RIMORSKI dnevnik 1, 2ačel. izhajati v Trstu Drprth1!,'3 1945' niegov predhodnik PARTIZANSKI &K Pa 26. novem-hra 1943 v vasj 2akr|ž nad rinKn'm’ razmnožen na P klostil. Od 5. do 17. se-Piernbra 1944 se je tjskal liskami »Doberdob« v . vcu pri Gorenji Trebu-, od 18. septembra 1944 ' maja 1945 v tiskarni nrM^en^a<< P°d Vojskim ldr'ii, do 8. maja 1945 j *» uu o. maja ia^o l: X osvobojenem Trstu, Jer Je ,zš|a zadnja števj|_ i, ■ til1 je edini tis1"’"1 Infnski DNEVNI SužnJeni Evropi TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 271 (13.209) Trst, nedelja, 4. decembra 1988 Vrh dvanajsterice se je zaključil brez bistvenih novosti in ukrepov Z Rodosa nič novega Premirje pred davčnim spopadom, ki bo spomladi v Madridu - Predstavniki držav ES niso spremenili svojega stališča glede afere Arafat-ZDA Problem manjšin v Evropi in v svetu ___JV[ARKO vvaltritsch Ve"SUJUs regio, e j us religio«. V času D/r,S- sP°rov ie v Evropi veljalo fecTr°' da se morai° podložniki pod-nosr vlac^ariu v vsem, tudi v pripad-sertr nJe9°vi veri. Ko so Evropejci za-Azi-1 področja v Ameriki, Afriki, tuJ1 }n Avstraliji, so s seboj pripeljali no ztJPnike ter pastorje, ki so domači-Vcepljali svoje verske vrednote. Ce: vero je bilo tudi z jezikom. kralji, princi in navadni voj-šaij vd,e 50 svoj vladajoči jezik sku-čevMti ljudem, ki so med seboj ob-v]Q(j 1 v drugem jeziku. Marsikje je £Vr to uspelo, drugod pa ne. laSePski vladarji so si vedno bili v le P: Njihove armade so napredova-gm^i- nazadovale, pridobivale ali iz-pe ozemlja. Na zemljevidu Evro- Jeziu Se spreminjale državne meje. se jVna ali narodnostna skupnost dr%Q iz dneva v dan znašla v drugi dol Vl- Najbrž Evropa ni poznala tako mim' kakršnega poznamo so-$e; 1 Evropejci druge polovice dvaj-nxirj!a s!°tetja. Že 43 let živimo v ttiein' ,nismo spremenili državnih PoOorfK S0 začrtane z mirovnimi se ; ribami po drugi svetovni vojni, ki ProhČala Že pred 43 letl prohi em narodnostnih skupnosti, pin j.e^. manjšin, problem širših sku-Uc“' ki aovore druaačen tezi k od večinskega ali vladajočega na-v neki državi, pa je še vedno f°da °dpn. nJtnu°^na Evropa je na poti k politič-Čez nm, 9psPodarskemu združevanju. °bs(o e. / tet bodo padle še vedno sovi te,ce Pregrade, že se čujejo gla-pon'f:x a bi bilo treba uresničiti tudi teNno združitev. ohišjih dneh je bil pri nas na j’y Kuj ■ amski evropski poslanec Wil-ker S/Pers. Za nas je mož zanimiv, d°lg0 f. V eyropskem parlamentu že tne tj, as,a Prizadeva, da bi narodnos-to. v ]^nlflne dobile svoje pravo mes-čarm, , ter nem domu, na javnem sre-kuitui 1 9° jo priredila Slovenska kaj Vse°l9ospodarska zveza, smo čuli, treba nared f° nare/ene9ra' kaj vse je d-Qjo(.^rfbPa bo treba veliko, saj vla-lndje v raznih državah niso NadALJEVANJE NA 2. RODOS — Rodoški vrh je bil predhodnega značaja in ni vnesel bistvenih novosti na sceno evropske dvanajsterice, ki se ne povsem uspešno in zadovoljivo pripravlja na leto 1992. Zastopnike držav ES čaka skorajšnje zasedanje v Madridu, kjer bo tekla beseda o davčnem ravnovesju. V Madridu se dvanajsterica najbrž ne bo mogla izogniti ostremu izmenjavanju mnenj, kar pa ji na Rodosu uspelo kljub težkim besedam, ki sta si jih izmenjala predstavnika Velike Britanije in Belgije. Države ES so ohranile mirno kri tudi v primeru razprave o Bližnjem vzhodu, še posebno v luči dogodkov, v katerih je bil protragonist voditelj PLO Arafat. Dvanajsterica ni spremenila diplomatskega stališča, ki ga je že izrazila v Bruslju, pa čeprav je prišlo v zadnjih dneh do ameriškega veta ter do odločitve skupščine OZN, da premesti dela v Ženevo. Vrh dvanajsterice v Rodosu je bil v glavnem notranjega značaja, saj je skušal izoblikovati podobo bodoče ES, ki mora pokazati Ameriki zobe. Države Evropske skupnosti morajo dokazati, da so sicer gospodarsko pomebna enota, ki pa ne opira svoje gospodar- ske politike na protekcionističnih postavkah in zato neposredno zahteva tudi od drugih svetovnih partnerjev podobne posege. Američani bi prav radi prevesili svoje ošibelo gospodar-strvo na protekcionizem, invazijsko razpoloženi pa so predvsem japonski mogotci, ki se tudi sami pripravljajo na evropsko leto 1992. Evropsko skupnost bi moralo sicer skrbeti neizpod- bitno dejstvo, da je njena monetarna politika prešibka, prav tako nepopolna pa je tudi njena politična slika. Notranji spori med posameznimi državami so še pregloboko zakoreninjeni v zavesti dvanajstih držav, da se bodo morale »zvezde na plavem nebu« evropske zastave res krepko potruditi, če bodo hotele vkorakati v leto 2.000 brez sramu. Skupinski posnetek ob zaključu rodoškega vrha (Telefoto AP) Sindikalisti jutri pri De Miti RIM — Z zahtevo po višjih plačah in višjih pokojninah že od januarja dalje bodo jutri stopili pred De Mito Trentin, Marini ter Benvenuto in v imenu sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL zahtevali davčno enakost. Pri tem nameravajo trije sindikalni voditelji čvrsto vztrajati na stališču, da mora vlada spoštovati obveze, ki jih je sprejela do sindikatov in že s 1. januarjem prihodnjega leta uvesti davčne olajšave za odvisne delavce. S tem v zvezi je generalni tajnik UIL Benvenuto izjavil, da naj bi do teh olajšav prišli z zakonskim odlokom, kar pa še ne pomeni, da bo sindikat s tem zaključil svoj boj na tem področju. Tu je Benvenuto predvsem mislil na zmanjšanje davkov Irpef in na odločno nasprotovanje davčnemu odpustu za tiste, ki doslej niso plačevali tolikšne davke, kot bi jih morali. Po mnenju Paola Bruttija, odgovornega za gospodarska vprašanja pri CGIL, pa je potrebno na jutrišnjem srečanju z ministrskim predsednikom najprej razčistiti vse nejasnosti v zvezi s predvidenimi olajšavami. Dejal je. da sindikati ne poznajo novih določil v zvezi z davkom Irpef in davčnimi olajšavami. Ve se, da naj bi skupni znesek zaradi manjšega davka Irpef in drugih olajšav dosegel 7.300 milijard lir, kar pa je le tretjina tistega, kar so sindikati zahtevali v začetku. Zaradi vsega tega so pri CGIL prepričani, da vladni zakonski odlok, ki bi urejal to področ je, ne bi predstavljal najboljše rešit, c za odvisne* delavce. Sporno ozadje ameriškega veta Arafatu in razpravi o palestinskem vprašanju Premestitev Generalne skupščine v Ženevo bo Združene narode stala 600 tisoč dolarjev NEW YORK Razprava o palestinskem vprašanju bo torej v Ženevi od 13. do 15. decembra. Odločitev ZDA, da odkloni vstopni vizum voditelju PLO Arafatu je v generalni skupščini OZN in v svetu sprožila pravo poplavo protestov. Z vetom Reaganove administracije sta se namreč strinjala le predstavnika Izraela in ZDA, medtem ko se je Velika Britanija vzdržala glasu. Sporna in nesprejemljiva odločitev ZDA pa ne bo imela samo političnih posledic. V 43 letih svojega obstoja se je OZN prvič odločila za tako drastično potezo in tako pokazala hrbet ameriški vladi, ki se je za veto očitno odločila tudi pod pritiskom židovskih or- STRANI Konzul Bijedic ostane v zaporu NA 2. STRANI ganizacij. OZN se namreč sedaj spopada tudi z znatnim finančnim bremenom, ki ga predstavlja premestitev razprave v Ženevo. Po prvih ocenah bo ta masovna selitev stala več kot 600 tisoč dolarjev, denarni sklad OZN pa je že krepko zdesetkan. Preden je generalna skupščina sklenila, da se o premestitvi izrazi z glasom, se je posvetovala tudi s finančno komisijo, ki je obračunala stroške za tridnevno bivanje in spremstvo delegatov. Izraelski predstavnik je po objavi teh računov pikro povzel, da je Arafat kot