SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto ni. BUENOS AIRES, 5. OKTOBRA 1935 Štev. 100 NAROČNINA: Za Jui. Ameriko in u celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Z« druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH AFRIKI JE IZBRUHNILA VOJNA Brez vojne napovedi so Italijani bombardirali Aduo in ranjenih - Cesar Hajle Selassie je odredil * # * # * Prva obletnica smrti kralja Aleksandra h * «redo, 9. oktobra, poteče leto dni, jj*®1 je v Maršeilleu na tragičen na-jj. Nubil življenje vladar Jugosla-¿ttagopokojni kralj Aleksander I., od izdajalske roke, ki jo je pla ^ oborožil našemu naroda sovraž ^Jec. Aleksander je bil prispel u pj^fta Vine popoldne v marseillesko ^"ttiSče, kjer so ga pričakovali za- 1) '-JáiÉBBm t • K n. iMl PSr -< 'Á *Á ^wÜ^HI B ' ^toiki francoske vlade in velika {J^a, ki mu je pripravljala veli- |r ' le kralj Aleksander prihajal med j¿J®°6kt ..narod kot predstavnik in ^•anec jugoslovansko-francoskega ¡tj ^va ter v važni ¡»Mitični misiji, y^J® imela kronati prizadevanja si-državnika Louisa Barthoua ^agotcrvitev miru v Evropi. O^aj se je stvoril sprevod in so O11 avtomobili proti vojaškemu jj>eniku "Poilus d' Orient", že se v *9odil gnusni zločin, ki je ogrnil oJ^ost Jugoslavijo in Francijo ter ves svet. tt^j kralja sta v istem vozilu se-o * minister Barthou in general Ge-član vrhovnega vojnega sveta. vozUa prispela na trg pred mar-¡borzo in zavila v ulico kralja a> i« Iz množice skrčil atenta-l^'toečan človek, star kakšnih 40 ftjv^p srednjedobro oblečen; planil je ^ .kraljevemu avtomobilu, ki ga je vtc^hko spoznati po kraljevi zasta »teto>? bliskovito naglico je atentator ve< ^ iz svoje .brzostrelne .pištole jv'J^ov. , »St^coski podpolkovnik, ki je jezdil 8 šoferjem poleg avtomobila, je 'lo 1 konja ter pobil morilca s sab-a tla, a bilo je že prekasno: M C^evarno zadeta, sta leíala v kr Aleksander in minister Bar ®a tudi general Georges je bil ra c0 ^^tatorjem je obračunala na li-Vl«lsta ogorčena množica. a je **a>"ja so prepeljali na prelekturo ^jub takojšnji zdravniški po-Mtuj Pihnil uro kasneje; kmalu za "¡I t 8® jo poslovil od tega sveta tu "tthou. V četrtek, 3. t. m., v ranih jutranjih urah, je vrhovno poveljništvo italijan skih čet v Vzhodni Afriki dalo povelje za vpad v Abesinijo. Ob 6.30 se je dvignilo z raznih letališč mnogo letal, ki so odletela v smeri proti Adui in Adigratu, mesteci, ki se nahajata kakšnih 70 km daleč od eritrejske meje. Letala so spustila na obe mesti veliko število bomb. Poročila iz Addis Abeba zatrjujejo, da so bombe porušile v Adui petnajst hiš, v Adigratu »a kakšnih sto. V obeh krajih je preko 1.700 mrtvih in ranjenih, med njimi mnogo žensk in otrok. A Adui so Ita, lijani spustili bombo celo na poslopje Rdečega kriča ter jo bilo tudi tam u-bitih več oseb. Obenem se je začela ofenziva tudi na kopnem. Na več krajih so začele italijanske čete prodirati iz Eritreje v smeri proti Adui. Izgleda, da bi Italijani radi zasedli najprej to mesto, da s tem operejo poraz, katerega so ¡iin bili zadeli Abesinci leta 1896 pod vodstvom tedanjega cesarja^M.emeli-ka. Ofenziva pa se je začela tudi na južni fronti, to je iz Somalije, v smeri proti Ual-ualu, kjer se je bil dogodil deccmbra lanskega leta znani spopad med italijanskimi in etiopskimi čsUi-mi. Italijanska vojska prodira na tej fronti v smeri proti Harrarju. Neka še ne potrjena vest pravi, da je oddelek 800 Abesincev izvršil na južni fronti napad na Italijane, ki so pa takoj uporabili strojnice ter Abesince pokosili. Ker so se bili Abesinci že pred tedni umaknili na razdaljo 30 km od me je, ni prišlo doslej še do večjih spopadov med vpadniki in branitelji. — Poročila govore le o manjših bojih. Italijanski vpad se je izvrš'1 bre;-. vojne napovedi in zato je razumljivo, da se prebivalstvo Adue in Adigrata ni utegnilo rešiti z begem in je radi tega število žrtev tako veliko. Rimska vlada je pač smatrala, da "barbarom" — s katerimi je bila sklenila leta 1928 pogodbo "večnega prijateljstva" — ni treba napovedati, kdaj jih bodo moderna vojna sredstva začela moriti. Povedali smo, že da je med mrtvimi in ranjen mi tudi mnogo žensk, saj drugače tudi biti ne more, ko se je napad izvršil zgodaj zjutraj in nepri-čažovano| Tako je Italija začela "civi lizirati" Abesince... Abcsinska vlada je bila postavila in izpopolnila v zadnjih mesecih telefonske in brzojavne zveze med glav nim mestom in pokrajinami. Zato s< v Addis Abeba takoj izvedeli za priče-tek italijanske ofenzive. Cesar je nemudoma brzojavno obvestil Zvezo na rodov ter zahteval, da se proti Italiji uvedejo ukrepi, ki jih ženevski pakt predvideva za kršitelje miru. Ob 11 zjutraj je Hajle Selassie pro glasil splošno mobilizacijo v navzoč nosti dostojanstvenikov in članov vla de ter je dal objaviti naslednji proglas: "Spor med Italijo in našo deželo, ki je bil nastal iz incidenta pri Ual-ualu, kateri se je dogodil 5. deccmbra, je trajal škorci leto dni. Naši vojaki, ki so spreminjali mednarodno komisijo, so bili napadeni od italijanskih čet na našem ozemlju. "Italija je napadla, potem pa zahtevala odškodnino in opravičbo, a smo njene zahteve zavrnili. Ko se nam je, vklj>ub nasprotovanju Italije, z vztraj nostjo ter s pomočjo prizadevanj sveta Zveze narodov končno posrečilo, da smo spor spravili pred razsodiš-čno komisijo, je komisija soglasno pri znala, da incidenta nismo zakrivili mi, marveč da je zanj odgovorna Italija. Pravi nadalje, da Italija,-v svojem pohlepu po abesinski zemlji, krši med narodne dogovore in svečano obljubljeno prijateljstvo *tcr se pripravlja ni', vpad. "Trenutek ic resen! Vsak moški mo ra zgrabiti za orožje ter se takoj odzvati pozivu na obrambo domovine! "Voiaki! Strnite se okrog svojih poveljnikov! Ubogajte jih, kakor da bi bili enega srca! Oni pa, ki so bolehni in so ne morejo udeležiti te svete vojno, nam bodo pomaigali s svojimi molitvami. "Vse svetovno javno mnenje obsoja ta napad proti našemu narodu. Bog je z nami. Vsi na noge! Za vašega cesarja! Za narod!" * ti * ti ★ ti Preki sod na Bolgarskem Iz Sofije poročajo, da so tamošnje oblasti odkrile novo zaroto "Zvenov-cev", to je republikancev, ki so pristaši bivšega ministrskega predsedni ka Georgijeva. Zarotniki so namera-ali izzvati upor v čotrtek, na praznik isvobojenja, ki je obenem tudi obletnica ustoličenja kralja Borisa. Oblasti pravijo, da so zarotniki hoteli odsta-Mi kralja in vlado ter se polastiti oblasti. • Vodja zarote je bil baje polkovnik Damijan Velčev, ki je zadnji čas žive! kot emigrant v Jugoslaviji. Poli-niia je aretirala mnogo oseb, med njimi tudi nekatere bivše ministre, obenem pa je bil v vsej deželi proglašen preki sod. Ukaz o splošni mobilizaciji je bil nemudoma razglašen. Obenem so oblasti sporočile, da bo obešen vsak, ki bo sku šal izbegniti svojim vojaškim obveznostim. V Ženevi se danes sestane svet Zve ze narodov in bo sklepal o svojem nadaljnjem zadržanju. Ker ni nobenega dvoma, kdo je' napadalec, odločitev ne '.nore biti težka. Pogodba določa, da morajo vse članice Zveze narodov prekiniti vse stike z državo, ki je kršila pogodbo s tem, da je začela vojno. Mnogo bo sedaj odvisno od zadržanja