Za mir in svobodo v Vietnamu
Vojna v Vietnamu vznemirja svet in ustvarja vedno bolj odkrit ter odločen protest, kateremu se pridružujejo vlade in različna gibanja v številnih državah, ter zajema vedno širški odmev tudi v ameriškem javnem mnenju.
, Syet dela in kulture obsoja agresijo proti Vietnamu ter zahteva od italijanske vlade, naj ne prevzema odgovornosti za to, kar se dogaja v Vietnamu, naj zahteva od ZDA takojšnje prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, priznanje Vietnamske osvobodilne fronte ter spoštovanje pravic vietnamskega ljudstva s smislu ženevskih dogovorov.
, (Iz poziva, ki ga je te dni objavil Italijanski vsedržavni odbor za mir in svobodo Vietnama)
Potrebna je krepitev
mednarodnih odnosov
Nadaljevali bomo odločno borbo za enakopravnost Slovencev
Prekinitev trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo na po-buao italijanske viade proti koncu preteklega meseca, ko se je že zdelo, da se nodo pogajanja ugodno zalklj učila, se čedalje bolj izkazuje kot bedna, anahronistična in revna poteza. Prekinitev je vzbudila pomisleke tudi v notranjosti vladne koalicije, ker je prišlo do nje v trenutku, ko se prepletajo pogajanja, sporazumi, trgovinske, kulturne in druge izmenjave s socialističnim svetom.
Prekinitev pogajanj v Beogradu se lahko razume v okviru in-volucije, ki označuje levi center, kot dokazujejo številni primeri v zadnjem času v notranji politiki s škandali agrigentovega tipa, su-perpolicije in evidentiranja vrste ljudi s strani «obrambne tajne policije»; v zunanji politiki s pomanjkanjem italijanske pobude in podreditvijo politiki vojno Hujskaškega ameriškega imperializma, napadalca v Vietnamu.
Samo v Trstu so nekatere skupine ljudi in oseb, ki skušajo Skaliti vode, izkoristile to bedno epizodo za obnovitev absurdnega šovinizma. Toda ti ljudje niso v resnici imeli sreče, ker celo v tržaškem okolju nekateri poskusi ne rodijo sadov, čeprav je še nekaj ljudi, ki popolnoma oprostijo fašistične škvadriste, privedene iz raznih delov Italije in zasačene pri kaznivem dejanju.
Med tistimi, ki so se hoteli izkazati v kaljenju voda, je (slabše zanj ! ) tisti posl. Bologna, ki je bil na levičarskih pozicijah v KD, na pozicijah določenega odprtja, ki so ga imeli za zadnjega fanfanijevca v Trstu. Ta človek je dobil kot vredno tribuno glasilo nadškofa, ki je vedno pripravljeno, ko gre za sejanje spora med Italijani in Slovenci in za «ogrevanje» šovinizma v popolnem nasprotju s koncilskimi usmeritvami, ki prav gotovo ne ndjdejo v mons. Santinu zastavonošo.
Dogaja se lahko, da gre pri o-menjenem poslancu za konkurenčni boj, ker se drugi premikajo med istrskimi begunci, poudarjajoč desničarske pozicije in pozivajoč na «sveto zvezo». Ta pomen je verjetno imela najnovejša izvolitev Giannija Barto-lija za častnega predsednika Istrske unije, v kateri imajo častna mesta razvpiti fašisti kot tisti Ruzzier, ki je navdušeno pozdravil Bartolija kot popolnoma «razumno» osebo. -
A, ponavljamo, to so bedne zadeve. Ljudje nočejo, da bi z njimi slepomišil in da bi jih varali. To so diverzije, ki ne «pa-lijo» več, zlasti še v situaciji kot je tržaška, kjer so tako težka odprta vprašanja: od gospodarskega položaja do nerešenih vprašanj v zvezi s slovenskimi Pravicami, kot nazorno dokazu-ie težka situacija, v kateri se nahaja slovenska šola.
Z razumevanjem pravega hotenja našega prebivalstva sta naša parlamentarca predložila v poslanski zbornici in v senatu vprašanji, s katerima zahtevata od vlade pojasnilo o njenem delovanju v zvezi s prekinitvijo pogajanj. Menimo, da koristi italijanskega ljudstva, skupne koristi mednarodnega sodelovanja in prijateljstva med narodi, specifična korist Trsta in naše dežele zaradi njenega posebnega položaja in vloge velevajo, da se čimprej odstranijo ovire in da se nadaljuje po poti krepitve odnosov med obema bližnjima deželama tako na gospodarskem kot na kulturnem in vseh ostalih pod-ročiih-	MARIO COLLI
Vprašanje ministru za zunanjo trgovino
Senator Vidali in poslanka Marija Bemetič sta naslovila na ministra za zunanjo trgovino vprašanje, da bi zvedela, zakaj so prekinili pogajanja o trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo.
Zadevno vlogo so podpisali tudi drugi parlamentarci KPI.
Parlamentarci KPI vprašujejo vlado kakšne ukrepe namerava sprejeti, da prepreči poslabšanje izmenjav med obema državama ter sleherno oviro v odnosih, prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, t. j. v odnosih, ki služijo mednarodni pomiritvi in koristim obeh dežel.
Iz resolucije tržaške federacije Kil
Federacija KPI v Trstu je po j razpravah na zadnjih sejah fede- ! ralnega komiteja in federalne kon- j trolne komisije ter aktiva slovenskih komunistov, 'ki je bil na Opčinah, objavila resolucijo, v kateri je med drugim rečeno :
«Dva meseca po volitvah je že mogoče napraviti točen obračun o obveznostih, ki so jih prevzele stranke v zvezi vprašanjem Slovencev in o njihovi dejanski politični volji, da te obveznosti spoštujejo.
Dolgi porod pokrajinskega in občinskega odbora v Trstu je dokazal obstoječa protislovja levega centra v zvezi v vprašanji, ki se tičejo tržaškega gospodarstva, njegovega razvoja in perspektiv ter vladnega načrta za Trst.
Še večje protislovje obstoja v zvezi s pojmom demokracije in lojalnim ter konstruktivnim spoštovanjem vseh pravic Slovencev, začenši z najosnovnejšo pravico, t.j. do uporabe materinega jezika v izvoljenih svetih upravnih ustanov.
Demokristjani, socialisti in socialdemokrati so med volilno kampanjo vabili Slovence, naj jim 'dajo svoj glas. Zagotavljali so, da se bodo v zameno za glas zavzeli za priznanje pravic Slovencev.
Toda, ko so minile volitve, so se stvari pokazale vse drugače.
Republikanci so nesramno obudili protislovenski šovinizem in ponovili svoj pridržek za izvolitev Slovenca v občinski odbor. Socialdemokrati nišo poslali niti e-nega slovenskega svetovalca v pokrajinski svet, demokristjani pa, ki so brez razlike vezani na pogoje skrajnih desničarskih sil, so se odpovedali vsaki prenovitvi.
; Naj večjo odgovornost v zvezi s potekom pogajanj za sestavo pokrajinskega in občinskega odbora nosijo demokristjani. Na teh pogajanjih je prevladovala edina skrb - kako razdeliti mesta. Vse to se je dogajalo v času ko tržaško pokrajino tarejo številna pereča vprašanja.
Tudi združeni socialdemokrati nosijo veliko odgovornost, ker niso znali predstavljati one pogonske sile, ki bi vsilila demokratično napredovanje. Temveč-je so postale te odgovornosti, ko se je v pokrajinskem in občinskem svetu načelo vprašanje, da imajo slovenski svetovalci na teh mestih pravico govoriti v materinščini, predložiti vprašanja in vloge v slovenščini ter sprejemati odgovore v tem jeziku.
