NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 Prejeto / Received: 15.11.2017 
ZNANSTVENI ČLANEK Sprejeto / Accepted: 29.12.2017 
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2017 
 
 
 
Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra 
Castor fiber Linnaeus, 1758 na reki Krki in njenih 
pritokih v letu 2017 
 
 
 
Klemen JURŠIČ1, Klavdija ZUPANČIČ2, Janko ŠET3, Katja MAZINJANIN4 
 
 
1Kočevarjeva 10 a, SI-8000 Novo mesto; E-mail: klemen.jursic@gmail.com  
2Mekinje nad Stično 16 a, SI-1295 Ivančna Gorica; E-mail: kzupancic4@gmail.com  
3Armeško 33 c, 8280 Brestanica; E-mail: set.janko@gmail.com  
4Boršt 26 a, 8263 Cerklje ob Krki; E-mail: kmazinjanin@gmail.com  
 
 
 
Izvleček. Po vrnitvi bobra leta 1998 v Slovenijo in njegovem hitrem širjenju novejših podatkov o 
razširjenosti in velikosti populacije za to vrsto ni. V obdobju od februarja 2017 do maja 2017 smo pregledali 
celoten tok reke Krke s pritoki in popisali bobrišča. Število in lokacije novih bobrišč dokazujejo, da se je število 
bobrov na Krki povečalo. Obrežna vegetacija z velikimi drevesi majhnega premera in dovolj bogata zeliščna plast 
sta ključna dejavnika bobrove razširjenosti v tem delu Slovenije. Med popisom smo na nekaj območjih našli tudi 
bobrove jezove, ki so bili pretežno majhni, a bobrom omogočajo preživetje tudi v manjših pritokih. Po opisanih 
skupno 56 bobriščih smo ocenili, da je v letu 2017 celotna populacija na reki Krki s pritoki štela 168–392 osebkov. 
 
Ključne besede: Castor fiber, Rodentia, Castoridae, številčnost populacije, reka Krka, Slovenija 
 
 
Abstract. Estimation of the Eurasian beaver Castor fiber Linnaeus, 1758 population size on the 
Krka River with its tributaries in 2017 – After the Eurasian beaver’s return to Slovenia in 1998, followed by 
its fast expansion, data on species distribution and abundance are lacking. In the period from February 2017 to 
May 2017, we examined the entire course of the Krka River with its tributaries and recorded the sites of beaver 
colonies. The numbers and positions of discovered sites show that the number of beavers on the Krka River 
increased. The riparian vegetation with large trees of small diameter and a rich layer of herbaceous vegetation 
are the key factors determining beaver’s presence. In our study, we discovered also some small beaver dams 
that enable colonization of smaller watercourses. Based on a total of 56 beaver colonies, we estimated that the 
2017 beaver population size on the Krka River with its tributaries amounts to 168–392 animals. 
 
Key words: Castor fiber, Rodentia, Castoridae, population size, Krka River, Slovenia 
 
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
30 
Uvod 
 
 
Nekoč je bil evrazijski bober (Castor fiber) splošno razširjen po Evropi in Aziji, vse od 
Britanskega otočja do vzhodne Sibirije (Batbold et al. 2016). Prekomerni lov je še pred 
začetkom 20. stoletja povzročil skoraj popolno iztrebljenje bobrove globalne populacije 
(Kryštufek 1991). V Evropi je bilo v prvi polovici 20. stoletja število bobrov ocenjeno na vsega 
skupaj 1200 osebkov (Halley & Rosell 2002). Prepoved lova, uvedba zakonskega varstva in 
ponovno naseljevanje so v zadnjih desetletjih omogočili vrnitev bobra na območje njegove 
nekdanje razširjenosti (Halley & Rosell 2002).  
 
Bober se je na slovenskem ozemlju obdržal vsaj do 18. stoletja. Najverjetneje se je najdlje 
zadržal v nižinski vzhodni Sloveniji (Kryštufek 1991). Najstarejši znani ostanki bobra so iz 
Ristovca pri Postojni in domnevno sodijo v interglacial Riss/Würm (Kryštufek 2003). Kdaj je pri 
nas dokončno izumrl, ni znano. Zadnji dokumenti so iz okolice Vurberka iz let 1643 in 1750, ko 
je grad Vurberk dobil izključno pravico do lova bobrov ob Dravi od nekdanjega Dogoškega 
broda do Ptuja. Še leta 1749 je Terezijanski kataster za Mariborsko okrožje bobra obravnaval 
kot lovno divjad (Kryštufek 2003).  
 
Leta 1992 je bila dana pobuda za ponovno naselitev bobra v Sloveniji, a projekt ni bil 
izpeljan (Kryštufek 2003).  
 
Leta 1998 se je bober v Slovenijo vrnil po naravni poti, kot posledica ponovnih naselitev na 
Hrvaškem (Kralj 2014). Bober je bil na Hrvaškem iztrebljen konec 19. stoletja (Kralj 2014). 
Ponovne naselitve so potekale v obdobju 1996–1998 med triletnim programom ponovnega 
naseljevanja (Halley & Rosell 2002). 29 osebkov je bilo izpuščenih na sotočju Mure in Drave, v 
bližini slovensko-madžarske meje, in 56 osebkov na dveh mestih reke Save in njenem pritoku 
Česma, v bližini Zagreba (Halley & Rosell 2002). Naseljeni osebki so bili del bavarske 
populacije (Halley & Rosell 2002). Prvi par naj bi bil v Slovenijo prišel po reki Savi in se ustalil 
v Krki ob izlivu Radulje (pri Čučji mlaki) leta 1998 (Kryštufek et al. 2006). Do leta 2003 sta bili 
na Krki znani že dve bobrišči: pri Čučji mlaki ter pod Stavčo vasjo v Suhi krajini (Kryštufek  
et al. 2006). Leta 2003 so pojavljanje bobra potrdili tudi v Šentjerneju in na sotočju Dobličice 
in Jelševniščice v Beli krajini, dve leti kasneje pa so ga našli že v zgornjem toku reke Krke, 
med Dvorom in Žužemberkom (Kryštufek et al. 2006). V letu 2015 je bilo po neobjavljenih 
podatkih Zavoda RS za varstvo narave na Krki in pritokih znanih že 40 bobrišč (Hudoklin, 
ustno). 
 
Bober ima veliko sposobnost spreminjanja ekosistema. Kot posledica bobrovega delovanja 
nastajajo mokrišča, ki opravljajo različne ekološko pomembne funkcije (Vochl & Halley 2017). 
Tako v naravi pogosto prihaja do konfliktnih situacij s človekom, ki se kažejo predvsem kot 
gospodarska škoda na poljščinah, sadnem drevju in obrežni vegetaciji. Te situacije lahko 
privedejo do uničevanja bobrišč, jezov in nezakonitega lova na živali (Kryštufek et al. 2006).  
 
Bober je uvrščen v Prilogo 2 Direktive o habitatih (Ur. l. EU 1992), tako so zanj tudi v 
Sloveniji opredeljena t. im. območja Natura 2000: Mura, Drava in Zgornja Drava s pritoki, v 
predelu naše inventarizacije pa Krka s pritoki, Dobličica in Krakovski gozd (Ur. l. RS 2004). 
Kljub temu pa je poznavanje stanja in številčnosti bobra v teh območjih zelo slabo.  
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
31 
Namen naše študije je bil raziskati območja na reki Krki in njenih pritokih, kjer se 
pojavljajo sledi bobrov, in popisati bobrišča ter teritorije, kjer bobrove družine živijo v rovih v 
bregu. Na podlagi ocen, koliko osebkov sestavlja eno kolonijo, smo ocenili velikost populacije 
na tem območju. 
 