Anglije, ki jo v stanu vsak hip zapreti Sredozemsko morje, preprečiti trgovanje z Italijo po morski poti ti * ti ★ + Poskusna mobilizacija v Italiji Že delj časa napovedana poskusna mobilizacija v Italiji se je izvršila pre teklo sredo. Ob 3. in pol so po vsej deželi začeli zvoniti zvonovi, sirene jo tulile in moški so tekali po ulicah na že prej določena mesta, kjer so se morali zglasiti. Neki inozemski poro-Č3\alec, ki je opazoval mobilizacijo v Rimu, pravi, da je izgledalo, kakor da bi bili vsi prebivalci na dano znamenje znoreli. Največ.a parada je bila seveda v Rimu, kjer se je na trgu Venezia zbrala velika množica fašistov; tam je namreč imel govoriti Mussolini. In tako se je tudi zgodilo. Vodja italijanskega fašizma je imel govor, v katerem je rekel, med drugim: "Kmalu bo napočila odločilna ura v zgodovini domovine. V tem trenutku je zbranih 20 milijonov Italijanov na italijanskih trgih. To je najbolj orjaška maniiestacija, kar jih beleži zgodovina človeštva. Ta manifestacija pomeni, da se Italija popolncma istoveti s fašizmom. "Italija se že več mesecev nahaja na poti do svojega cilja. V teh pos-ednjih urah se kolo usode sučj z ve-č'o brzino in se ne bo več ustavilo. Štiri in štirideset milijonov Italijanov koraka obenem s svojo vojsko naravnost proti cilju; korakajo združeni in čutijo najbolj črno izmed krivic, to ie. krivico, da nam odrekajo prostorček na solncu. i.** « * \ & atod i® 2 marseillesko trage-strašen udarec. — Pretežko ^ blii ^l*3! vprav v času,, ko so Se U Pre«izn.aki važnih dogodkov, VI] ' sedaj že nakaj mesecev pripra- . W Airiki Evr°pi- } Čl!1 pa ie pokojni Vladar v svo- «vol Vidnosti P°skrbcl tnci iz Jemena. Dobro so se razmnožil Japonci v zadnjih pet letih. Na letošnjem ljudskem štetju so jih našteli okrog 100 milijonov. Prejšnje ljudsko štetje je ¿jilo leta 1930 in je Japonska tedaj i-mela (54.447.724 prebivalcev... Silen vihar je presenetil japonsko mornarico, ko se je nahajala na manevrih blizu vzhodne japonske obale. Tri in petdeset mornarjev je utonilo. Judo je bilo tudi na kopnem, kjer je vihar ubil kakšnih 500 oseb ter porušil okrog 8 tisoč hiš v pokrajini Kobo. Italijanski izumitelj M ar coni je imel v Riu de Janeiro propagandistični go vor. Dejal je, da je boj proti Abesiniji 'upravičen in posvečen od naravne notrebe italijanskega naroda, da se azširi". Hvalil je Mussolinijevo delo ter postavil braziljskim Italijanom za . zgled onih 160 prostovoljcev, ki so se-priglasili na italijanskem konzulatu za vojno proti Abesiniji in ki odpotujejo 10. t. m. v Italijo. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE YE Vznemirjenje v pokrajini Santa Fe Takozvana "concordancia", ki ima .sedaj v rokah usodo republike, ker razpolaga z večino v kongresu in se-natu, je v pokrajini Santa Fe v manjšini. Nič čudnega ni, če «o se že delj časa širile vesti, da namerava "concordancia" položaj v omenjeni ^rovin ciji tako spremeniti, da bo zanjo bolj ugoden. Edina možnost v tem pogledu je bila intervencija. . Po 5. členu argentinskega osnovnega državnega zakona si vsaka pokrajina določi sama svojo ustavo, ki mora temeljiti na republikanskem repre zenfativneni sistemu ter temeljiti v splošnem na načelih o demokraciji in svobodi, ki jih proglaša osnovni državni zakon. Osrednja vlada sme intervenirati na ozemlju pokrajine saino v slučaju, da je treba zagotoviti republikansko vladavino, da je treba izgnati vpadnika, ki je prišel iz druge države ali pa iz druge pokrajine, ter na zahtevo pokrajinskih oblasti, če so bile nasilno odstavljene potem upora. V pokrajini Santa Fe ie že tri leta v veljavi nova ustava, pa so ji šele sedaj konservativci izsledili izvirni greh. Ustavo je bila odobrila ustavodajna skupščina, ki je bila sicer pravilno izvoljena, a je bila zaključila svoje delo šele po preteku roka, katerega ji je bila določila pokrajinska zakonodajna oblasti Konservativci se-daj trdijo, da je ustava pokrajine Santa Fe neveljavna ter da so tudi oblasti, ki so bile izvoljene na podlagi te ustave, protipostavne. Iz teh razlogov je senat zavlačeval odobritev mandata senatorja Bordabe hereja, ki je bil izvoljen od legislatura pokr. Santa Fe; senator je bil, kakor znano, umorjen na tragični senat ni seji, za njegovega namestnika pa so v omenjeni pokrajini izvolili dr. Parero. Senatna večina pa tudi tega mandata ni nameravala odobriti, marveč je hotela izrabiti priliko za to, da spro ži debato p ustavnosti santafeških oblasti. Napredni demokrati so zavohali manever in ker vedo, da ima "concordancia" večino v federalnem parlamentu, so ga skušali preprečiti: dr. Parera je podal ostavko. Konservativci in njihovi prijatelji pa so niso hoteli podati. Tik pred za-ključkcm zasedanja so predložili in o-dobrili zakonski predlog za intervencijo v pokrajini Santa Fe. Osnutek so brž poslali tudi v kongres, ki pa ni mogel o njem sklepati, ker spet ni bil sklepčen. Kmalu pa so se razširile govoric«, da bo do intervencije ven- darle prišlo ter da jo bo odredila vlada potom dekreta. Vest o tej ofenzivi proti samoupravi pokrajine, je izzvala v Santa Fe, v Rosariju in drugih mestih veliko o-gorčenje. Vršile ko se protestne mani festacije in proglasil se je tudi splošni štrajk. Prišlo je tudi do nekaterih izgredov in je množica napadla s kamenjem uredništva nekaterih listov, ki so na strani "concordancie". Vlada ie takoj poslala v Santa Fe in Rosario vojaška ojačenja, ki naj preprečijo hujše izgrede. "Kolektivi" spet vozijo Kolektivni avtomobili so začeli v to rek spet voziti. Stavka je bila popolna in pridružili so se ji tudi nekateri uslužbenci avtobusnih podjetij. Zakon o takozvani koordinaciji prometnih sredstev, ki je bila povzročila stavko, je za sedaj obtičal v senatu. Višja zbornica ie namreč sklenila, da ga letos ne vzame v pretres. Nesreča v Núñezu V zadnji številki smo poročali, o zrušitvi stavbe, ki so jo gradili na križišču nlic# Republiquetas in Cabildo. Po prvih vesteh je n efe reč a zahtevala šest življenj, ranjenih pa je bilo deset delavcev. Naslednjega dne so pa našli med ruševinami še dve trupli in je torej število žrtev naraslo s tom na osem. Stanje ranjencev, ki se nahajajo v bolnišnici Pirovano, se boljša. Domnevajo, da je nesrečo povzročil slab material, oblasti vodijo preiskavo, da doženejo na koga pada krivda. "Tabor" ' Nocoj ob 8.30 bo članski sestanek v društvenih prostorih. Udeležijo naj se ga vsi! Predsednik. Družabna zabava Kakor smo že javili, bo jutri, v nedeljo popoldne v "Taborovih" prostorih, ul. Paz Soldán 4924, družabna zabava. Kdor rad preživi nekaj uric v kragn rojakov, naj p rile! KROJAČNICA " Triestina " izvrši obleike vsake vrste iz najboljšega blaga tet po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 - BUENOS ARES - 25 de Mayo 149-59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES CHILE BRASIL PARAGUAY Mercado de Abasto SANTIAGO Corrientes 3223 VALPARAISO Rio Santos SAO PAULO C. p res. Franco' ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost tn primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke baste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtofineje, najhitreje i najvarneje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: Kam naj Vam pašiljnjo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poñto.