Gospodarski vestnik Št. 12. V Gorici, dne 1. decembra 1924. Leto II. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 L. Uredništvo in uprava v Gorici, Via S. Glo-vanni št. G./l. Gorkič France: O delitvi skupnih zemljišč. Večina skupnih zemljišč v naših krajih se označa za last občin, ker so kot taka vpisana v zemljiški knjigi. V nepremičnem premoženju občin kot javnopravnih bitij razločujemo dve vrsti: a) Premoženje, s katerim ob:- čina prosto razpolaga, ki ga lahko proda, da v najem, ne da bi si kdorkoli izmed občanov lastil bodisikaterekoli pravice do njega. Občina je popolnoma svobod: na pri upravljanju te vrste svojega prc? moženja. b) V drugo vrsto pa spada pre.-moženje, ki je sicer s pravnega stališča last občine, ker je ta kot lastnica vpisana v zemljiški knjigi, s katerim pa občina v večini slučajev prav nič ne razpolaga: in si tudi od pamtiveka ni lastila nikakih pravic do njega. In o teh hočem napisati nekaj -opomb. Taka zemljišča so vživali nemoteno posamezni občani ali skupine izmed njih, takozvani upravičeni deležniki. Do« čim so bili prvotno (pred 150 do 100 leti) gotovo vsi takratni posestniki od* nosno hišni glavarji dotične vasi deležni vžitkov na skupnem zemljišču, so si po* zneje novi gospodarji (novohišniki) pri--dobili to pravico le z izrecnim dovolje« njem prvotnih upravičencev. Bili so spre-, jeti v njih krog navadno proti plačilu do: ločenega zneska v gotovini (nekje 40 gl) ali pa tudi v živilih. (Znan mi je slučaj, da je moral vsak na novo sprejeti član pogostiti vse prejšnje upravičence (jusar< ie) z bokalom vina in s kosom kruha). Stari upravičenci niso bili primorani sprejemati novih deležnikov. In tako vi= dimo, da se je krog upravičencev trdno sklenil, ko je začela cena zemlji rasti in ko vžitek na skupnem zemljišču ni do: puščal vpč sprejema novih deležnikov. In v resnici imamo danes slučaje, ko šteje občina do 200 ali tudi več hiš, vžitne pravice na njenem skupnem zemljišču (gmajni) pa ima le malo posestnikov, in nikdo drugi. Seveda se to čudne-zdi sedaj v povojni dobi mladim gospodarjem, ki zahtevajo z vsem povdarkom tudi tukaj enakih pravic, ker nosijo ena: kc dolžnosti. Če pa pogledamo, kako so ti deležniki prišli do svojih predpravic, bomo videli, da so oni pravzaprav pravi lastniki zemljišč, ki jih skupno vživajo. Ne trdim, da velja to prav za vsak skeča j, a za 90% slučajev pa prav gotovo. Na Krasu (v komenskem in sežam skem okraju) so bili pred leti devinski gospodje lastniki skoro vsega zemljišča. Ko je pričela zvezda njih slave in mo: gočnosti zahajati, so ti gospodje začeli prodajati svoja zemljišča prejšnjim pod# ložnim kmetom. In kjer ni posameznik zmogel kupnine, se je zbralo več njih (soseska), ki so položili kupnino in po# stali na podlagi pravilne kupnosprodajne pogodbe, v kateri so bila navedena ime# na vseh posameznih kmetov # kupcev, lastniki kupljenega zemljišča, ki so ga še pozneje skupno vživali. (Pred vojno sem eno tako staro pogodbo videl.) Po smrti kupcev, so njih dediči in nasledni# ki po starih navadah, sledili očetom pri vživanju skupnega zemljišča. In to je šlo od roda do roda. Enaki slučaji so mi znani iz baške doline, kjer so tolminski gospodje prodajali svoja zemljišča posa» meznim skupinam kmetov. V grahovski občini hranijo še danes izvirne kup# nosprpdajne pogodbe in razsodbe višje davčne oblasti v Gradcu, ki je pred več kot 100 leti izrekla da je dotično zemlji* sče zasebna last v razsodbi imenoma na* štetih kmetov in ne javna občinska last* nina. In ta zemljišča se še danes skup* no vživajo, a so vknjižena na ime dotič* 'ne davčne .občine. Čel bi se hotel kdo po* truditi in iti tudi drugod stvari do dna, bi dognal, da je več ali manj izvir teh skupnih zemljišč povsod sličen opisane* mu, to je, da so bila zemljišča prvotno zasebna last. Iz tega tudi sledi da je vknjižba v zemljiški knjigi netočna. Po* grešek pa je bil napravljen pred davnim časom, vsled brezbrižnosti deležnikov in komodnosti uradništva, ki je izvršilo vpb se v zemljiško knjigo. Vendar pa vpra* sanje lastnine ni tvorilo skoro nikdar spora med občinami in upravičenimi deležniki. Ko so krog leta 1860 naše ob* čine dobile samoupravo (avtonomijo), je takrat izdani občinski red, ki je veljal potem do 13. januarja 1923 izrecno dolo* čal, da veljajo glede vživanja občin* skih zemljišč si ur e neizpodbijane nava; de. In upravičenci so nemoteno ostali pri svojih pravicah do današnjih dni. V drugi polovici prejšnjega stoletja je začela vrednost zemljišč na sploh rasti. Ljudstvo se je množilo ustanav* Ijala so se nova gospodarstva, skupni vžitek zemljišč jei začel roditi več škode, kakor koristi. In že takrat se je porodila želja po razdelitvi skupnih zemljišč, že* Ija, ki ni pri oblastvih naletela na nika* koršen odpor. Gjblastva so le zahtevala, da morajo občine za vsako posamezno delitev sestaviti poseben pravilnik, iz ka-terega je moralo biti razvidno, kaj in komu sc bo delilo in po katerih načelih se delitev izvrši. Ko je bil pravilnik se* stavljen in ko je zadobil cesarsko potr* jen je. jc bil razglašen kot deželni zakon v deželnem zakoniku, nakar se je deli* tev izvršila in vknjižila. Od leta 1870 pa do leta 1911 je dobiti v vsakem letniku deželnega zakonika goriškega celo vrsto delitvenih zakonov, ki so si več ali manj s ličili. Skupno določilo vsem tem zako* nam je bilo to, da so natančno predpise* vali, kdo je upravičen do delitve in po katerih načelih se ta upravičenost ugo-. tovi. Občina ali pa posebna komisija, izvoljena od starešinstva, je morala sestaviti imenik upravičenih deležni; kov, kojih število se ni skoro nik* dar krilo s številom hiš odnosno družinskih glavarjev v občini. Oni, ki niso imeli pravice do skupnih vžiS kov, so bili spuščeni iz imenika. O-, meniti moram še, da so- deležniki v veči= ni slučajev dobili pritikajoče jim delc/c popolnoma brezplačno v svojo last in posest, dbčim so' bili v drugih slučajih obvezani položiti v Občinsko- blagajno malenkostne zneske, ki pa niso niti zda* leka odgovarjali vrednosti pridobljenega zcmljiščnega kosa. Tudi to postopanje potrjuje naziranje, da so bila skupna zemljišča zasebna last, dasi vknjižena na ime občin. Po nekaterih krajih so se de* litve dejanski že izvršile; upravičenci so stopili v posest odkazanih jim deležev, ki jih vživajo nemoteno že desetletja v zemljiški knjigi pa se delitev ni izvedla. Naravno je bilo, da jc prišlo pri ta* kih delitvah večkrat do hudih sporov. Dognalo se je tudi, da ni vsaka delitev primerna, posebno kjer se je ta nana* šala na pašnike ali gozdove. Radi tega in iz raznih drugih razlogov je državna o* blaist izdala že krog leta 1884 poseben okvirni zakon o delitvi skupnih zemljišč, ki je obširno in izčrpno vseboval razne določbe za taka opravila. Na podlagi državnega okvirnega zakona so potem posamezne pokrajine sklenile svoje pokrajinske zakone, s katerimi je bilo po* stopanje pri delitvi skupnih zemljišč vsmerjeno na druge oblike. Glavna reforma je obstojala v tem, da je postal v zmisiu novih zakonov krajevni komisar za agrarne operačije v prvi stopnji edi* no pristojno oblastvo za izvrševanje sličnih poslov, dočim je do tedaj spadal ta posel v delokrog deželnih odborov. Ker je komisar razpolagal z do* voljnim številom