specialistu za najrazličnejše preusmeritve, »sedaj mu je končno uspelo tudi to, da preusmeri generalno skupščino OZN«. Zanimiva pa je nemara tudi izjava izraelskih izvedencev za protiterori-zem, ki menijo, da tiči vzrok za ameriški veto drugje in v strahu pred morebitnimi terorističnimi akcijami, saj je palestinska teroristična dejavnost v očitnem zatonu. Z njimi se strinjajo tudi ameriški kolegi, ki trdijo, da odločitev ZDA temelji na zelo majavi podlagi. Izziv in poziv DUŠAN KALC RIM — Druga vsedržavna konferenca o izseljeništvu je pri kraju. Nanizala je nebroj problemov ter si zagotovila kot vedno kup obljub. Tisoč in več delegatov iz vseh štirih vetrov sveta se vrača v tujino z zadovoljstvom, da mu je le uspelo predramiti odrevenele čute solidarnosti matične domovine; ter z upanjem, da se bodo svečane obljube prej ali slej pretvorile v dejanja. Da ne bo kot po prvi konferenci pred trinajstimi leti, ko so obljube ostale le krma za polemike, ki se še niso potišale. Zahteve, ki jih je konferenca izrazila, so zelo stvarne in konkretne. Njihova krona je skrb, da bi Italija ne pozabila na svoje sinove v tujini, kot je vsa ta leta rada pozabljala. Iz tega izhajajo zahteve po socialni zaščiti, po dvojnem državljanstvu, ki bi vračajočim izseljencem omogočilo ponovno vključitev v družbeno tkivo domovine, po volilni pravici, po ohranjevanju materinega jezika, po izčrpnejši in čvrstejši informaciji, po okrepitvi konzularnih zborov itd. To pa je le najbolj viden in konkreten aspekt konference. Še marsikaj drugega pa je, kar sili opazovalca k razmišljanju. Nekdo je označil konferenco o izseljeništvu za industrijo domotožja, nad katero leži senca velikih nepotešenih iluzij. Lahko bi jo tudi označili kot konferenco iluzij, nad NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nasedanje o kinotekah v kinoteki, ki je ni nia o delnv Prv^ ^an mednarodnega primerjalnega zased-V sklonu j i U *n razv°ju kinotečne in arhivske dejavnosti So9lasnim elovn® skupnosti Alpe-Jadran se je zaključil s nia kinotekPr6^e^em ^st4ne 0 bodočem urejevanju delova- ?,°vorilfojU'?° kinokluba La Cappella Underground so od-sko jn aLjast.avniki kinotek vseh dežel Alpe-Jadran, nem-^adoniestil n . 0 raprezentanco, ki je bila odsotna, pa so P°dročju v; lzčrPna Poročila. Za boljše sodelovanje tudi na 1.Seznam nv°te™e dejavnosti so prisotni izvedenci sestavili6 skupnea r<;pov’ ki so nujno potrebni za boljše izkorišča-a Posamezni/umskega in obenem zgodovinskega materia-^konodajp lh ,.ežel A1pe-Jadrana. Zahtevo po poenotenju 5ezen der>na- mskem Področju, ki naj bi obsegala tudi 6 nujo po I?°zit vsaj ene kopije izdelanih filmov, so dodali ®nje med k' Jenlu podatkov o arhivskem bogastvu. Sodelo-iB . erimi spnTtekam* Predpostavlja seveda obstoj struktur, h ,sicer bilo *rst zaei}krat še ne more ponašati. Zasednaje buv°Vejšimi V Prostvorih Kinoteke FJK, ki je opremljena z zključn0 čistTk°ntaŽnimi pulti’ a Je že dve leti dostopna . (ef) NA 20. STRANI Namizni tenis: ženska A liga Zmaga krasovk BOČEN — Dekleta Krasa Globtrade so z lahkoto osvojila prvenstveno tekmo proti TT Recoaro Agostini z izidom 4:1. Domačinke so edino točko osvojile v prvem srečanju, ko je Alenka Obad izgubila z 1:2 proti Filippije-vi. Krasovka je prikazala predvideno nepopolno formo, ki sedaj trpi zaradi intenzivnega treniranja pred evropskim nastopom. V hitrem zaporedju so nato krasov-ke osvojile 4 točke. Najprej je Batini-čeva z 21:17, 18:21 in 21:11 odpravila Sasoltovo, nato pa je Sonja Milič z lahkoto uveljavila svojo izkušenost proti zaletavi Oberauchovi. V dvojici je za Kras prvič igrala Obadova. Prvi set ni prikazal uigranosti in stanje je bilo s 15:20 že blizu propada. Odločilo je nekaj dobrih napadov, s katerimi se je tudi v drugem delu ob ugodnejši diagonali izkazala Obadova. Zadnje srečanje med Batiničevo in Filippijevo je bilo manj kot formalnost. (S. M.) Jadranovci v Imoli V današnjem kolu košarkarske B-2 lige bo Jadran igral v Imoli proti močni domači peterki. Srečanje se bo pričelo ob 17.30. Na sliki: trenutek s srečanja Jadran - San Dona Odbojka: moška C-l liga 01ympia izgubila doma proti vodilnemu □ □ □ Odbojka: ženska C-l liga Borovke uspešne v gosteh (3:0) • □ □ □ Odbojka: ženska C-2 liga Šesta zaporedna zmaga slogašic NA 18. STRANI e Problem manjšin NADALJEVANJE S 1. STRANI preveč dovzetni zato, da bi narodnostne in jezikovne manjšine dobile tiste pravice, ki jih zahtevajo. Takih manjšin pa je zelo veliko. Ponekod pripadniki narodnostnih skupnosti pravice uživajo, drugod pa sploh ne. V marsikateri državi imajo nekatere manjšine uzakonjene pravice, druge pa sploh ne. Dovolj je, da pomislimo na položaj v Italiji. Francozi v Dolini Aosta so narodnostne pravice dosegli že takoj po vojni, pa jim ni preveč za to, da bi jih uveljavili. Nemci v Južni Tirolski so se za svoje pravice borili desetletja in zdi se, da so sedaj tik pred tem, da bodo uresničili paket pravic. Slovenci pa smo na repu te italijanske lestvice in si prizadevamo, da bi rimski parlament enkrat za vselej vzel v ptretres naše zahteve. Položaj v drugih krajih Evrope je raznolik. V Španiji, ki se je otresla Francovega jarma, imajo Katalonci in Baski dandanes veliko pravic, več kot Katalonci in Baski v Franciji. Ti so brezpravni, saj je centralistična Francija skrajno nedovzetna za to, da bi raznim jezikovnim skupinam na njenem ozemlju kaj priznala. V Grčiji sploh ne priznajo obstoja makedonske manjšine in tudi redki Turki, ki živijo na Rodosu, so brez vseh narodnostnih pravic. Različen je položaj tudi v tistih evropskih državah, ki niso v prej omenjeni Evropski skupnosti. O grški manjšini v Albaniji sploh ni več govora. Bolgari so prav tako odpisali še pred tridesetimi leti številno makedonsko manjšino. Romuni pravkar skušajo popolnoma ugonobiti močni madžarsko in nemško manjšino: hočejo, da bi njihova država postala etnično čista. Iz Sovjetske zveze vsak dan prihajajo poročila o narodnostnih nemirih v Kakvazu in v baltskih republikah. Problem narodnostnih manjšin je torej odprt, pereč in nerešen v vseh državah, tako v tistih, kjer vlada kapitalizem kot v tistih kjer je na oblasti realni socializem. Nova vprašanja pa se odpirajo tudi v številnih drugih državah zaradi sodobnega preseljevanja narodov. V nekaterih državah ZDA postaja španščina drugi uradni jezik. V azijskih predelih Sovjetske zveze je tudi zaradi velikega števila rojstev vedno več državljanov muslimanske veroizpovedi, ki ne govorijo ruskega jezika. Podobni problemi se odpirajo tudi v marsikateri evropski državi, kjer imamo stotisoče priseljenih Turkov, Arabcev, Indijcev, Pakistancev ter črnopol-tih ljudi iz Afrike. Problem manjšin ni torej samo naš problem. Ima širše razsežnosti, ki jih bo sodobni svet moral razčistiti in rešiti, da ne bomo v prihodnjih desetletjih priča novim sporom. Vladajoči možje se morajo zavedati, da ljudi ni več mogoče vladati s trdo roko. Preliminarno sojenje bivšemu konzulu SFRJ v Chicagu preložili na torek Obtožnica bremeni Bijediča in ostale pranja denarja in tihotapljenja orožja PHILADELPHIA — Ameriško federalno sodišče v Philadelphii je včeraj preložilo preliminarno sojenje bivšemu jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Chicagu Bahrudinu Bijediču. Preliminarno razsodbo bo sodišče izreklo v torek, ko bo končno tudi znano ali bo Bijedič na glavno razpravo počakal v zaporu ali pa se bo lahko branil s prostosti. Sodne oblasti v Philadelphii pa so včeraj tudi