-ki Vum jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od 8yi do 7 zvečer; cb sobotah do 12J-4-SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE Hitra pošta 'oštne zveze med Evropo in Argen-•tinijo se v zadnjem času močno boljšajo. Tukajšnji dnevnik "El Mundo" je na pr. te dni naznanil, da je prejel \ šest dneh dopis svojega dopisnika iz Prage. Kdo je kriv? Po v saki vojni iščejo krivca. "Ivdo je povzročil prolitje krvi?" to vpra-šonje se ponavlja po vsakem klanju. Tako tudi po chacovskcm. Mirovna konferenca, ki zaseda v Buenos Aire-su ter ima sestaviti mirovno pogodbo •úed Bolivijo in Paraguayem, je v soboto sklenila imenovati posebno komisijo, ki naj ugotovi, lulo je kriv, da se je v Cliacu prelivala kri. V komisiji bo en Rolivijec, en Paragvajec in en Ševernoamerikanec. Voz v plamenih V soboto ob 10. zvečer so neznani ljudje zažgali v Villi Luro, na postaji Vzhodne železnice, železniški vagon. Dasi so bili gasilci kmalu na licu mesta je vez popolnoma zgorel. Plameni so deloma poškodovali tudi čakalnico in nekatere druge naprave. Tekem štrajka lastnikov kolektivnih avtemobilov je bilo. izvršenih tudi nekaj drugih napadov na tramvaje in cmnibuse. Policija je aretirala mnogo oseb, a jih je pozneje izpustila, ker jim ni mogla ničesar dokazati. Obsojeni kaznjenci - Oktobra leta 1933 so se v kaznilnici, ki se nahaja v ulici Caseros, uprli kaznjenci. Naskočili so paznike ter jih tri umorili; v spopadu je padel tudi eden izmed kaznjencev. Proti napadalcem je bilo uvedeno postopanje, ki se je sedaj zaključilo z obsodbo: pet napadalcev je bilo obsojenih na ječo od 8 do 22 let. Preskrbljeni so sedaj za daljšo dobo nego jim je bilo prvotno namenjeno. Zahvala Janez Miklič iz Grasupelj, o katerem smo pisali pred nedavnim, nas je obiskal ter sporočil, da se še ta teden odpelje v domovino. Prosil nas je, naj sporočimo, da se iskreno zahvaljuje za pomoč vsem cenj. daro-valkcm in darovalcem, ki so prispevali za kritje njegovih potnih stroškov posebno pa Izseljenskemu društvu "Tabor". Želeli smo mu srečno vožnjo in pa dema več sreče, nego mu jo je naklonila tujina. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dor'-ego 000 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 <41 Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de F al ico v Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Aivarei 2181 U. T. 69 Iva Paternal 1728 ¿i*************************** V REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih dn športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM Spopad med policijo in tolovaji Policija je te dni aretirala v Avella nedi nekega Alberta Dahla. Pri zasliševanju je priznal, da spada k tatinski družbi, kateri načeluje José Pena, ki se sedaj skriva pri nekem Carlo-su Pas os u v Lanúsu. V ranili jutranjih urah je policijski oddelek obkolil hišo, kjer se je skrival Pena, pa ni imela preveč sreče, ker je tatinski vodja s svojim pajdašem zbežal možem postave prav prod noscin. Pasos je kar naenkrat izginil, kakor da ga je prždla zemlja, Peno pa so policaji videli, ko se je zatekel v neko hišo, kjer je stanovala (M-letna starka s svojim sinom. Ko je Pena vdrl v njuno hišo, je sin pobegnil in srečno pritekel do policajev, dasi so mu nas-nroti švigale krogle. Pena je začel streljati ter s® je delj časa upiral. Ko io pa videl, da ne bo več mogel dolgo kljubovati, je >zir.rabil starko, jo nrisilil, da je stopala pred njim ter °a ščitila .h svojim lastnim telesom, Na ta način je hotel pobegniti. Ko sta so pa starka in tolovaj prikazala na vratih, so počili streli, ki so oba podrli na tla. Tolovaj je bil na licu mesta mrtev, a mrtva ie obležala tudi uboga starka, ki ni imela pri stva vi nobene krivde. Oblasti so uvedle preiskavo in bodo nolicaii imeli naibrž še hude sitnosti -radi tega dogodka. Podporna društva oproščena vseh davkov Potom finančnega ministrstva je vlada objavi-la s posebnim dekretrm zakon, ki oprošča podporna društva vseh davkov. Zakon, ki nosi štev 11 209 določa, da bodo morala ta društva zadoščati naslednirn nogoiem: imeti ju-ridično osebnost; njih glavni namen mora biti podpiranje č'anov oziroma vzajemna pomoč med niirni; društvena sredstva morajo biti namenjena predvsem pravkar navedeni svrhi; vodstvo društva fee mora redno obnavljati na občnil zborih č'anov; sprejemati moraio brez pridržkov kot čla ne vsakega Argentinea itd. I. Obletnica XXXH. Medna rodnega evh. Kongresa Kakor smo svoiečasno že objavili na tem mestu, glede programa prve ob-1 ntnice Mednarodnega F.vharis^čnega Kongresa se ie isti zelo izprrmenil. Za na-s Slovence pride v r>oštev v prvi vrsti uedflMa, dn«; 6. oktobra ki 1»! o-henem tndi SlovensM EvharfsH*ni dan, na kar se ponovno opozarjajo vsi slovenski katoliki, da se zamo-r"'o udeležiti teca dne svete maše ob 10. uri v cerkvi sv. Neže na Paternalu. Dne 12. oktobra, to ie ravno na dan obletnice zakliučka F.vhar. Kontrresa, «e priporoča vsem rw'rm in fantem, da se udeležilo pon+ifiknlne «v. maše ob pol 0 uri na P'a?a 'de Mavo. Zraven zf^ovinske piramide bo prvt^, vlien oltar, pri katerem bo t"kaišn'i nadškof služil sv. mašo. Med Sv. mašo bo 50 d"hovpiVov delilo sv. obba-iilo za moške. Priporoča se vsem tistim, kateri niso poorei motili on™» viti spovedi, rta bo v istem čosu v hff'nü katedral) pa raznola0^ veliko št°v!10 spovednikov Tsteera dne ob 3. popol. =e vrši iz Plaza de Mavo po Av. de Mavo na Plaza Concreto svečana pro resi'a, kolere s» mieietfj indi ffm predsedplk tnka;šnie RonnhHke. Oral. j\vooic+in P. .Ti'pt.o v spremstvu številnih škofov. (lipiomateknv vlade. Kakor lansko leto. bo t.udi le+os tsorleWalo okronr W00 člipov nomožne polieiie, tako da bo reH popolnima zpontovl'en 'Tokrat se mi Slovenci svečane procesije ne Obiščite Krojačnico L. USA J 9 V zalogi ima vsakovrstno pomladansko f blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • CARMENDIA 49 7 3 Bs. Aires — Paternal Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE TN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ŽA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. Kialj Pet:r II., mladi vladar Jugosla vije, .Ukan v kraljovskasi vrtu svoj rejstni dan, 6. septembra t. 1. k ^ * Tir ★ i* ★ # * & IZ CORDOBE Društvene vesti Kakor je ž«e gotovo znano našim tukajšnjim izseljencem iz oglasa v "Novem listu", bo dramski odsek "Iskre" spravil na oder zanimivo.delavsko tragedijo v štirih dejanjih "Kamnolom". Za to priliko hočem na kratko, vsaj v glavnih potezah, napisati vsebino igre, ki je ena najboljših del sedanje dobe, tako da bodo tudi naši izseljenci nekoliko poučeni o njej. Prvo dejanje se vrši v Milanovem stanovanju. Milan se je poročil že pred osmimi leti z Lizo, ki je stregla njemu in cčetu Adamu z vso skrbnostjo ljubeče žene, skrbne in dobre neveste. Pozneje pa je postala napram obema brezbrižna in nemarna. Milan je to o-pazil, pa tudi njegovemu očetu ni o-stalo prikrito. Slutila sta nekaj strašnega in groznega. Liza je hodila stre-či Alfredu, ki je bil obratovodia v kamnolomu. Vzel pa jo je v službo le radi njene