uradnega osebja, posebno tehnikov zemljemercev, in ker je združeval v sebi posle upravne in sodne naravi, je delo šlo hitro izpod rok. Toda tudi on je bil vezan pri delitvah na stare neizpodbijane navade, in tudi on je moral v prvi vrsti nesporno ugotoviti imena upravičenih deležnikov, potem je šele delitev izvršil, odobril in poskrbel za pre* piše v zemljiških knjigah. S kr. odlokom s zakonom z dne 22. tnaja 1924, o katerem sem pisal v 8. številki letošnjega Gospodarskega vestni# ka, se niso uvedle v tem vprašanju ni# kake stvarne izpremembe glede pravic uživanja in upravičenih udelcžnikov. I.e na mesto prejšnjega krajevnega komi# sarja je prišel kr komisar za likvidacijo običajnega prava. Odlok#zakon izrecno 'toloča, da ostanejo v naših krajih v ve# Ijavi prejšnji tozadevni zakoni in da so novi komisarji vezani pri svojem pošlo# vanju na nje. Naše ljudstvo bi torej na podlagi povedanega ne imelo povoda., da se razburj-a, ker so njegove pravice no zakonu zaščitene. V tem naziranju me potrjuje tudi okolnost, da predpisuje odlok, s katerim je vlada raztegnila ra naše kraje občinski in pokrajinski zakon, izrecno, da ostanejo vse pravice in na# vade glede vživanja občinskih zemljišč nedotaknjene, kakor so bile do sedaj. Vprašanje, ki ostane še odprto, pa je: ali si bo ljudstvo znalo z razlogi in moglo z uspehom ohraniti svoje pravo. V občinah imamo mlade župane in še mlajši tajnike, ki velikokrat ne poznajo bistva zadeve. In ta okolnost bi znala, proti volji dotičnikov, roditi kvarne po# sledice. Treba bo nekaj ukreniti, da sc vprašanje spravi v pravilen tek. Z a d r u ž Dr. Kajin Miran: NEDOSTACI I MANE ZADRUGARSTVA. (Zaključak.) Na tom smo mjestu več govorili uopče o zadrugarstvu, a o posujilnicama napose, ističuč njihovu važnost i zadaču. Govorili smo i o uzrocima, koji nisu dali, da bi se te potpuno razvile te na taj na# čin posvema vršile zadaču, što no su si ju Postavile. Pojimajuč njihovu gospodarski! važ# nost, a znajuč s druge strane, da imade još vrlo mnogo ljudi, koji ne razumiju ni njihove važnosti’ ni zadače, vračamo se Ponovno na tp pitanje, želeč da time bar Pesto doprisemo k njihovom boljem’ po# ^nivanu i razumijevanju, koje još danas Velikom večinom manjka, a je ujedno Prcduvjctom onog potpunog povjerenja do posujilntica, kako ga one punim pr a# vom zaslužuju. Naši ljudi gledaju na posujilnicu po# najviše s vanjske strane. Kad vide, da ?c Palazi u priprostoj seljačkoj kuči, d-a ju vode priprosti, tek malo ili nikako ško# lani ljudi, da radi sa malenim sretstvima. s druge strane kad pogleda ju na banku, koja se nalaziiu velikoj palači, sa cijelim četama činovnika, sa cijelim kupovima ni Š t V O. novca, to itn obično banka više imponira. A imadu li taki ljudi novca, to ga daju radije u banku nego u posujilnicu, raču# najuč da je tamo sigurniji nego ovdje. Ti ljudi pak ne znadu i ne misle pri tom na unutarnju ogromnu razliku iz# medju posujilnice i banke. Istina, i po# sujilnice rade sa tudjim novcem, kao i banke, no velika je razlika u tom, kakvu sigurnost, kakvu garanciju daju za tudji novac jedne, a kaku druge. Banka jamči za svoje dugove, odnos# no za tudji novac samo sa dioničkim, ak# cijskim kapitalom t. j. sa onim novcem, štoi ga akcijoneri, vlasnici banke, mora ju da ulože još prije nego započne banka sa poslovanjem. Uzmimo slučaj, da imade banka 5 milijuna akcijskog kapitala, a do 20 milijuna idugova te da se je pokazao gubitak. Ako taj iznaša samo 5 milijuna, ookrit če se potpuno, sa akcijskim kapi# talom. Izgubiti če samo akcijoneri svoj kapital, dočim če dugovi biti poravnani potpuno sa 100%. No, ako gubitak iznaša 10 milijuna, izgubit če 5 milijuna akcijo# neri, a drugih 5 past če na . vjerovnike, hude li gubitkal 15 milijuna ili više, izgu# bit če vjerovnlici polovicu tražbina ili vi# še. Na taj način dobiju vjerovnici za svakih 100 lira, što imadu dla traže od banke, tek 75%, 50% ili još manje, ako! je gubitka više, a za izgubljenih 25%, 50% ili više gubitka ne mogu da ni od kog traže otštete. Drugaeije je to kod posujilnica (mi* slimo dakako na one na ncograničcno jamčenje, kake su sve naše seoskc posu* jilnice). Tu nema akcija. Članovi ne pla* čaju pred početkom poslovanja velikih iznosa, što če biti garancijom za tudji novac. Mjcsto toga se kod pristupa u po* sujilnicu obvezuju, da če za sve njene obveze jamčiti sa svim svojim. Recimo, da se je i kod posujilnice pokazao gubi* tak. Taj če se u prvom redu pokriti sa zadružnim dijelovima (to su obično ma* leni iznosi od 2 do najviše 10 Ura, što ih članovi uplate kod pristupa). Ono, što još ostaje nepokritog, to se prema za* konskim propisima sve razdijeli pojed* nako na sve članove te mora svako da plati ne samo svoj dio, več djelomice i ono, što ne mogu da plate oni članovi, ko ji nema ju ništa svoga, tako da je gubi* tak u svakom slučaju potpuno pokrit te vjerovnici ne mogu da išta izgube. No, ne računajuč na tu temeljnu raz* liku u jamčenju, imade velika razlika i u unutarnjem ustrojstvu i poslovanju ban* ka te posujilnica. Banke kreditiraju svoj novac redo* vito trgovačkim i industrijalnim podu* zečima. Na takim kreditima imade ban* ka dobitke, računajuč visoke kamate. No novac je siguran samo relativno, t. j. dok takim podu zečima ide dobro. Kad ide zlo, onda banka gubi, često puta i sve. Posujilnicama je pak po zakonu za* branjeno da se bave spekulativnim po* slovima. Novac daju seljacima, iznimno tek obrtnicima i trgovcima na selu i uvi* jek uz sigurnost: na uknjižbu ili na jam* stvo. Ncuknjižcne zadužnice mora osim dužnika da potpišc barem još jedan do* bar garant, koji je dužan da plati, ako tog ne pčini sam dužnik. Prema torne dodje kod posujilnica teško do gubitaka. A praksa nas uistinu; i uči, da je od deseteka tisuča posujilni* ca m ncograničcno jamčenje tek vrlo malo njih svršilo sa gubitkom, a ni je nam poznat ni jedan slučaj, da gubitak — gdje ga je več bilo — ne bi bio pokrit po čla* novima te da su vjerovnici štogod izgu* bili. Banka imade mnogo manje nego posujilnica. Brojimo li uza sve to, kojih je više prisilno propalo i propada radi gubitaka, to vidimo, da je banka mnogo više, -a da i ne govorimo o tom, da su nji* ni gubitci mnogo veči i to več radi toga, što rade na veliko. Promotrimo li sve do sada rečeno, to nam jc jasno, da niko ne može da daje tolike sigurnosti za tudji novac, kao što ju daju posujilnice. Zato one i zaslužijo potpuno, ncpokolibivo povjerenje te su u prvom redu zvone, da sabiru novac od malih ulagatclja, koji redovito i teško i krvavo zaslužuju taj novac, koji radi to* ga i volja dobro čuvati i paziti nanj. A praksa nam uistinu fpokazuje, da su po* sujilnice najboljim čuvarom takog novca. No uzo sve to imade još dosta ljudi, koji ne vjeruju posujilnicama te ili uop* če ne daju novca nikamo, držeč ga kod kuče, ili ga ulažu u banke, ne gledajuč pri tom no potpunu sigurnost, kao ni na to, da su banke obično daleko, da imadu troškova i gubitka vremena i sa ulaga* njem i sa dizanjem, dočim im je posujil* niča pred nosom, a daje i potpunu sigur* nost. Na to se sjcfc samo onda, kad ban* ka prekine poslovanje, kad nc može više da isplačuje, t. j. kad su pretrpili škodu, koju ne mogu više da odvrate. A takim Ijudima kličemo: vjerujte