 
 
Materiali in metode 
 
Opis območja 
 
Reka Krka je ena izmed najdaljših slovenskih rek, dolga je okoli 90 km (Trobec 2010). 
Izvira v zahodnem delu Suhe krajine, na stiku jurskega apnenca in triasnega dolomita na 
kraškem ravniku severno od vasi Krka pri naselju Gradiček, in se pri Brežicah izliva v reko 
Savo. Glavna izvira sta izvir Pod jamo in izvir Poltarice, nekoliko nižje sta še izvira Lipovka in 
Podbukovski studenec. Kmalu po izviru vstopi v kanjon, ki si ga je vrezala v staro široko 
dolinsko dno. Ima skromen strmec, od izvira do izliva se spusti za vsega 125 m, in počasen 
tok. V Sloveniji je edina reka, ki v strugi odlaga lehnjak (Trobec 2010). 
 
 
Terensko delo 
 
Popis smo opravili od izvira reke Krke do njenega izliva v reko Savo pri Brežicah. Pregledali 
smo tudi naslednje pritoke: Laknico, Radešico, Sušico (pri Dolenjskih Toplicah), Potok, 
Temenico, Bršljinski potok, Težko vodo, Bajer, Lešnico, Rateški potok, Čadarski potok, Kobilo, 
Raduljo, Račno, Toplico, Žerjavinski potok, Lokavec, Sajovec, Pendirjevko, Lačni potok, Obrh, 
Senušo in Sušico (pri Podbočju).  
 
Terensko delo je potekalo od februarja 2017 do maja 2017. Opazovanja smo izpeljali v 
skupno 18 dneh (Tab. 1). 
 
Delo je zajemalo pregled celotnega toka reke Krke s pritoki, popis teritorijev, bobrišč 
(nadzemna struktura iz vej in blata) in dokumentacijo drugih sledi aktivnosti bobra (iztrebkov, 
stečin, rovov, sledi prehranjevanja itd.). Te parametre smo uporabili za določitev meja 
območij, kjer bobri niso zgradili bobrišča (lahko izkopljejo le brlog v brežino). Vsako najdeno 
bobrišče smo fotografirali, zabeležili njegove koordinate in značilnosti habitata (pas obrežnega 
rastja, raba tal). Popis je v večji meri potekal z natančnim terenskim pregledom obrežij (peš), 
vzdolž vodotokov (Tab. 1), pri čemer smo tu in tam obšli in izpustili neprehodne odseke. 
Popisali smo levi in desni breg, povprečno pas pet do deset metrov od roba struge. Kjer so se 
sledovi bobrove aktivnosti (stečine) pojavljali tudi dlje od struge, smo jim sledili (večinoma so 
vodili do koruznih njiv). Težko prehodne predele smo preveslali z raftom (struga Krke od 
njenega izvira do Žužemberka), z velikim kanujem pa predel med Otočcem in Dolenjo vasjo do 
Kostanjevice na Krki (Tab. 1). Otoke, ki se pojavljajo v strugi, smo pregledali s čim več strani. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
32 
Tabela 1. Pregledani rečni odseki Krke s pritoki, z datumi in načini pristopa (peš, s čolna). 
Table 1. Surveyed sections of the Krka River and its tributaries, with dates and methods of survey (walk, by boat). 
Odsek Datum 
 Način  
pristopa 
od izvira reke Krke do Fužin 11.2.2017  peš 
od Drašče vasi do Dešeče vasi 18.2.2017  peš 
od Dešeče vasi do Dvora pri Žužemberku 19.2.2017  peš 
od Broda pri Podbočju do Cerkelj ob Krki 25.2.2017  peš 
pritok Bršljinski potok 26.2.2017  peš 
pritok Temenica 27.2.2017  peš 
pritoka Sušica in Skradnica ter manjši pritoki med Podbočjem  
in Cerkljami ob Krki 
4.3.2017  peš 
od Kostanjevice na Krki do Broda pri Podbočju 11.3.2017  peš 
od Gorenjega Polja do Novega mesta 13.3.2017  peš 
pritok Radulja 18.3.2017  peš 
pritoki Težka voda, Obrh in Senuša ob izlivu, Krka med  
Kostanjevico na Krki in Podbočjem 
25.3.2017  peš 
Senuša od Malega Mraševega gorvodno 1.4.2017  peš 
pritoki Lačni ali Prekopanski potok, Lokavec in Sajovec 15.4.2017  peš 
od Cerkelj ob Krki do Čateža ob Savi 16.4.2017  peš 
pritoka Kobila in Čadarski potok 22.4.2017  peš 
pritoki Račna, Toplica in Žerjavinski potok 23.4.2017  peš 
izvir reke Krke do Žužemberka 29.4.2017  čoln 
od Otočca do Kostanjevice na Krki 30.4.3017  čoln 
 
 
Pri pregledu pritokov smo z redkimi izjemami izpustili tista, kjer je bila struga plitvejša od 
pol metra ali ožja od dveh metrov, periodično suhe odseke – razmere, ki so neprimerne za 
življenje bobra (Kryštufek 2003), odseke s hitrim tokom – hiter tok je tudi neprimeren za 
dolgotrajno preživetje bobra (Macdonald et al. 1995), območja, ki so bila nedostopna, in 
regulirane odseke – kjer voda teče v »betonskem koritu« (primer iz nekaterih naselij).  
 
Pri obdelavi podatkov in izračunu številčnosti populacije smo upoštevali samo aktivna 
bobrišča. Kot aktivna smo ocenili tista, ob katerih so bili vidni znaki bobrove dejavnosti – sveža 
vegetacija pri vhodu v bobrišče in okoli bobrišča, blatne/mokre stečine in steze okrog bobrišč, 
iztrebki, sveže sledi, sledovi prehranjevanja in delujoči jezovi (Kryštufek 2003). Bobrišča, ki so 
bila porušena in okoli katerih ni bilo znakov bobrove dejavnosti, smo obravnavali kot neaktivna 
in jih nismo vključili v oceno številčnosti populacije. V izračunu so upoštevana tudi območja, 
kjer nismo našli aktivnih bobrišč, a so bili na njih vidni sveži znaki bobrove dejavnosti v obliki 
več podrtih velikih dreves, pogostih stečin, vej z obglodanim lubjem, sledi tac in jezov. Tu smo 
upoštevali le ogrize na vegetaciji, mlajše od enega leta, ter sveže, neporasle, lahko celo še 
vedno vlažne stečine. Pri oceni zadostne količine sledov prehranjevanja za determinacijo 
teritorija (ali je na nekem območju samostojna družina ali ne) smo se zanašali na približek 
povprečne potrebe po hrani odraslega bobra približno dva kilograma lesne mase na dan 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
33 
(Kryštufek 2003). Večje število podrtih dreves poleg ogrizene zeliščne in grmovne plasti ter 
veliko število stečin nakazujeta na stalno naselitev večjega števila bobrov na nekem območju. 
Središča takšnih območij aktivnosti so definirana kot aktivni teritoriji. Območja, kjer bobrovih 
sledov ni bilo oziroma so bili redki ali stari, smo označili kot (trenutno) nezasedena.  
 
V izračunu smo upoštevali, da družina povprečno šteje od tri do sedem osebkov (Vorel  
et al. 2008). Ocena populacije je podana kot zgornja in spodnja meja tega povprečja, 
pomnožena s številom popisanih družin (Ministry of the Environment... 1998). Samotarski 
mladi bobri, ki niso mogli vzpostaviti lastnega teritorija, lahko nekaj časa ostanejo na teritoriju 
svoje družine (Collen & Gibson 2001), zato smo jih vključili v povprečno oceno. Skupna ocena 
tako velja za grobo oceno številčnosti populacije na preučenem območju. 
 
 
 
Rezultati 
 
 
V letu 2017 smo našli skupno 50 aktivnih bobrišč in 6 teritorijev, kjer smo našli sveže 
znake bobrove aktivnosti (stopinje, iztrebki, stečine, sprehajalne poti, rovi v bregu, sledovi 
prehranjevanja …) (Sl. 1, 2, 3, Tab. 2, 3). Ocenjujemo, da reko Krko z vsemi pritoki naseljuje 
vsaj 56 družin bobrov, velikost populacije pa ocenjujemo na 168 do 392 osebkov.  
 