lepote. Začela je ljubiti Alfreda, ki jo je izrabljal v zadoščenje tvoji pohotnosti celo na Milanovem drmu. To grešno življenje ni ostalo prikrito. Adam ju je zalotil v objemu, ko je prišel z dela. Alfred je odšel, Lizo pa je hotel tast radi nezvestobe zaklati; v poslednjem trenutku so je pa premislil. .........................................................HltHIIIII....... udeležimo kakor lansko leto, ker bode dovoljeno kot častno spremstvo za stavam samo 4 osebam. Vsi ostali se naj udeležijo procesije z ostalimi sku pinemi, kakor kemu kaže. Na Plaza Congresu bode prstavi j on oltar, pri katerem bo papeški nuncij monsig. Felipe Corteso podelil vernikom blagoslov z najsvetejšim. Ta dan ob 2. uri popoldan bo na Avenida Costanera in Dorrego blagcfilavljen temeljni kamen za Votivno cerkev. V temeljni kamen bo točasno vstavljen kamenček, kateri je prispel te dni iz Rima z aviionom, blagoslovljen po Sv. Očetu Piju XI. Ta akt se izvrši bolj privatno in bo kvrnoval državni predsednik. Takoj po obavljcnrm blagoslo vu kamna, se celokupno spremstvo predsednika Republike poda na Plaza de Mayo, da prisostvuje svečani procesiji. Dal Bog obilo blagoslova vsem udeležencem. Fr. Lakner, tajnik D.Ž.R.V. Maša na Paternalu. Jutri ob 10. uri bo na Paternalu sv. maša 13 slov. petjem. Drugo dejanje se vrši v komnolo"1 Delavci in delavke počivajo: opo'd® ski odmor. Pogovarjajo se o krU'j¡ postopanju obratovodje. Delavci dejo na delo. Nastopita Alfred in P ' nik, ki ovadi prvemu nekatere d®1^ ce, kateri vodijo uporno gibanje P.j ti tiranu Alfredu. Alfred pozove lana ter mu pove, da je premešaj oddaljen kamnolom. Milan ne slišati o tem preirleščenj u, ker je pričan, da ga hoče premestiti , radi Lizo, da bo lahko »^^'ur njo občeval. Med govorom 60 - -— -U razburi in hoče Alfreda P0™. v zrak z dinamitno patrono. silno rt Alfr«1' _ „ ............ r_....... ' |. •pobegne, Milan pa se sesede na in govori sam s seboj. Tisti dan ]e za Milana usoden: dinamitna P8 - na se je razpočila ter ga tako h" j. ranila, da so ga morali prenesti v nišnico. Ali" Tretje dejanje se spet vrši na j novem demu. Oče Adam srni s 9.' ¡j govori in grozi ter razmišlja, kal ^ naredil z Alfredom. Še tisti se je Milan ponesrečil, je Alfred ^ žal, ker se je bal osvete delanj Liza ugovarja tastu, ki pozne!" , de na delo. Med tem se Alfred v Liza ga sprejme z objemom in P j h'm. Prinesel ji je darove in I likerje; napol pi'ana gre Liza P° lana, da bi v Alfredu vzbudila " sumnost. Svoj namen tudi doseže. ^ ian je grozen, kakor blazen diy'®'^ Alfred ga hoče z no'žrm zakla*1-pa ga prelvti; s silovito kretnj" J ga nož Alfredu iz rok ter ga $ , v svojega lastnega moža. Nate 1 zbežita. Adrm se vrne z nočnega ! in ko zagleda sina mrtvega, I plaka .ob njem. ^ Četrto dejanje se vrši pred A" vo vilo. ^ Liza je po umoru svoiega vi-bežala k Alfredu, misleč, da j°-de s seboj. Pa se je varala. ' [.»t'' ga je, on pa ni hotel ničesar |¡ü* ker se je zavedal, da je njegov»^ b-ca postala morilka svoiera 'a.c moža. Od daleč se oglasi vpiti« žica Mudstva Alfred iz strahu '^i« Poiaviio so delavci, oboroženi ® (ji» divi, ženske so med niimi. na ¡f stooa Adrm. n-ror.en v svoii bo'^' «je sovraštvu. Prišli so. da «e m"' nad Adamom, a najdejo le I¿7X>' * Irfl t1 Kakšen je pa konec te delava indije? ^ Pridite na prireditev in boste videli! Z mirnim srcem se lahko zatečete ZASEBNO KLINIKO ssg Calle Ayacucho 1584. — U. V VSAKEM SLUČAJU^ Ko čutite, da Vam zdravje v r¡¡ne Našli boste v naši klin ¡ki sPeci"Z'[1iéK<, zdravnike in najmodernejše zdra^. K-naprave. — Upravitelj naš rojak VELJANOVIČ |K9. NaSa klinika je edina Slovarska B'skll)o, ki sprejema bolnike v popolno °s in sicer po jako zmernih cenah-Izvršujemo tudi operacije (ein< Poseben oddelek za vse ženske ^ ruacucM uuueici\ ¿d voc «-- n . 14,-ZO- in kozmetiko. Sprejemamo oa f NOVI LIST Stra» A illllllll i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ^lllllll'llllillll!¡!!lllll!ll!ll¡|||||||||||||||||| l¡lllllllllllllll||||||||!lll!lllllllllllllll|||||l!|||llll||||||¡|||!||!|||||^ VESTI IZ DOMOVINE angleški glas o sta liscu jugoslavie v abesinski vojni Veliki londonski list 'Moming Post'. '' objavil prejšnji mesec daljši dopis mojega beograjskega poročevalca, ki !,lzglablja o stališču Jugoslavije na-1'i'av jtalijansko-abesinskemu sporu. i'oroCeváloc pravi, da so vladni krogi Mcer zelo rezervirani, ker bi se ne '"'teli zameriti sosedni državi, t. j. I-'«Iiji, vendar pa tla je javno mnenje '"Nočno na strani Zveze narodov ter ''i simpa f i žira z angleškim zadrža1-"jlBin. 'Jugoslavija spada med manjše ev-'«pske države ter zahtevajo radi tega "i'no lastne koristi, da podpira Zve-h\ narodov, ki na podlagi svojih pra Vl' jr.inči za nedotakljivost sedanjih "(,j v Evropi. Zato vidijo Jugoslovani ' ¡sadržauju Anglije resen poskus, da Sf: Zveza okrepi ter da se Evropa zdru proti napadalcu, ki hoče prekršiti hlevski pakt. * Mezerviranost jugoslovanske vlade bila pred več tedni še upravičena, A,'r no se takrat še vršila pogajanja o I "'donavskem paktu, s katerim se je "nel izpolniti rimski dogovor med ^"ssolinim in Lavalom. Francija je 'Hkrat kazala še mnogo zanimanja za itranitev in izvedbo tega dogovora ^ zato je bilo zadržanje Male antan-" -t- in torej tudi Jugoslavije — ranljivo. V zadnjih tednih pa se je položaj te '"eljito spremenil. Francija je sedaj strani Anglije in Laval jo menda |; opustil misel na rimski pakt in podonavsko pogodbo. Izbirati je imel 4 med Italijo ter med Anglijo in Zvezo narodov, pa se je odločil tako, kakor £ bil pričakovati in kakor so narek-interesi Francije. Zato tudi pri Mali antanti ni več "le rozerviranosti v abesinsko-itali-)ansikem sporu, marveč so njeni zas-'°Pniki pred nedavnim v Ženevi jas-"o povedali, da bodo podpirali Zvezo Uarodov in ukrepe, ki jih bo odredila 1'i'oti kršitelem ženevskega pakta — ¡"'oti Italijanom. Mnogo komentarjev ie vzbudila vest " Pagajanjih med Jugoslavijo in An-«i}0, ki želi, da bi ji naša država do-v°lila zbrati en del sredozemskega voj Uega brodovja v Boki Ko torek i. Tak-s"o oporišče, kaikršno je kotorski za-'iv, bi bilo za Anglijo velikega pome-'la za slučaj pomorskih pa tudi letalcih operacij proti Italiji. Nadaljnjih Vesti o pogajanjih ni, vendar pa lah-k> z gotovostjo sklepamo, da sporazumu med Anglijo in Jugefslavijo v tem vPrašanju ne bo težko doseči, poseb-»odaj ne, ko sta se Anglija in fran sporazumeli glede zadržanja v UaUjansko-abesinskem sporu. Iz Rusije se je vrnil v. Negoslavce pri Vukovarju se je >¡1 iz Rusije bivši vojni ujetnik To-firujič. Ko je izbruhnila svetovna H 'eta „ 'in.a, so ga odposlali v Galicijo in 4 101« so ga zajeli Rusi. Doma je íHistil mlado ženo in hčerkico. — 1'ii N •°be H. !'ie vesti ni bilo o njem celih 19 Sena je pač smatrala, da ji je Padel v vojni, pa se je poročila Jlrugo. Tudi hčerko je našel že poro Cri0> ko ee je sedaj vrnil. *I¡So v Negoslavcih je našel povrat-lllt v popolnem redu, ker so mu jo '•Val¡ sorodniki. .Grujió je že skoro |)0p°lnoma pozabil svoj materinski je-^ i« se je tako zelo porušil, da se 8 težavo sporazumeva s svojimi s°VašČani. Valerio Godina konstrukter zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in