posujilnicama i to nc tadi njih, več radi vas. Ulažite novac kod njih, gdje je si* guron. Posujilnice če na taj način imati dosta sretstava, moči če -da daju novac vašim susjedima, drugim seljacima te im na taj način pomoči: danas jednom, su* tra drugem, a prekosutra moguče baš i Vama. da Vam vratc uslugu uslugom. Dr. Kajin Miran: NOVI POREŽI ZA ZADRUGE. Prema novim zakonima, otpadaju sve polakšice, što no su ih do sada uži* vale zadruge glede poteza i glede taksa te su izjednacene svim drugim, neza* družnim poduzečima. O propisima glede taksa ne čemo napose da raspravljamo, o tom sc je več. dosta pisalo, -a i same zadruge su več u to upučcne. Zaustavit čem se radije kod poteza, pošto smo uvjcrcni, da je tek malo naših zadrugara koji znadu, kako •se zadrugama porež odmjeruje i na što se plača. Ti su poreži sada tako veliki, da ih zadruge tek teško' snose. Za to i je u interesu zadruga, da plate tek ono, što mojaju da plate, a ne da bi osim toga platile još i više, što se obično dogodi onda, kad računski zaključak, osobito račun gubitka i dobitka, nije posvcma točno i pravilno sastavljen. Porez, što ga zadruge plačaju, spada pod kategoriju ricchezza mobile te je u glavnem trovrstan. Prvi sc tiče čistog dobitka. Ističemo pak, da se ne uzima kao baza iznos, što no je iskazan u bU lanci kao čisti dobitak, več sc torne prh broje i poreži plačeni u upravnoj godini. Na to se plača okruglo 20%. Drugi se porez odnaša na plače na* mještenika. Od ukupnog iznosa plača se okruglo 13%. Medju plače mogu da se unesu i nagrade. O tom se slučaju opo-rezu ju po isto j mjeri, kao i plače. Inače sc ih računa u čisti dobitak te se na njih plača 20%. Prema zakonu odgovaraju za ta j porez uvijek zadruge, no mogu pre* ma pogodbi, što no ju imadu sa čin ovni* cima, da ga svale na njih, što znači, da zadruge plate prepisan porez, a povra-tak plačenog iznosa traže od samih či= novnika. Treči, največi porez za kreditne za* druge je poroz na pasivne'kajnare (obte« sti.) Porezu su podvržene isplačene i ka* Pitaliziranc kamate uložaka na štedio* ničke (hranilne) knjižice i na stalne nloške na tekuči račun. Prema torne ne računa se ovamo kamata nestalnih ulo* žaka na tekuči račun. Od ukupnog izno* sa pasivnih kamata plačaju zadruge na neograničeno jamčenje okruglo 20%, a one na ograničeno jamčenje 26%. Na kamate državnih papira, kao i fta one od kapitala danih od države, pro vincije, opčinc i dobrotvornih ustanova, ne plača se ništa. Da ne dodje do nesporazumka iz* naedju poreznih organa i zadruga, po* trebno je da zadruge sastave točan i pre* gledan račun gubitka i dobitka. Prema torne neka se točno razdijcle i naznače oni postavci, koji se oporezuju. Pasivne kamate na uloške (bilo na knjižice, bilo stalne na. tekuči račun) neka se odijeli od svih drugih kamata. Kamate nestal* nih uložaka na tekuči račun neka nazna* či pod rubrikom »reeskomptne kamate (interessi di risconto)«. % Poslovne i uredovne troškove neka se potanko specijalizira: na poreže, na plače i nagrade, na troškove inventara. To je važno osobito za one zadruge, koji imadu nekretriina. Te moraju da pod • posebnom rubrikom iskažu sve troškove i dohotke inventara — u prvom redu na* jamnina — pošto se od ukupnog iznosa, koji se imade oporezovati odbije iznos najamnine, na koju se i tako plača drugi porez — valore locativo. Ako se u biLan* ci ne specificira taj iznos, onda ga po* rezna oblast ne može ni odbiti te se pre* ma torne najamnina oporezuje dvaputa, i druge razne troškove. Najkasnije tri mjesecc iza glavne skupštine mora svaka zadruga poslati jedan prepisi računa gubitka i dobitka — specificiran u gornjem smislu — na nad* ležnu poreznu oblast (Agenzia dclle im> peste dirette), zajedno sa prepisom za* Pisnika glavne skupštine, gdjo su bili do* tični računi potvrdjeni. Mjesto prepisa zapisnika je dovolj no, da se na samom prepisu računa potvrdi: »Potvrdjeno na glavnoj skupštini od dne................ pod ...... točko dnevnog reda«. Kad zadruga preda prepis računa, može ujedno predložiti poreznoj oblasti i jedam shema, gdje si samo izračuna približnu visinu poreza. Tiskanicu se debije kod porozne oblasti. Zadruge, koje ne predlože bilance i računa gubitka i dobitka u prepisanom roku, oporezuju se na temelju bilance iz prošle godine, bez obzira na prom j ene, koje su u to nastale. Zadruge moraju naravno plačati i opčinske poreže. Kad su izleženi porez* ni imenici, valja ih pregledati u prepisa* nom roku te na vrijemc uložiti relcurz, ako su ti poreži previsoki. Ako nije na* pravilen rckurz, onda zadruzi nc pre* ostaje drugo, nego da plati, kad je ved jednom dobila platežni nalog. Živinoreja.. ln(f. Podgornik Anton: PREZGODNJE IN PREHITRO OD* STAVLJANJE TELET. Lahko se reče, da je nepravilno od* stavljanje najslavnejša napaka, ki se de* la prj ruas pri vzreji telet. Navadno se od* stavljajo prezgodaj in prehitro. Ako bi se jim le prezgodaj in pri tem vendar le polagoma odtegnilo celo mleko in bi se to' začelo! pravočasno nadomeščati s slad* m. posnetim mlekom in primernimi močnimi krmili, n. pr. z lanenim seme* nom, z ovsenim zdrobom in pšeničnimi otrobami, bi takšno odstavljanje še ne imelo tako hudih posledic za razvoj in naščo telet. Toda največkrat se zgodi, da se jim prezgodaj in naenkrat odvzame vse celo mleko. Včeraj je tele še sesalo kakor po navadi, danes pa nič več. Tele od tedaj dalje žalostno muka noč in dan, kar včasih pripravi gospodarja do tega, da ga pusti še nekaj dni vsaj po enkrat na dan sesati. Včasih pa vse mukanje ne pomaga nič. Prazen želodec in lakota prisilita prehitro odstavljeno tele, da začne slednjič uživati na razpolago mu dano krmo, ki obstoji iz sena in vode in morda tudi iz nekoliko otrobov. Tele si* cer žre pokladano krmo, ne more pa je izkorLstiti, ker njegova prebavila niso imela časa se preustrojiti in prilagoditi na popolnoma nova krmila. Je pač pre* velika razlika med novimi krmili in mle* kom. Zato pa tudi poteče precej dni, prej ko se privadijo vamp, kapica, pre* biralnik, siriščnik in čreva na novo krmo. Tele ostane takorekoč brez hrane, strada pril polnih jaslih in morda tudi že z nov<> krmo napolnjenim želodcem. Zato ni prav nič čudno, če tele močno shujša in zgubi vse takozvano mlečno meso. Me* sto da bi bilo od dne do dne težje, no-staja lažje. Mesto da bi rastlo, počiva tudi v rašči. Ker je.prisiljeno použiti in spraviti v se mnogo več krme, kakor pa bi bilo' drugače potrebno v tednih raz* merah in pri naravnem ralzvoju preba* vil, se hrbtenica preveč obremenja — hr* bet postane vleknjen. Prej primerno re* jeno tele z voljno kožo in kratko svetlo dlako postane po prenagli odstavi mrša* vo in dobi dolgo dlako. To so pred vsem posledice napačnega odstavljanja. Šele ko se prebavila privadijo na nova krmi* la, se začne tudi tele dalje razvijati in rasti. Med tem pa preteče Lahko več ted* nov ali tudi več mesecev. Ves ta čas pa je za razvoj in raščo teleta, ki je bilo prezgodaj in prehitro odstavljeno, iz* gubljen. Tudi če začnemo morda po* zneje takšna, kar naenkrat odstavljena teleta kaj boljše krmiti, ne popravimo nikdar več onega, kar smo zagrešili in zamudili z nepravilnim in nepremišlje* nem odstavljanjem . Da je prezgodnje in prehitro ali pa tudi samo prehitro odstavljanje telet protinaravno, nam najbolje pričajo divje živpče živali, ki spadajo k sesavcem. Pri mladičih divjih živali se izvrši prehod od sesanja starkinegg. mleka k trdni hrani popolnoma neprisiljeno in prav po* lagoma. Mlade živali se pri takem pre* hodu nemoteno in enakomerno dalje raz* vijajo in rastejo. Prav gotovo se je tudi mladičem nekdaj divjega goveda enako dobro godilo. Ako torej hočemo, da nam teleta ne zastanejo v svojem razvoju in rašči, je neobhodno potrebno, da ne izvršimo odstavljanja ne prezgodaj in ne prena* glo temveč počasi in polagoma. Z odstav*-1 jan jem ne smemo zadrževati in ovirati dotlej povsem zadovoljivega razvoja se.