Odkrili smo tudi osem neaktivnih bobrišč. Dve bobrišči so uničile poplave, štiri pa smo našli 
zapuščena, delno podrta, zaraščena in nevzdrževana. Dve bobrišči so uničili ljudje. Eno so 
požgali, drugo uničili s težko mehanizacijo.  
 
V Tab. 2 in 3 je podan pregled vseh bobrišč in njihovih lastnosti. Iz naravovarstvenih 
razlogov koordinat bobrišč v članku ne navajamo. Na voljo so pri avtorjih prispevka. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
34 
 
Slika 1. Karta povodja reke Krke s pritoki in lokacije bobrišč, z oznako območja raziskave znotraj Slovenije.  
Figure 1. Map of the Krka River catchment with its tributaries and locations of beaver colonies, with marked research 
area within Slovenia.  
 
 
 
Slika 2. Bobrišče na Radešici (foto: K. Zupančič).  
Figure 2. Beaver lodge on the Radešica stream (photo: K. Zupančič).  
 
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
35 
 
Slika 3. Bobrov jez na Senuši (foto: J. Šet). 
Figure 3. Beaver dam on the Senuša stream (photo: J. Šet). 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
36 
Tabela 2. Seznam bobrišč na reki Krki s pritoki v letu 2017 in opisi območij z okolico. Okrajšave: D – desni breg, L – levi 
breg, ZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.  
Table 2. List of beaver lodges on the Krka River with its tributaries in 2017, and description of the sites and their surroundings. 
Abbreviations: D – right bank, L – left bank, ZRSVN – Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation.  
O
b
m
o
č
je
 
N
a
tu
ra
 
2
0
0
0
 
d
a
 
  
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
P
o
s
e
b
-
n
o
s
ti
 
b
o
b
ri
šč
e
 
ze
lo
 n
a
 
o
d
p
rt
e
m
 
b
o
b
ri
šč
e
 o
b
 
b
e
to
n
sk
e
m
 
je
zu
, 
v
 
n
e
p
o
sr
e
d
n
i 
b
liž
in
i 
st
a
n
o
v
. 
h
iš
e
 
   b
o
b
ri
šč
e
 p
o
d
 
b
e
to
n
sk
im
 
je
zo
m
 
     
R
a
b
a
 t
a
l 
tr
a
v
n
ik
 
tr
a
v
n
ik
 
b
re
ži
n
a
 
p
o
d
 c
e
st
o
 
tr
a
v
n
ik
 
p
a
šn
ik
 
b
e
to
n
sk
a
 
b
re
ži
n
a
 
g
o
zd
 
p
e
šp
o
t 
tr
a
v
n
ik
 
g
o
zd
 
m
o
čv
ir
je
 
p
e
šp
o
t 
tr
a
v
n
ik
 
g
o
zd
 
tr
a
v
n
ik
 
g
o
zd
 
tr
a
v
n
ik
 
g
o
zd
 
g
o
zd
 
g
o
zd
 
g
o
zd
 
sa
d
o
v
n
ja
k
 
O
b
re
ž
n
a
 v
e
g
e
ta
c
ij
a
 
G
rm
o
v
n
i 
p
a
s
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 
n
ič
 
zm
e
re
n
 
n
ič
 
g
o
st
 
g
o
st
 
zm
e
re
n
 
re
d
e
k
 
g
o
st
 
re
d
e
k
 
g
o
st
 
re
d
e
k
 
g
o
st
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
g
o
st
 
n
ič
 
D
re
v
e
s
n
i 
p
a
s
 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
p
o
sa
m
e
zn
a
 v
e
čj
a
 
d
re
v
e
sa
 
n
e
k
a
j 
m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
ič
 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
ič
 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
sa
d
n
o
 d
re
v
je
 
Š
ir
in
a
 
v
e
g
e
ta
-
c
ij
s
k
e
g
a
 
p
a
s
u
 [
m
] 
2
 
2
 
1
 
1
 
3
 
0
 
7
 
0
 
3
 
2
 
3
 
2
 
5
 
5
 
6
 
5
 
6
 
5
 
7
 
7
 
6
 
0
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
O
b
m
o
č
je
 
a
k
ti
v
n
o
s
ti
 
[m
] 
1
0
0
0
 
7
0
0
 
1
0
0
0
 
1
3
0
0
 
8
0
0
 
1
5
0
0
 
5
0
0
 
7
0
0
 
1
0
0
0
 
1
0
0
0
 
1
5
0
0
 
B
o
b
ro
v
 
je
z
 
- - - - - - - - - - - 
P
o
le
tn
a
 
b
o
b
ri
š
č
a
 
2
 - - - 3
 - - - 2
 - - 
V
o
d
o
to
k
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
L
o
k
a
c
ij
a
 
so
to
čj
e
 
K
rk
e
 i
n
 
V
iš
n
ji
ce
 
n
a
 z
a
če
tk
u
 
n
a
se
lj
a
 
5
0
0
 m
 V
 
o
d
 n
a
se
lj
a
 
7
0
0
 m
 Z
 
o
d
 n
a
se
lj
a
 
5
0
0
 m
 V
 
o
d
 n
a
se
lj
a
 
v
 s
re
d
iš
ču
 
n
a
se
lj
a
 
n
a
 z
a
če
tk
u
 
n
a
se
lj
a
 
3
0
0
 m
 
n
iž
je
 o
d
 
n
a
se
lj
a
 
5
0
 m
 J
 o
d
 
n
a
se
lj
a
 
3
0
0
 m
 
n
iž
je
 o
d
 
v
a
si
 
n
a
 z
a
če
tk
u
 
n
a
se
lj
a
 
K
ra
j 
K
rk
a
 
P
o
d
b
u
k
o
v
je
 
P
o
d
b
u
k
o
v
je
 
M
a
le
 L
e
sc
e
 
M
a
ri
n
ča
 v
a
s 
F
u
ži
n
a
 
D
re
šč
a
 v
a
s 
D
re
šč
a
 v
a
s 
M
a
le
 R
e
b
rc
e
 
D
e
še
ča
 v
a
s 
Ž
u
že
m
b
e
rk
 
Š
t.
  
1
. 
2
. 
3
. 
4
. 
5
. 
6
. 
7
. 
8
. 
9
. 
1
0
. 
1
1
. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
37 
 2
2
. 
2
1
. 
2
0
. 
1
9
. 
1
8
. 
1
7
. 
1
6
. 
1
5
. 
1
4
. 
1
3
. 
1
2
. 
Š
t. 
P
o
to
k
 