Komunisti so ohranili svoje dosledno stališče, ki je razvidno tudi iz izjav, ki so jih dali svetovalci v pdkraj inskem, odnosno v občinskem svetu Dušan Furlan, Mario Colli, Antonino Cuffaro in drugi.
Drugačno pa je zadržanje zdru-
oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Politična kriza v Italiji
Levi center nesposoben za rešitev perečih in neodložljivih vprašanj
Pretekli teden se je vlada leve- > ga centra znašla v veliki zagati. | Kriza je nastala zaradi odklonilne- | ga stališča senata glede zakonske- j ga odloka o ureditvi vprašanja I plač in lestvic napredovanja nameščencev ustanov socialnega zavarovanja. Pri glasovanju o tem odloku je v senatu bila vlada poražena.
Komunisti so zahtevali odstop vlade.
Pred dnevi pa je vlada zahtevala zaupnico in jo je v senatu tudi prejela. Sedaj se razprava nadaljuje v poslanski zbornici. Poudariti pa je treba, da kriza ni rešena s tem, da je vlada levega centra prejela zaupnico v senatu.
Preteklo soboto je politični urad KPI v Rimu objavil posebno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da mora vlada, ki ji predseduje poslanec Moro odstopiti. Stališče, ki ga je zavzela večina v senatu glede vprašanja socialnega zavarovanja in glede drugih vprašanj ima politični pomen. V sporočilu političnega urada KPI je tudi reče-
no, da bi bilo zelo resno ne samo s političnega vidika temveč tudi z vidika spoštovanja demokratičnih in ustavnih določil, ako bi vlada, ki je bila poražena pri tako važnem vprašanju, kot je prav socialno vprašanje, še dalje ostala na svojem mestu.
Sporočilo KPI poudarja dalje, da je prav poraz, ki ga je doživela vlada v senatu zadnji dokaz, da levi center ni sposoben rešiti vprašanj v interesu množic ter odločati o zadevah, ki niso odložljive. Zato je nujno, da pride do spremembe politike, v okviru katere naj se izvede temeljita reforma ureditve socialne varnosti, ki bo odgovarjala zahtevam širotkih ljudskih množic.
Centralni komite KPI se bo sestal dne 21. t. m. Na njem bodo razpravljali o akciji partije, da se pride iz krize levega centra; tovariš Berlinguer, ki se je pred nedavnim vrnil iz Vietnama pa bo poročal o borbi za mir in svobodo v Vietnamu ter o naporih KPI za enotnost mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja.
Da obstoječa politična kriza še zdaleč ni bile rešena in da vladni levi center sloni na silno krkhih tleh potrjuje tudi izid zasedanja vodstva Združene socialistične stranke. Na tem zasedanju se niso mogli zediniti in so prizadevanja starega Nen-nija privedla samo do trenutnega kompromisa. Leva struja stranke je odločno na stališču, da v obstoječih pogojih .n mogoče sodelovanje v vladi.
Srečanje predstavnikov KPI s predstavniki ZKS
V okviru prijateljskih odnosov med KPI in ZKJ se je v ponedeljek v Sežani sestala delegacija deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino z delegacijo Zveze komunistov Slovenije.
Med obširno in odkrito razpravo sta delegaciji proučili aktualna vprašanja mednarodnega in delavskega in komunističnega gibanja ter vprašanja, ki zanimajo obe par tiji.
Ženih socialdemokratov. Ti so v deželnem svetu za ista vprašanja glasovali skupno s komunisti, socialisti proletarske enotnosti in zastopnikom liste Slovenske skupnosti, v pokrajinskem in občinskem svetu v Trstu pa so pokazali svoj pravi obraz ter odrekli pravico, za katero se Slovenci borijo že več kot eno stoletje ob podpori demokratičnejših in dos-lednjih šil ter v polni zaslombi Komunistične partije Italije od njene ustanovitve dalje.
Levi center je padel na najnižjo stopnjo svoje zgodovine, ko je njegov slovenski predstavnik, odbornik Dušan Hreščak, zavzel nezaslišano stališče ter se vzdržal glasovanja za predlog o uporabi slovenščine v tržaškem občinskem svetu, predlog, ki so ga, kot je znano, predložili komunisti.
Socialisti so čestokrat trdili, da bo vključitev svetovalca slovenske narodnosti v tržaški občinski odbor spremenila položaj ; danes lahko sleherni državljan, zlasti pa Slovenec, povsem otipljivo ugotovi, kako pravilno je bilo stališče komunistov, ki so trdili, da levi center ne more in ne namerava bistveno rešiti vprašanja Slovencev.»
Resolucija tržaške federacije se tako-le zaključuje:
«Novembrske volitve so se za naišo partijo zaključile z znatnim napredovanjem na slovenskem področju; pridobili smo večje število glasov, izvolili večje število slovenskih svetovalcev v pokrajinski in občinski svet v Trstu, pridobili večjo silo za nadaljevanje pravične borbe. Tudi zato federacija, ob upoštevanju vseh teh dogodkov in razmer, ki so nastale, poziva Slovence, naj pravilno ocenijo in odločno obsodijo one ljudi, ki kljub nedavno izrečenim obljubam niso držali besede; naj se združijo okrog stranke, ki na naj doslednejši način brani slovenske pravice; naj dajo svoj doprinos, da se vedno večje število delovcev, kmetov, izobražencev, dijakov, mladine in žena, vključi v vrste partije Finka Tomažiča in Božidarja Kolariča; naj sodelujejo v pravični in Obetajoči akciji za vedno širšo enotnost Slovencev ter za enotnost med Slovenci in Italijani.
Tržaški komunisti se obvezujejo, da bodo nadaljevali v parlamentu, v deželnem, pokrajinskem svetu in v občinskih svetih odločno borbo za odpravo delitve Slovencev, ki žive v Italiji; na tri različne kategorije; nadaljevali borbo za enakopravnost slovenskega jezika v vseh inštan-cah; za ureditev šolskega vprašanja povsod, kjer žive Slovenci ; za popolno enakopravnost Slovencev na gospodarskem in na vseh ostalih področjih ter za izenačenje slovenskih kulturnih ustanov s podobnimi italijanskimi ustanovami.»
2 • DELO
17.2.1967
Pravice Slovencev in krajevne ustanove
Načelno
vprašanje
Vprašanje uveljavljenja slovenskega jezika v deželnem svetu ter v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu je ponovno v ospredju na političnem torišču.
Kot smo že poročali se je o tem vprašanju začelo najprej govoriti v deželnem svetu in sicer med razpravo o novem pravilniku. Svetovalec dr. Škerlk je predložil zahtevo, naj bi slovenski svetovalci govorili v svojem materinem jeziku na sejah omenjenega sveta. To zahtevo so podprli vsi svetovalci KPI in tudi socialisti; demokristja-ni, republikanec in desničarji pa so se postavili kompaktno po robu. Naš svetovalec tov. Karel Ši-škovič je v diskusiji med drugim podčrtal, da je vprašanje slovenskega jezika v deželnem svetu načelnega značaja in da predstavlja predpogoj za kulturno občevanje med ljudmi in skupnostmi. Opozoril je tudi na dejstvo, da nekateri zakoni, ki še danes veljajo, niso niti v skladu z načeli republiške ustave, niti z dinamično stvarnostjo sodobne in napredne družbe. Ne moremo ostati pri zakonih, ki so predvidevali in negirali demokracijo. Glede slovenskega jezika ne smemo ostati na določenih ozkih pojmovanjih in interpretacijah, ki čeprav prihajajo s strani ustavnega sodišča, so le izraz statičnega starokopitnega in v bistvu konservativnega pojmovanja o pravicah posameznikov in skupnosti. Naša skupina — je dejal dr. šiškovič — ne postavlja niti vprašanja oportuno-sti uvedbe slovenskega jezika v poslovanje deželnega sveta, saj bi to pomenilo zmanjšati pomen te zahteve. Za našo skupino je vprašanje načelno - političnega značaja. Tolikokrat je bilo obljubljeno s strani večine, da bo pristopila h konkretnemu reševanju zahtev Slovencev. No, sedaj je tu prilika, preizkusni kamen teh obljub.