- zume, hočemo na vsak način vstreči: Prva skrb naših živinorejcev, kateri sc mislijo začeti pečati z izrejo mladih prašičkov je: priskrbeti si dobro- plemensko samico. Navadno narede to tako, d-a izberejo na trgu ali pa kupijo od soseda lepo mlado svinjico, katero potem izrede za pleme. Svinja, katera sko= ti veliko število mladih, jih dobro doji in skrbno odstavlja, je morebiti trikrat več vredna od one, katera vseh teh last« nosti nima. Zato je važno pri izbiri mla« de samice, da vemo, ali izvira od svinje, katera se odlikuje po rodovitnosti, in ka = tora pravilno oskrbuje svoje mladiče. Ne jemaj nikoli svinj za pleme iz gne« zda, kjer se nahaja le malo mladičev, ker se bode gotovo pokazalo, da živali podedujejo dobre in slabe lastnosti svo; iih starih. Izbir aj vedno le od pomladan« skih prašičkov najlepše in najkrepkejše za pleme. Silno napako- delajo nekateri naši prasičjerejci « začetniki. Prodajo namreč iz gnezda najboljše in najlepše mladiče, ker dobe za te par petakov več na trgu, doma pa puste! slabiče za pleme! Slabiči bodo imeli tudi slab zarod, tu par lir več, pozneje pa par stotakov manj! Omenili smo, da naj se izbira vedno le izmed pomladanskih prašičev, Ti se namreč hitrejše razvijajo in lepše raste« jo, kot pa jesenski. Ne jemlji nikoli pra« sičkov za pleme od svinj prvesnic, am« pak šele. ko skoti svinja drugič. Svinja ie najboljša za pleme od 4. do 6. leta. Samica za pleme naj po svoji zu: nanji obliki kaže znake dobre plemen« ske živali. Svinja, katera je podobna mr« iascu ni za pleme. Glava bodi majhna, nlcc ne pregrob, vrat srednje dolg, život stegnjen in širok. Kosti v primeri z mi« šičjem ne prejake. Dojilo bodi nategnje« no, ker le v takem je obilo mleka. Ako skoti svinja na prvo malo število pra« sičkov, je ni treba takoj opitati in prosti, ako izvira od dobrega plemena, vri drugi, in tretji skotitvi se bode števi« 'o mladičev skoro gotovo narastlo. Pra« Va plemenska samica, mora biti krotka !n skrbna za svoje mladiče, sicer ji mla« diči poginejo. Ing. P. A.: KRMLJENJE IN OSKRBA BREJIH SVINJ. Ko je svinja breja, mora dobivati v krmi dovolj redilnih snovi za lastno prchranitev in za razvoj zaroda. Slabo rejene plemenice skotijo le slabo razvite in šibke mladiče. Da potrebujejo breje svinje več in boljše krme kakor navad« no, nam, dokazuje že takoj v začetku brejosti njih večja ješčnost. Vsa po-kla« dana krmila jim bolj teknejo. Pa kakor je napačno za breje svinje preslabo krmljenje, prav tako ni pravilno, ako jih predobro in pretečno krmimo. Pre« tečno krmljenje, posebno pa poklada« nje preveč takih krmil, ki se rada in hi« tro pretvarjajo v tolščo ali mast, ni za. breje svinje. V takem slučaju bi se breje živali opitalc, zastal bi pa pri tem raz« voj zaroda. Le premnogokrat se zgodi, da nam skotijo predebelo in preveč re« jene svinje slabotne pujske, od katerih jih navadno več pogine kmalu po sko« titvi. Treba je torej da se držimo pri krmljenju brejih svinj neke srednje poti. Krmiti jih je treba tako, da ne shujšajo, pa tudi ne da se opitajo. Najboljša in najbolj naravna krma za breje svinje so dobra paša ali pa razna zelena krmila (trava, detelja, zc = lenjadni odpttdki itd.) V zimskem času, ko manjka paša in zelena krma, pa so za breje svinje najprikladnejša krmila v parilniku ali pa navadno kuhan krom« pir, krmska pesa, strniščna repa in ko« renjc. Med te mešamo močna krmila, ječmenov zdrob, ržene otrobi, pšenične otrobi in posneto mleko. Ako nimamo posnetega mleka, se priporoča primeša« vati mesto tega med prej navedena kr-, mila vodo. To pa zategadelj, da na ta način omejimo ali zabranimo tvoritev in nastavljanje tolšče ali masti. Vendar pa ne smemo primešavati preveč vode, ker prevodena ali prečista krmska mešani« ca oslabi želodec in čreva. Kisla sirotka, tovarniški odpadki, kakor oljnate poga« če itd. niso primerna krmila za breje in doječe svinje, ker lahko povzročijo njim ali tudi sesajočim pujskom drisko. Tudi preslani kuhin jski ostanki (pomije) niso za plemenske svinje. Strogo mora* mo paziti, da pokladamo' svinjam le zdrava krmila. Pri krmljenju vpošttvaj* mo največjo snažnost krmske posode in korita. Ne smemo pozabiti, da potrebu* je breja svinja tudi rudninskih snovi, posebno apno. Zato je pomešati med krmo vsak dan nekoliko fosforovokisle* ga apna (klajncga apna). Ta pridatek je zlasti potreben, ako breja svinja ni* ma priložnosti si sama iskati rudninskih snovi. Kakor drugim plemenskim živalim, moramo tudi brejim svinjam privoščiti, da se kolikor mogoče gibljejo na pro* stem, kjer lahko rijejo in zadostijo tako svojemu naravnemu nagonu. Ako se breje svinje lahko vsak dan zadostno gibljejo na prostem, sc nam ni treba bati, da bi se preveč opitale, ‘ tudi če jim dajemo morda predobro krmo. Na pru* sto lahko spuščamo brejo svinjo do s ko-titve. Le nekaj tednov pred skotitvijo jo moramo ločiti od ostalih prašičev in ji oddeliti poseben dovolj velik prostor na drugače skupnem tekališču. Ker so svinje — prvesnice največ* krat preboječe, jih moramo že med brejostjo polagoma privaditi na našo pri sotnost v svinjaku. To najlažje doseže* mo, ako s takšnimi živalmi prijazno ravnamo, jih pogostoma krtačimo in češemo. S takšnim ravnanjem napravimo skoraj vsako preboječo svinjo s prves-nico krotko in zaupljivo. Znano osebo potem rada pusti k sebi pri skotitvi. Dr. A.: POJAV SLINAVKE IN PARKLJEV? KE TER RDEČICE. V preteklem mesecu sta se pojavili prvi dve bolezni v goriški okolici in -i? cer v Štandrežu, kjer je bilo okuženih nekaj volov, ter par krav in junic. Bolezen je prinesel v občino neki kmet, ki je vkupil na trgu v Sežani par volov. Vendar potek bolezni ni bil hud. V vseh slučajih so zadostovala običajna zdravila (1 do 2% raztopina kreolina za izpiranje gobca in 5% raztopina modre galice za parklje), za notranjo rabo pa 150 do 200 g žveplenega natrona v pitni vodi in to dvakrat na dan. Slučaji bolezni so se pojavili tudi v Ločniku, kjer je sedaj 15 hlevov okuže* n ih, V zadnjih dneh sc je ugotovila ta bolezen tudi v enem hlevu v Solkanu, kamor je bila najbrže prenesena s Trt novega, kjer ta bolezen razsaja. V interesu splošnosti bi bilo, ako bi veterinarski nadzorovalni organi bolj strogo postopali pri pregledovanju uvo? žene živine, posebno one, ki je name? njena za delo. Istočasno je začela razsajati tudi rdečica pri prašičih. Bilo je več prav tež? kih slučajev s smrtnim izidom. Pravo? časno cepljenje je pa v kratkem ustavilo bolezen. Prašičjerejci cepite svoje živali iz previdnosti pravočasno proti rdečici. Živina predstavlja glavnico, ki jo mo. rate