Preuredbe v«s e h vrst Velika izbera modernega mozaika 12 T 50 Paternal 1925 Proti goloti Tujski promet v Dalmaciji se vedno bolj razvija, s tujci pa prihajajo v deželo kajpada tudi razne navade in razvade. Tako se je začela v jadranskih kopališših vedno bolj širiti tudi ona ženska moda, ki vedno več kože razkriva in je vedno manj zakriva. Škof dr. Carevič je v Dubrovniku dal pobudo za pokret proti škandalozni goloti, ki jo "uvažajo" v Jugoslaviji razno turistinje. Pred nedavnim pa je še zabranil vstop v cerkev sv. Vlaha nekim damam, ki niso bile dostojno oblečene. Nesreča V mostarskem državnem rudniku se je dogodila v začetku septembra težka nesreča. Ko so spuščali rudarje na dvigalu v rov, je dvigalo s takšno silo butnilo ob tla, da je bil eden iz med dclavcev takoj ubit, pet njegovih tovarišev pa je bilo ranjenih. KRVAV SPOPAD Na državnem posestvu v Reljah se je dogodil dne 27. septembra krvav spopad med tamošnjimi kmetovalci: spopad jo imel tragične posledice: tri osebe so bile ubite in večje število jih je bil ranjenih. Beljsko posestvo je bilo svoj čas last avstrijskega nadvojvode Friderika. Po vojni je jugoslovanska vlada posestvo zaplenila ter ga postavila pod upravo domačih oblasti. Pred nedavnim je uprava najela za poljske dela večje število kmetov iz Bosne in C.rne gore, ki so se ponudili za prav nizke .mezde. Domačinom to seveda ni bilo po volji. Protestirali so proti takšnemu načinu nižanja plač in več krat je prišlo do sporov, ki so kon čno dovedli do krvavega spopada, ki so je izvršil pretekle dni. V vasi Gabrovas se je vrčila pred krat kem neka slavnost. Spet je prišlo do prerekanj in demačini so s silo hoteli pregnati iz vasi skupino 40 poljskih dclavcev, katerih navzočnost jim ni bila po volji. Omenjeni delavci so tedaj začeli groziti, da zapalijo vas. -— Gabrovčani so začeli klicati svoje ljudi vkup s tem, da so začeli na vso moč zvoniti. Ko so delavci videli, da se zbira vedno več ljudi iz sosednih krajev, so so zatekli v neko hišo ter se tam za-barikadirali. Vaščani so jih obkolili in vnel se je srdit boj, ki je trajal več ur. Končno šo se morali delavci podati. Vaščani so vsakega zvezali ter iih pozneje predali žandarjem. Trije delavci so bili v boju ubiti in na obeh straneh jo bilo poleg tega še petnajst ranjenih. STRAŠNA NESREČA V RTANJSKEM PREMOGOV NIKU V enem izmed Rtanjskih premogov nikov v Južni Srbiji se je dogodila pretekle dni težka nesreča. Premogovni plin je povzročil eksplozijo, ki je zahtevala — po dosedanjih vesteh — dvajset življenj. Začela se je nemuderna reševalna akcija in mnogo rudarjev, ki so jih bili plini že omamili, so rešili prav v zadnjem hipu. Nekateri izmed ponesrečencev kažejo znake nevarnega za-strupljenja potom plinom in je njihovo stanje nevarno. Pretresljiva nesreča je naredila v vsej državi globok vtis. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroca 1275 Dock Sur1 ROJAKI!! pri živcu v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL 21VEC paternal Osorio 5085 Obmejna lovišča Ko je Italija urejala svojo lovsko za konedajo, se je združenim naporom vseh lovskih krogov v Julijski Krajini in na Tridentinskem končno posrečilo, da se je v teh pokrajinah o-hranil stari sistem, to je sistem občinskega lova, izvrševanega v zakupu pod nadzorstveni javne oblasti, v nasprotju s sistemom prostega lova. V alpskem predelu se pričenja to 8. septembra in se končuje 15 decembra. Ker se torej bliža letošnji lov objavlja tržaška pokrajinska lovska komisija glavna določila novega lovskega zakona. Zanimivo je določilo o obmejnih loviščih. Tod sme loviti le tisti, ki ima vrhu vsega šo posebno dovolje nje pokrajinskega prefekta. V tržaški pokrajini so proglašena za obmejna lovišča nc samo lovišče v Bukovju in Postojni, temveč tudi v Slavini, Hrenovkah, Šempasu na Krasu in posebni predpisi veljajo še za občine Šmihel pri Postojni, Senožeče, Košana in Dolino pri Trstu. Vesti z Vipavskega V Kasovljah je pri Milanu dvakrat gorelo v osmih dneh. Prvi krat je zgorela nova stavba, takozvana "štala", ki je bila okoličanom prav dobro zna na, saj se je v njej vršila marsikatera prireditev v časih, ko so naša društva še smela delovati. Osem dni kasneje je spet nastal požar, ki se je bliskovito razširil ter u-ničil stanovanjsko poslopje in mlin. Tekom dveh ur je vse pogorelo. Stanovalci so se v zadnjem hipu rešili s tccn, da uo skočili skozi okno. Prav ničesar niso utegnili rešiti. Požar je popolnoma uničil tudi motor. V plamenih je zgorelo tudi ¡100 kvintalov žita. Vzroki požara niso znani. Lastnik ceni škodo na 200.000 lir. Kakor drugod, tako je tudi na Vipavskem draginja vedno večja. Višanje cen je tem bolj občutno, ker je bila letošnja letina izredno slaba radi dolgotrajne suše. Šele v drugi polovici avgusta je prišlo nekaj dežja, tako da se je grozdje popravilo in bo ponekod tudi turšica še rešena. Drugih pridelkov pa je tako malo, da ponekod niti za seme niso pridelali. — Krompirja, ki je tudi važen vipavski pridelek, bo letos prav malo; suša je pritisnila nanj tako, da je zolo droben. Elektrifikacija železnic Listi so objavili tako zvani koledar fašističnega režima za prihodnje leto, v katerem so našteta poleg fašističnih manifestacij tudi vsa večja iavna dela. Za tržaško pokrajino je na vedeno, da bosta elektrifikacirani pro gi Trst—'Videm in Trst—Posto.ha. Goriški dobrovoljci lldruženje goriških dobrovoljcev je sklenilo na posebnem izrednem občnem zboru, da se daje režimu na razpolago za vojno v Afriki. Vpisovanje dobrovoljcev se je takoj pričelo. Slovenska gostiln? "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Krogliščc in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za nhlsk se vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estévez 499 — Avellaneda ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Alresu z dolgoletno prakso v porodnišnicah, se pn poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383 Kako se poslavljajo naši fantje Po "Istri" posnemamo naslednje podrobno poročilo o dogodkih, ki so v zvezi s postavljanjem naših fantov letnika 1911 v Gorici: GORICA, avgusta 1935. Poročali smo že, da spremljajo zlasti v Gorici, naše fante, ki odhajajo na abesinsko fronto, vedno velike množine ljudi; ker se to često dogaja, so so naša poročila navadno križala in ni bilo v vsem popolnega in jasnega vpo gleda. Zato hočemo danes podati na kratko poročilo o dogodkih, ki so se razvijali ob odhodu' največje skupine slovenskih fantov iz goriške okolice. Ta dogodek, ki se je razvil v pravo manifestacijo in ki je globoko odjeknil med ljudstvom, bo ostal zlasti oblastem glasen memento. Takoj v začetku moramo povdariti še vedno izredno in veüko nenaklo-nnjenost ter šovinizem fašistične organizacije napram našim ljudem. Zlasti iašisti, ne tako vojaki in ostalapoli-cija, so namreč skušali na najbolj bru talen način motiti naše ljudi ob po-slavljanju. To dejstvo je vzbudilo med samimi priseljenimi Italijani precej ogorčenja in je imelo tudi posledice, ker, kakor pravijo poročila, so ubili Italijani sami pri javnem vrtu v Gorici par dni po tej manifestaciji enega fašista in enega ranili. Ker oblasti