Tov. Sema je v svojem govoru med drugim podčrtal, da je uporaba slovenskega jezika v deželnem svetu tudi način, kako naj se popravijo krivice, ki jih je povzročil fašizem Slovencem. Za to zahtevo morajo biti vsi Italijani, ki se sklicujejo na načela demokracije in verjamejo v demokracijo....
Dokumentacija za današnji in jutrišnji dan
Predlog
komunistov
V tržaškem pokrajinskem svetu je v imenu komunistične skupine tovariš Dušan Furlan postavil naslednji prednostni predlog:
«Skladno z duhom republikanske ustave ter določil Spomenice o soglasju in da bi se praktično pristopilo, oziroma prispevalo k rešitvi vprašanj, zadevajočih polno enakopravnost pravic med Italijani in Slovenci, zahtevam v imenu svoje skupine, da se pokrajinskim svetovalcem slovenskega jezika v izvajanju njihove dejavnosti zagotovi pravica do rabe materinega jezika. Predlagam, zatorej, da se od strani pokrajinskega u-pravnega osebja poskrbi za ustrezne prevode njihovih ustnih in pisanih posegov, da bi tako lahko opravljali svoje dolžnosti v prid rednega ter demokratičnega poslovanja pokrajinskega sveta, kot se to že dogaja v nekaterih drugih izvoljenih krajevnih svetih.»
Predlog, ki ga je v imenu skupine KPI predložil tov. Furlan, je bil zavrnjen. Zanj sta poleg komunistov glasovala predstavnik liste Slovenske Skupnosti in predstavnica indipendentističnega gibanja. Socialisti so 'se glasovanja vzdržali. Načelnik njihove skupine Apih je dejal, da «obstoječi zakoni ne dopuščajo slovenščine v izvoljenih telesih».
Podobno kot v pokrajinskem svetu se je zgodilo tudi v tržaškem občinskem svetu. Tudi tam so demokristjani in združena desnica glasovali proti slovenščini, socialisti pa so se glasovanja vzdržali. Veliko začudenje je povzročilo dejstvo, da se je glasovanja o tem tako važnem vprašanju vzdržal tudi Dušan Hreščak, t. j. edini Slovenec, izvoljen na listi PSU.
Doslednost !
, «... Socialisti so v deželnem svetu, dosledno vsem svojim izročilom, svoji liniji in zvestobi demokratičnim načelom glasovali za predloge, po katerem naj bi slovenski svetovalci lahko govorili in vlagali tudi vprašanja in druge pismene vloge'v slovenščini.... S tem so socialisti v deželnem svetu zavzeli jasno in premočrtno stališče....
Vsekakor je šlo za važno načelno vprašanje, ki pa je bilo seveda prav tako važno tudi v pokrajin-skem svetu. (Ta se je sestal le nekaj ur kasneje kot deželni svet. Op. uredn.) Zakaj so se tu socialisti vzdržali pri glasovanju o prednostnem predlogu komunista Dušana Furlana, ki je zahteval v skladu z načeli republiške ustave in spomenice o soglasju, da se pokrajinskim svetovalcem slovenskega jezika v izvajanju njihove dejavnosti zagotovi pravica do rabe materinega jezika? Torej dvoje vrst mer in uteži. Toda doslednost zahteva, da se povsod zagovarjajo in branijo enaka in ista načela, ki so bila vedno odlika za sacialistično gibanje.
In med temi osnovnimi načeli je tudi obramba pravic narodnih manjšin, ne glede na njihovo število in kraj bivanja....
Naj omenimo še zelo trhlo utemeljitev pokrajinskega svetovalca PSU prof. Apiha, da je pač treba upoštevati zakone. V primerih deželnega sveta pri nas, pokrajinskih svetov ter številnih občinskih svetov, skoraj povsem slovenskih, vseh treh pokrajin (Dolina, Repenta-bor, Zgonik, Doberdob, Sovodnje, Števerjan in mnogih občin v videm-ski pokrajini) in narodnostno mešanih (Milje, Trst, Nabrežina, Gorica itd.) pa postaja takšno stališče nevzdržno in celo nevarno. Nevarno namreč zato, da se slovenskim svetovalcem odvzame pravica rabe njihovega materinega jezika na sejah svetov; pravica, ki jo (v podeželskih občinah. Op. uredn.) uživajo že vsa leta po zmagi nad fašizmom. Te pravice se poslužujejo celo občinski svetovalci mnogih slovenskih občin videmske pokra- i jine...
Sicer pa ni rečeno, da so vsi
zakoni tudi zakoniti, saj je marsikateri navzkriž z duhom in črko ustave, kateri morajo biti zvesti vsi. Poleg tega, kje bi bili dandanašnji, če bi se socialisti vedno ozirali na 'zakonitost’ in ne šli, kot so storili, raje v borbo za svobodo in pravice delovnega ljudstva in vseh džravljanov sploh. Zakoni, ki prepovedujèjo rabo slovenščine na sodiščih in v raznih Uradih so namreč še iz 'žalostnega dvajsetletja’...»
PRIMORSKI DNEVNIK (26. januarja 1967)
Slovenskemu jeziku še vedno zaprta pot
«Ponovno je propadel poizkus predstavnikov slovenske narodnostne skupine, da bi se slovenščina u-veljavila tudi pri razpravah v deželnem in pokrajinskem svetu. Odbita je bila pobuda deželnega svetovalca dr. Škerka, da bi deželni svetovalci lahko govorili slovenski... Med glasovanjem ni bil prisoten predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldirii, glasovalo je 55 svetovalcev, od teh 34 proti (krščanski demokrati, republikanec, neofašisti in liberalci), za pa 21 (socialisti, komunisti in pristaš PSIUP). Poleg dr. Škerka so se za njegov predlog zavzeli dr. Šiškovič in prof. Sema, pristala komunistične stranke, in Bettoli v imenu PSIUP. Krščanski
demokrat Mizzau je svoje negativno stališče v imenu krščanskih demokratov utemeljil z navedbo, da deželni statut ne predvideva rabe slovenskega jezika, kakor je n. pr. dovoljena raba nemškega jezika v deželnem svetu Tridentinsko -Gornje Poadižje. Tudi ustavno sodišče se je v tem pogledu izreklo podobno. Zato ni mogoče spremeniti poslovnika, tako, da bi bila dovoljena uporaba slovenskega jezika...
V pokrajinskem svetu je propadel predlog komunističnega svetovalca Dušana Furlana, da se slovenskim svetovalcem prizna pravica, da govorijo v pokrajinskem svetu slovenski in da uporabljajo slovenščino tudi pri vseh posegih. Svoj govor je začel Furlan v slovenščini, a ker je bil z medklici prekinjen, je nato utemeljil svoj predlog v italijanščini. Proti njegovemu predlogu so glasovali krščanski demokrati, liberalci in neofašisti, zanj pa komunisti, pristaš Slovenske skupnosti in indi-pendentistična svetovalka. Socialisti so se glasovanja vzdržali; njihov svetovalec Apih je naglasil, da v okviru sedanje zakonodaje ni mož- i no ustreči želji slovenskih svetovalcev, da bi govorili v svojem materinem jeziku...»