čuvati. Mleka I/rg. Podgornik Anton: GORKOTA — VLAGA — ZORENJE SIRA. Stalno mrzlo vreme je letos že tukaj in prorokuje se huda zima. Bati se je radi tega, da bo vsled mraza zorenje sira preveč trpelo v premalo ali tudi nič ogrevanih sirnih kleteh. Zato oskrbimo sirne kleti takoj s primernimi pečmi, ako nismo tega že storili. V naših raz? merah so za sirne kleti najboljše in naj? cenejše takšne peči, ki jih sezidamo iz dobro žgane opeke. Te vrste peči se po? r S t v O . časi razgrevajo, ostanejo dolgo časa gor? ke in oddajajo tudi počasi gor koto v svoj okoliš. Železna peč ni primerna za razgrevanjc sirnih kleti. Dokler bi v že? lezni peči gorelo, bi se sirna klet preveč razgrevala, kakor hitro bi pa prenehalo goreti v peči, bi se ta in z njo tudi sirna klet shladila prehitro. Poleg primerne zračne gorkote potrebuje sir za svoje zorenje tudi dovolj no zračno vlago. Ker so po naših sirnih kleteh skoraj povsod cementna tla, se da uravnavati vlažnost zraka najbolje s pomočjo žagovine. Ako ic zrak v sirni kleti premalo vlažen, po» trosimo po tleh žagovino in jo poškro* pimo s čisto toplo vodo. Če pa je v sirni kleti prevlažen zrak, potem potrosimo po tleh le dobro suho žagovino. Lahko si pomagamo tudi z zračenjem, vendar pa moramo biti pri tem previdni. Opazo* vati moramo, ali ic zunaj bolj mrzel ali bolj topel, bolj vlažen ali bolj suh zrak nego v sirni kkti. Tudi je vpoštevati pri tem dnevni čas in vreme. Ako je v sirni kleti slab, zaduhel zrak. jo je treba brez drugega prezračiti. Ne smemo pa pri prezračevanju kleti, v kateri je sir. na« praviti prepiha. Ta lahko povzroči da postane skorja sira krhka in da dobi sir razpoke. Kakšna zračna gorkota in vlaga naj« bolj prija zorenju domačega sira, nima« mo dovolj zanesljivih izkušenj. Ker pa je izdelovanje domičega sira precej slič« no izdelovanju cmcndolskega in grojer« skega sira, mu bo pri zorenju prilično ugajala vsaj približno enaka zračna gor« kota in vlaga, kakoršni potrebujeta za svoje zorenje navedeni vrsti sira. Za emcndolski sir velja tozadevno na splošno sledeče. Ko vzamejo sir izpod stiskalnice, ga denejo 4 do 6 dni v hlad« no klet. v kateri znaša zračna toplina 10° do 12° C in kjer se ga suho in močno soli. Mesto navadnega suhega solen ja se upo» rablja tudi solenie v razsoli ali slanici, v kateri je 20 do 22% soli. Toplina razsoli ne sme znašati več nego 15° C in ne manj kot 8° C. Predno pa pride sir v raz« sol. ga najprej takoj po vzemu izpod stiskalnice solijo suho 1 do 2 dni radi tega, da se med tem časom zadostno o-hladi. Na to šele pride v razsol, kjer pa ne sme ostati več kakor 2 do 3 dni Po enem ali drugem načinu solenja denejo sir v srednje toplo klet z 10° do 15° C za dobo 10 do 14 dni. Po preteku tega časa pride sir v pravo zorilno klet, v ka> teri je 18° do 20° in 80 do 85% zračne vlage. V zorilni kleti se ga dalje obrača in soli vsaka 2 dneva in ostane tamkaj 8 do 12 tednov, na kar ga spravijo v vlažno klet, ki je zmerno vlažna in v kateri znaša zračna toplina 10° do 14° C. Za trg postane emendolski sir sposoben črez 4 do 10 mesecev ali pa tudi šele črez leto dni po izdelanju. Za zorenje grojerskega sira, ki sc podobno izdeluje in oskrbuje kakor c-. mendolski sir, je potrebno, da je v hladni sirni kleti 10° do 12° C zračne gorkote in 80 do 85% vlage,, v srednje topli sirni kleti 12° do 15° C zračne gorkote in 85 do 90% vlage, v topli (zorilni) sirni kleti 15° do 18° C . zračne gorkote in 90 do 95% vlage. S pomočjo toplomera in vlagomera, ki ne smeta manjkati v nobeni dobro u rejeni sirni kleti, in z opazovanjem pri oskrbi in negi sira more dognati sirar, kakšno zračno gorkoto in vlago potre, huje po njem izdelovani sir za svoje zorenje. K I e t a -it- PRVO PRETAKANJE VINA. Po izvršenem vkletenju vina, je pr« vo pretakanje najvažnejše opravilo 'v kleti. Če hoče vinogradnik to delo izvr« siti s preudarkom in razumevanjem, mora poznati pomen in bistvo preta« kanja. S prvim pretakanjem hočemo doseči sledeče namene: 1) ločiti hočemo vino od drožja; 2) prezračiti ga z namenom, da sc v r S t V O. njem izločijo vse one snovi, ki ga delajo kalnega; 3) želimo, da si navzame kisika iz zraka; 4) izgnati hočemo iz njega preobilno ogljikovo kislino, ki povzroča, da se vino preveč peni in reže jezik; 5) dodati mu želimo večjo ali manj* šo količino žveplenega plina, kar se zgodi s zakadenjem soda, ali pa z dodavanjem žveplenokislih soli. Pri bolnih vinih, ali pa pri takih, ki imajo eno ali drugo napako, izvršimo obenem tudi za ozdravljenje in pobolj* sanje vina potrebna opravila. Ločitev drožja od vina je prvi in glavni namen prvega pretakanja, To do* sežemo seveda lahko le tedaj, ko sc je vino že umirilo in leglo drožje na dno. To se zgodi pri nekaterih vinih prej, pri drugih pa pozneje. Navadno od sv. Mar* tina do svečnice. Držanje vina na drožju do spomladi, ali morda še dalje, je škod* Ijivo in utegne biti za vino celo usode* polno. Drožje namreč obstoji večinoma iz gladujočih in tudi mrtvih kipelnih gli* vic, ki so, kakor vsako živo bitje, prej ali slej podvrženo gnilobi. Vsled tega se taka vina navadno pokvarijo, postanejo motna, zadobijo slab duh in okus in' ko* nečno postanejo zaVrelka. Kdaj in kako naj izvršimo prvo pretakanje, je odvisno od raznih okol* ščin. Pretakati ne smemo nikdar ob ve* trn.em in nestalnem vremenu, ker ob ta* kem vremenu se vino v bližini drožji zmoti. Vina, ki imajo mnogo kisline v sebi, pretočimo bolj kasno, ona pa, ki imajo le malo kisline, pa bolj' zgodaj. To delamo radi tega, ker drožje vpliva na zmanjšanje kisline v vinu. V prvem slučaju hočemo s kasnim pretakanjem pospešiti zmanjšanje kisline; v drugem slučaju jo pa hočemo ohraniti s zgod* njim pretakanjem. Kraševci ravnajo v ♦otri pogledu pravilno, ko puščajo svoj teran, ki vsebuje mnogo kisline, prav dolgo na drožju. Prav zgodaj moramo pretočiti ona vina, ki so bila napravljena iz gnilega^grozdja, ker sc taka vina na ^ rož ju kaj rada pokvarijo. Nadalje mo-katerih mošt smo ob trgatvi žveplali, ramo pretočiti bolj zgodaj vsa ona vina. najsibode z žveplom, ali na s žvenleno kislimi solmi. Drugače zadobijo taka vi* na kaj rada duh po žveplenem vodiku, ki je zelo podoben smradu po gnilih jai* cih in Česniku. Ob prvem pretakanju vino navadno tudi močno prezračimo. Če je vino na zraku stalno in ne poru javi, ga pustimo teči na rešeto. To delamo radi tega. da se zgostijo v njem vse one snovi, zlasti beljakovine, ki delajo vino motno. Vino postane neposredno po pretakanju še bolj motno, kakor je prej bilo, ali zgo* ščenc beljakovine kaj kmalu padejo na dno in vzamejo seboj liki čistilo (želatina. ribji mehur itd.) vse ostale snovi, ki kalijo vino, zato postane močno prezračeno vino pozneje lepo čisto. S prezra* čenjem pride v vino tudi dosti kisika, ki je potreben za nadaljni razvoj vina. njegovega okusa in dobrote. To je zelo po* trebno in koristno, ker je ob vrenju na* °>ala ogljikova kislina izpodrinila iz vina kisik. Pretočena vina se čutijo v ustih bolj prazna in šibkejša. Nerazsodni vino* gradniki pripisujejo to praznost izgubi alkohola ob pretakanju. To pa ni res, ker ob pretakanju izgubijo vina tako malenkostne količine alkohola, da jih niti z najbolj občutnimi alkoholometri ne moremo meriti. Vino se