marveč, da je kupil dne 17. aprila 1923 pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani 660 komadov delnic Slovenske eskomptne banke ter je kupnino zanje popolnoma poravnal.
Notico smo posneli po beograjskem Savičevem »Balkanu« ter prepuščamo odgovornost zanjo temu listu, oziroma njegovemu informatorju.
O pretepu na Sv. Petra cesti smo
prejeli sledeče informacije: G. Sergej Grbič ni član »Srnao« pač pa Orjune. Tudi ni napadel Orjunašev, kakor tudi Orjunaši niso napadli njega. Napaden je bil od pijanih ljudi, ki niso člani Orjune.
Vsem v vzgled! Iz otoka Krk nam pošilja zvest naročnik poleg naročnine še za fond 38 Din s pripombo: Vztrajajte, budite, učite in ne prizanašajte!
Posnemajte!	Uprava.
Priporoča se terpentinovo Čistilo (krema) za čevlje tvrdke
„SQČA“ v Poljčanah.
PRAVA NARODNA JED
so bile že pred vojno testenine »PE-KATETE« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali.
Vrhunec fine mehanike pisalnega stroja „STOEWER“. Zastopstvo: Ljubljana, Šeien-
burgova ulica štev. 6/1.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni in kleti »Zvezda«. Vsak večer koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v kavarni »Zvezda«. V kleti svira vsak ‘dan od 17. ure naprej priljubljena ciganska godba.
DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
POZORI
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250‘—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev, 1.
pasta za čiščenje zob 998 B	ohrani	zobovje	lepo
in zdravo.
Zahtevajte povsod samo
„IDES“ antračen črnilo
j katero je y korist »Jugoslovenske Matice0.
Častna izjava.
Podpisana Marija Dominkuševa, učiteljica v Gornji Radgoni, tem potom obžalujem vse žaljive besede, katere sem govorila o gdeni. Tilki Fridau.
Marija Domiiikuš.
L
Telefon 70, 349.
vsak
»n***
vojaške
\ godbe
Klet
od 17. do 23
Pristn
godba!
(Merakl]
barve, mastila, lake, kit, klel, emaiSe. žo» pife in zajamčeno
mmtmmmmammmm——— i m m i n ■ ——
žžsii fSrnež _
naJboSJSe vrste nudi tovarna
8 raj, RS. Ii §
c3. Z O. Z.
g Maribor Ljubljana Novi sad u
|| podružnica.	centrala.	skladišic.
Tovarne:
^JUBIJANA-MEDVODEjj
vi • »vi •
nii
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa f,EVANSu. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
t,TRIBUNA" F. B L.
tovarne dvokoles in otroških vo!5ičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
Zobna pasta
ikadont
A
Ustna voda
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje, bencin In druge pofirebšSine
ima v«dno v zaiogl
•	V“ v
LJUBLJANA,
Berite in razširjajte „ORJUNO“!
Je najmodernejše urejena In izvršuje vsa tiskarni&ka dela od najpriprostejšego do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in „knjige v malih in tudi največjih nakladali. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in rekkmnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
mmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmivmmm———a——■ —— —————i
Šolski zvezki za dsnovne šole Iti srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Manufaktura, moda, konfekcija
DRAGO SCHWAB
iljana, Dvorni tu ]
v zalogi špecijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, dežni plašči, usnjeni suknjiči, pelerine, zimniki, ra-glani etc.
frdelm oblek v lastnem modernem salonu!
Paii lij Pariš
ing. V. Nikolič
Kraljev, dvorski liferant
Ljubljana - Moste
Telefon št. 562.
M
SLOGRAD
Inska plena in iiisnijsia l d.
Tel. inter. 180.	Tel,	talar.	ISO.
Mia pitama UMUJIMI, Wa ftfa
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Empeiger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „8ilo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
za
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 4«. Tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljon’, verande, lesene ograje i. t. a.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
VSSOHSM*
mim
Zahtevajte samo:
„MžtIi ciuai-Cognac** z modrim križcem „J a m a i c a *r n m** z modrim križcem „ C o g n a c - r u m** z modrim križcem »Citrone - rum “z modrim križcem „M e d i c j n a l-pelinko vac“ z modrim križcem „Najfinejse ciem likerje4* z modrim križcem „Slivovka in brinjevec** z modrim križcem
ALKO
Ljubljana
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
Podružnice*:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
SELENBURGOVA ULICA lTE¥. 1
Brzojavi:
TRGOVSKA.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Telefoni: 139, 146, 458.
Izvršuje vse bančne posle najtoeneje In najkulantneje.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
Stran 4.	»O	R	!J	U	N	'A«___________________________________________________________________________________________ Stev.	54.
MODNA TRGOVINA
A.Šinkovic
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
Carinsko-Posredniški - Bureaux Podružnice: /jso *,«>, ji j«	Zagreb, Maribor.
UVOZ UKUII	Izvoz Jesenice. Bob. Bi-
T TF7DT T A XT A	Sirita, ČsItOVEC.
Centrala LJUiSijJAiNIA Kolodv. ul. 41. Bakek.
Auto garaža autodelavnica
LJUBLJANA
GUNCE 37.
za Doiiž
napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ki ga dobite na obroke pri
THE REX, Ljubljana
Gradišče Id	Telefon	268
ki
Gradbeno podjetje
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
POZIV k subskripciji delnic SS. emisije Celjske posojilnice d. d. v Celju
Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 16. oktobra 1923 v to pooblaščeni upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju provaja na podlagi pooblastitve Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 10. oktobra 1922 VI št. 4788 zvišanje delniške glavnice od
Din 1,000.000 na Din 2,500.000
z izdajo
55.000 delnic II. emisije po Din 100*— nominale
v skupnem znesku Din 1,500.000, in to pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti na vsako delnico I. emisije eno delnico II. emisije po kurzu Din 120'— tako, da prevzamejo dosedanji delničarji
10.000 komadov novih delnic II. emisije v skupnem iznosu Din 1,000.000'—., V svrho izvršitve opcije morajo v nižje navedeni dobi predložiti dosedanji delničarji delnice I. emisije brez kuponskih pol pri nižje navedenih mestih v svrho zaznambe izvršitve
opciie II. emisije.	_
2. Novim refleklantom se ponudi 5000 delnic po Din 100'— v skupnem
nominalnem iznosu po Din 500.000'— po kurzu Din 220‘—.	,	n„hskrinpiii v
3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati itakoj	F -j
gotovini. Subskribentom se izroči o plačilu potrdilo, na podlagi	g
pozneje izroči^ove deln,^	-
dobičku leta 1923, vendar dobijo imetniki novih delnic 8% obresti od dne plačila novih delnic do 1. januarja 1924.	*
5. Subskribcija traja od 1©. novembra d« JO. no-
v@mbra 1923, v subskripcijskem roku neizvršeno opcijsko pravo ugasne
po preteku tega roka.
6. Kot subskripcijski mesti sta določeni:
Celjska posojilnica i. i v Celju in Savinjska posojilnica r.z. z o. z. v Žalen
7. Dodelitev delnic je pridržana upravnemu svetu družbe, za nedodeljene delnice vplačano gotovino se vrne najkasneje do 5. decembra 1	’>•
8. Uspeh te emisije delnic je zasiguran po sindikatu.
CELJE, 9. novembra 1923.
UPRAVNI SVIT.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,