GOSPODARSTVO (27. januarja 1967)
Nepotrebna zagata
«Zadnje čase se je v političnem življenju v zvezi s Slovenci nekaj zganilo. Zopet so namreč javno razpravljali o uporabi slovenščine v javnih izvoljenih telesih; v deželi, pokrajini in občini. Pri tem so prišla do izraza različna stališča...
Pri tem gre za tako imenovano 'dvojezičnost', s katero plašijo italijanske someščane, ki se je boje tudi zato, ker se težko pniuče našega jezika, česar pa danes nihče ne terja od njih. Zato jih plašijo z dvojezičnostjo predvsem misovci in liberalci, ki znajo biti tako neokusni in provincialni, da se norcu- j jejo iz enega naših bistvenih življenjskih vprašanj. V resnici gre za vprašanje naše naravne pravice, ki ga je treba rešiti, saj bi bilo to tudi dokaz demokratične zrelosti, naprednosti in človečanstva, in če mislimo na Krščansko demokracijo, tudi doslednosti krščanskim načelom.
To vprašanje je prišlo najprej v ospredje v deželnem svetu. Dr. Škerk je v odboru za pravilnik deželnega sveta postavil zahtevo, naj bi smeli svetovalci slovenske narodnosti govoriti v svojem materinem jeziku, ter predložiti v slovenščini tudi vprašanja in pismene vloge....
Do te zahteve so zavzeli pozitivno stališče komunisti, socialisti in svetovalec PSIUP, ker so zagovarjali dosledna demokratična in človečanska stališča. Nihče se ni pri tem čudil, da so odločno nasprotovali temu misovci in liberalci. Toda od demokristjanov bi smeli pričakovati ne le zaradi Kristusovih naukov in besed sv. Pavla o učenju v vseh jezikih, marveč vsaj zaradi enciklike dobrega papeža Janeza XXIII. 'Pacem in terris’. Toda demokristjani so posebna zvrst politikov, pri katerih nikoli ne veš, kaj bodo izbrali in za kaj se bodo odločili, ker so mojstri kazuistike in so prava zmes raznih struj in stremljenj, a se enotno postavijo kot nekak zid proti vsemu, kar je
v nasprotju z njihovim strankarskim 'patriotizmom'.
V našem poročilu o seji deželnega sveta smo že poudarili globoko človečansko stališče, ki ga je izrazil komunist šiškovič, ko je obravnaval to stališče s širokega stališča zgodovinarja, ki ve, kako veliko zla so prinesla razna omejena in ozkosrčna stališča ljudi in strank katere mislijo samo na vsakodnevno taktiko in ne znajo gledati v prihodnost.
Do tega stališča so zavzeli širokogrudno stališče tudi socialisti, katerih glasnik je bil njihov skupinski vodja Moro. Ta je sicer poudaril, da gre le za en člen dolge verige, ki ji pravimo priznanje pra-
Potrebni so novi odnosi
Naielnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu tov. A. Guffaro je na drugi seji sveta, dne 27. januarja med drugim poudaril:
«... Obstaja resno vprašanje slovenske manjšine. Kako je sploh mogoče danes govoriti, da se levi center zavzema za spoštovanje pravic slovenske manjšine, če so se stranke, ki ga sestavljajo prav pri glasovanju o zahtevi po slovenskem prevajalcu v občinskem svetu razbile na tri dele. Kako je mogoče pričakovati, da bo ta koalicija še naprej u-pravljala občino, če ne zna zavzeti enotno in pravično stališče prav glede tega tako važnega vprašanja. Tudi v občinskem svetu bi se morali spremeniti odnosi med večino in opozicijo, ter ustvariti široka enotnost vseh demokratičnih in delavskih sil, Italijanov in Slovencev...»
vic slovenske narodne skupnosti v Italiji, katere so zapisane v ustavi, potrjene z mednarodnimi pogodbami in londonskim memorandumom ter, čeprav nalašč nejasno in megleno tudi v členu 3 deželnega statuta. In socialist Moro je pravilno poudaril, da mora služiti glas socialistov kot pritisk na parlament in vlado, da se končno zganeta in uresničita ustavo in vse druge obveznosti, ki jih je sprejela italijanska država ne glede na to, ah jih je parlament odobril, kot je primer spomenice o soglasju. Dalje je dejal, da bi morala vlada in parlament tudi jasno določiti, kakšne so njune pristojnosti in kaj sme o tem odločati dežela...
Tako je torej bilo v deželnem svetu. In to pozitivno stališče socialistov smo še posebno poudarili, ker nas veseli, da se vsaj ena vladna stranka zaveda poslanstva, ki pritiče demokratičnemu delu italijanskega ljudstva, saj bi bila ši-rokosrčnost do narodnih manjšin italijanski kulturi in omiki le v čast tudi zato, ker predstavljajo manjšine v državi pestro raznolikost in kulturno obogatitev, česar se na primer dobro zavedajo v Švici.
A kar nas je veliko razočaralo, je ravnanje socialistov v pokrajinskem in občinskem svetu. Zakaj dvoje mer in uteži? Zakaj se mora izroditi pošteno načelno stališče v taktiziranje? Kako je to mogoče? Zdravi pameti se takšno ravnanje upira; kot da bi nalašč hoteli uničevati veliko dobrino, to je načelnost in doslednost, ki je bila vedno odlika socialističnega gibanja, za kateri je dalo tudi velike žrtve; kot da bi hoteli razmetavati s kapitalom, M so ga kot čebele zbrala prejšnja pokolenja. V pokrajinskem in občinskem svetu so Hali komunisti predlog, naj se prizna slovenskim svetovalcem pravica do uporabe njihovega materinega jezika. V začudenje vse javnosti, slovenski in demokratični sploh, so se socialisti v obeh izvoljenih upravnih telesih vzdržali pri glasovanju. Zakaj? Ali je med deželo in pokrajino in občino kakšna razlika?
Kar najbolj prizadene pa je to, da so se zagovarjali na neke zakone, to je na zakone, ki jih je sprejel fašizem v težnji, da nas izbriše. To je v nasprotju z vso revolucionarno socialistično prakso...
To sklicevanje na fašistične zakone je razumljivo za misovce in do neke mere za Liberalce, ki niso več liberalci, ter za desničarske demokristjane, ki so pravzaprav u-sedlina preteklosti. Ampak za vsakega socialista bi morala biti takšna zakonitost res kos papirja, ki bi moral že zdavnaj trohneti v smeteh.
Če pa so socialisti menili, da bi v občinskem in pokrajinskem svetu z doslednim stališčem razbili levo sredino, bi morali vsaj odkrito povedati, ne pa zavijati to v fraze o zakonitosti, ki ni zakonitost, kajti zakonito je le to, kar je v duhu ustave, sadu odporniškega gibanja in ne kontinuiteta iz dobe fašizma...»