V
a
v
ta
 v
a
s 
D
o
le
n
je
 
G
ra
d
išče
 
D
o
le
n
jsk
e
 
T
o
p
lice
 
O
b
rh
 
P
o
d
h
o
sta
 
L
o
šk
a
 v
a
s 
D
o
ln
ji K
o
t 
D
v
o
r 
D
v
o
r 
S
ta
v
ča
 v
a
s 
K
ra
j 
1
0
0
 m
 v
išje
 o
d
 
m
o
stu
 
1
0
0
 m
 n
ižje
 o
d
 
o
sn
o
v
n
e
 šo
le
 
1
0
0
 m
 n
ižje
 o
d
 
m
o
stu
 
1
7
0
 m
 d
o
lv
o
d
n
o
 
o
d
 n
a
se
lja
 
so
to
čje
 R
a
d
e
šice
 
in
 m
a
n
jše
g
a
 
p
rito
k
a
 
m
e
d
 p
rito
k
o
m
a
 
L
a
k
n
ico
 in
 
R
a
d
e
šico
 
 5
0
0
 m
 JV
 o
d
 
n
a
se
lja
 
2
0
0
 m
 J o
d
 
n
a
se
lja
 
v
 sre
d
išču
 
n
a
se
lja
 
n
a
 za
če
tk
u
 
n
a
se
lja
 
L
o
k
a
c
ija
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
S
u
šica
 
R
a
d
e
šica
 
K
rk
a
 
L
a
k
n
ica
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
V
o
d
o
to
k
 
1
 - - - - - - - - - - 
P
o
le
tn
a
 
b
o
b
riš
č
a
 
- - - - - - - - - - - 
B
o
b
ro
v
 
je
z
 
1
8
0
0
 
6
0
0
 
8
0
0
 
1
0
0
0
 
2
0
0
0
 
5
0
0
 
 
4
0
0
 
5
0
0
 
5
0
0
 
8
0
0
 
O
b
m
o
č
je
 
a
k
tiv
n
o
s
ti 
[m
] 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
Š
irin
a
 
v
e
g
e
ta
-
c
ijs
k
e
g
a
 
p
a
s
u
 [m
] 
1
 
1
 
2
 
3
 
5
 
0
 
8
 
2
0
 
2
 
2
 
1
 
2
   
5
 
2
 
1
0
 
1
0
 
0
 
0
 
3
 
2
 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 d
re
v
e
s 
n
ič 
g
o
st, d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
sti 
re
d
e
k
, m
a
n
jša
 
d
re
v
e
sa
 
n
ič 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
p
o
sa
m
e
zn
a
 m
a
n
jša
 
d
re
v
e
sa
 
  
v
e
lik
o
 v
e
čjih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čjih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čjih
 d
re
v
e
s 
p
o
sa
m
e
zn
a
 m
a
n
jša
 
d
re
v
e
sa
 
n
ič 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
D
re
v
e
s
n
i p
a
s
 
O
b
re
ž
n
a
 v
e
g
e
ta
c
ija
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
g
o
st 
zm
e
re
n
 
re
d
e
k
 
g
o
st 
g
o
st 
g
o
st 
g
o
st 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
  
g
o
st 
re
d
e
k
 
g
o
st 
g
o
st 
n
ič 
n
ič 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
G
rm
o
v
n
i 
p
a
s
 
p
o
lje
 
tra
v
n
ik
 
p
e
šp
o
t 
p
o
lje
 
p
a
šn
ik
 
p
o
lje
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
 
p
o
lja
 
p
o
lja
 
p
a
šn
ik
 
p
o
lje
 
  
g
o
zd
 
g
o
zd
 
g
o
zd
 
g
o
zd
 
rib
o
g
o
jn
ica
 
p
a
šn
ik
 
tra
v
n
ik
 
p
a
šn
ik
 
R
a
b
a
 ta
l 
 b
o
b
rišče
 p
re
te
žn
o
 
se
sta
v
lje
n
o
 iz 
k
o
ru
zn
ih
 ste
b
e
l 
    p
o
d
a
te
k
 Z
R
S
V
N
, 
n
i b
il o
p
ra
v
lje
n
 
o
g
le
d
 lo
k
a
cije
 
n
a
 o
b
m
o
čju
 se
 
izv
a
ja
 g
o
lo
se
k
 
 b
o
b
rišče
 v
 
n
e
p
o
sre
d
n
i b
ližin
i 
k
m
e
tijsk
ih
 
o
b
je
k
to
v
 
 
P
o
s
e
b
n
o
s
ti 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
n
e
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
O
b
m
o
č
je
 
N
a
tu
ra
 
2
0
0
0
 
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
38 
O
b
m
o
č
je
 
N
a
tu
ra
 
2
0
0
0
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
P
o
s
e
b
n
o
s
ti
 
      o
b
je
d
a
n
je
 
ig
la
v
ce
v
 –
 
sm
re
k
e
 
 b
o
b
ri
šč
e
 v
 
n
e
p
o
sr
. 
b
liž
in
i 
st
a
n
o
v
a
n
js
k
ih
 
o
b
je
k
to
v
 
R
a
b
a
 t
a
l 
p
o
lj
e
 
tr
a
v
n
ik
 
p
o
lj
e
 
tr
a
v
n
ik
 
p
o
lj
e
 
p
o
lj
e
 
tr
a
v
n
ik
 
n
ji
v
a
 
n
ji
v
a
 
m
o
čv
ir
je
 
p
o
lj
e
 
tr
a
v
n
ik
 
tr
a
v
n
ik
 
g
o
zd
 
g
o
zd
, 
p
e
šp
o
t 
p
e
šp
o
t 
p
e
šp
o
t 
p
e
šp
o
t 
O
b
re
ž
n
a
 v
e
g
e
ta
c
ij
a
 
G
rm
o
v
n
i 
p
a
s
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
g
o
st
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 
g
o
st
 
re
d
e
k
 
g
o
st
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
n
ič
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
D
re
v
e
s
n
i 
p
a
s
 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
m
a
n
jš
a
 d
re
v
e
sa
 
n
e
k
a
j 
m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
n
ič
 
v
e
lik
o
 m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
p
o
sa
m
e
zn
a
 v
e
čj
a
 
d
re
v
e
sa
 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
Š
ir
in
a
 
v
e
g
e
ta
-
c
ij
s
k
e
g
a
 
p
a
s
u
 [
m
] 
3
 
3
 
3
 
3
 
3
 
3
 
3
 
3
 
3
 
5
 
5
 
1
 
1
0
 
5
 
1
0
 
1
 
2
 
2
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
O
b
m
o
č
je
 
a
k
ti
v
n
o
s
ti
 
[m
] 
6
0
0
 
6
0
0
 
5
0
0
 
1
0
0
0
 
5
0
0
 
1
8
0
0
 
1
3
0
0
 
1
0
0
0
 
5
0
0
 
B
o
b
ro
v
 
je
z
 
- - - - 1
 - - - - 
P
o
le
tn
a
 
b
o
b
ri
š
č
a
 
3
 - - - - - - 1
 - 
V
o
d
o
to
k
 
T
e
m
e
n
ic
a
 
T
e
m
e
n
ic
a
 
T
e
m
e
n
ic
a
 
T
e
m
e
n
ic
a
 
T
e
m
e
n
ic
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
L
o
k
a
c
ij
a
 
5
0
 m
 o
d
 
le
ta
liš
ča
 
1
0
0
 m
 o
d
 
le
ta
liš
ča
 
3
0
0
 m
 o
d
 
le
ta
liš
ča
 
2
0
0
 m
 S
 o
d
 
n
a
se
lj
a
 
5
0
 m
 S
 o
d
 
n
a
se
lj
a
 
5
0
0
 m
 S
 o
d
 
n
a
se
lj
a
 
1
0
0
 m
 n
iž
je
 o
d
 
p
o
d
ro
čj
a
 D
rs
k
a
 
1
0
0
 m
 v
iš
je
 o
d
 
šp
o
rt
n
e
g
a
 
ig
ri
šč
a
 
p
o
d
 K
a
n
d
ij
sk
im
 
m
o
st
o
m
 
K
ra
j 
Č
e
šč
a
 v
a
s 
Č
e
šč
a
 v
a
s 
Č
e
šč
a
 v
a
s 
Č
e
šč
a
 v
a
s 
Č
e
šč
a
 v
a
s 
S
re
b
rn
ič
e
 
N
o
v
o
 m
e
st
o
 
N
o
v
o
 m
e
st
o
 
N
o
v
o
 m
e
st
o
 
Š
t.
  