čuti prazno in ubito radi izhlapenja ogljikove kisline, ki ob pretakanju v veliki meri izhlapeva iz vina. Precejšen del te ogljikove kisline pa nadomesti mlado vino kaj kmalu po izvršenem prvem pretakanju samoobse* bi in vino se čuti v ustih zopet polno. Pri pretakanju tora j ne zgubi vino svoje moči. zato se ne bojte pretakanja! Ob prvem pretakanju je navada, in tudi koristno je, sode nekoliko zažvep* lati. Dve do tri trske žvepla na vsakih 7 hi vsebine navadno zadostuje. Nekateri vinogradniki so za žveplan j c sodov začeli rabiti navadno ventilirano žveplo v prahu, katerega nasujejo v »laterno«. Raba takega žvepla za žveplan je sodov je jako neumestna, ker navadno žveplo vsebuje običajno arzenik, ki je hud strup. Žveplo v prahu tudi zelo nepo* polno zgori in zato ne moremo notrebne količine nikdar po svoji volji in potrebi odmeriti. Zato rabite odslej naprej samo žveplene trske, ali pa kolačke na azbe* stu. Če v sodu ni bilo mlado vino in če v njem žveplo gori, je najbolje da se ne poslužujemo »laterne«, ampak da obesi* mo goreče žveplo na žici skozi veho v sod. Pri pretakanju vin, katera so pod* vržena rujavenju na zraku, postopamo takosle: Odmerjeno količino kalijumeta* bisulfita, navadno 5 do 15 g na vsak /i/ vina, stolčemo v prah in obesimo zavito v cunjico skozi veho v sod, da sega eno ped v vino. Sod zataknemo in drugi dan, ko se je bisulfit v vinu že raztopil, po* tegnemo prazno vrečico ven. Nato nato* cimo kozarec vina in ga pustimo odprte* ga 24 do 48 ur stati. Če je vino v tern času v kozarcu porujavelo. dodamo vinu še par gramov metabisulfita. Konečno pretočimo vino tako, kakor pretakamo ostala vina. Če smo rabili več kakor 7 do 10 g metabisulfita. ne smemo sodov mi pretakanju žveplati. Nekateri rabijo še vedno natrijumbisulfit in ne kalij um* metabisulfit, ker ta je bil pod Avstrijo prepovedan. V Italiji in zlasti na Fran coskem pa rabijo le slednjega, ker je do = kazano, da bolje učinkuje. V slučaju, da je zadobilo vino pred prvim pretakanjem duh po žveplenem vodiku, ali pa. kakor pravimo, po gnilih Ničih, ga pri pretakanju dobro prezra = čimo in pretočimo v zažveplan sod. Ve> liko tega slabega drdra se bo zgubilo že med pretakanjem, kar ga bo pa še ostalo, ga izloči žvepleni dim v sodu. S. A.: ALI JE DOBRO ZAKADITI SOD Z ŽVEPLOM? Če hočemo, da bo imelo vino lepšo Sarvo, je dobro, da zakadimo sod, v ka* terega hočemo vino pretočiti, z žveplo* nim dimom. Ta dim brani namreč, da vino preveč ne porujavi. Premočno se seveda ne sme žveplati, ker bi bolela po takem vinu pivca glava. Nekoliko /ve-planja pa nič ne škodi in je vinu celo koristno. Žveplena sokislina (žveplen dim) se spoji namreč v vinu z alkoho* lom v razne aldehide, ki dajo vinu jako prijeten aroma. Ta sokislina pa deluje v vinu tudi radi tega dobro, ker brani v njem razvoj raznih vinskih bolezni. Zate priporočamo žveplanje. Samo oni, ki ho* če imeti bolj rumeno belo vino, naj ga opusti. Vinogradništvo, Vidlig Peter: LETOŠNJI PRIDELEK VINA NA GORIŠKEM. Po podatkih, ki jih je zbral vinorej* ski in sadjarski oddelek pokrajinskega kmetijskega urada v Gorici, znaša le* tošnji vinski pridelek na Goriškem krog 163.820 hi. Na posamezne vinorejske pasove se ta množina razdeli, kakor sle di: (številke v oklepajih sc nanašajo na leto 1923): Brda 28.000 (33.885); Gorka z oko-. Iko 2.800 (3.705); Vipavska dolina 80.450 (94.656); Komenski okraj na Krasit 11.670 (9.725); Gorenja Furlanija 18.500 (20.571); in Dolenja Furlanija 21.600 (21.523). Pridelek znaša torej letos krog 90% lanske letine, ki je znašala 184.065 hi Manjši pridelek 20.000 hi je pripisovati v prvi vrsti okolnosti, da je toča ponov* no oklestila najbolj vinorodne kraje. po = sebno v Brdih in v Vipavski dolini, Manj vina se je pridelalo letos v Brdih, v Gorici ai okolici, v Vipavski dolini in v Gorenji Furlaniji, za Kras pa so bile letošnje vremenske razmere ugodne, vsled česar je tudi vinski pridelek večji. Na sploh moramo pribiti pa to: v avgustu se je predvidevalo, da bo letos krog 20% manj vina kot lansko leto, a konč* no se je pokazalo, da znaša znižanje le 10% za vso Goriško. Srednja cena, ki se plačuje sedaj za nov pridelek se menja med 210 do 220 lir za hi dobrega brica in med 140 do 160 lir. za hi vipavca. Čeravno ni preve* likega popraševanja po blagu, se vendar cene držijo. Glede kakovosti letošnjega pridelka je treba opomniti, da kljub slabim vre* menskim razmeram, ki so neugodno vplivale na razvoj trte, so vina zadosti dobra, posebno v Brdih. Semtertja ic vino začelo rjaveti, to pa le v krajih, ki so bili razbiti po toči, in tam. kjer vino* rejci ne poznajo še metabisulfita v svo* jeml kletarstvu. Vinorejci, ki so pa tudi umni kle.-tarji, imajo izborno vinsko kapljo v svojih kleteh. # # # Ta članek nam je poslal v italijanščini g. dr Vallig Peter, vodja vinorejskega in sadjarskega oddelka pokrajinskega kmetijskega urada v Go* rici. Prevod je oskrbel naš urednik. M. A.: Raba in pomen Tirom asove žlindre. (Konec.) Pri '/.(ilenjadi in finejši povrtnini, — Vse te rastline so zelo hvaležne, če jim gnojimo s Thomasovo žlindro. Mnogo hlevskega gnoja jim ne ugaja, zato jim ne smemo preobilno z njim gnojiti. Najbolje je, da vzamemo pol navadne množine hlevskega gnoja tor dodamo še 300 do 600 kg Thomasove žlindre na hektar. Pri sadnem drevju in vinski trti. — Kadar se zasajajo sadovnjaki in vino* gradi, je treba skrbeti, da se v zemljo snr&vi zaloga fosfor ovc kisline, ki izda za desetletja. Zato se priporoča, da se zemlji da vsaj 1000 do 2000 kg Thomas seve žlindre na hektar, kadar se sadi drevje ali se prekopava vinograd. Na ta način dobi zemlja fosforovc kisline, da dolgo vrsto let lahko rodi. — Stari naša* di se najbolje tako gnojijo, da se vsaki dve leti okrog drevesa potrosi 50 g Tbo* maseve žlindre na štiri jaški meter, ki sc potem globoko podkoplje, ali da se nad trtami napravijo globoke luknje ter se vanje dene gnojilo. Če se polovici iia> vadne množine hlevskega gnoja doda Thomasova žlindra, to učinkuje prav posebno na množino pridelkov. V tem ‘•lučaju se priporoča na hektar 900 kg Thomasove žlindre, gnojenje pa vsaka tri leta ponavljati. Pri drugih lesnih rastlinah in gozd: nlh nasadih. — Fosforova kislina in apno sta izmed onih glavnih sestavin, ki so neobhodno potrebne, da se lesne rastline razvijajo hitro in krepko. Zato iih je treba zemlji dati v zadostni množini. Thomalsova žlindra daj j e fosforo* vo kislino in apno kakor že prej rečeno v veliki meri ter zelo poceni. Radi tega jo moremo priporočati za lesne rastline. 