NEDELJSKI PRIMORSKI DNEVNIK (29. januarja 1967)
Krščanska demokracija proti uporabi slovenščine
Zastopnik SS Saša Rudolf je v svoji izjavi na prvi seji pokrajinskega sveta med drugim dejal :
«Hrupni protesti desničarjev pro-
17.2.1967
«
DELO • 3
Osnova demokracije
Iz glasovalne izjave, ki jo je dal tov. Mario Colli načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu, povzemamo naslednje:
«... Obstaja dejanska potreba po spremembah, po določeni preusmeritvi, vendar tega ni moč doseči s podpiranjem demokristjanov, ki v resnici nasprotujejo sleherni resnični obnovi, pač pa je to dosegljivo z združitvijo vseh sil, tako znotraj kot zunaj levega centra, ki so zainteresirane na politiki demokratične obnove in družbenega razvoja, zavzemajoč se za to, da se ustvarijo novi odnosi. Potrebno je braniti in varovati tudi avtonomijo pokrajinske Ustanove, kateri je bil na tako brutalen način vsiljen letošnji proračun. A poleg tega je še neko drugo vprašanje, vprašanje, ki predstavlja osnovo demokracije in je temeljni pogoj slehernega mirnega razvoja in omikanega
življenja v mestu in pokrajini, kakršna sta naša ; namreč : nujna potreba, da se čimprej rešijo vsa doslej še nerešena vprašanja v prid slovenskega prebivalstva; potreba po novih idejah, pobudah in konkretnih dejanjih, ki jih bi pokrajinska uprava mogla in morala dati v tem smislu. Gre za vprašanje šol, uporabe jezika, za vprašanje neoviranega in svobodnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju; gre skratka za uveljavitev popolne enakopravnosti Slovencev. Pri tem ne mislimo na tako občasno «koncesijo» ali drobtnico, a tudi ne na dvoumni takticizem, kakršnega je bil pokazal neki predstavnik liste «Slovenske skupnosti», ki svojo narodno zavednost izraža samo z besedami, v praksi pa jo podreja hlapčevanju demokristjanom...»
ti pozdravu, ki ga slovenski svetovalec izreče v materinem jeziku, niso nič novega. Vendar pa moramo strogo obsoditi kaj malo olikane izpade skrajnežev, ki po dvajsetih letih demokracije še vedno ne morejo pozabiti na totalitarne sisteme fašizma. Z začudenjem pa moram spoznati, da so se izgredom desničarskih skrajnežev pridružili tudi liberalci, ki preradi pozabljajo na določila liberalnega manifesta, še posebej pa točko, ki govori o pravicah narodnih manjšin.
Slovenska skupnost se je udeležila razgovorov s strankami leve sredine v prepričanju, da so nastali pogoji za novo politično razmerje med večino in manjšino.
Čeprav meni politična organizacija, ki jo zastopam, da pomeni sporazum za sestavo novega pokrajinskega in občinskega odbora korak naprej na poti urejevanja položaja slovenske narodne manjšine na Tržaškem in uresničevanja dobrih odnosov med večinskim in manjšinskim narodom, vendar mora Slovenka skupnost na žalost u-gotoviti, da se je deželna Krščanska demokracija izrekla proti predlogu njenega predstavnika o uporabi slovenščine v deželnem svetu. Takšno stališče, ki je izraz . usedlin stare ozkosrčne miselnosti nekaterih struj, ne dela časti večinski stranki, ki bi po svojih načelih in delovanju morala biti zgled ostalim strankam. Slovenska skupnost je prepričana, da mora kljub takšnemu negativnemu stališču Krščanske demokracije zagovarjati pravkar sklenjene sporazume s strankami leve sredine, pripominja pa da bo naredila logične zaključke, ako bi bodočnost pokazala, da se ozkosrčne struje v večinski stranki krepijo in da je v njej namesto evolucije nastopila involucija...»
(Naslov gornjega sestavka je naš).
Zavrnjen člen pravilnika o uporabi slovenščine
«Deželni svet je v torek, 24. januarja s 34 glasovi proti 21 zavrnil člen 101 spremenjenega pravilnika deželnega sveta, po katerem bi smeli svetovalci slovenske narodnosti govoriti v svetu po slovensko. Izid glasovanja je bil že vnaprej znan, saj se je vedelo, da bodo glasovali proti demokristjani, misov-ci, liberalci in republikanec, češ da ni nobenega izrecnega zakona, ki hi določal, da se lahko uporablja slovenščina in da je za priznanje
manjšinskih pravic Slovencem na podlagi znane razsodbe ustavnega sodišča pristojna le rimska vlada s parlamentom, ne pa dežela. Liberalci in misovci so pa s svoje strani še dodali, da je Slovencev v primeri v Južnimi Tirolci le peščica in da jim zato ne pritiče isto ravnanje kot so ga deležni Južni Tirolci.
Zastopnik socialistov je na trditve liberalcev pravilno odgovoril, da gre za načelno stališče, kjer število manjšine ne sme igrati nobene vloge... Komunist Sema je dejal, da ni nobena žalitev za Italijana, če se v svetu slovensko govori, pač da je žaljivo, če Slovenci ne morejo uživati svojih naravnih pravic.
Predlog dr. Škerka so podprli vsi komunisti, Bettoli (PSIUP), svetovalci bivše Nennijeve socialistične stranke, od saragatcvcev pa le Bartoli. Ostali bivši socialdemokrati so bili odsotni.»
PRVA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
«... Na seji je slovenski svetovalec Dušan Furlan (KPI) začel svoj govor v slovenščini in postavil zahtevo, da slovenski svetovalci v svetu slovensko govore. Podprla sta ga svetovalec Rudolf od Slovenske skupnosti in svetovalka Marchesich (GN). Seveda je bil Furlanov predlog zavrnjen, ker so proti njemu glasovali vsi demokristjani, liberalci in neofašisti (MSI), svetovalci združene socialistične stranke pa so se glasovanja vzdržali.»
KATOLIŠKI GLAS
(26. januarja 1967)
Slovenec, izvoljen na listi PSU, ni glasoval za predlog
«... Slovenec, ki je izvoljen na listi Enotne socialistične stranke (v tržaški občinski svet. Op. našega uredn.) ni smel (iz strankarske discipline?) glasovati za predlog, da bi smeli slovenski svetovalci govoriti slovensko! Zakoni, ki ne dopuščajo slovenščine v občinskem in pokrajinskem svetu, so morda res vsaj delno iz fašistične dobe, ne moremo pa tega govoriti o dežel- i nem svetu...»
«... Kmalu potem, ko je Slovenska skupnost podpisala sporazume s strankami leve sredine (splošni politični sporazum z načelnimi stališči do slovenske narodne manjšine, o reševanju njenih vprašanj, ! od katerih so izrecno omenjena, |
sporazum o tržaški pokrajini in tržaški občini), je ena od podpisnic (Krščanska demokracija) v deželnem svetu glasovala proti dr. Skerkovemu predlogu o uporabi slovenščine, druga (Združena socialistična stranka) pa se je med glasovanjem o sličnem predlogu vzdržala v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu. Zastopniki Slovenske skupnosti so povsod dosledno glasovali za uporabo slovenščine. Nekateri so zlonamerno vprašali, zakaj Slovenska skupnost zaradi tega ni odpovedala sporazumov. Zopet iz doslednosti. To vpra-
šanje je ena izmed splošnih točk političnega sporazuma, ki ga bo treba na zahtevo Slovenske skupnosti proučiti in skupno urediti. Seveda bo po našem mnenju to dosegla le, če bo v vozu, ki o teh važnih zadevah odloča in ne izven njega. Njeno prizadevanje je postopno. Nekaj je že dosegla, drugo pa upa doseči. Ce se ji to ne bi posrečilo, sta izjavila g. Saša Rudolf v pokrajinskem svetu in dr. Dolhar v občinskem svetu, bo pač morala izvajati logične posledice.