2
3
. 
2
4
. 
2
5
. 
2
6
. 
2
7
. 
2
8
. 
2
9
. 
3
0
. 
3
1
. 
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
39 
 4
1
. 
4
0
. 
3
9
. 
3
8
. 
3
7
. 
3
5
. 
3
4
. 
3
3
. 
3
2
. 
Š
t. 
Z
a
lo
g
 p
ri 
Š
k
o
cja
n
u
 
M
o
d
ru
ša
 
V
in
ica
 p
ri 
Š
m
a
rje
ti 
R
a
d
o
v
lja
 
O
to
če
c 
P
o
g
a
n
ce
 
B
re
zje
 
D
o
le
n
je
 
K
a
m
e
n
ce
 
G
o
re
n
je
 
K
a
m
e
n
ce
 
K
ra
j 
5
0
0
 m
 V
 o
d
 
n
a
se
lja
 
3
0
0
 m
 J o
d
 
n
a
se
lja
 
1
5
0
0
 m
 Z
 o
d
 
n
a
se
lja
 
1
0
0
 m
 V
 o
d
 
n
a
se
lja
 
n
a
 o
to
k
u
, 4
0
0
 m
 
n
ižje
 o
d
 g
ra
d
u
 
1
0
0
 m
 V
 o
d
 
n
a
se
lja
 
5
0
 m
 J o
d
 
n
a
se
lja
 
1
0
0
 m
 v
išje
 o
d
 
m
o
stu
 
5
0
 m
 v
išje
 o
d
 
m
o
stu
 
L
o
k
a
c
ija
 
R
a
d
u
lja
 
R
a
d
u
lja
 
R
a
d
u
lja
 
R
a
d
u
lja
 
K
rk
a
 
T
e
žk
a
 
v
o
d
a
 
T
e
žk
a
 
v
o
d
a
 
B
ršljin
sk
i 
p
o
to
k
 
B
ršljin
sk
i 
p
o
to
k
 
V
o
d
o
to
k
 
- - - - 1 
1
 
1
 - - 
P
o
le
tn
a
 
b
o
b
riš
č
a
 
- - - - - - - 1 - 
B
o
b
ro
v
 
je
z
 
7
0
0
 
7
0
0
 
6
0
0
 
7
0
0
 
1
5
0
0
 
6
0
0
 
1
0
0
0
 
1
0
0
0
 
8
0
0
 
O
b
m
o
č
je
 
a
k
tiv
n
o
s
ti 
[m
] 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
Š
irin
a
 
v
e
g
e
ta
c
ij-
s
k
e
g
a
 
p
a
s
u
 [m
] 
6
 
4
 
3
 
3
 
3
 
5
 
5
 
3
 
3
 
1
0
 
2
 
5
 
4
 
2
 
3
 
3
 
3
 
1
0
 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 v
e
čjih
 in
 
m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j v
e
čjih
 in
 m
a
n
jših
 
d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 m
a
n
jših
 d
re
v
e
s 
D
re
v
e
s
n
i p
a
s
 
O
b
re
ž
n
a
 v
e
g
e
ta
c
ija
 
g
o
st 
zm
e
re
n
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 
g
o
st 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 
g
o
st 
G
rm
o
v
n
i 
p
a
s
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
 
m
o
čv
irje
 
m
o
čv
irje
 
m
o
čv
irje
 
m
o
čv
irje
 
tra
v
n
ik
 
n
jiv
a
 
n
jiv
a
 
g
o
zd
 
p
o
lje
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
 
tra
v
n
ik
, 
p
e
šp
o
t 
g
o
zd
 
R
a
b
a
 ta
l 
      o
b
je
d
a
n
je
 
ig
la
v
ce
v
 –
 
sm
re
k
e
 
je
z u
n
iče
n
, a
 
p
o
n
o
v
n
o
 
p
o
sta
v
lje
n
 
 
P
o
s
e
b
n
o
s
ti 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
n
e
 
n
e
 
n
e
 
n
e
 
O
b
m
o
č
je
 
N
a
tu
ra
 
2
0
0
0
 
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
40 
O
b
m
o
č
je
 
N
a
tu
ra
 
2
0
0
0
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
n
e
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
P
o
s
e
b
n
o
s
ti
 
   p
o
d
a
te
k
 Z
R
S
V
N
, 
n
i 
b
il 
o
p
ra
v
lj
e
n
 
o
g
le
d
 l
o
k
a
ci
je
 
 p
o
d
a
te
k
 Z
R
S
V
N
, 
n
i 
b
il 
o
p
ra
v
lj
e
n
 
o
g
le
d
 l
o
k
a
ci
je
 
p
o
d
a
te
k
 Z
R
S
V
N
, 
sa
m
i 
g
a
 n
is
m
o
 
n
a
šl
i 
   
R
a
b
a
 t
a
l 
tr
a
v
n
ik
 
tr
a
v
n
ik
, 
p
a
šn
ik
 
n
ji
v
a
 
tr
a
v
n
ik
 
n
ji
v
a
 
p
a
šn
ik
 
  
tr
a
v
n
ik
i 
in
 
n
ji
v
e
 
tr
a
v
n
ik
i 
in
 
n
ji
v
e
 
    
tr
a
v
n
ik
i 
in
 
n
ji
v
e
 
n
ji
v
e
 
n
ji
v
e
 
n
ji
v
e
 
n
ji
v
e
 
n
ji
v
e
 
O
b
re
ž
n
a
 v
e
g
e
ta
c
ij
a
 
G
rm
o
v
n
i 
p
a
s
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 
g
o
st
 
re
d
e
k
 
  
g
o
st
 
p
o
sa
m
e
zn
i 
g
rm
i 
    
g
o
st
 
g
o
st
 
g
o
st
 
p
o
sa
m
e
zn
i 
g
rm
i 
g
o
st
 
g
o
st
 
D
re
v
e
s
n
i 
p
a
s
 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
v
e
čj
ih
 i
n
 m
a
n
jš
ih
 
d
re
v
e
s 
v
e
lik
o
 m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
n
e
k
a
j 
m
a
n
jš
ih
 d
re
v
e
s 
  
g
o
st
, 
m
a
jh
n
a
 i
n
 s
re
d
n
ja
 
d
re
v
e
sa
 
p
o
sa
m
e
zn
a
 d
re
v
e
sa
 
v
se
h
 v
e
lik
o
st
i 
    
g
o
st
, 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
st
i 
g
o
st
, 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
st
i 
g
o
st
, 
sr
e
d
n
ja
 i
n
 m
a
jh
n
a
 
d
re
v
e
sa
 
re
d
e
k
, 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
st
i 
g
o
st
, 
m
a
jh
n
a
 i
n
 s
re
d
n
ja
 
d
re
v
e
sa
 
re
d
e
k
, 
m
a
jh
n
a
 i
n
 
sr
e
d
n
ja
 d
re
v
e
sa
 
Š
ir
in
a
 
v
e
g
e
ta
-
c
ij
s
k
e
g
a
 
p
a
s
u
 [
m
] 
5
 
5
 
2
 
4
 
5
 
1
   8
 
3
-1
1
 
    6
 
7
 
1
0
 
6
 
5
 
5
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
O
b
m
o
č
je
 
a
k
ti
v
n
o
s
ti
 
[m
] 
8
0
0
 
5
0
0
 
1
5
0
0
 
 
3
0
0
0
 
  
1
2
0
0
 
1
9
0
0
 
 
B
o
b
ro
v
 
je
z
 
- - - - - - - - - - 
P
o
le
tn
a
 
b
o
b
ri
š
č
a
 
- - - - 2
 - - - - - 
V
o
d
o
to
k
 
R
a
d
u
lj
a
 
R
a
d
u
lj
a
 
K
rk
a
 
M
a
rt
in
k
 
K
rk
a
 
L
o
k
a
v
e
c 
K
rk
a
 
O
b
rh
 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
L
o
k
a
c
ij
a
 
2
0
0
 m
 J
 o
d
 v
a
si
 
n
a
 s
o
to
čj
u
 r
e
k
e
 
K
rk
e
 i
n
 R
a
d
u
lj
e
 
5
0
0
 m
 Z
 o
d
 m
o
st
u
 
 n
a
sp
ro
ti
 v
a
si
, 
 
1
7
0
 m
 d
o
 n
a
jb
liž
je
 
h
iš
e
 
  3
0
0
 m
 g
o
rv
o
d
n
o
  
o
d
 n
a
se
lj
a
 
7
5
0
 m
 S
 o
d
 c
e
n
tr
a
 
P
o
d
b
o
čj
a
, 
1
 k
m
 
d
o
lv
o
d
n
o
 o
d
 m
o
st
u
 
2
0
0
 m
 J
 o
d
 n
a
se
lj
a
 
K
ra
j 
Z
a
v
in
e
k
 
D
o
b
ra
v
a
 p
ri
 
Š
k
o
cj
a
n
u
 
D
ra
m
a
 
H
rv
a
šk
i 
 
B
ro
d
 
H
rv
a
šk
i 
 
B
ro
d
 
R
im
š 
K
o
st
a
n
je
v
ic
a
 
n
a
 K
rk
i 
K
o
st
a
n
je
v
ic
a
 
n
a
 K
rk
i 
P
o
d
b
o
čj
e
 
V
e
lik
o
 
M
ra
še
v
o
 
Š
t.
  
