KOMUNISTOV V OBČlNI
Treba bi bilo naraditi pregled nad vso problematiko in na podlagi le-te najbrž reči, da je treba spremeniti tudi nekatere predpise, če hočemo na tem področju hitreje napredovati. Nujno pa je, da to problematiko končno spravimo z dnevnega reda.
Pred leti smo, prav gotovo zelo upravičeno, pokazali na socialne ra-zUke, ki nastajajo v naši družbi. To-variš HAFNER se je takrat angažiral in na konferenci smo sprejeli stališča do najaktualnejših problemov, ki so izhajali iz socialne diferenciacije. Te smo do danes že uspeli rešiti. Danes pa je stanje verjetno tako, da mar-sikje nastaja nasprotno. Iz nekaterih delovnih organizacij npr. slišim, da zasluži nekvalificirani delavec toliko in toliko, noče se pa kvalificirati, da bi prejemal boljši dohodek kajti z boljšim dohodkom bi izgubil otroški dodatek in druge ugodnosti!? S tem ljudi prav gotovo ne stimuliramo, da bi se izobraževali, da bi bila produk-tivnost večja in da bi bili rezultati go-spodarjenja boljši. Na kongresu bomo morali spregovoriti, da bomo kreirali socialnc ugodnosti na način, ki bo pospeševal produktivnost dela.
Gospodarska situacija v Jugosla-viji je dosti težka. Ni je možno rfcše-vati le z administrativnimi ukrepi in angažiranjem partije za stabilizacij-ske ukrepe. Začeti moramo boj za večjo produktivnost dela, tako po-sameznika kot družbene celote. Pri tem je bistveno, kakšen sistem na-grajevanja bomo sprejeli. Prišli smo v tako situacijo, da Ijudje, ki bi mo-rali biti ustvarjalci, iniciatorji svojih idej itd., niso za to zainteresirani. Ob razpisih za prosta delovna mesta npr. direktorjev, ljudje, ki bi ta mesta lahko sprejeli, tega nočejo. Raje so na manj odgovornih mestih, ker je tem lažje, ker se ni treba angažirati, razlike v plači pa so relativno majh-ne. Prave stimulacije za večjo pro-duktivnost dela torej ni. O teh stva-reh moramo pričeti razpravljati, in sicer tako, da bodo tisti, ki več pri-spevajo, tudi več dobili.