KATOLIŠKI GLAS (2. februarja 1967)
Besede in dejstva
V današnji številki posredujemo bralcem obširnejšo dokumentacijo (za današnji in tudi za jutrišnji dan) o zelo aktualnem vprašanju: o rabi jezika v izvoljenih skupščinah.
«Delo» je že v preteklosti seznanjalo bralce s stališči komunistov in drugih političnih sil tudi o tem zelo važnem vprašanju. Danes pa seznanja svoje bralce s stališčem, ki ga imajo razne politične skupine do vprašanja, ki je lahko preizkusni kamen zvestobe načelom demokracije, doslednosti, je pa tudi lahko vemo zrcalo besed in dejstev, obljub in njihovih uresničevanj.
UREDNIŠTVO
Bralci bodo prav gotovo ugotovili, kako velika so protislovja zlasti pri socialistih. V deželnem svetu so socialisti glasovali v korist predlogu glede rabe slovenskega jezika. Tako kot komunisti, kot socialist proletarske enotnosti in kot predstavnik liste Slovenske skupnosti so glasovali v prid omenjenemu predlogu ter se pri tem oddaljili od demokristjanov, fašistov, liberalcev in od republikanskega zastopnika. V pokrajinskem in v občinskem svetu v Trstu pa socialisti z besedami zagovarjajo pravico slovenskih svetovalcev do izražanja v svojem materinem jeziku, toda vzdržijo se glasovanja o tem važnem vprašanju. Ne podpro prednostnega predloga komunistov. Vzdržijo se glasovanja v času, ko se prav o tem važnem vprašanju vzpostavlja desni center: DC, MSI, PLI in to v brk vsem predvolilnim obljubam ter v brk «novim odgovornostim» demokristjanov glede Slovencev, o katerih se je zlasti v zadnjem času mnogo govorilo. Socialisti trdijo, da... ni mogoče spreminjati zakona. Kakšna nedoslednost! Argument je absurden in nesprejemljiv, saj gre za z.akon, ki ga je uveljavil fašizem. Dvakrat absurden, ker se druge izvoljene skupščine na Tržaškem in Goriškem, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, ne ravnajo po tem zakonu in slovenski svetovalci govore v svojem jeziku.
V znamenju nedoslednosti in protislovij je tudi zadržanje predstavnikov «Slovenske skupnosti». V deželnem svetu in, v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu njeni zastopniki glasujejo v prid rabi slovenščine in obsojajo «ozkosrčnost» krščanske demokracije, toda jo končno, kljub temu, s svojim glasom podpro. Da bi zakrili svojo nedoslednost odkrivajo tezo ( ali bolje rečeno. tezo si izposojajo pri socialistih), da je treba sodelovati, z demokristjani ako se hoče kaj doseči, to je sodelovati prav s tistimi, ki so v največji meri odgovorni za nespoštovanje pravic Slovencev. Voditelji «Slovenske skupnosti» menijo, da ni druge, izbire. In vendar je ta «teorija» na vsej črti zgrešena. Tudi Menni in njegovi so verjeli v to «teorijo», toda politična stvarnost zadnjih let je pokazala, da je prav ta «teo-
rija» na vsej črti zgrešena. Uvrstitev na stran krščanske demokracije lahko privede do zasedbe nekaterih mest v takoimenovani podupravi ( toda v Sesljanu je propadla kandidatura «Slovenske skupnosti» za mesto predsednika letoviščarske ustanove), lahko privede do morebitnega «sislemira-nja» določene osebe, toda temeljna vprašanja ostanejo nerešena. S podrejanjem krščanski demokraciji se torej lahko baranta ni pa mogoče spoštovati načel.
Slovenski volilci so pravilno razumeli stvarnost, ko so novembra p. I. dali manj glasov socialistom, zavrnili socialdemokartiza-cijo in integracijo v sistemu, kjer le maloštevilni najdejo kakšno mestece in kjer se namesto načel računa lahko samo na drobti-
nice. Zato so slovenski volilci zavrnili tudi vabilo «Slovenske skupnosti» in ji niso dali več glasov. To so storili tudi zato, ker nasprotujejo podrejanju krščanski demokraciji.
Končno, ni res, da ni druge poti, druge izbire, kakor trdijo prvaki «Slovenske skupnosti» (in tudi zato so Slovenci v tako velikem številu dali glas komunistični partiji). Res je, da obstaja samo ena pot, samo ena izbira e-notnost Slovencev in vseh demokratov za korenito rešitev manjšinskega vprašanja. Ni rečeno, da je treba z vsem soglašati, ni rečeno niti, da ne smejo obstajati različna ideološka, politična gledanja, da niso možne niti kulturne razlike. Navkljub vsem razlikam je možno eno in to je soglasje pri enotnih akcijah v borbi za enakopravnost, ki je pogoj za svoboden razvoj slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih življenja.
Te enotnosti se predvsem boji krščanska demokracija. Zato krščanska demokracija postavlja tako imenovane «pregiudiziali anticomuniste», podpihuje ločitve, zato da ohranja svoj dejanski monopol nad oblastjo, pozablja na dane obljube, v praksi zavrača osnovne pravice Slovencev. Stranke, in skupine ljudi, ki nasprotujejo enotnim akcijam, ki se udinjajo demokristjanom, jih podpirajo za morebitne «usluge», postajajo sokrivci tistih, ki so odgovorni za politiko, ki nasprotujejo enakopravnosti Slovencev.
ooooooooooooooooooooooooooooooo lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pravična zahteva slovenskih šolnikov
Slovenski šolniki s Tržaškega, zbrani na sindikalnem sestanku na predvečer stavke, 8. februarja 1967, so pooblastili vodstvo Sindikata slovenske šole, da odpošlje protestno resolucijo ministru za javno vzgojo in tržaškemu šolskemu skrbniku.
Resolucija se glasi:
«Slovenski šolniki, zbrani na svojem izrednem sindikalnem sestanku na večer pred splošno stavko šolnikov dne 8. februarja 1967, so ugotovili, da ni bila izpolnjena nobena zahteva, ki jih je postavil občni zbor sindikata dne 8. decembra 1966. Te zahteve smo vam sporočili v resoluciji Z dopisom štev. 1-66 dne 12. decembra 1966.
Do danes ni naš sindikat prejel nobenega odgovora na to resolucijo. Slovenski šolniki še niso bili deležni vseh tistih ugodnosti, ki so jih bili po zakonu deležni kolegi na šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju.
Minilo je že več kot pet let, odkar je bil objavljen osnovni zakon štev. 1012 z dne 19. julija 1961, ki poleg drugega določa razpis posebnih natečajev za šolnike na šolah s slovenskim učnim jezikom. Ta zakon se do danes še ite izvaja.
Ogorčeni nad takim nedopust- j n im zavlačevanjem zahtevamo, da se v najkrajšem času uredi položaj šolnikov in šol s slovenskim učnim jezikom.»
ker jim ta ne more več dati življenja, zaman jih kliče nazaj nagon, ki lastovke vsake pomlad nanovo prikliče domov.
Mnogi prizori so povezani s songi; podobe iz sedanjosti in preteklosti ponazorujejo tudi diapozitivi in film.
20 let
Radijskega odra
Slovenski Radijski oder v Trstu je pred kratkim proslavil dvajsetletnico svojega delovanja. Za to priliko je izdal tudi posebno brošuro, v kateri je opisana pot, ki jo je prehodil od julija 1945 do letos. V zem času je Oder imel skupno S.614 nastopov (v tej številki so poleg radijskih iger vštete tudi recitacije, novelistika, oddaje pod naslovom «Pisani balončki», «Vzori mladini» in oddaje «Za smeh in dobro voljo».