o tccn molče, nismo mogli kontrolirati do sedaj tega poročila, vendar u-pemo, da bomo lahko v kratkem točno poročali ali odgovarja to resnici ali nc. Kakor smo v začetku omenili, se je ob slovesu 11. letnika v Gorici razvila prava manifestacija. Slovenska godba iz okolice je na čelu ogromne po-vorke spremljala fante do Gorice. Iz vseli vasi iz okolice in gora se je zbra lo okoli 500 do 000 nabornikov. Šli so skozi Volčjo drago, Št. Peter in po cesti so se jim pridruževali vedno tudi ostali domačini. Do Št. Petra je vsa povorka štela že nad 3000 ljudi. Od tu se je razvijala z godbo na čelu, ki je igrala domače koračnice, in ob prepevanju domačih pesmi do Podturna. Vsa ta množica je ustavila ves promet. Pri Podturnu jim je prišlo nasproti več avtomobilov goriškega fašja, v katerih ao bili miličniki in pa tajnik goriške policije. Šofer prvega avtomo bila, ki je znan pretepač, je napadel takoj enega iz godbe in mu razbil godalo. Toda moral se je ves krvav u-makniti. S tem napadom je prišel pre tep in miličniki so se morali s svojimi lukzuznimi avtomobili kmalu u-makniti in bežati. Povorka je šla dalje. Kmalu je naletela na karabinerje, po številu okoli 40 ki ao pa popolnoma drugače nasto pili proti ljudem. Pomešali a o se med fante in ljudi, ter mirili. Vendar pa niso imeli ničesar miriti, ker so naši ljudje popolnoma brez izzivanj in mor no nadaljevali pot. Kapetan karabi-nerjev je stopil pred godbo in tako so nadaljevali mirno pot do goriške-ka korza. Tu pa so bile vse ulice zastražene po fašistih, ki so z izzivanjem zopet hoteli pretep. Slišalo se je vpitje — Dol s Slovenci! — Dol z izdajalci! — itd. Naši se sprva na to niso ozirali in so dalje prepevali domače pesmi ter skušali mirno nadaljevati pot do kolodvora. Vendar pa so se sem pa ija gruče med seboj udarile, čeprav fašisti niso imeli pravega poguma, ker so se bali prevelike mase. Pred kolodvorom so čakali in stra-žili vojaki, ki pa niso delali nikakega nasilja. Pustili so na kolodvor le na- NAROČITE SE NA "Novi list" bornike, ostali pa so se v manjših skupinah vračali. Med tem so opazili tablo, ki so jo nosili na čelu povorko •n ki je imela spredaj napis "Živijo letnik 1911", zadaj pa karikaturo opice, ki kaže osle. To je razjarilo miličnike in povzročilo pretep, pri katerem je bilo več nevarnih ranjenih. Še dol-To so se poznali krvavi sledovi od pre tepa na cesti. Radi pretepanja je bila cesta pred 'distretto militare" skoro vsa krvava. Neki višji oficir, ko je videl nezasliš-no pretepanje nedolžnih fantov, je fašiste prosil naj že vendar odnehajo, kar seveda niso storili. Ena skupina, ki se je vračala domov, je šla po cesti pod železniškim mostom proti Štandrežu in Mirnu. Pri železniškem mostu jo je čakala patrulja miličnikov, ki je ustavila proga in ga pretepla z bikovko. Ostali, ki so nato prišli na pomoč pretepane-:nu, so potruljo z lahko razgnali. V Mirnu jih je čakala druga patrulja, a ta se je v bojazni za svojo kožo umaknila in pustila fante pri miru. Zvečer so prišli na treh avtomobilih v Miren policisti, ki pa šo se kmalu brez posla vrnili. Karabinjerji sami po vaseh ne delajo velikih sitnosti in nasilja, pač pa so razjarjeni fašisti. Ker se vojaške oblasti boje od te daj nadaljni.Ii «ličnih dogodkov, so pričeli nabornike klicati posamič. Vendar pa to popolnoma nič ne tne>ti ljudi, da ne bi teh fantov «premijah na kolodvor v večjih skupinah. Tako je na pr. nabornike 12. letnika iz št. Petra spremljalo v Gorico okoli 100 fantov. Seveda je prišlo do pretepa s fašisti in tudi do zasliševanja. Taki dogodki se vrste sedaj skoro stalno in ni dneva, ko se podajajo fantje v vojsko, da ne bi prišlo do večjih ali manjših incidentov. Do po-polne jasnosti prihajaja zdaj nas protje med obema elementoma v Go-rici, ki so ga toliko časa skušali pri krivati. Ni čudno, da se ob takih prilikah nekako ponavlja zgodovina, ko se sliši po goriških ulicah spet prepevati znano pesem: "...saj Gorica je slovenska..." ENAR ZA V EVROPO Če ste primorani poslati denar v Evropo, imate način, da to izvršite po ugodnih pogojih in z največjo varnostjo. Mnogi izmed Vaših rojakov se poslužujejo našega načina nakazo vanja, in sicer: ZRAČNIM, MORSKIM ter BRZOJAVNIM in EKSPRESNIM potom. Za kaj ne pridete enkrat osebno, da se prepričate o točnosti in udobnosti našega poslovanja? NAŠ JUGOSLOVENSKI ODDELEK je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11., in postrežejo Vam uradniki Vaše narodnosti, ki znajo tolmačiti Vaše želje ter jim ustrezati. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) VARNOST — HITROST — ZAUPANJE — VLJUDNOST laPBWPW^^awwEPí BWW1 »wiimfHHw "i'iwmu KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela , Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 69—»27t ■ v i NOVI LIST '^xs/^ocv/z^cs/zs: c^sy^s^ssy/^ K ZA POUK IN ZABAVO "S s K O KASLJU Gotovo ti je znano, kaj je kašelj. Ne veš pa podrobnosti glede njega: kako se sproži, kako odigra; kaj telo s kašljanjem hoče. Kdaj je kašelj koristen in potreben, kdaj odveč, škodljiv? Kašelj nastane takole: V grlu ali prsnem košu nas nekaj podraži, poše- geta (podraženi so ondotni živci); ta i posebne nevarnosti za zdravje. Seve-Šepet pa sproži po živčevju sledeče po- da kadar sumimo resnejšo bolezen, nju prekuhati. Ljudje naj se bližajo kašljajočrmu kužno bolnemu le na dva metra razdalje (razen strežne o-sebe in zdravnika). Kašelj sam po sebi še ne pomeni resne bolezni. Kašljamo namreč tudi pri povoljnem zdravju, če kai moti sluznico, ki pokriva notranjščino dihal od grla navzdol. Majhen prehlad v grlo ali kapnik nas včasih močno draži h kašlju, a pri tem navadno ni zgraditvi Panamskega prekopa, je 219 metrov visok, pri tleh 195 metrov širok, v svojem vrhnjem delu pa meri v širini 13 metrov in pol. Pri gradnji so porabili 5 milijonov in pol sodov cementa. Stroški za zgraditev jeza, s katerim se je stvorilo ogromno umetno jezero, iso znašali 108 milijonov dolarjev. jave: pnsni koš (pljuča v njem) potegne najprej sapo vase, nato se grlo (glasilke v njem) zapro, prepona (to je mišična plošča med košem in trebuhom) so skrči in butne navzgor pljuča, hkrati se ves prsni koš naglo zoži, glasilke se znova odpro in v naglih, zaporednih sunkih udarja sapa iz pljuč ven skozi usta. Pri tem na-Mane za kašelj značilni zvok. S temi zračnimi vali prilete venkaj večji ali manjši drobci sluzi, gnoja itd. iz dihal (grla, sapnika, dihalnih cevk v pljučih). Včasih ec nam pri jedi ali pijači kaj "zaleti" skozi grlo, kakor pravimo. To pomeni, da so delci jedi ali pijače zašli mesto v požiralnik v grlo in nižje doli v sapnik, kar brž «sproži sunkovit kašelj, ki vrže tuje telo iz dihal ven. Kašelj je torej koristno delo našega telesa: odstranja nepotrebne primesi iz sopil. (Kihanje ie podobno delo, a zračni sunek gre tu skozi nos, ki ga pri tem čisti.) Kašelj je koristen, dokler služi v ta namen in s tem učinkom. Sedaj bomo tudi vedeli, kdaj je kašelj nepotre bon in škodljiv: kadar » kašljanjem nimamo kaj odstraniti, kadar je ka-Selj suh, prazen. Moker kašelj (z izmečkom) je pa potreben, toda dobro je, da kašljamo prav na lahko, brez sile, brez muke za srce in dihanje, če je kašelj