4
2
. 
4
4
. 
4
5
. 
4
6
. 
4
7
. 
4
9
. 
5
0
. 
5
1
. 
5
3
. 
5
4
. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
41 
Tabela 3. Seznam območij na reki Krki s pritoki, ki jih bober naseljuje, a na njih nismo našli bobrišč. Okrajšave:  
D – desni breg, L – levi breg. 
Table 3. List of areas on Krka River with its tributaries without beaver lodges, but inhabited by beaver. Abbreviations:  
D – right bank, L – left bank. 
5
6
. 
5
5
. 
5
2
. 
4
8
. 
4
3
. 
3
6
. 
Š
t. 
V
e
lik
e
 
M
a
le
n
ce
 
C
e
rk
lje
 
o
b
 K
rk
i 
M
a
lo
 
M
ra
še
v
o
 
M
a
le
n
ce
 
D
o
b
ra
v
a
 
p
ri 
Š
k
o
cja
n
u
 
O
to
če
c 
K
ra
j 
K
rk
a
 
K
rk
a
 
S
e
n
u
ša
 
K
rk
a
 
R
a
d
u
lja
 
K
rk
a
 
V
o
d
o
-
to
k
 
- - 3 - - - 
B
o
b
ro
v
 
je
z
 
2
5
0
0
 
2
5
0
0
 
1
5
0
0
 
3
0
0
0
 
2
0
0
0
 
2
5
0
0
 
D
o
lž
in
a
 
o
b
m
o
č
ja
 
v
id
n
e
 
a
k
tiv
n
o
s
ti 
[m
] 
Š
te
v
iln
e
 ste
čin
e
 n
a
 
b
re
g
o
v
ih
, sto
p
in
je
 v
 
b
la
tu
, o
b
žrto
 lu
b
je
 z 
d
re
v
e
s in
 v
e
j. 
Š
te
v
iln
e
 ste
čin
e
 n
a
 
o
b
e
h
 b
re
g
o
v
ih
 in
 
b
re
g
o
v
ih
 o
to
k
o
v
. 
K
o
ru
zn
a
 ste
b
la
 v
 v
o
d
i, 
o
b
žrto
 lu
b
je
 v
e
čjih
 
d
re
v
e
s. 
B
o
b
ro
v
e
 stru
k
tu
re
 –
 
je
zo
v
i, ste
čin
e
, o
b
žrta
 
o
b
re
žn
a
 v
e
g
e
ta
cija
 
O
b
se
žn
a
 šk
o
d
a
 n
a
 
k
o
ru
zn
ih
 p
o
ljih
, 
šte
v
iln
e
 ste
čin
e
 n
a
 
o
b
e
h
 b
re
g
o
v
ih
. Z
n
a
k
i 
o
b
žrtja
 n
a
 v
e
čin
i 
o
b
re
žn
e
 v
e
g
e
ta
cije
. 
Š
te
v
iln
e
 ste
čin
e
, 
o
b
žrto
 lu
b
je
, k
o
ru
zn
a
 
ste
b
la
 v
 v
o
d
i, 
p
o
šk
o
d
b
e
 k
o
ru
ze
 n
a
 
p
o
ljih
. 
Š
te
v
iln
e
 ste
čin
e
, 
zg
o
šče
n
e
 n
a
 o
b
m
o
čju
 
p
ri m
o
stu
 m
e
d
 
O
to
čce
m
 in
 D
o
le
n
jo
 
v
a
sjo
. P
o
d
rto
 n
e
k
a
j 
v
e
lik
ih
 d
re
v
e
s, z n
jih
 
p
o
g
rize
n
o
 lu
b
je
. 
Z
n
a
k
i a
k
tiv
n
o
s
ti 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
L
 
D
 
Š
irin
a
 
v
e
g
e
ta
c
ij-
s
k
e
g
a
 
p
a
s
u
 [m
] 
2
-5
 
2
-5
 
3
-1
0
 
3
-6
 
3
 
3
-1
0
 
3
 
3
 
2
-2
0
 
2
 
3
-1
5
 
3
-1
5
 
re
d
e
k
 z n
e
k
a
j 
v
e
čjim
i in
 m
a
n
jšim
i 
d
re
v
e
si 
re
d
e
k
 z n
e
k
a
j 
v
e
čjim
i in
 m
a
n
jšim
i 
d
re
v
e
si 
g
o
st d
o
 p
o
sa
m
e
zn
a
 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
sti 
g
o
st d
o
 p
o
sa
m
e
zn
a
 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
sti 
p
o
sa
m
e
zn
a
 v
e
lik
a
 
d
re
v
e
sa
 
g
o
st d
o
 p
o
sa
m
e
zn
a
 
v
e
lik
a
 d
re
v
e
sa
 
re
d
e
k
 z n
e
k
a
j 
v
e
čjim
i in
 m
a
n
jšim
i 
d
re
v
e
si 
re
d
e
k
 z n
e
k
a
j 
v
e
čjim
i in
 m
a
n
jšim
i 
d
re
v
e
si 
g
o
st d
o
 re
d
e
k
, 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
sti 
p
o
sa
m
e
zn
a
 v
e
lik
a
 in
 
m
a
n
jša
 d
re
v
e
sa
 
g
o
st d
o
 re
d
e
k
, 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
sti 
g
o
st d
o
 re
d
e
k
, 
d
re
v
e
sa
 v
se
h
 
v
e
lik
o
sti 
D
re
v
e
s
n
i p
a
s
 
O
b
re
ž
n
a
 v
e
g
e
ta
c
ija
 
zm
e
re
n
 
zm
e
re
n
 
p
o
sa
m
e
zn
i 
g
rm
i d
o
 
re
d
e
k
 
p
o
sa
m
e
zn
i 
g
rm
i d
o
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 
re
d
e
k
 d
o
 
p
o
sa
m
e
zn
i 
g
rm
i 
re
d
e
k
 d
o
 
p
o
sa
m
e
zn
i 
g
rm
i 
zm
e
re
n
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 d
o
 
re
d
e
k
 
zm
e
re
n
 d
o
 
re
d
e
k
 
G
rm
o
v
n
i 
p
a
s
 
tra
v
n
ik
i, 
p
a
šn
ik
i 
p
o
lja
, n
jiv
e
 
g
o
zd
, 
 tra
v
n
ik
i in
 
n
jiv
e
 
tra
v
n
ik
i in
 
n
jiv
e
 
tra
v
n
ik
i in
 
n
jiv
e
 
tra
v
n
ik
 in
 
g
o
zd
 
tra
v
n
ik
i in
 
n
jiv
e
 
tra
v
n
ik
i in
 
n
jiv
e
 
g
o
zd
, p
a
šn
ik
i 
p
o
lja
, n
jiv
e
 
tra
v
n
ik
i, 
p
a
šn
ik
i, n
jiv
e
 
tra
v
n
ik
i, 
p
a
šn
ik
i, n
jiv
e
 
R
a
b
a
 ta
l 
 V
e
lik
o
 re
d
k
o
 d
o
 
g
o
sto
 p
o
ra
slih
 
o
to
k
o
v
 (ta
k
o
 z 
d
re
v
e
si k
o
t tu
d
i z 
g
rm
i), re
d
n
a
 
v
id
e
v
a
n
ja
 živ
a
li 
   re
d
n
a
 v
id
e
v
a
n
ja
 
živ
a
li 
P
o
s
e
b
n
o
s
ti 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
d
a
 