uradno vložile obtožnico proti petim osebam. Poleg Bijediča so pranja umazanega denarja od mamil obtoženi še vodja predstavništva Ljubljanske banke LBS v New Yorku Vinko Mir, naturalizirani Ameri-kanec jugoslovanskega porekla Vjekoslav Spanjol in dva ameriška državljana. Pri tem sodne oblasti trdijo, da naj bi Vinko Mir točno vedel za mahinacije z umazanim denarjem. Obtožnica ima 21 točk, med drugim pa peterico bremeni zarote, ilegalnega prenosa denarja sumljivega izvora in kršenja ameriških zakonov o izvozu orožja in najmodernejše tehnologije. Zadnja postavka pomeni dejansko obtožbo vohu- njenja proti ZDA, pri tem pa obtožnica ne navaja naročnika. Aretacija jugoslovanskega generalnega konzula je imela seveda izreden odmev v ameriških sredstvih javnega obveščanja. Potem ko so ameriške televizijske mreže predvčerajšnjim večkrat pokazale posnetke Bijedičeve aretacije na nekem manjšem letališču pri Chicagu, so se včeraj razpisali tudi ameriški časopisi. Med njimi praktično ni nobenega, ki bi podvomil o resničnosti obtožb na račun peterice. Najdlje med njimi pa je šel najbrž Washington Post, ki je podrobno opisal ves postopek »pranja« umazanega denarja, pri tem pa še dodal, da naj bi s tem denarjem neposredno financirali tihotapljenje najmodernejše vojaške tehnologije v eno od vzhodnoevropskih socialističnih držav. Resnici na ljubo je treba še povedati, da časopisi s tem v zvezi ne omenjajo jugoslovanske vlade. Uradni VVashington je v svojem komentarju celotne zadeve dal razločno vedeti, da je šlo izključno za akcijo policije proti Bahrudinu Bijediču in njego, vim sodelavcem pri tem poslu, nikakor pa ne pr0 jugoslovanski vladi, s katero imajo ZDA, kot je P00 darila predstavnica State Departmenta Phyllis OaK ley, dobre in prijateljske odnose. Na tiskovni konte renči je Oakleyeva tudi povedala, da so amerisK oblasti v stalnem stiku z jugoslovanskimi. Gleo^ diplomatske imunitete pa je dejala, da ta v skladu dunajsko konzularno deklaracijo velja le za oprav ljanje konzulskih dolžnosti in opravil, ki so s funkcijo povezana. Kako se bo celotna zadeva razpletla, je v tem trenutku nemogoče napovedati. Tudi če bo sodn obravnava pokazala, da so obtožbe neutemeljene' kar pa malokdo verjame, je že zdaj jasno, da je tu mednarodnemu ugledu neuvrščene Jugoslavije za dan še en udarec. Negativne pa bodo nedvoinn tudi posledice za Ljubljansko banko v ZDA, ki 00 najbrž še dolgo čutila vpliv obtožb o sodelovanju Pr nezakonitih finančnih transakcijah. Konec konference o izseljeništvu RIM — Po tednu dni intenzivnega dela je včeraj padel zastor nad drugo konferenco o izseljeništvu ali konferenco o Italijanih v tujini, kot bi jo bilo po Andreottijevem mnenju bolje imenovati. Prav zunanji minister je namreč včeraj zapečatil enotedenski trud več kot tisoč delegatov iz raznih krajev sveta, ki so krepko potrkali na vest javnosti, razmigali zaspanost oblasti ter nakazali celo vrsto odprtih vprašanj, ki terjajo rešitev. Pred Andreottijevim posegom so prebrali zaključni dokument, sad poglobljenega dela šestih komisij ter plenarnega zasedanja, ki sintetizira vse zahteve. Dokument je konferenca sprejela brez glasovanja. Zadostoval je topel aplavz. Za reševanje vseh teh problemov se je obvezal v svojem zaključnem govoru tudi zunanji minister, ki je najprej ugotavljal, da se je v primerjavi s prvo konferenco pred trinajstimi leti, vzdušje jned delegati bistveno spremenilo. Čutiti je večjo enotnost in večje navdušenje, medtem ko je prva konferenca potekala v znamenju precejšnje napetosti zaradi strankarskih in ideoloških razprtij. Ko obravnavamo izseljeniško problematiko, je v nekoliko patriotičnem tonu poudaril Andreotti, moramo odložiti strankarske predsodke in nesoglasja. Vse stranke morajo enotno pristopiti k reševanju razvejane problematike izseljeništva. Po teh polemičnih pripombah je zunanji minister spregovoril tudi o nepogrešljivi vlogi posameznih dežel, ki morajo v sodelovanju z osrednjimi državnimi oblastmi skrbeti za specifične probleme izseljencev iz teh dežel. Pojav izseljeništva je treba po Andreottijevem mnenju revidirati tudi iz zgodovinskega vidika, kajti ni res, da so razvitejše dežele v preteklosti sprejemale italijanske reveže iz neke dobrosrčnosti, temveč zgolj iz gospodarskih interesov. To pomeni, da je bilo blagostanje Združenih držav Amerike in drugih držav, zgrajeno na potu in žuljih italijanskih delavcev. Andreotti je nato opozoril tudi na pojav tujih delavcev, ki danes prihajajo v Italijo in posvaril pred nevarnostjo, da bi z njimi ravnali tako, kot so nekdaj ravnali z italijanskimi delavci marsikje v svetu. Pred rasizmom je včeraj posvaril tudi papež Janez Pavel II., ki je v dopoldanskih urah sprejel udeležence konference. Veliko italijanskih sinov je moralo v preteklosti zapustiti domovino, ker ni bilo dela, je dejal papež, sedaj pa Italija ne more zapreti vrst tistim, ki prosijo za preživetje. Papež je hkrati poudaril, da se je treba napotiti proti urejenemu in spoštljivemu sožitju različnih etničnih skupin in različnih ras, kar predstavlja epohalen prehod in postavlja ves svet pred zgodovinske odgovornosti. (DK) Alfonsinu še ni uspelo zatreti vojaškega upora BUENOS AIRES — Položaj v Argentini je še vedno zelo nejasen, čeprav je kmalu po Alfonsinovem povratku v domovino kazalo, da so vojaški uporniki pod nadzorstvom. Žarišče upora je sicer osredotočeno v pehotni šoli Čampo de Majo, kjer so v poslopju še vedno zabarikadirani mnogi vojaki. Z njimi je tudi polkovnik Mohamed Ali Seineldin, ki vodi prevratnike. Predsednik Alfonsin, ki se je že sestal s komandantom argentinske vojske generalom Caridijem, je odredil vsa potrebna navodila za vzpostavitev discipline in reda v vojaških vr- stah. Argentinski predsednik meu drugim odločno nasprotuje vsaki obliki pogajanj z uporniki. Opazovalci menijo, da je to drastično odločitev narekovala PraV skrajna negotovost položaja. Kaze namreč, da sta se upornikom seda] pridružila še dva bataljona (logistični in pratežni), kar še dodatno otežkoca poskuse sprave. V ostalih vojaških garnizijah pa baje vlada mir in ni nobenih znakov vstaje. Glasnik prevratnikov pa je medtem sporočil predsedniku Alfonsinu in vojaškemu ge" neralnemu štabu, da se še ne nameravajo predati. Zdravilo hespan ni škodljivo ANCONA — Afera plasmatskega nadomestka hespan, ki naj bi povzročil smrt štirih srčnih bolnikov, se je zaključila z arhivacijo preiskave. Izvedenci so dokazali, da je bila pošiljka hespana, ki so jo hranili v anconski bolnišnici Lancisi, brezhibna, krvni nadomestek pa naj ne bi bil sam na sebi škodljiv. Zdravilo, ki ga izdelujejo v tržaški tovrani Don Baxter, je torej povsem v skladu s predpisi in ne obstaja nikakršen dokaz, da je njegova uporaba vezan® na smrti srčnih bolnikov. Anconski namestnik državnega pravdnika Marceli0 Monteleone je že prosil za arhivacijo preiskave, obenem pa ni odprl nove, ki naj bi zadevala delovanje zdravniških ekip in anestezistov bolnišnice Lancisi. Verižne smrti bolnikov gre po mnenju sodnikov pripisati izključno tragične mu sosledju dogodkov in ne zdravilu. Reakcije tovrane Don Baxter niso zaenkra še znane. • Izziv in poziv Danes na Kosovu izredni plenum ZK NADALJEVANJE S 1. STRANI katerimi se zgrinjajo sence velikih političnih in gospodarskih raču-nov: večmilijonski izseljeniški volilni potencial spodbuja apetit italijanskih strank, podjetniški in delavski potencial pa apetit italijanskega kapitala. Lahko pa bi jo