'Ali je treba s Thomasovo žlindro večkrat gnojiti? Izkušnje kažejo, da je povsod po* trebno, odvzete hranilne snovi zemlji vračati. Prišlo je ponekod v navado, da zemljo vsaka tri ali štiri lota dobro po* gnojimo s Thomasovo žlindro. Ta način ni pravilen. Mnogo bolj pravilno je, če se večkrat dobro pognoji, da pride v zemljo zadostna zaloga fosforove kisli* ne. Zato moramo pa redno vsako leto ojiti s polovično množino Thomasove žlindre. Da je tako postopanje pravilno, kažejo najajsneje travniki in pašniki. Tu so dobre travniške rastline le slabo razvite ter najprej potrebujejo mnogo hrane, da se nasitijo in se popolnoma razvijejo. Če bi se drugo leto nič ne gnojilo, bi dobre travniške rastline, ki so se pr* vo leto okrepile vsled gnojenja, zopet opešale, dočim dobro rastejo, če se jim pognoji tudi drugo leto, čeprav bolj malo. — Gnojimo torej vsako leto! Kvarjenje (mešanje) Thomasove zlim dre z neizdatnimi zmletimi rudninskimi fosfati. Zadnji čas kmetovalcem ponujajo po enaki ali nekoliko nižji ceni neizdat* ne rudninske fosfate pod raznim ime* nom. Kmetovalce svarimo, naj ne rabijo takih snovi, zakaj znanstveno in po ne* številnih večjih in manjših poljskih po* skusih je dokazano, da niso raztopni, ne izdatni in se ne izplačujejo. Poskusi so celo dokazali, da niti dvajsetkratna množina ne more nadomestiti Thom a* sove žlindre. — Tuintam sedaj tudi po* skušajo Thomasovo žlindro mešati z ne* 'atnimi mokam!. Strokovnjak imenuje J*ko mešanje ponarejanje Thomaso* ve žlindre,- goljufijo, ki je po zako* nu kazniva. — Da se kmetovalec varuje take prevare, naj kupuje Thomasovo žlindro le pri takih tvrdkah, ki jamčijo, da je žlindra čista. In ker smo videli, da se fosforova kislina Thomasove žlindre v obilnf meri topi v citronini kislini — raztopnost fosforove kisline Thomasove žlindre v citronini kislini je 75 do 92% — je treba gledati tudi na to, zakaj fo* sforova kislina v surovem fosfatu in v ponarejeni Thomasovi žlindri se prav pomalen topi v citronini kislini. Pripomni a. Dočhn so se prejšnje čase brez m 'ha trudili, da bi pusto zemljo toliko zboljšali, da bi rodila bogate pridelke, sc to sedaj lahko in poceni zgodi, čc se pravilno rabi Thomasova žlindra,- Tre* ba je le pomisliti, da sta fosforova kis* lina in apno prav važni rastlinski hranil* ni snovi, ki gospodarstvo usposobljata, 'a rrospeva, če jih le zadosti pride v zemljo. Zakaj iz fosforovokislega apna, ki se v živalskem telesu nahaja v kosteh, se v rastlinah tvori rastlinski beljak, najvažnejša hranilna snov in prva pod* laga ne le rastlinski rasti, ampak tudi hranitvi ljudi in živali. Dvakratni pri* dellci travnikov in deteljišč omogočuje* jo večje število živine. Ta daje več in boljšega hlevskega gnoja, in hlevski gnoj zopet pomnožuje poljske pridelke. Na ta način daje vse gospodarstvo večje dohodke. Prvovrstno žlindro ima Slo* vensko kmetijsko društvo v Gorici, ki jo prodaja na drobno in debelo. Zamudne naročnike prosimo, da poravnajo naročnino ža tekoče leto tekom decembra. Kdor bi ne izpolnil svoje dolžnosti, naj bo pripravljen, da mu pošljemo poštni plačilni nalog. Sadjarstvo. St rekel j Josip: NA OBISKU. Skribnik je dobil o pustu zeta v hi* šo, naprednega kmetovalca in kakor gre, trde kmečke roke.. Med mladimi in sta* rimi je lepa sloga,'zato gre pri hiši prav. Žal je bilo poleti plevicam in ževkam, ker niso imele snovi, da bi Skribnikove vlekle čez zobe! Pa je tudi mladi Skribnik prevda* ren, da sta mi stara rekla: »Naš zet kuje denarje iz blata!« ■ Tik pod hišo imajo1 visečo livado, iz katere so do letos kukale iz zemlje tri, štiri ostarele, nerodovitne slive in nekaj nečednega grmičja. Te slive so služile samo toliko, da so ženske nanje naveza* vale vrv za sušenje perila. Ob nedeljah, (ker druge dni ni imel časa), je mladi premeril in zaklinil liva* do v primerni razdalji. Ko so še spravili pod streho zadnjo otavo in v klet to zla* to vinsko kapljo, je izkopal ob klinih jame za vzoren sadovnjak, prav tako, ka* kor je čital v kmetijskih knjigah in čašo* Piših. Ni pa šc utegnil na novi domačiji .vzgojiti dobrih sadnih dreves, saj še ni leto, kar je pri hiši, zato jih je' naročil od Priznanega strokovnjaka, ker bolje je kupovati pri kovaču, kakor pri kovačetu. Nasadil je pa mladi zet drevesa te dni. zakaj stari in izkušeni sadjar, kate* rega rad obiskuje, mu je govoril, da je jesensko sajenje mnogo boljše, kakor pomladansko. Samo smokve, je rekel, se rajši primejo spomladi, ko se zemlja ne* koliko ogreje in ko začne delovati prvi pomladanski sok. •Lepo stoje mlada drevesa v ravnih vrstah ob obeljenih kolih. Celi vasi je novi sadovnjak v okras, saj ne moreš mimo, da se ne zagledaš! Odslej pa ne bodo več perice sušile perila na livadi, ker ni več slivovih što* rov; na mlada sadna drevesa pa bi bilo zelo škodljivo in nespametno nategovati vrvi, zakaj tp bi drevesa razmajalo in pokvarilo. Skvibnikov ne puste sušiti pe* rila tudi na že odraslih sadnih drevesih. K. L: SADNO DREVJE NA VRTU. Na žalost moramo ugotoviti, da pri nos imamo le malo vrtov, ki bi v vsakem oziru odgovarjali skrbnim in pravilnim načelom umne sadjereje. Nasprotno. Marsikje vidimo lepe in obsežne vrtove, ki pa so posajeni prav zanikerno s sla* bim drevjem. Glavni vzrok temu je, da ni med našimi sadjerejci potreb* nega zanimanja, veselja, znanja, do* ) bre volje in ljubezni do sadnega drevja. Drugo pa je tudi to: kdor si sam ne prizadeva, vzgojiti čim lepše in bogatej* še sadno drevje ter se zanaša le na drugo, ta pač ne doseže s s-adjcreji veliko uspe* hov. Veselja, zmisla in ljubezni je torej treba. Potem je uspeh zagotovljen. Seve> da se samo z ljubeznijo do sadnega dre« vja ne opravi še vsega. Sadjerejec si mo* ra pridobiti tudi nekoliko ročne spretno* sti v tej stroki. Ni težko, niti sramotno in ne zamudno, ravno obratno: zanimivo in kratkočasno je, pečati se s sadjarstvom. Vztrajnost in potrpežljivost sta pa dva najvažnejša predpogoja pri vz* goji sadnega drevja. Sadno drevo ne zraste v enem, ali dveh letih. Glavni smoter pri sadjereji mora biti ta, da si vzgojimo lepo in krepko drevo, ki bo v stanu roditi obilo plemenu tega sadu, ki pa je istočasno tudi v okras vrtu in v veselje sadjerejcu skozi celo le« to. Saj je priznana resnica, da veselje od* tehta velikokrat gmotni in telesni užitek. Ni pa vsako drevo tako, da doseže« mo z njim oba smotra. Navedemo naj le tista sadna plemena, ki nam Lahko bi^ezdvomno pripomorejo do uspeha. To drevje delimo v dve vrsti: v pečkasto in. koščičasto. V prvo vrsto spadajo hru. ške, jablane, itd., v drugo pa breskve, marelice, slive, češnje, itd. Na male vrtove spada pred vsem niz* ko, pritli.no drevo, ker je oblika dreves z ozirom na o'i«eg in deblo na vrtu vrž* no vprašanje Kdor si hoče drevje in vrt sam lepo urediti, mora brez drugega drevo skrbno gojiti. Pritlično drevo je /c na sploh namenjeno gojitvi. Vzgoja vrha tvori važno nalogo pri drevesu na vrtu. Na prosto nam je dano, da pustimo dre« Vesni vrh naravno in pravilno razvijati, lahko pa vrh umetno prikrojimo in mu darpo lepo simetrično obliko. Prvo je la* žje, drugo težavnejše, a lepše. Paziti mo« ramo tudi na to, kam drevo zasadimo. Ni vse eno, kje drevo stoji. Sadno drevje lahko posadimo na planem, ali pa ob zi* dovju. Drevo na planem raste v polnem in naravnem razvoju, drevje ob zidu pa dobi ploščato obliko. Sicer pa se tokih oblik poslužujemo ravno na vrtu pri teu ko zvonih špalirnih nasadih. Za take na* mene je najprimernejša hruška, cepljena na kutino. Kdor se je odločil za jablano, jo mora cepiti na paradiževec. Za narav* ne oblike na planem je primerna jablana, a za umetne oblike, zlasti za one ob zidu, pride brezpogojno le hruška v poštev. K umetnim oblikam prištevamo vre* tenčasto piramido. Z vsakoletnim paz* Ijivim in. skrbnim opazovanjem doseže* mo takšno obliko Nadalje imamo pra* vo piramido, ki je podobna prešnji. kil pa jo je nekoliko težje vzgojiti. Dalje gojimo na vrtu tudi znani pokončni