O
b
m
o
č
je
 
N
a
tu
ra
 
2
0
0
0
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
42 
Razprava 
 
 
Po opisanih skupno 50 bobriščih in 6 območjih, kjer domovanja sicer nismo našli, a po 
naših ugotovitvah glede na količino sledov aktivnosti na njih živi bobrova družina, smo ocenili, 
da celotna velikost populacije v 2017 na reki Krki s pritoki znaša 168–392 osebkov. Ta ocena 
temelji na upoštevanju, da naj bi družino sestavljalo tri do sedem osebkov (Vorel et al. 2008), 
čeprav se podatki z različnih delov Evrope razlikujejo. Na Norveškem naj bi bila povprečna 
velikost družine 3,8 osebka (Collen & Gibson 2001); podobno sta Czabán (2011) in Varju 
(2008) (oboje citirano po Bajomi 2011) zapisala, da popisovalci večinoma računajo, da je na 
enem teritoriju povprečno 3,5 osebkov, medtem ko Valachovič (2014) navaja, da je v tipični 
družini od 4 do 6 (lahko tudi 10) osebkov. 
 
Glede na znane podatke o bobriščih za Krko s pritoki (Hudoklin, ustno) smo v naši raziskavi 
zabeležili dodatnih 16 družin, kar lahko delno pripišemo rasti populacije in delno 
natančnejšemu popisu. Številčnost bobrov narašča tudi v sosednjih državah. Na Hrvaškem je 
bilo leta 2011 znanih 400 družin s 1000 osebki (Kralj 2014). V Avstriji je bilo leta 2011 znanih 
okoli 3300 osebkov v deželah spodnje Avstrije (Kropf 2013), medtem ko je bila na 
Madžarskem populacija bobra leta 2011 ocenjena med 718 in 905 osebkov, z dodatkom, da ta 
številka še narašča (Bajomi 2011). 
 
Največjo gostoto bobrišč smo zasledili v zgornjem in srednjem toku reke Krke. Voda je tu 
hitra, s številnimi naravnimi in umetnimi jezovi, močan je tudi pas obrežne vegetacije. Za 
zgornji tok je značilna globlje vrezana rečna dolina s strmimi bregovi in ponekod skalnimi 
stenami. Tu prevladuje pretežno gozdna vegetacija, zelo malo je kmetijskih površin. V 
primerjavi z neobjavljenimi podatki o razširjenosti bobra v Sloveniji leta 2015 (Hudoklin, ustno) 
se je bober v zadnjih letih tu najbolj razširil, kar kaže na to, da kolonizacija še vedno poteka. V 
zgornjem delu je tok in bregove človek tudi najmanj preoblikoval. V srednjem toku reke Krke 
se rečna dolina razpre, več je kmetijskih površin, v reko pa se izlivajo tudi večji pritoki. 
Obrežne vegetacije je ponekod manj, a očitno še zadostuje bobrovim potrebam. Temenica je 
eden izmed pritokov, kjer ima vrsta optimalen habitat. Struga je globlja od pol metra, širša od 
dveh metrov, na krajšem odseku je močvirje. Na obrežju je veliko lesne vegetacije in 
kmetijskih površin s koruzo in drugimi žiti. V spodnjem toku Krke teče po široki poplavni 
ravnici, travniške in njivske površine se pogosto približajo rečnemu obrežju, pas obrežne 
vegetacije pa ni več tako izrazit. Drevesne vrste ob reki, kot so vrbe (Salix), topoli (Populus), 
jelše (Alnus), jeseni (Fraxinus), leska (Corylus) in gabera (Betulus), se pojavljajo vzdolž 
celotne struge. Ob reki je tudi gosta zeliščna plast.  
 
Bobrišč pogosto nismo našli, zato smo določenim odsekom po predhodno zastavljenih 
kriterijih (sledi aktivnosti bobra, izostanek bobrišča, širjenje v območju treh kilometrov in 
možnosti graditve brloga v breg po Kryštufku 2003) pripisali, da bober tu prebiva v rovih. Na 
šestih takšnih območjih smo popis o bobrovi aktivnosti opravili izključno po obgrizenosti 
vegetacije, stečinah in osebkih, ki so jih opazili domačini. V teh območjih bober naseljuje 
številne pritoke, med katerimi je tudi Radulja, kjer se je bober tudi izvorno naselil. Pritoki so 
večinoma majhni s spreminjajočim se vodnim stanjem, obrežna vegetacija v njih (z izjemo 
Radulje) za zdaj vzdržuje le po eno družino. V nekaterih pritokih so jezovi, ki akumulirajo vodo 
in povečajo funkcionalnost habitata. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
43 
Lokacije popisanih bobrišč smo primerjali s ključnimi dejavniki okolja (Kryštufek et al. 
2006), ki bobru omogočajo preživetje. Pri opisu posameznih območij smo opazili, da nekateri 
dejavniki niso ključnega pomena za postavitev bobrišča. Eden izmed optimalnih dejavnikov, ki 
omogočajo preživetje bobru (Kryštufek 2003), je dejstvo, da v teh območjih ni antropoloških 
vplivov, kot so naselja v polmeru štirih kilometrov in obdelovalne površine v bližini manj kot 
500 m. To za večino najdenih bobrišč v naši raziskavi ne velja. Na obdelovalnih kmetijskih 
površinah je koruza ena izmed primarnih rastlin, ki bobru lahko pomenijo vir hrane. Bobrišča 
smo našli tudi v bližini umetnega jezu. 
  
Bober s svojim bivanjem vpliva na celoten ekosistem, zvišuje pestrost na ekosistemskem in 
posledično vrstnem nivoju. Je ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodni 
sistem in mokrišča (Kryštufek 2003). Zaradi svojega delovanja pa prihaja tudi do konfliktov s 
človekom. Na območjih, kjer kmetijska zemljišča segajo do roba vodotokov, so se bobri hitro 
navadili na nov vir hrane. Podiranje dreves bodisi za hrano ali gradbeni material lahko privede 
do razpona konfliktov, predvsem s podiranjem sadnih dreves v zasebnih vrtovih. Problem so 
tudi dejavnosti graditve rovov in bobrišč na območjih uporabe človeka (ceste, kmetijske 
površine, naselja) (Valachovič 2014). Ne glede na metodo nadzora populacije je hiter ukrep po 
obveščanju in dogovoru o škodi pomemben in bo pomagal omejiti ali preprečiti negativne 
odnose z javnostjo. Navsezadnje moramo bobra sprejeti kot bistven del ekosistema (Parker  
et al. 2000), kar vključuje tudi upoštevanje in ustrezno reševanje morebitnih konfliktnih 
situacij. 
 
Sedanja populacija evrazijskega bobra je v Rdečem seznamu Republike Slovenije (Ur. l. RS 
2002) navedena kot prizadeta (E) (Kryštufek et al. 2006). Določena ima tudi posebna 
varstvena območja v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji (Ur. l. RS 2004). Podatki o 
nahajališčih in stanju populacij so tako ključnega pomena za ustrezno varstvo vrste v državi. 
Potrebni bi bili tudi redni monitoringi o novih pojavljanjih bobra na ozemlju Slovenije, kot tudi 
nadzor že znanih kolonij, raziskave vpliva bobra na lokalno biodiverziteto (Kryštufek, 2003). 
Potrebne bi bile tudi raziskave stopnje sokrvja, migracij in morebitnega mešanja populacij 
bobrov v Sloveniji.  
 