količkaj težji, ga zadr-žujmo; z vajo se naučimo zamoriti 50 o|o kašlia. Suh kašelj načelno pomirjamo, ker takšen brez potrebe telo vznemirja, ovira dihanje, muči srce. Lažje kašlje (n. pr. pri lahkem prehladu in ka-taru žrela in grla) skušamo pomoriti ali omiliti z domač:mi sredstvi: toplimi čaji, ogretjem telesa sploh (ponoči morda s toplimi vlažnimi ovitki okoli vratu ali koša, ako je prehlad zašel vanj), Iizanjem prmernih bonbonov. Pri kašlianiu radi nabirania močno lepljive sluzi ali gnojne sluzi v dihalih skušamo trdo sinz omehčati z razn'mi prsnimi čaii, gorkoto, o-vitki okoli pns ležaniem. Pri povišani toplini je umestno ležanje. Pri kaš-ljaniu z obilnrn zlasti emoinim izmečkom. gledamo na to, da izkašljuie-mn na lahko, brez sile; pogosten kašelj tu zadržujemo. Da spanje ni preveč moteno, lahko zvečer vzamemo sredstvo za pcmirjenie kašlja. Pomni tale havodila: Nikdar ne kaš ljaj prosto v zrak, temveč v rob°c, a glavo pri tem zaokreni vstran, če so zraven tebe drugi lindie. Pljuvaj pa v pljuivalnik z razkužilrm. če si drma ali v javnem prostoru; če ni pliuval nika, unotrebi v ta namen žepni robec. Kužno bolni, zlasti ¡etični, na i nikdar, tudi izven drma. na prostem ne pliuieio na tla, temveč v pliuval-nik. žepni plfuvaln'k v ¿Vrn'nem nrl-moru v žepni robec; okuženo perilo treba varno shranjevati in pri pra presodi naj natančen pregled telesa zdravstveno stanje. Veliko je število bolezni, neznatnih do prav hudih, ki dražijo živce za ka-šeli, a ta ti sam še ne pove, kako in koliko si bolan. Ne vdajaj se maloduSnosti, če te kašelj že dalje časa muči, pa tudi ne zanemari se, zlasti dokler ne veš, kako je s teboj. Dr. Fr. Debevee NAJVEČJI JEZ NA SVETU Eno izmed največjih del moderne tehnike so pretekli ponedeljek na slovesen način otvorili v Združenih dr žavah Severne Amerike: orjaški jez reke Colorado, s katerim bodo sprrme nili velike puščavnate pokrajine v zelene pašnike in rodovitna polja; izra bili pa bodo tudi vodno silo ter po zmernih cenah dovajali elektriško e nereriio vpč miliionom,prebivalcev držav Calitornije, Colorada, Nevade, No ve Mehike, Utaha, Wyominga in Arizone. Poleg tega bodo uravnavali vodno stanie reke Colorado, tako, da je odslej omocročena redna plovba in bodo preprečna poplave. Velik kader inženerjev je celih deset let pripravljal načrte za orjaški jez, ki so ga potem gradili šest let. Pri delu je bilo zaposlenih na tisoče delavcev. Ženski kotiček :za hi*ne gospodinje Kolinska voda. 1|2 litra čistega špirita, 10 kapljic sivkinega (lavendje-vegaj olja, (>0 dok rožnatega olja dobro zmešaj. Po preteku treh tednov filtriraj in razredči z destilirano vodo. DROBNE VESTI ZANIKANA VEST O PORAZU V London je prispela vest, da so A-besinci porazili italijanske čete, ki so prodirale med Aduo in Adigratom,- V Rimu so to novico brž zanikah. OBSTRELJEVANJE ADUE V pozdnili večernih urah so Italijani začeli obstreljevati s topovi mesto Adua, in sicer s svojih postojank, ki se nahajajo severno od navedenega mesta. Tako javlja poročevalec "Ex-changc Telegrafa", Kako ravnaj v kuhinji Mnogo lažje je v kuhinji snago o-hraniti, kakor vedno na novo snažiti. Zato delaj s premislekom in pazi, da čim manj naimetiš in pomažeš. Pome ; staro 0ijnat0 barvo odstaraniš, ako gaj si s papirjem, krpami, raznimi ZII1cšaš 2 dela salmijakovega špirita posodami in košarami. Na golo mizo . z ] delom terpentina. Namakaj krpi-ne polagaj ničesar mokrega, emetne- co v to tekočino in drgni ž njo po ga ali umazanega. Najbolje je, da imaš madežu. Toda izmenjavaj večkrat kr-ploščo mize obito s pločevino, ki jo p¡co hitro obrišeš z mokro krpo. Ne trosi po tleh odpadkov zelenjave, papir, o- j Za made*e na rokah je kis izvrstno lupke i. dr. Za vse to imej zabojček, sredstvo. Da so roke zopet mehke in ki ga izprazniš, ko si končala s pri- gibčne, jih je treba potem takoj nama pravljanjem za kuho. če si pa po ne zati in drgniti z glicerinom, če so sreči kaj nasmetila, tedaj pometaj madcži zastarani ali močni, da ne iz-sproti in takoj ter ne hodi po nastla- Rinejo takoj, napravimo kašo iz slad-nih tleh. Ne polivaj tal s kakršnokoli koría in olJa ter drgnemo z njo-po tekočino, ne pokapliaj jih z maščobo, madežu. Koža se vam bo kmalu lepo Mnogo lažie je paziti na snago, nego 0¿ilSt'la. pozneje ¿oditi, pomivati1. y\ko se ti __ pomaže, pcmasti, počedi takoj, ko je še sveže in se da hitro odstraniti. Ne trpi v kurinji nikake navlake! PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo V oktobru: 6. Massilia 7. Oceania 8. Cap Norte 11. Arlan za Proti Evropi odplovejo V oktobru: 7. Gral. Artigas 8. Massilia ZA KRATEK ČAS štrajk Gospa: Če se ne motim, ste pred par dnevi kneli pri sebi tri ali štiri otrečičke? Berač: Tako je, inilostljiva! Pa so se mi zlikovci spuntali ter proglasili stavko, ker jim nisem hotel zvišati plače. Nemogoče — Torej se ne poročiš z Anico? — Nemogoče! Ona me noče vzeli, dokler ne plačam dolgov, dolgov »a Novi iez, ki ie največje delo, kari ne. morem plačati, dokler je ne vza-jih je bilo izvršenih v Ameriki po mem. # ★ # * ti ti Dvoje najbolj vplivnih mož na Ruskem: Stalin in Dimitrov, novi glavni tajnik Kominterna MODAS WILMA Nudimo cenj odjjamal- kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1(76 Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najno vejšem kroju| iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL Solls 1235 (blizu Consti-tucióna) — U. T. 23-7U02 "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — l!2 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mavo 606 MALI OGLASI BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Urnimi-« chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju PRIPOROČAJTE Novi list! ItHIMIIIIMIIIIIIIIIlIlMIliMilMIimillllHIllllMiiiMiiiiiiiiiuiiiii,,,,,,^ SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal LIMA 1217 U. 7. 23—3389 .......................................MIHI.......IIHIIIIIIIIIIII.......Illll Prodajalna jestvin in točilnica vina BRATOV KURINČČ Ul. Chiclana 3899, vocal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As. Naročila se sprejemajo tudi po telefonu. - Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. - Ob nedeljah vhod za CASTRO 2296. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj znatal svo.ie doboče in preteklo življenje, naj •• obrne n» priznanega grafologa. — í-dd^axiaje napisati lastnoročno ime i«« priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tueuman .686, B» Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku- DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson i« Saln-lerry. — Clínica General de Niños-Tinogasta 5744 UT. Liniera 54$ NAZNANILO. Sporočam, da sem »e preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimo nios, služkinje, sobarice Ud. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358» lililí I.....lil HI .11» HIIBIIH WÜMilll T* KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires (Paterna') KROJACN1CA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) ALEXANDER DUMAS: SULTANETA -KANOVA HČERKA Dasi sf je Ahmed kan prizadeval, da bi ohranil svoje dostojanstvo in svojo hladnokrvnost, kakor se «podo ii za dobrega muslimana v žalosti in ve sel ju, je vendarle objel Ammalata bega. Kakor da je grešila in iiče odpuščanja, je Sultaneta obenem s svojim ljubljenim objela okrog vratu svojega očeta, ki je oba pritisnil k sebi v skupnem objemu ter ju poljubljal z enako ljubeznijo. Kan je ukazal, naj izpusta jetnika ter naj zakoljejo vola in dosel kozlič kov, da bodo vaščani praznovali vrnitev Ammalata bega; in ko mu je t ! ponovil ono, kar je bil pripovedoval že Sultaneti, je Ahmed kan dal pok''-cati Neftalija ter mu je dejal: "Nobena senca ne pada nate. <*'.e hcčoš vstopiti v moio službo, boš ru>-čilnik mojih nukrov". "Hvala ti, Ahmed kan," ie odvrni' mladenič; "jaz sem C.eč in ne Avar. Prišel sem, da rmorim tigra, ki je žrl tvoje črede; ker i^ pa t'.trer pos?' nil, nimrm tu nobenega opravka več. Alah s teboj!" Nofali ie pristonil še k Ammalatu ter mu rekel: "Zbogom, tovariš! Rpfiunsi nariie. dokler bom živ!" In ko je šel mimo Sultanete, se jo priklonil in dejal: "Da nam boš vedno sveti'.a, zvezda danical" "Sedaj, Ammalat," je rekel Ahmed — ko so se vrata zaprla, "bodi nam dva krat dobrodošel! Po lovu na tigra, pride na vrsto lov na leva. Jutri krenemo proti Rusom!" "Joj!" — je žalostno vzkliknila Sui taneta. "Še naš čakajo žalest, obup in smrt! Ali ne bo še prenehala teči kri po naših gorah?" VI. Jeseni 1819, v času, ko so se vršili dokodki, o katerih pripovedujemo, so se bili Kabardijci in čeči opogumili, ker je bil general Skrinokov odsoten-fseč pet sto se jih je zbralo namenom, da oplenijo nekaTore vasi na druerem bregu Terek, da zajamejo nekoliko ljudi ter se polaste čred. Vodil jih je kabardi^ski vojvoda Džembulat. Ammalet beg je bil pravkar prispel k omenjenemu vojvodi, z Abm>-dovim pismom; lepo so ga sprejeli in gotovo bi mu bili poverili poveljstvo nad kakšnim oddelkom, ča 1-i med c-nVni roparji bil red ali pa če bi ime-li v svojih vrstah tudi redno voiaš-tvo. Pa ni tako; konj in osebni pogum odmerita vsakemu možu niegov prostor v boju. Edino, za kar čaka;o na povelje, je kje in kdaj začeti; ko se jo pa začelo streljanje, ne poznaj ■> nobenega povelja ali pokorščine, in boj preneha, kadar pač preneha. Ko je Džembulat opozoril sosedne vojvode, da se morajo udeležiti voj nega pohoda, je določil še kraj, kjer se imajo zbrati; in na dano znamenje je šel po vaseh klic: "Guaraj! Gua raj!", to je: "K orožju!". In v nekaj urah so se zbrali iz vseh krajev ka-bardijski in čečki konjeniki. Da se prepreči izdajstvo, ni nihče, razen vodje, vedel, kje bodo prenočevali in kje prebredli reko. Razdeljeni v male skupine, so hribovci dospeli v njim podrejene vasi ter so tam počakali, da se znoči. Skoro vsi vitezi so se nastanili v hišah svojih sorodnikov in prijateljev; Džembulat in Ammalot beg pa sta ostala na polju, zleknjena blizu ognja ves čas, ki so ga rabili konji, da si odpočijejo. Džembulat je mislil na Ruse in kako jih bo napadel; misel Ammalr.t bega pa je letela preko avarskih gora dcčiin je bilo njegovo srce pogreznjeno v žalost, ker je bilo primorano o-stati daleč proč od one, katero je 'jubilo. Todaj se je zaslišal glas hribovsl:e balalajke, spremljan od otožne pesir.i; Ammalat je nehote prisluhnit in pozabil na svojo žalost. "Misl'm, da že veš," je deial Džembulat, ko je pevec utihnit, "da berno ta krat res imeti mnoga posla. Polkov nik je zbral svojo divizijo, a kie se nahaja? S koliko možmi rfizpolaW Tega ne vemo ne jaz ne nobeden od naših". "Tem bolje", je mirno od\rnil Am- maiai, c.ia več bo ltusov, irm lažie bomo izkoristili krogle!. "A tem težje bomo odnesli plen" "Mene, ki ne iščem drugega neco mašč-ivanje in slavo, plen nič ne br-ga". "Slava je le takrat koristna, kadir nosi zlata jajca, Ammalat", je odvrnil Džembulat. "Sramotno je za moži, če se vrne s praznimi rokami pred svojo ženo". "Boril se bom tam, kjer bo nevarnost največja: vendar pa r -vej mi. kakšna je abreška prisega?' "Vsak ima svojo; kar je najbolj pogumnih, prisežejo, da se bodo več al manj' časa izpostavljali nevarnostim, da ne bodo pustili sovražnika v miru. da n" bodo prizanesli nobene žalitve ne bratu ne prijatelju, ter da bodo vzeli, kar se jim bo zljubilo in kierk--li bodo našli. Mož, ki polo?i takšno orisego, lahko ubija in ropa .ir°z skrbi, da Tío kaznovan, sai izvršuje samo to, kar je prisegel. Te vnste A- Abrek krotek kakor ovca. Sedaj p^ jo že čas! Noč je že temna in meg'a pokriva Terek". Džembulat je dal z žvižg;,m znamenje, ki se je ponavljalo od enega do drugega konca taborila, ¡n v par minutah so bili že vsi na kon jih'. Posvetovali so se, kje bi «a varen način prebredli Terek, nak.ir so pj-lagoma krenili navzdol proti leki, pr1 čemer je Ammalat občudova', kako mirno se vedejo ne jezdeci, marveč konji, ki niso ves čas niti en sam krat zarezgetali. Vrsta jezdecev je kmalu prišla k bregu do kraja, kjer je bila voda n;z ka ter je vodil v nasprotn > smer o-zek jezik iz kamenja in peska. Oni, ki so zaupali svojim konjem, so se kar z brega pognali v reko-pa so privezovali usnjate m hove ko njem, ki jih je tok sicer zanaša!, a so korčno le dospeli na drugo strun ter se tam vzpeli v breg, kal; >r so mo gli- Kakor za nalašč, da bi se ne videlo ■ V Nekateri podjarmljeni hrinovd-so dobro poznali kozaške postojank so stopili na čelo posameznim skuPJ atm ter so jih vodili preko "linije" 42 «.o, da se je na enem samem kra'11 prelila č.oveška kri. Tam je napad vodil Džembulat; je bil na drugi strani Tereka, je zal Ammalat begu, naj spleza v naj se približa kolikor mo.e janki, naj prešteje, koliko je mož 1 naj potem to spoloči z enakim lom udarcev s kresalom ob k:eei'r kamen. Ammalat se je oddalil v krotfi1 je izginil v temi. Medtem se je Džembulat plazU kača v hribček. < Ammalat beg je bil dospel . ( ke, odkoder je lepo videl b"o''! slabi prijatelji, a sijaini si- gibanie oddelka, je nad Tei-kom le-vražniki". | ?ala posta megla. """o ;c pa rev; čuden običaj!" — je | Dobro je. če čitateli ve predvsem vzkliknil Ammalat beg ''Kal-o pn se ¡ da re vzdolž levega Terekovega bre?a m o'"o vrniti v svo'o družino Abrek, ki nahaja takozvana "stražna linija" ter je na tak nnčrn živel?" Ha se na vsaktn hribčku nnba'a ko "Kako? Nič ni boli preprost.-ga: kar zaška straža Tekem dn^va je vedeti je bilo. ie b;'o: in kakor Abvck pozv povsod visoke drogove ka'cri 'i^ir.io bi na preteklost, tako se tuli sosede na "rim sod. nann'n'en s s'rmo- to I prav skrbno čuvajo govoriti o nje.i. s'amo zaral'io nb nrv^m alarmu. Po Ko ni več vezan na prisego, postane lop« katerega leži na tleh straža. iil) i**' ker je zapazil dva kozaka, eiieg"' je ležal na tleh, in drugega, ki Je K» na straži, je dva krat udaril s lom ob kamen. „Oj, oj! Kaj pa to pcmeni?', ie k**1' vp( na f» šal kozak, ki je postal pozoren darca in na iskre, ki so bile š n ^ ^ kresilnega kamna. "Morda v ..¡n ti se ¡ i: s čsljustmi špripajo in o- ozrl. iskrijo". Po teh besedah se je kozak • ^ (|8 bi bolje videl; zazdelo se H'" ¡r vidi v temi postavo človek« t(), odprl usta da bi zagnal a''0"1] flc ■ -ms'it* ni" str 'a š-3 preden je mogel izP «amo besedo, mu je Dženih''1-' * ~nl d:h"n:^ c tmn, da mu svo! handFar v srce. IZDAJA: Konsorcij "Novetra lista" fJRFJUJE: Dr. Viktor Kiuder.