kor* don, viličasto obliko, itg. Sadjerejec pa mora obračati prav posebno pažrijo na to, da posadi le ne« poškodovane cepljence. Kajti le v tem. slučaju postane drevo čvrsto, zdravo in rodovitno. Potem je lahko gotov, da mu ho vrt v veselje, v zabavo in v dobiček. n ni ? vi m m iiiiii m im i iiiiiiiiiiiii hiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii im iiiiiiiiiii m m imi 11111 ii Poravnajte naročnino in širite naš list! iminimii in m m m immmm imm i iiiii immmmm i n nm iti i n 111 nn Vprašanja i Si. 66. — V. O. v D. — Vi prašate: Kako naj pomagam vinu, ki na zraku porjavi ali zategne? Odgovor: Ako vino na zraku rjavi, je to znak, da je bolno. Tako vino moramo pri pretakanju primerno zažve: plati (en azbestni trak žvepla na 1 do 2 hi vina). Pri tem opravku morate paziti prav posebno na to, da ne pride vino v n odgovori. dotiko z zrakom. Zato pretakajte s se* salko ali cevjo. Če pa vino na zraku v teku 24 do 48 ur močno porjavi in se pri tem zgosti, ga je treba močno žve--plati, in sicer ne pred pretakanjem. To je mogoče, ako rabite sol, ki se imenuje kaliumimefabi§uIfit ali natrijev lAsulfit. 5 g na 100 l vina popolnoma zadostuje, ako je bisulfit svež. To sol raztopimo v kozarcu vode in nalijete jo v sod, kjer naj se z vinom dobro premeša. Nato pustite vino par tednov na miru, da se drožje vsede, in še le potem vino pretočite. Pred pretakanjem f sebnih vremenskih izprememb. Vse drugačno je ob obilncj p^iši, ko izgubi vsak panj do 1000 in več čebel na dan. Gotovo bi se panji v takem položa? ju čisto izčrpali in izpraznili, ako bi se tudi zaleganje in gojenje ne vršilo, še v večjem številu. Seve, saj v pomladni glavni paši zalega matica močno živalne-ga panja dnevnoi do dva tisoč in več jaj-čic, kar je vzrok močnemu pomnožen vanju in rojenju čebel. Ta množitev se vrši celo pomlad in poletje, ter sploh pri vsakem donosu. Ker pa se čebele s tem delom obrabijo in shirajo, postanejo nos rabne, ter kot ostarele izmirajo se ta nes verjetna množitev med poletjem ne za? pazi. Večina ostarelih čebel pogine na prostem. Na paše leteče oslabe in tam končajo. Opomniti je, da starejše čebele izletajo za hrano v oddaljene, mlajše pa v bližje pašnike. Nekaj obrabljenih če* bel pride v panje, kjer skušajo svoje zadnje ure preživeti pri polnih loncih, ali pridne delavke niso s tem zadovoljne, ter začnejo svoje trudne in oslabele to? varišice priganjati k delo. Sledijo jim po satovju, iz kota v kot in konečnoi jih zapodijo skozi žrelo iz panja. Vrnejo se sicer po kratkem izletu prazne domu, ali že na bradi so deležne negostoljubnega sprejema. Stražnice skočijo takoj na po< samezno vračajočo se čebelo, pa jo zač; nejo brez milosti preganjati in mikastiti. Vsled teh spopadov in pa, ker starejšim čebelam vsled obrabe in guljenja med cveti odpadajo dlačice po truplu, posta* nejp te čebele črne in gole, ki pa niso nič drugega, kakor obrabljene staricc. Neiz* kušeni čebelarji si domnevajo v teh črnih čebelah le »roparice«, kar je pa po* vsem nepravo. Preganjanje in spopade na bradah zapazimo o vseh časih, najbolj pa ob dobri ajdini paši. Priliko sem imel opazovati1 že več let sem, kako so odgan* jale marljive delavke oguljene stare čebe* le. Nepretrgoma se je vršil ta ples po vseh bradah. Zdelo se je, kakor bi bila to trotova vojska. Jedva se je usedla na brado oguljetika, že .jo je popadla ena ali dve čuvar,ici. Vse se je nekam zasukalo, zaplesalo in odletelo. To se je ponavljalo celel dneve. . V dobri paši, ko vse drvi na plan, nimajo čebele toliko potrpljenja, da bi odnašale svoje mrtve v daljevo. Premno* go jih pade kar na tla pred panje. To se posebno opaža pri dobri in prav dobri ajdini paši. Letos n. pr. se je to posebno jasno videlo: Pred panji so bili celi nasipi mrt* vih čebel, opisani ples po bradah je bil vse dni dobre paše. Ako so se zjutraj do čistega odstra--nile mrtve čebele izpred panjev, je bilo na večer zopet polno mrličev. Ker so stražnice odganjale obrabljene čebele od vseh panjev, so si te nazadnje iskale za* vetja šiloma v drugih panjih, kjer so ga zvečer tudi dobile, a bolj zunaj panja. A po noči so jih domačinke izmetale iz panja. In tako se je vršil ples dan na dan. To se pa godi le, dokler traja dobra ajdina paša. Kakor pa pojenju j e paša, tako pojenjujejo tudi ti boji in vse po* stane zopet mirno. Ta članek sem napisal v glavnem s tem namenom, da izpodbijem tla krive* mu naziranju, da se ropanje vrši tudi ob dobri paši. OBVESTILA. Izredni občni zbor Slovenske čebC'-larske zadruge, ki je bil sklican na četr* tek dne 11. decembra 1924, z namenom, da se končno uredi obračun kupčije z medom, se ni vršil, vsled prepičle ude* ležbe. Bil je mrzel in neprijeten zimski dan. Slov. čebelarska zadruga si priskrbi zadostno množino A. Ž. panjev in jih bo oddajala svojim članom po cenah izven vsake konkurence. Kdor želi panje imeti, naj sporoči najkasneje do konca ■ Januarja 1925. VSEM ČEBELARJEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Tiska odlikovana Narodna Tiskarna. — (10.—XII. — 1924.) — Odgov. urednik: Dominko Viljem. VABILO k rednemu občnemu zboru »Slovenskega kmetjjskega društva«, vpisane zadruge z omejenim jamstvom in sedežem v Gorici, ki se bo vršil v pondeljek, dne 22. decembra 1924 ob 10. uri v društvenih prostorih v ulici Sv. Ivana št. 6, dvorišče, desno I. nadstropje. DNEVNI RED: /. Citatu'e in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila o reviziji, izvršeni v mesecu juniju 1924. 3. Poročilo o društvenem delovanju v poslovnem letu 1923124. 4. Pretresovanje računskega zaključka za poslovno dobo 1923124. 5. Nadzorstveno poročilo k računskemu zaključku in odobritev istega. 6. Razprava in odločitev o nadaljnem poslovanju zadruge. 7. Volitev izločenih odnosno odstopivših članov načelstva in nadzorstva. 8. Slučajnosti. OPOMBA: Ako b! ob zgoraj določeni uri sklicani občni zbor ne bil sklepčen v zmislu pravil, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal pravoveljavno v vseh zadevah, ki so na dnevnem redu. brez ozira na število navzočih društvenikov. Predsednik: I. KRIŽMAN I. r. Poslovodja: V. DOMINKO I. r. Naša zavarovalnica proti požaru je „L’Union" RAVNIK AVGUST GORICA, Corso Vittorio Emanuele III- št. 28. Tržaška posoliinica in hranilnica regislrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ui. Torrebianca 19/1. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4° 0 večje in stolne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. Obresina mera po dogovoru. Uradne ure od 9. do 13. — Ob nedeljah in praznikih je . urad'zaprt. Št. telet. 25-67. Tržaška kmetijska družba v Trstu Via Raffineria št 7 Ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine; poljska, vrtna in cvetlična semena; detelje: inkarnatno, domačo in lucerno; umetna gnojila: Tomaževo žlindro’,*superfosfat, kalijevo sol; klajno apno za živino, otrobi, debele in drobne, koruzo, koruzno moko, oves; kmetijsko orodje: pluge, šape okoličanske, istrske in kraške, štrpače, lopate, pipce (fovče) za zelenjavo, zalivalnike, železne grablje, gnojne vile, motike, škarje za obrezovanje trt in sadnega drevja, rafijo, trtno ličje, med, razne druge gospodarske potrebščine. MT Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria št. 7.