Nova drama
Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo 23. t. m. gledališki prvenec Filiberta Benedetiča «Ne vedno kakor lastovke». Drama o-bravnava problematiko slovenske etnične manjšine v Italiji. V njej Benedetič prikazuje usodo ljudi, ki morajo zapuščati svojo zemljo,
Pevski zbor
Prosek-Kontovel na radiu Trst „A“
Tržaški sedež RAI-I talij anske Radiotelevizije je priredil za tekočo sezono, kakor že za prejšnjo, niz javnih koncertov s sodelovanjem nekaterih vidnejših deželnih solistov in ansamblov.
Postaja Trst A v slovenskem jeziku ima v načrtu nekaj koncertov s sodelovanjem pevskih ansamblov iz Trsta in Gorice. Prvi teh koncertov, na katerem bo nastopil moški pevski zbor «Prosek-Kontovel» pod vodstvom Ignacija Ote, bo v petek, 3. marca, ob 21. uri v avditoriju «A» sedeža v Ulici Fabio Severo 7. Spored obsega antične in moderne polifonske skladbe ter ljudske pesmi. Vstop z vabili, ki bodo na razpolago v veži sedeža 2. in 3. marca.
4 • DELO
- 17.2.1967
Goriška pokrajina_______
Bonomianci proti demokraciji
Umazana vojna v Vietnamu
Ameriški napadalci politiko »požiganja
Grozodejstva ‘umazane vojne" v Vietnamu
Demakristjanska desnica, h kateri sodijo tudi tako imenovani bonomianci, si na najrazličnejše načine prizadeva za to, da bi zatrla sleherno resnično demokratično kal tudi v demokratičnih ustanovah. Politična linije te desnice — in torej tudi bonomiancev — postaja čedalje bolj jasna. In prav ta desnica z bonomianci vred smatra za svoj fevd kmetijsike konzorcije in kmečke bolniške blagajne.
Zaradi tega se pred vso demokratično javnost in ne samo pred kmetovalce postavlja naloga preprečiti to teptanje demokratičnih načel, ki ga nenehno izvajajo bonomianci. Tega se morajo zavedati predvsem kmetje sami, Iki morajo postati protagonisti volitev za obnovo občinskih bolniških blagajn.
V goriški pokrajini ima bolniška blagajna več sto milijonov dolgov, kar že sedaj otežkoča zdravniško nego kmetovalcem in obstoja nevarnost, da bi zaradi take politike bonomiancev kmetje ostali še brez te zdraviške oskrbe, ki je že itak pomanjkljiva in zaostaja za ono, ki jo uživajo druge kategorije delavcev.
Že sedaj so se začeli po vaseh pojavljati «sli» bonomiancev, ki hočejo na razne načine dobiti zase pooblastilo (delega). Kmetje naj ne izročajo teh pooblastil osebam, ki jih ne poznajo še toliko manj pa osebam, ki ne morajo dati nobenega zagotovila glede spoštovanja demokratičnih načel.
Glas kmetov ob prihodnjih volitvah za občinsko bolniško blagajno naj bo glas proti desnici KD in bonomiancev, ki smatrajo kmete za drugorazredne državljane. Dandanes je tudi v Italiji možno, da bi bili tudi naši kmetje deležni sodobne zdravniške nege kot obstoja že v nekaterih evropskih državah. Zato pa je potrebno, da se odreče glas ljudem in listam bonomijeve-ga fevda in da se podpre ljudi in liste, ki se borijo za enakopravnost kmeta.
Športno igrišče v Doberdobu
Doberdobska občinska uprava se že več let trudi, da bi ugodila tudi želji in potrebam mladine, že v prejšnji upravni dobi je v ta namen dobila teren, ki naj bi prišel v poštev za zgraditev nogometnega igrišča. Občina pa ni imela na razpolago dovolj sredstev, zato se je trudila, da bi dobila posojilo od kake državne ustanove. Šele lansko leto pa je dosegla, da ji je ustanova CONI nakazala 5 milijonov in pol lir za zgraditev nogometnega igrišča. Uprava je takoj izdelala zadevni načrt, na podlagi katerega bi s to vsoto denarja izvršila samo najnujnejša dela. Ustanova CONI pa je ta načrt zavrnila z zahtevo, da mora občina popolnoma dokončati igrišče. Za doberdobsko občino pa je bilo to nemogoče, ker bi popolna ureditev igrišča zahtevala še enkrat toliko denarja kot ji ga je pripravljena dati ustanova CONI. (s vsoto, ki ga je nakazal v ta namen CONI občina še ne razpolaga op. ur.)
Zaradi tega je občinska uprava, na podlagi novega deželnega zakona za zgraditev športnih objektov, zaprosila deželo za ostalo vsoto denarja. Zaradi prizadevanja občinske uprave pa je sedaj CONI pripravljen dati občini denar tudi pod pogojen, da občina izvrši samo najnujnejša dela in ne celotno izgradnjo igrišča kot je prvotno zahteval. Omenjena ustanova je odobrila u-strezni načrt, ko ga bodo odobril še drugi vladni uradi, bo CONI dala občini denar in se bo takoj začelo z delom. Igrišče pa bo dokončno urejeno, ko bo občina dobila še prispevek od deželne u-prave.
T ržaško ozemlje
Prešernove proslave
Letošnji Prešernov dan, ki je obenem slovenski kulturni praznik, so proslavila številna prosvetna društva in šole. Osrednja Prešernova proslava, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza, je bila v tržaškem Kulturnem domu. Na njej so sodelovali številni pevski zbori, med njimi tudi nekateri, ki formalno niso vključeni v to osrednjo organizacijo in torej tudi številni pevci iz vrst Slovensko hrvatske ljudske prosvete. Omembe vredna je tudi akademija trgovskega zavoda in liceja. Zelo uspela je bila proslava, ki jo je priredilo prosvetno društvo Vesna v Križu. Tudi prosvetno društvo «Zvezda» v Podlonjerju je imelo svojo Prešernovo proslavo.
Obvestilo cvetličarjem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča Cvetličarjem, da bo do 22. februarja sprejemalo prošnje za prispevek 50% nakupne cene za nakup čebulic mečkov-gla-diol nizozemskega izvora.
Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir je treba dostaviti od 9. do 12. ure uradu v Ulici Ghega, štev. 6/1 (izvzemši sobote). Ob naročilu morajo cvetličarji plačati na račun 10. lir za vsako čebulico. Račun pa bodo poravnali, ko bodo prejeli čebulice. Naročitije treba najmanj 500 čebulic.
Sožalje
Sekcija KP v Podlonjerju izraža isikreno sožalje družinama Furlan in Mohorčič ob bridki izgubi tovariša Franca Furlan.
Sožalje izraža tudi uredništvo «Dela».
Prosvetni delavci SHLP izrekajo iskreno sožalje svojcem tovariša Karla Cibica s Kontovela, ki je tragično preminul zaradi prometne nezgode.
Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
Slovensko gledališče Kulturni dom v Trstu
V mali dvorani — V soboto, 18. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri
SLAWOMIR MROŽEK
STRIP - TEASE in ČAROBNA NOČ Zadnjič!
FILIBERT BBNEDETIČ NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih Krstna predstava
Scena, kostumi in režija:	JOŽE
BABIC
Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA
Glasba: ALEKS. VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 FANS»
PREMIERA: V četrtek, 23. t. m. ob 21. uri (premierski abonma).