opredelili tudi kot veliko šagro različnosti, za katero bi se z dobro voljo dalo uzreti zametke revolucionarnih premikov sodobne družbe. Različnost je prišla do izraza že na štirih kontinentalnih pripravljalnih predkonierencah. Severnoameriška predkonferenca je pod krinko razvitosti in blagostanja naglasila potrebo po enotnosti v drugačnosti. Latinskoameriška predkonferenca pa je z odkritim obrazom revščine, kot posledice hude gospodarske krize, razprostrla pahljačo osnovnih življenjskih potreb: preden govorimo o kulturi, moramo jesti. Že pri tem naletimo na izredna protislovja izseljeniške stvarnosti. Potem je bila na vrsti evropska predkonferenca v Strassbourgu, ki si je postavila za geslo utrjevanje evropskega združevanja. In končno je prišla avstralska konferenca, ki je najglasneje opozorila na problem večkulturnosti. Prav Avstralija je bila tudi na konferenci sami nekakšen avantgardist ideje kulturnega pluralizma, večjezičnosti kot družbenega modela. Te ideje so ob vseh že omenjenih protislovjih visoko zavihrale v teh dneh v rimskem kongresnem panju, ki se je že na prvi pogled predstavil kot nekakšen estrakt človeštva. Kajti čeprav je vse delegate povezoval italijanski jezik, jih je razločevala miselnost, ki je bila ameriška ali argentinska, avstralska ali nemška itd. To so bili delci Italije v svetu, vrženi v ogromen talilni kotel človeštva, v katerem so se različne kulturne dišave pomešale med sabo, da bi ustvarile novo speicialiteto na svetovnem družbenem menuju. Konferenca je še zgovorneje izpričala aktualnost svojega poslanstva, ko se je dotaknila problemov emigracije skozi prizmo pojava priseljeniš- tva, ki si v zadnjem času utira pot tudi v Italiji. Tako je opozorila na širši problem preseljevanja narodov postindustrijske dobe. Kot so bila preseljevanja narodov starega veka nosilec revolucionarnih družbenih in kulturnih premikov, tako so verjetno tudi sodobna preseljevanja nosilec korenitih miselnih premikov, katerih končnih posledic ne moremo še v celoti dojeti. Lahko bi rekli, da se prebuja neki novi internacionalizem, ki ne izhaja samo iz kulturnih temveč predvsem iz nekih gospodarskih potreb, pri čemer pa se te potrebe enotno prelivajo v neko drugačno vizijo sveta. Težnje po združevanju sveta ob spoštovanju različnosti se počasi a vztrajno uveljavljajo in v tem smislu so prav izseljenci s svojimi težkimi in dragocenimi tovori življenjskih in družbenih izkušenj eden od temeljnih nosilcev nove vizije. In v tem smislu je bila vsedržavna konferenca o izseljeništvu izkušnja in preizkušnja. Bila je izziv in vabilo k razmišljanju. Izziv, ki terja odgovore vseh velikih in malih narodnih skupnosti, vseh družbenih, gospodarskih in političnih kategorij. Izziv in poziv k odpiranju, k skupnemu, enotnemu reševanju velikih in drobnih problemov sodobnega sveta v duhu novega internacionaliz-ma. Poziv tudi naši drobni narodnostni skupnosti, ki je le val v italijanskem morju, kot je njena izseljeniška komponenta samo drobec v vseitali-janski izseljeniški stvarnosti. Glas slovenskih izseljencev na tej konferenci je bil komaj slišen v hrupu vsemogočih glasov iz vseh vetrov. Kljub temu pa ne bo preslišan in ne bo šel v pozabo, dokler ga bo Zveza slovenskih izseljencev hranila ter ga vztrajno amplificirala. Isto velja za vso našo narodnostno skupnost, ki se v skupnih naporih za novo večkulturno in večjezikovno ter vsestransko bogatejšo Evropo ne sme samo zanašati na razumevanje in naklonjenost drugih, temveč se mora v prvi osebi zaposliti na gradbišču nove Evrope. DUŠAN KALC PRIŠTINA — Danes se bo v kosovskem glavnem mestu začel plenum komunistov v pokrajini in razpravljal o nedavnih velikih demonstracijah albanskega prebivalstva. Osnovo za razpravo je pripravila posebna skupina, v kateri so bili predstavniki tako iz zvezne, republiške (srbske) in pokrajinske (kosovske) organizacije, imenuje pa se: »Informacija o množičnih zbiranjih in protestih državljanov albanske narodnosti od 17. do 21. novembra s predhodnimi ocenami in nalogami organizacij in organov Zveze komunistov Kosova«. Do demonstracij je prišlo ko sta bila na prejšnjem plenumu »odstopljena« najpomembnejša albanska politika v Jugoslaviji, bivši predsednik in predsednica kosovskih komunistov Azem Vllasi in Kagusha Jashari. Protestniki so zahtevali, naj se ju vrne na prejšnje položaje in naj se ne spreminja državne in republiške (srbske) ustave. Med demonstracijama je bilo uradno sporočeno, da se bo sestal plenum komunistov in odgovoril na zahteve »čez nekaj dni«. To bo šele danes. Medtem so Kosovo obiskali najvišji partijski predstavniki vseh ravni, sklicani so bili partijski in politični aktivisti v pokrajini, razdeljenost prebivalstva na albansko in srbsko stran pa se je le še poglobila. Srbski komunisti s Kosova so že sporočili, da v kolikor bi prišlo do za njih neustreznega rezultata današnjega plenuma, kolektivno izstopajo iz pokrajinske partijske organizacije. Albansko prebivalstvo pa sporoča, da je pripravljeno ponovno iti na ulice. Medtem ko ena stran trdi, da so bile albanske demonstracije organizirana kontrarevolucija, druga stran pravi, da je šlo za spontano izražanje nezadovoljstva albanskega prebivalstva. Zapletenost situacije je na svoji koži doživel visoki jugoslovanski politik s Hrvaške dr. Dušan Dragosavac, ki ga zaradi njegovega govora na Kosovu, kamor je bil poslan »na pomoč« pri gašenju napetosti, napadajo beograjski časopisi. Kriv je, ker ni uporabljal besed kot so »genocid«, »iridenta« in »kontrarevolucij a«. Včeraj se je pa sestalo predsedstvo kosovskih komunistov in izdalo sporočilo, v katerem pravi, da je ugotovilo, da so demonstracije poslabšale politične razmere v pokrajini in da je zato potrebno »intenzivnejše politično delo v vseh delovnih in življenskih sredi- Protestni zbor prebivalcev Visa VIS — Danes bo na otoku protestni zbor vseh njegovih prebivalcev, s k terega nameravajo po napovedih, n sloviti na jugoslovansko javnost p°s nico, v kateri bodo opozorili na kč-ta. trofalne posledice zmanjševanja šte la ljudi na Visu. Otok je doslej zapu tilo že več kot 3.600 prebivale® j Glavni razlog izseljevanja je goSP,u darski nerazvoj, za kar je po mnem prebivalcev kriv posebni status oto Vis je za tujce zaprt, ker je otok °,^fl njen kot posebno vojaško strate]Ue področje. Ker ni tujcev, ni mog° razvijati turizma. Ker je več poskus ' da bi otok »normalizirali« Pr0P®aVa zdaj otočani zahtevajo naj jim drz poravnava stroške, ki jih prebivalci pij o zaradi »državnih interesov«. DEJAN VERČIČ TRST - Istrska ul. 12 moška in ženska oblačila spodnje perilo 10% popusta uslužbencem podjetij pri Sv. Jakobu NEVAR s. «• l' Ul. Maiolica 15/b ( /Z (t rr/ 2 » > * Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483 Velika izbira dragocenih daril KRZNARSTVO CUIR CHIC TRŽIČ Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054 Seh kieiiro =' j i ARREDAMENTI - ■ 1 TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 podjetje SELVA ARREDA-MENTI iz Tržiča je z novo Proizvodnjo, ki je najbolj Primerna za zahteve kup-Ca. obnovilo ponudbo sPalnic. Kakšna naj bo sPalnica je danes odvisno Predvsem od osebnih po-treb in pa prostorskih Možnosti. Zato je izbira Klementov izredno pomembna in pri nakupu vam morajo pomagati po-rustveni strokovnjaki. SELVA ARREDAMENTI aih to omogoča; z izkuše-i °,stj° svojih mizarjev pa , riko uresniči najbolj ka-°vostno pohištvo. Ustregli vas bomo s Pečenim kostanjem /// Zimska