Naša raziskava je tako pomemben prispevek k razumevanju razširjenosti in številčnosti te 
vrste vsaj v delu Slovenije. S svojim delom želimo spodbuditi nadaljnje raziskave na tem 
področju, saj je objavljenih podatkov o številčnosti borba in njegovem širjenju malo. Verjetno 
je eden izmed razlogov tudi to, da bobra v Sloveniji ni bilo skoraj 200 let. Posledično 
primanjkuje strokovnjakov in tudi financ za raziskave, kar bi se moralo zagotovo spremeniti. 
 
 
 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
44 
Summary 
 
 
The Eurasian beaver (Castor fiber L.) has almost been exterminated before the beginning of the 20th 
century. It survived in the territory of the present-day Slovenia until the 18th century (Kryštufek 1991). In 
1998, the beaver returned to Slovenia naturally as a result of resettlement in Croatia (Kralj 2014). Since 
then it has been successfully spreading along the Krka River. The first couple should have arrived to 
Slovenia on the Sava River and settle in the Krka at the outfall of Radulja (near Čučja mlaka) in 1998 
(Kryštufek et al. 2006). Until 2003, two beaver lodges had already been known to exist on the Krka; at 
Čučja mlaka and under Stavča vas in Suha krajina (Kryštufek et al. 2006). In 2015, according to the 
unpublished data from the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, there were 
already 40 beaver lodges on the Krka and its tributaries (Hudoklin, pers. comm.). 
 
Beaver has a great ability to change the ecosystem. Its presence and activity increase species and 
ecosystem diversity (Vochl & Halley 2017). The Eurasian beaver is classified as protected species by 
Natura 2000, which is also protecting its habitats. 
  
The research was conducted as field work from February to May 2017, where we examined a large 
part of Krka’s riverbanks, most of its tributaries and the surrounding area. Hard-to-reach areas and islands 
were examined by boat. We searched for beaver lodges, dams and other signs of its activity (faeces, 
trenches, gnawed vegetation). We left out areas unsuitable for the life of the beaver. This includes 
streams which are shallower than 0.5 m, narrower than 2 m, and intermittent regions of the river 
(Kryštufek 2003). Only active beaver lodges were taken into account to calculate the abundance of 
population. Damaged and abandoned lodges were labelled as inactive. Besides active lodges we also took 
into account the areas where we did not find the lodges, but did find plenty of recent signs of beaver 
activity (felled trees and dams). Calculations were made on the assumption that a beaver family consists 
of three to seven specimens. 
 
According to the described total of 50 active beaver lodges and 6 areas with recent signs of beaver 
activity, we estimated that the total population size in the Krka River with all its tributaries amounted in 
2017 to between 168 and 392 specimens. According to the known data for beaver lodges on the Krka with 
its tributaries (Hudoklin, pers. comm.), additional 16 families were recorded in our study, which can be 
partially attributed to population growth and partially to the more accurate census. The highest density of 
beaver lodges was observed in the upper and middle course of the Krka River. Water here is fast, with 
many natural and artificial dams and powerful vegetation belt. 
 
With our research, we wished to provide information on recolonization of beavers on the Krka River 
and to encourage further research in this field which would help to understand the prevalence and 
abundance of this species. 
 
 
 
Zahvala  
 
 
Terenske raziskave so potekale v okviru individualne naloge, pri predmetu Ekologija živali na Biotehniški fakulteti pod 
mentorskim vodstvom dr. Huberta Potočnika. Posebna zahvala gre poleg mentorju za usmerjanje in predloge pri izvedbi 
individualne naloge tudi Sabini Mazinjanin, Tini Pristajko, Pavlu Šetu, Vidi Šet, Samu Škrlecu, Martini Skutnik in Gregorju 
Gorenčiču, ki so nam pomagali pri zbiranju podatkov in z nami opravili del terenskega dela. Zahvala gre tudi Žanu Kuraltu 
za pomoč pri obdelavi podatkov v sistemu QGIS. Dodatno bi se radi zahvalili Andreju Hudoklinu za deljenje svojih 
izkušenj o raziskavah bobra na reki Krki ter samih predlogih o izvedbi terenskega dela. Pripombe in dopolnila Andreja 
Hudoklina, dr. Petra Trontlja in dr. Maje Zagmajster so pomagale izboljšati prispevek. Zahvala gre tudi prebivalcem krajev 
ob reki Krki za vse podane informacije v zvezi z naselitvijo in dejavnostjo bobra. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
45 
Literatura 
 
 
Bajomi B. (2011): Reintroduction of the Eurasian beaver (Castor fiber) in Hungary. Danube Parks,  
26 str. 
Batbold J., Batsaikhan N., Shar S., Hutterer R., Kryštufek B., Yigit N., Mitsain G., Palomo L. (2016): 
Castor fiber. The IUCN Red List of Threatened Species: e.T4007A115067136. 
http://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T4007A22188115.en. [dostop dne 26. 12. 
2017]. 
Collen P., Gibson R.J. (2001): The general ecology of beavers (Castor spp.), as related to their 
influence on stream ecosystems and riparian habitats, and the subsequent effects on fish. Rev. 
Fish Biol. Fisher. 10(4): 439-461. 
Halley D.J., Rosell F. (2002): The beavers reconquest Eurasia: status, population development and 
managment of a conservation success. Mam. Rev. 32(3): 153-178. 
Kralj T. (2014): State and distribution of beaver (Castor fiber L.) in Croatia. Bachelor's thesis, 
Faculty of Science, 19 str.  
Kropf M., Hölzler G., Parz-Gollner R. (2013): Genetic evidence on the origin of the current beaver 
(Castor fiber) population in Lower Austria. Šumarski list 11–12: 591-596. 
Kryštufek B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 294 pp. 
Kryštufek B. (2003): Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij Natura 2000. Bober (Castor 
fiber). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 24 pp. 
Kryštufek B., Hudoklin A., Pavlin D. (2006): Bober (Castor fiber) v Sloveniji. Scopolia 59: 1-41.  
Macdonald D.W., Tattersall F.H., Brown E.D., Balhorry D. (1995): Reintroducing the Eurasian beaver 
to Britain: nostalgic meddling or restoring biodiversity? Mammal Rev. 25: 161-200. 
Ministry of Environment, Lands and Parks (1998): Inventory methods for beaver and muskrat. 
Standards for components of British Columbia’s biodiversity, no. 22. 46 pp. 
https://www.for.gov.bc.ca/hts/risc/pubs/tebiodiv/bemu/assets/bemuml20.pdf [dostop dne 28. 
12. 2017] 
Parker H., Rosell F., Holthe V. (2000): A gross assessment of the suitability of selected Scottish 
riparian habitats for beaver Castor fiber. Scot. For. 54: 25-31. 
http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.517.580&rep=rep1&type=pdf 
[dostop dne 28. 12. 2017]  
Trobec T. (2010): Krka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. 
http://www.dedi.si/dediscina/102-krka [dostop dne 13.11.2017] 
Ur. l. EU (1992): Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov 
ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropske unije 206, 15/2: 102-145.  
Ur. l. RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list 
RS 82(02): 8893-8975. 
Ur. l. RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS 
49(04): 6414-6472. 
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber ... / ZNANSTVENI ČLANEK 
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 
46 
Valachovič D. (2014) Manual of beaver management within Danube river basin. Danube Parks.  
92 str.  
Vochl S., Halley D.J. (2017): Le najboljše od bobrov - praktični pristopi za ohranitev pozitivnih 
vplivov bobra in zmanjševanje konfliktov. Gozdarski vestnik 75(3): 136-149. 
Vorel A., Válková L., Hamšíková L., Maloň J., Korbelová J. (2008). The Eurasian beaver population 
monitoring status in the Czech Republik. Natura Croatica 17(4): 217-232.