PONOVITEV: V petek, 24. t. m. ob 21. uri (abonma L ponovitev in invalidski); v soboto, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma); v nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški); v torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentski abonma); v sredo, 1. marca ob 21. uri; v četrtek, 2. marca ob 21. uri; v nedeljo, 3. marca ob 16. uri.
Glasbena Matica
V torek, 21. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
solistični koncert
Sodelujejo: Zlata Ognjanovič, sopran - Jože Stabej, bas - Vladimir Škerlak, violina - Marjan Lipovšek, klavir
Ameriški strateški bombniki tipa < B-52», ki še naprej sistematično izvajajo politiko «požiganja dežele», so pretekle dni napadli z zažigalni-mi bombami oporišča osvobodilnih sil severozahodno od Saigona.
Ameriško letalstvo je pojačilo tudi napade na severnovietnamsko ozemlje. V 80 napadih, v katerih je sodelovalo večje število letal, so si izbrali cilje v južnem delu DR Vietnama.
Ameriški helikopterji, opremljeni z raketami, strojnicami in močnimi reflektorji, «preizkušajo» področje v delti reke Mekong, z nalogo, da streljajo na «vse živo, kar se giblje» v območju, kjer je gibanje ponoči prepovedano.
Funkcionarji State Departmenta so potrdili, da so ZDA «po ustreznih kanalih» navezale stike s predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte. Trdijo pa, da so se ti stiki omejili samo na pogovore o usodi ameriških ujetnikov. Kakor pa piše 'kairski «Al Gumhurija», je predstavnik misije osvobodilne fronte Južnega Vietnama v Kairu demantiral vesti o teh stikih kot «popolnoma neresnične».	ì
Preteklega januarja so Američani začeli široko ofenzivo proti vietnamski osvobodilni vojski v Južnem Vietnamu. Pričakovali so, da bo ta ofenziva, tudi spričo izredno velikih in najsodobnejše opremljenih vojaških sil, strla odpor partizanskih edinic. Toda njihovi načrti se niso uresničili, četudi so te operacije stale izredno dosti in četudi je škoda, ki so jo povzročili vietnamski deželi, velika. Spričo ne-' uspeha je zavladalo tudi v ZDA veliko nezadovoljstvo.
«Zakaj se je januarska ofenziva ameriške mornariške pehote v Me-kongovi delti končala s popolno polomijo?» Tako je vprašal «New York Herald Tribune» in tudi takoj odgovoril na svoje vprašanje. Sami operaciji, gledano z vojaškimi očmi, ni kaj očitati. Ameriški marinci, bilo jih ie 4000, so se 7, jan. vkrcali pri Kien Hou, «kot znajo samo marinci», potem pa so korakoma, z ogromnim številom oklepnih antifibijgkih vozil prodirali čez močvirja. Namen te ofenzive je bil udariti po glavnini partizanskih e-not v delti (vsega skupaj naj bi štele kakih 80.000 mož) in jo tudi uničiti. Toda med vso ofenzivo sploh ni prišlo do pravega spopada: enote osvobodilnega gibanja so izginile in pustile za seboi samo nekaj osamljenih ostrostrelcev. Tako je ameriškim enotam po de-j vetih dneh ofenzive uspelo ubiti ali
ujeti le nekaj več kot ducat gverilcev. Ofenziva pa je veljala kar 16 milijonov dolarjev. Se pravi, da je vsak ubit partizan veljal ameriško državno blagajno kar kakih 9.920.000.000 lir». Ameriški novinar , meni, da so se partizanske enote ;
Po bombnem napadu...
pravočasno umaknile zato, ker so praktično vsi vedeli, da Američani pripravljajo ofenzivo. Od 2. januarja naprej je o njej govoril ves Saigon, neki časnik na Filipinih, od koder so prišli marinci, pa je napovedal ofenzivo že decembra lani. Tridesetega decembra so nekateri novinarji vedeli že za vrsto podrobnosti o vojaški operaciji, ki naj bi jo ameriško poveljstvo pripravljalo v «največji tajnosti», neki ameriški diplomat, pa je drugega januarja zvedel za ofenzivo od «prijateljice» enega izmed marincev, ki naj bi se je udeležili. Dekle mu je namreč povedalo, da je samo, ker je njen fant na morju, nekje pred delto, in tam čaka na dan, ko se bo začela ofenziva. «Ce so za ofenzivo vedela celo barska dekleta,» piše ameriški novinar, «potem ni nič čudnega, da so zanjo pravočasno zvedeli tudi gverilci.»
Za prepoved
bakteriološkega
orožja
(2. nadaljevanje in konec) Rezultate nekaterih poizkusov so leta 1963 objavili v neki ameriški vojaški reviji. Iz objavljenega je razvidno, da je neka sku-
izvajajo
dežele*
pina vojakov, ki je prej odlično manevrirala, po okužbi ni imela nobene povezanosti, da so vojaki odhajali eni na desno, drugi na levo, se ufegali ali odmetavali puške.
Arzenal vojnih toksidov omogoča, da se prehodno onesposobi četo za borbo (čutne motnje, težave v ocenjevanju razdalje, izgu-ga ravnotežja, bruhanje, driska, psihične motnje, otroška evforija, prehodna dezorientacija, nezmožnost odločanja itd.)
Zdaj uporabljajo ne samo mikrobe, iviruse, temveč tudi hormone, ki so zmožni uničiti rastlinske, in prehranjevalne vire sovražnika. (Uporabljali so jih že v Vietnamu.
Danes tečejo še raziskave o kugi, garjah, brucelozi, tularemiji, bakcilarni griži, celo o gripi za širjenje epidemij pri sovražniku.
Lahko rečemo, da skoraj vse mikrobske bolezni proučujejo s. sredstvi za njihovo raztrositev, razširjenje z Umetno meglo ali s pošiljanjem žuželk, ki prenašajo-klice.
Cilji, pa bi bili važni centri, industrijski kompleksi, črede, prehrambena skladišča. Ta grožnja bi rodila nemir in paniko. V zadnjih desetih letih so odkrili okrog 90 novih virusov. Poleg tega se raziskovalci trudijo, da bi še zmanjšali naravno obrambo organizma proti okužbi s tem, da znižujejo imun odpor organizma.
Priprava tega strašnega orožja, ki malo stane, ki se lahko prevaža in maskira, je tako uničevalna za ljudi, je toliko večja grožnja, ker nevarnost ni znana. Nujno je bilo posvariti javno mennje preči to strašno nevarnostjo.
Znanstveniki, ki poznajo strašno moč tega orožja, so že budni; ameriški zannstveniki so poslali predsedniku Johnsonu poziv proti uporabi biološkega orožja.
Na kongresu mikrobiologije v Moskvi, kjer je bilo zbranih kakih 5000 udeležencev (julija 1966> je Nobelov nagrajenec prof. Lvov izrekel poziv, naj se vsi mikrobiologi sveta združijo proti bakteriološki vojni. Res je zelo važno, da vsi ti znanstveniki, zavedajoč se nevarnosti, opozorijo nanjo javno mnenje, vendar mora celotno javno mnenje vzeti obrambo v svoje roke.
To zadeva vse nas, kajti vsi smo ogroženi, zato si moramo vsi prizadevati, da vržemo našo tehtnico, da izsilimo za vselej odpravo tega strahovitega orožja. Cilj tega sestavka je bil, pokazati na nevarnost, opozoriti javno mnenje na pretečo nevarnost, da bo delovalo za prepoved vsega orožja za masovno uničevanje, za splošno in nadzorovano razorožitev in končno za mir v svetu, za začetek pa z ustavitvijo vojne tam, kjer je zaradi ameriških imperialistov, v Vietnamu !
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12