oblačila za šport in elegantne priložnosti ŠPORT TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735 LA MAGUA ‘ Ul- R°ma 58 e|efon: 0481/790074 Nešteto idej %a prijetno darilo vas vabi na praznične nakupe Oglase 1 pripravil Publies t I oglasni oddelek telefon: (040) 7796688 KERAMIČNE PLOŠČICE OPREMA ZA KOPALNICE SANITARIJE KAMINI LESNI POD LES fM PMOZ T R Z I C Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012 poročni seznami & olimpia PORCELAN DARILA ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice KRISTAL o b u t ul. f.lli rosselli 3 - tržič m PAHOR - LESNINA INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM, GRADBENIM MATERIALOM IN OPEČNIMI IZDELKI • furnirji S lameliran les S les za tlakovanje S ladijski pod • iverne plošče • bilameliran les • lesene stenske obloge S izdelava po naročilu TRŽIČ — Ul. S. Polo 155 — Tel. 0481/410542 UGODNE CENE KAKOVOST - IZBIRA OD PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA Zadevo dvojezičnega šolskega centra v Špetru predal ministru Šolski skrbnik si je umil roke V dvojezičnem šolskem centru v Špetru je vedno zelo živo (Foto Križmančič) Dva obiska poslanca Kuijpersa Prednaročnina na PD za leto 1989 ŠPETER — V zvezi z odprtim vprašanjem dvojezičnega centra v Špetru si je videmski šolski skrbnik dr. Giur-leo enostavno umil roke in celotno zadevo predal pristojnemu ministru. Zavrnil je namreč priziv Inštituta za slovensko izobraževanje, ki ga je le—ta vložil proti ukrepu, s katerim didaktično ravnateljstvo iz Špetra ni hotelo sprejeti na znanje (in s tem potrditi) delovanje dvojezičnega centra. Videmski šolski skrbnik, potem ko je ocenil priziv in priloženo dokumentacijo, je ugotovil, da »sprejeti na znanje« pomeni »priznati« šolo in da njegovo nasprotno mnenje sloni na ugotovitvi, da za šole videmske pokrajine ni nobenega posebnega zakona, ki bi predvidel poučevanje in didaktično dejavnost v slovenščini poleg v italijanskem jeziku. Opirajoč se na predpise, ki so v veljavi, videmski šolski skrbnik prihaja do zaključka, da osnovnošolsko pripravljalno izobraževanje, ki ga vodijo zasebniki, urejujejo isti normativi, ki so sicer v veljavi za javne šole, tako glede usposobljenosti učnega osebja, kot učnega jezika. Te so osnovne ugotovitve odloka, proti kateremu ni mogoče vložiti priziva, s katerim je bil ugovor Inštituta za slovensko izobraževanje zavrnjen. Odločitev videmskega šolskega skrbnika — po številnih raznih protestih — komentira tednik Slovencev videmske pokrajine »Novi Matajur« v svoji zadnji številki, kjer predvsem ugotavlja, da pismo šolskega skrbnika nosi datum pred dnem, ko se je dr. Giurleo sestal s šolskim ministrom Gallonijem, odposlano pa je bilo po srečanju. Ištitut za šolsko izobraževanje, je še zapisano v Novem Matajurju, jemlje na znanje, da se po treh letih dvoumnih in izmikajočih odgovorov nahaja pred aktom, s katerim se bo potrebno in nujno »pomeriti« na najbolj primernih sedežih. Pri Slovenski skupnosti TRST — Med bivanjem v Trstu je flamski poslanec Willy Kuijpers obiskal tudi deželno vodstvo SSk. Med drugim je izrazil mnenje, da je za rešitev vseh problemov manjšin nujno, da se med seboj povežejo. Nakazal je vrsto konkretnih predlogov, ki lahko v združeni Evropi najdejo plodnejša tla. Po njegovem je zato nujno, da se tudi Slovenci v Italiji vključijo v ta dogajanja in se povežejo s Svobodno zvezo, ki združuje manjšinske stranke Evrope. Predstavniki SSk so se s tem strinjali. Poslanec Kuijpers je predlagal, da bi spomladi leta 1990 organizirali kongres Svobodne zveze na Tržaškem, da bi lahko neposredno seznanili evropske politike o kritičnem položaju slovenske manjšine v Italiji. ...in v Dolini DOLINA — Willy Kuijpers je v petek zvečer obiskal dolinsko občino. V spremstvu predstavnikov SKGZ, katere gost je bil med bivanjem v Trstu, se je pomudil na sedežu občinskega sveta, kjer so ga z županom na čelu sprejeli načelniki štirih svetovalskih skupin. Po kratkih priložnostnih besedah gosta in gostiteljev je župan Švab izročil flamskemu poslancu plaketo dolinske občinske uprave. Na srečanju je bil prisoten tudi pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki je zapel nekaj priložnostnih pesmi. Za tem se je flamski gost podal v Mačkolje, kjer se je zaustavil pri vinogradniku Parovelu; ob kozarcu vina ga je slednji seznanil z delom na veliki kmetiji, ki jo vodi. SPOŠTOVANI NAROČNIKI! Tako kot vsako leto v tem času so nas nekateri od vas že nestrpno spraševali kolikšna bo prednaročniška cena Primorskega dnevnika za leto 1989: bo povišek minimalen ali v skladu z dvakratnim poviškom cene časopisov v tem letu? Ta vprašanja so nas težila, ko smo določali nove cene. Odločili smo tako: PREDNAROČNINA, PLAČLJIVA DO 31. JANUARJA 1989, bo 125.000 lir, po prvem februarju 192.000 lir, mesečna naročnina pa 16.000 lir. Kot vidite je bil povišek letne prednaročnine, malenkosten. Že enostavna računica pove, da vas bo stal izvod časopisa 417 lir dnevno, namesto 1.000 lir kot je sedaj v prosti prodaji. Lep prihranek, kajne? In še z izredno dodatno uslugo, ki vam jo zavidajo bralci vseh ostalih dnevnikov v Italiji, dostava časopisa na dom v zgodnjih jutranjih urah, ne da bi vas to posebej finančno bremenilo. Ni prav, da se spuščamo v ocene z drugimi časopisi, vendar kot primerjava naj vam povemo, da je bila za leto 1988 prednaročniška cena dnevnika nemške manjšine v Italiji, Dolomiten, že 215.000 lir. Naročniki pa ga prejemajo po pošti. Proizvod, ki vam bomo nudili prihodnje leto, je v glavnih obrisih že izdelan. Sami ste opazili v zadnjih časih, da smo povečali dnevno število strani z 12 na 16, ob sobotah in nedeljah pa celo na 20 in več strani. Prostorsko in vsebinsko smo obogatili sobotno TV prilogo, povečali število strani športa, vnesli nove rubrike in dali večji poudarek aktualnim vprašanjem. Vse to našo založbo dodatno bremeni. Vsedržavni časopisi krijejo stroške z zvišanjem prodajne cene in s povečanim prilivom vsedržavne reklame, naša založniška hiša pa si mora kriti stroške z dodatno komercialno dejavnostjo svojih oddelkov. Ustvarjati mora vedno nove posle, da nam zagotovi izhajanje dnevnika, kar ni vedno lahko. Zavedamo se, da kljub dvigu kvalitete ne moremo bistveno povečati naklade Primorskega dnevnika in si s tem ustvariti višje dohodke. Vseeno pa vas, kot zveste bralce vabimo, da postanete glasniki našega dnevnika: povsod tam, kjer naletite na slovensko družino, ki iz kateregakoli razloga ni naročena na Primorski dnevnik, prepričajte jo naj postane tudi ta naš vsakdanji prijatelj. S to gesto boste prispevali k ohranitvi in nemotenemu izdajanju Primorskega dnevnika. Torej, prednaročnina za leto 1989 je 125.000 lir, če nam jo boste poravnali najkasneje do 31. januarja 1989. UPRAVA KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 88 ZA VSAKIH 10.000 lir s NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! $ 1. NAGRADA 15.000.000 lir S 2. NAGRADA 7.000.000 liri 3. NAGRADA 3.000.000 lir ° IN 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir I V zlatih žetonih žrebanje bo 5. jan. 1989 CASSA RURALE ED ARTIGIANA- ORICINA HRANILNICA IN ROSD3ILNIC A■ OPČINE __________pismo uredništvu_______ Spomini priletne obiskovalke Ciril-Metodove šole v Trstu Pozdravljeni! Ker sem zasledila v Primorskih novicah, da bo glavna proslava ob 100-letni-ci ustanovitve »Ciril-Metodove« šole v Trstu, bi se tudi jaz rada oglasila ter ob tej priložnosti povedala, da sem tudi jaz obiskovala prvi razred na tej šoli. _ Imenujem se Ljudmila (Milica) roj. Černe - poročena Gregorič - sem hči pok. Alojza Černe. Rada bi omenila, mimogrede, da je bil tudi moj oče aretiran 1. 1929 - poslan v Rimski zapor »Regina Coeli« - ter več let preganjan pod fašizmom in nazadnje končal na otokih Tremiti! Jaz živim na Vogrskem št. 129/H -pošt. Volčja draga 65293 Jugoslavija. -Mnogokrat se spominjam na tisto šolo pri Sv. Jakobu (pa čeprav sem bila premajhna!). Spominjam se, kako smo se vozili v šolo s tramvajem. Ko pa je bila burja, nas je peljal sosed Kodrič s konji in vozom, kajti z menoj sta obiskovali to šolo tudi njimi dve deklici - Ivanka in Zorka! Mi smo stanovali pri Sv. Ani. Poučevala nas je učiteljica (žal ji ne vem imena!). To je bilo 1. 1917 - jaz sem letnik 1911. Zelo lepe spomine imam na tisto šolo! Učili smo se že v prvem razredu uporabljati pri pisavi pero in črnilo takoj! Še se spominjam na slike, ki so visele na stenah v razredu, zraven je visela na steni tudi pozlačena šiba (ampak bolj v okras)! Tudi mnogo lepih pesmic smo se naučili, katerih še nisem pozabila! Mnogo nas je bilo v tistem razredu! Nadalje se spominjam tudi kuhinje (menda je bila v kletnih prostorih). Tam so nam delili malico. Zelo rada bi prisostvovala proslavi in po tolikih letih zopet videla tisto šolo, kjer sem dobivala prvo učno znanje! Toda ne bom mogla iti. Vsem, ki delajo na tisti šoli in v njenih prostorih, želim veliko uspeha! Ljudmila (Milica) Černe-Gregorič DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) Želite praznovati SILVESTROV VEČER ob prijetni glasbi in dobri jedači? Vabi vas IMZZLHIA A.\1»V AL (AXTL\OiV“ na Opčinah, Proseška ul. 44 - tel. 212067 Sprejemamo rezervacije MAUR1 <-«- TRST Ul. Ponziana 3 tel.: 744169 Ul. Settefontane 19 tel.: 767513 COLLEEN McCULLOUGH Prevedla Breda Konte Zavedela se je, da se Tim trese, da je vzrok za brezumno veselje, ki ga je napolnjevlo, ona, da ni pomembno, ali je njena koža koža mladega dekleta ali ženske srednjih let, vse dokler je Tim ob njej, v njenem objemu, v njenem telesu, dokler mu ona, Mary, lahko nudi to čisto in breskrbno zadovoljstvo, ki ga on lahko uživa neovirano in brez spon, ki bodo vedno vezale njo, ki razmišlja. Ko se je noč že postarala in se je zahodni dež pomaknil čez planine, se je izvila iz njegovega objema, se dvignila na kolena nad njim in si na prsi pritisnila svoja skrbno zložena oblačila. »Noter morava, srce moje,« je zašepetala, njeni lasje pa so padali na njegovo iztegnjeno roko, kjer je prej počivala njena glava. »Skoraj se že svita, zdaj morava noter.« Takoj je vstal in jo odnesel noter. V dnevni sobi so bile še vedno prižgane luči; iztegnila je roko čez njegove rame in jih na poti v spalnico drugo za drugo ugasnila. Položil jo je na posteljo in bi jo pustil samo, če ne bi ona segla k njemu in ga potegnila nazaj. »Kam pa greš, Tim?« ga je vprašala in se odmaknila, da je naredila prostor še zanj. »To je zdaj tvoja postelja.« Zleknil se je poleg nje in potisnil svojo roko pod njen hrbet. Z glavo se je naslonila na njegove rame, roko pa mu je položila na prsi in ga zaspano božala. Nenadoma so rahli, nežni gibi pojenjali in ležala je ob njem vsa trda, oči pa je imela na široko razprte in polne strahu. Tega ni mogla več prenašati, dvignila se je, se oprla na komolec in segla čez njega, da je prižgala luč ob postelji. Vse od tihega srečanja na verandi ni spregovoril niti besede; nenadoma je bil njegov glas edino, kar si je želela slišati. Če ne bo spregovoril, bo vedela, da Tim nekako sploh ni bil z njo. Ležal je s široko razprtimi očmi in jo gledal, ne da bi vsaj malo trznil zaradi nenadne svetlobe. Njegov obraz je bil žalosten in nekoliko strog, na njem pa je bil izraz, ki ga ni videla še nikoli prej, odražal je zrelost, ki je ni še nikoli opazila na njem. Mar so bile njene oči prej slepe ali se je obraz v resnici spremenil? Njegovo telo zdaj zanjo ni bilo nekaj tujega in prepovedanega, svobodno ga je lahko gledala in pri tem občutila ljubezen in spoštovanje, saj je bilo v njem bitje, tako živo in celovito, kot je bila ona sama. Kako modre so njegove oči, kako izredno izoblikovana so njegova usta, kako tragična je drobna gubica na levi strani njegovih ust. In kako je mlad, kako je mlad! Nekajkrat je trepnil z vekami in svoj pogled usmeril z neke zasebne neskončnosti na bližino njenega obraza; njegov pogled je počival na utrujenih in zaskrbljenih gubah na njem, potem na njenih odločnih ustih, ki so bile tako nasičene z njegovimi poljubi, da so ustnice otekle. Dvignil je roko in se s prstom rahlo in nežno dotaknil njenih cV stih, zaobljenih prsi. ^ : Rekla je: »Tim, zakaj se nočeš pogovarjati z menoj? K sem ti storila? Sem te razočarala?« 0 Njegove oči so se napolnile s solzami; tekle so P._ licih in polzele na blazino, toda prikazal se je njegov P jazni, ljubeči nasmeh in njegova dlan je trdneje okle111 njene prsi. 0 »Rekla si mi, da bom nekega dne tako srečen, da D od sreče jokal. Zdaj me poglej! Oh, Mary, jočem! Tako s srečen, da jočem!« a Kar padla je na njegove prsi, tako ji je odleglo. »JaZ v sem mislila, da se jeziš name!« s0 »Nate?« Z roko jo je prijel za tilnik, njeni lasje Pa polzeli med njegovimi prsti. »Nikoli se ne bi mogel Jez nate, Mary. Niti takrat nisem bil jezen nate, ko sem mi da me ne maraš.« »Zakaj pa se nisi hotel nocoj pogovarjati z menoj?« ^ Bil je presenečen. »Bi moral govoriti s teboj? Ni se^e\, zdelo, da bi se moral pogovarjati. Ko si prišla, nisem ve -,e kaj bi rekel. Želel sem si početi le tisto, o čemer m govoril oče, medtem ko si bila ti v bolnišnici, zdelo se je, da moram to storiti in nisem se utegnil pogovarjati.« »Ti je oče povedal?« .;u- »Ja, vprašal sem ga, če je še vedno greh, če te P°.Jt0 bim, zdaj, ko sva poročena in on mi je odgovoril, 4a 7yzCjaj ni greh. Povedal mi je še za veliko drugih stvari, ki jm je tudi lahko počnem. Rekel mi je, da moram vedeti, ,,aja, treba storiti, ker te bom drugače prizadel in boš j° aja, Nočem te prizadeti in nočem, da bi zaradi mene J Mary. Saj te nisem prizadel ali spravil v jok, kaj ne?« Ali bo možno odložiti zaprtje rabeljskega rudnika? — Kako bo z usodo rabelj-ci 6v-8 ruc*nika, oziroma z uslužben-,i $o v njem zaposleni? Predvide-, Je namreč, da bodo rudnik zaprli • decembra letos, o usodi usluž-0nncev. dober del katerih prihaja z n n ra? meie> Pa ni doslej nobene dJosti. O tem so že razpravljali sin-*alni predstavniki z obeh strani § le. pristojni deželni odbornik Dna*- S® le sestal s predstavniki dveh Vz ,-tij' ki bi bili pripravljeni pre-d etl delovno silo z ustanovitvijo le “ ,novih obratov; zaenkrat so to . načrti, konec decembra pa se bli-naglih korakov. čel • le deželni svetovalec in na-v]"!}4 skupine KD Roberto Dominici „ Zl* vprašanje predsedniku deželni® °dPora' v katerem mu postavlja vPrašanj. Predvsem ugotav-Zj ’ ~a ni zaenkrat mogoče konkreti-blPatl n°vih pobud, kar odpira pro-“sode delovne sile. na Vetovalec Dominici zato predla-jaf.^^sedniku deželne vlade, da bi *a a 6 rakeljskega rudnika odložili čas”0*30 ene9a leta, tako da bi v tem na.u lahko uresničili že zastavljene nejše - *D zaPoslenim zagotovili mir- Va^pra*Uie 9a zato, ali deželna upra-fav Urlanije-Julijske krajine name-že v vpreieti potrebne ukrepe (kot je eckrat storila) za odložitev zapr- Šolsko ločevanje vodi postopoma v popolno ločevanje CELOVEC — »Razvoj na področju dvojezičnega šolstva potrjuje vse tiste, ki se zavzeto borijo proti ločevanju. Dejstvo, da šolske oblasti ravnajo proti zakonskim določilom, potrjuje, da šolsko ločevanje vodi v izpodkopavanje slovenščine na južno-koroških šolah, dolgoročno pa v popolno ločevanje,« je ob primeru šmihelske ljudske šole (in podobnih primerih) izjavil tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Sturm je ponovil, da Zveza slovenskih organizacij podpira vsa prizadevanja staršev in učiteljev proti ločenemu pouku. »Samo na ta način bomo preprečili nadaljnje ločevanje in izrivanje slovenščine iz izobraževalnega sistema na južnem Koroškem.« Tajnik Zveze slovenskih organizacij je tudi opozoril, da ne smemo narediti iste napake kot leta 1958, ko smo prezgodaj prenehali s praktično kritiko tedaj na novo uvedenega šolskega sistema: »Ločevalni šolski model je političen model. Skupaj s strokovno javnostjo v Avstriji moramo nadaljevati s kritiko ločevanja. Samo tako bomo preprečili še hujše. Kajti kdor molči, odobrava.« »Črne ovce« niso samo Tržačani, ampak sedaj tudi Koprčani V Istri bi sedaj radi zaščitili svoje dragocene gozdne sadeže BUJE - Mnogi se verjetno še spominjajo septembrskega dogajanja v sežanskih gozdovih, ko so miličniki kaznovali kar nekaj vnetih italijanskih nabiralcev gob. Vnele so se razprave in polemike... Nedavno pa se je v zvezi z nabiranjem gozdnih sadežev zapletlo tudi v bujski občini, le da črne ovce zdaj niso samo Tržačani, ampak tudi "vozniki iz avtomobilov s koprskimi tablicami". O tem je poročal tudi reški Novi list. Severna Istra je doživela to jesen pravo invazijo nabiralcev jesenskih sadežev vseh . vrst - predvsem pa kostanja in gob. To je verjetno vzpodbudilo krajane krajevne skupnosti Opr-talj, da so zaprosili za pomoč in zaščito skupščine občine Buje, kajti nabiralci kostanja in gob so prav radi zavili tudi v njivo po koruzo in v sadovnjak po sadje... Prihajalo je tudi do neprijetnih dogodkov. Tako naj bi osebe iz nekega avtomobila s koprsko registracijo preteple 64-Ietnega Maria Križmana pri zaselku Šegari. To pa zato, ker so nabiralci kostanja menili, da jim je poškodoval vozilo, medtem ko so oni nabirali kostanj. Vsa stvar menda še ni zaključena, za pretep je namreč zvedela tudi roka pravice... Sicer pa se vaščani nekaterih istrskih krajev čutijo ogroženi, ker jim bogastvo, ki jim ga daje narava, vse bolj pobirajo drugi. Posamezniki so menda lahko s pridnim nabiranjem kostanja v mesecu oktobru prislužili veliko več kot milijon dinarjev. Prav tako tarnajo, da domačinom ne ostane niti kilogram gob, ker naj bi jih prišleki nabirali na desetine kilogramov. Odkupne cene gob so znašale na koprski tržnici celo 20 tisoč dinarjev in zato ni čudno, ugotavljajo v Istri, da je bilo nedavno pri Sv. Ivanu parkiranih več kot 50 avtomobilov - tisti, ki so se z njimi pripeljali, pa so se razkropili po gozdu. Zaradi tega so prebivalci krajev Orliči, Šegari, Oršiči, Sv. Ivan, Oprtalj... hoteli priti do kakršnekoli formalne zaščite. Zakon o gozdovih iz leta 1983 na Hrvaškem prepoveduje nabiranje in odnašanje gozdnih sadežev - od kostanjev, zdravilnih zelišč, gob, jagod, malin, lešnikov itd. V teh dneh so najbolj "vroči" tartufi - pravo istrsko zlato, ki ga po istrskih gozdovih išče na stotine tartufarjev s svojimi psmi. V Gozdnem gospodarstvu Istre odkupujejo najboljše po tri milijone dinarjev za kilogram, prve in druge kategorije pa po 2,5 milijona dinarjev za kilo. Ker je nabiralcev vse več (po tartufe prihajajo z reškega območja, s koprskega in celo iz zamejstva), je tartufar-ska sreča vse bornejša in tartufarji zdaj nabirajo le še dekagrame gomoljik, ki pa so res vredne suhega zlata. Domačini so na to podzemno gobo še posebej ljubosumni in občutljivi, saj se jim zdi, da jim prišleki od drugod izpred nosa pobirajo dober zaslužek. Zato niti ni nič tako čudnega, če pride sem ter tja do takih ali drugačnih zapletov. Podobno je z nabiranjem špargljev v spomladanskih mesecih, ki jih prav tako menda ne bi smeli nabirati, vendar so spomladi istrski gozdovi in gmajne polne. V Gozdnem gospodarstvu Istra iz Buzeta pravijo, da mora vsakdo, ki želi nabirati šparglje, gobe, ali druge gozdne sadeže, imeti njihovo dovoljenje in zanj tudi odšteti primerno pristojbino. BORIS ŠULIGOJ V okviru sodelovanja med LU in Unijo V Novigradu 3-dnevni seminar za učno osebje italijanskih šol TRST — Jutri se bo v Novigradu v Istri začel tridnevni didaktični seminar italijanskega jezika za učno osebje italijanskih šol iz Istre in z Reke. Seminar, že drugi po vrsti, prirejajo v okviru sodelovanja med Ljudsko univerzo iz Trsta (ki finansira pobudo) in Unijo Italijanov iz Istre in z Reke. Prirejajo ga za izpopolnjevanje učnega osebja o novih učnih metodah. Poročila bosta na njem podali prof. Luciana Brasca iz Milana in Edda Serra, ki je italijanski pedagoški konzulent. Seminarja v Novigradu se bo udeležilo sedemnajst učiteljev in trije profesorji s pedagoških fakultet iz Pulja in Kopra. Ukrepi v Sloveniji za zatiranje nadaljnjega širjenja nevarne in nalezljive stekline Kako prekiniti infekcijsko verigo med lisicami? Prihodnje leto bo treba tudi na območjih občin Sežana, Tolmin in Nova Gorica organizirati peroralno vakcinacijo lisic ”ia Zemljevida kažeta, kakšno je bilo stanje okuženosti s steklino v Sloveniji lani (levo) in v prvih devetih mesecih letošnjega leta (desno). Razvidno je, kako se je letos občutno razvila po skoraj vseh slovenskih občinah, predvsem tistih, ki mejijo z Italijo Da je P° nara tekdna nevarna nalezljiva bolezen, ki *°rn, jji Vm P°ti prenaša med živalmi in člove-8a obeh oie zdravstveno izredno pomemben, mdeh, p„m„ J,e bolezen smrtna, če se pojavi pri zk °,. druaih I^ua pa je tudi za živinorejo in st ° * in nfl,,-,iVa i' ker večina okuženih živali anku nrvj, , pogine tja do 14. dne po na-,?1° °d žival.bolezenskih znamenj, živila, ki izvi-J^ho op0rpx’ zk,° za steklino pa so zdrav-o],en}ben tudi ?r°blem stekline je izredno po- dkuženemtUtza ^stvo,* sa k!vjadi i® °bmočju stalna n so stekle živali na nevarnost za gojitev , uc v Ul UUO L Zid y VJJ.LC v IZVOZ divjačine. Končno je ta pro- ble*hatikn Za _________ F°zdovt ne^nr}Ž?^na tudi s turizmom. Ravno tako 'JtPožajo Lnd?tavliai° več naravnega bogastva s®hUp° steklo'hsiconsojv s,°kUŽen0 0bT0Čj,e-. n-U leta 1071 i“CO so v Sloveniji ugotovili ie- Vg11?8 ra2šinir, 'l Prekmurju. Bolezen se je posto- ■n Murska oa celotno območje občin Lenda- i>obota. Drugi prodor stekline je bil leta 1979 iz Koroške v občine Jesenice in Ravne na Koroškem. Bolezen se je v nekaj letih razširila po vsej Sloveniji. Po kratkem zatišju so se v letih 1986 in 1987 pojavila nova aktivna žarišča na območjih občin Kamnik-Domžale in Logatec-Vrhnika-Idrija. Posamezne stekle lisice so ugotovili tudi na Dolenjskem (Novo mesto, Črnomelj, Kočevje), manjše žarišče pa v občini Radlje ob Dravi. V Prekmurju je območje občine Murske Sobote spet močno okuženo. Bolezen se je letos izredno razširila in zajela vso Slovenijo. To je razvidno tudi iz rezultatov preiskav za steklino: v letu 1987 so preiskali 1.235 živali, letos do 1. 9. pa 1.948 z naslednjimi rezultati: obolelih za steklino so lani ugotovili 315 licic, letos pa že 640; število obolelih psov je zraslo od 2 na 8, mačk od 4 na 12, kun od 1 na 9, srnjadi od 2 na 4, jazbecev od 3 na 13, konjev od 0 na 1, goveda pa od 0 na 3. V preteklih letih so v Sloveniji ugotavljali, da med steklimi živalmi prevladujejo lisice (96 odstotkov). Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je v letu 1988 že večje število okuženih drugih živali, četudi še vedno prevladujejo lisice (92 odstotkov). Stekle divje živali vedno v večjem številu prihajajo v naselja in ogrožajo prebivalstvo in živali. Takšno stanje so v začetku leta 1988 prav gotovo povzročile tudi ugodne vremenske razmere in večje število lisic. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in veterinarske organizacije in inšpekcije so zaradi nevarnosti stekline doslej izvajale vrsto ukrepov med katerimi splošno preventivno vakcinacijo vseh psov in vseh domačih živali, ki se na okuženem in ogroženem območju pasejo brez nadzorstva, diagnostične preiskave lisic in drugih osumljenih živali, ki so poškodovale človeka, nadzorovanje klinično zdravih psov in mačk, ki so ranile človeka. Zdravstvena služba pa je imunizirala (v letu 1987 615 oseb, v letu 1988 pa okrog 1.000 oseb) ljudi po poškodbi, in sicer tistih, ki jih je ugriznila ali kako drugače ranila stekla žival, ali žival, za katero sumijo, da je stekla, in oseb, ki so se ranile pri delu z materialom, ki je okužen z virusom stekline; poleg tega je izvajala preventivno imunizacijo in druge preventivne ukrepe. Lovske organizacije pa obvezno oddajajo plen — lisice (za diagnostične preiskave) in druge divje živali, če so sumljive na steklino; nadalje nenehno zmanjšujejo številčnost lisic s povečanim odstrelom (dokler ne bosta 1 — 2 lisici na 1.000 ha) in sprotno in hitro prijavljajo vsak sum za steklino. Ti ukrepi so obrodili rezultate, ki niso slučajni, temveč posledica dela. Od leta 1946 do 1950 je v Sloveniji umrlo za urbano steklino 13 ljudi; vsi bolniki so dobili steklino z ugrizi psov. V sosednji Avstriji so blizu Celovca pred nekaj leti zabeležili smrtni primer zaradi stekline pri ljudeh: umrl je moški, ki ga je ugriznila stekla lisica. Po letu 1950 v Sloveniji ni bilo nobenega smrtnega primera zaradi stekline, kar je posledica dobrega dela na tem področju. Ne glede na vse pozitivne rezultate dosedanjih ukrepov pa obstajajo še določene nevarnosti: čeprav je imunizirano okrog 90 odstotkov psov, je preostanek necepljenih živali še vedno dovolj velik rizičen vzorec za prenos stekline; stalni rezervoar virusa stekline v slovenskih gozdovih predstavlja stalno nevarnost za zdravje prebivalstva; tudi zmanjševanje števila lisic ni dalo posebnega uspeha: čim se je populacija lisic številčno opomogla, se je bolezen ponovno pojavila. Zaradi vsega navedenega strokovnjaki že vrsto let iščejo postopke, kako prekiniti infekcijsko verigo med lisicami. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so ugotovili, da je uspešno le cepljenje lisic z vabami, ki vsebujejo živ, oslabljen virus. Rezultati, ki so jih pri terenskih poskusih dosegle nekatere države, so pokazali, da je mogoče s peroralno vakcinacijo zatreti steklino. V Švici so zmanjšali število steklih lisic od 1.300 do 1.400 letno v letih 1979 — 1980 na 74 v letu 1987. V Zahodni Nemčiji je število steklih lisic na nevakciniranem območju 4 na 100 kvadratnih kilometrih, v kontrolnem vakciniranem območju pa že več let ne ugotavljajo nobenega primera stekline. V Avstriji so v zadnjih treh letih vakcinirali območje cca 2.000 kvadratnih kilometrov in tudi njihove ocene so zelo dobre. To je bil razlog, da je tudi republiška veterinarska uprava SR Slovenije odredila prvo peroralno vakcinacijo lisic (1. in 2. oktobra letos) na območju občin Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice. Ker je to območje premajhno (540 kvadratnih kilometrov), da bi lahko s tem vplivali na zatiranje stekline, je predlagala, da se peroralna vakcinacija lisic v letu 1989 izvede na površini 2.000 kvadratnih kilometrov in sicer ponovna vakcinacija licic na območju Gorenjske in prva vakcinacija lisic na območju občin Kamnik, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, mesta Maribor, Lenart, Gornja Radgona, Tolmin, Nova Gorica in Sežana. Akcija ob meji bo izvedena v sodelovanju z avstrijsko in italijansko veterinarsko službo in lovskimi organizacijami teh dežel. Vakcinacija lisic bo prav gotovo preprečila nadaljnje širjenje stekline v Sloveniji in zavarovala zdravje prebivalstva in živali. Poleg pozitivnih rezultatov na področju zdravstva v Sloveniji pričakujejo, da se bodo zmanjšali tudi stroški, ki so potrebni za vakcinacijo ljudi in živali. in da bodo pozitivne rezultate dosegli tudi na področju lovstva in turizma. Posvet z udeležbo ministra za industrijo Battaglie Nujno bo odpraviti razlikovanje med čisto in uporabno znanostjo »Področje znanja, usposabljanja in raziskovanja je odločilnega pomena za rast italijanskega sistema v perspektivi evropskega tržišča leta 1992. In prav na tem področju smo v zaostanku, tudi zato, ker avtomatsko sprejemamo razširjen predsodek tistih, ki — izhajajoč iz dvomljivega razlikovanja med čistim in uporabnim raziskovanjem — v imenu akademske avtonomije in čistosti raziskovanja zavračajo vsako sodelovanje s svetom proizvodnje,« je med drugim podčrtal minister za industrijo, republikanec Adolfo Battaglia, ko je sklenil dopoldanski del včerajšnjega celodnevnega posveta o odnosu med znanostjo oziroma visoko tehnologijo ter industrijo, ki so ga v tržaškem hotelu Savoia Excelsior priredili novoustanovljeno podjetje za industrijsko promocijo Trieste Impre-sa, Confindustria, padriški Center za raziskave in Mednarodni center za znanost in visoko tehnologijo (ICS). Ministrov poseg je bil sicer mnogo bolj praktične narave od tistih, ki so jih pred njim imeli ugledni poročevalci, kot predsednik Odbora za raziskovanje in tehnološke inovacije pri Con-findustrii Claudio Cavazza (ki je imel uvodni referat z naslovom »Raziskovanje in industrija v Italiji: od soočanja do srečanja«), direktor Univerzitetnega konzorcija za fiziko materije Carlo Rizzuto, direktor Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo Arturo Falaschi, zastopnik Raziskovalnega centra Fiata Carlo Alessio, pooblaščeni upravitelj podjetja Honeywell Buli Bruno Pavesi, pooblaščeni upravitelj podjetja Caf faro Mario Chiti, generalni direktor CISE Stelio Villani, podpredsednik Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) Giuseppe Biorci in generalni direktor ENEA Fabio Pistella. Vse večja internacionalizacija gospodarstva in velike spremembe v splošni strukturi ekonomskih sistemov (kjer kompetitivnost glede na vsebino proizvoda postaja vse bolj kulturno soočanje) narekujejo Italiji nujnost sestave velikega načrta sodelovanja med javnim in zasebnim, še zlasti med univerzo in industrijo. Gre za načrt, ki ne zahteva velikih finančnih vlaganj, pač pa nov koncept sodelovanja med univerzo in proizvodnjo ter veliko organizacijsko sposobnost in vključitev ustanov in javnih ter zasebnih energij, ki na različne načine delujejo na pod- Minister za industrijo Adolfo Battaglia ročju raziskovanja. V perspektivi postaja znanost vse bolj industrija, industrija pa vse bolj znanost — je poudaril minister Battaglia — zato je potrebno okrepiti javno politiko pomoči oziroma spodbujanja inovacije in skrčiti na minimum prehod med znanstvenim in uporabnim raziskovanjem. Italija pa še vedno močno zaostaja za industrijsko visoko razvitimi državami po tem, koliko sredstev odvaja za raziskovanje: medtem ko ta znašajo v ZDA in na Japonskem 2,8 odstotka nacionalnega do- hodka, v ZR Nemčiji 2,7 in v Veliki Britaniji 2,4, znaša v Italiji ta odstotek le 1,3! Vse prevelika je še dihotomija med javnim in zasebnim, med industrijo in univerzo, ki služita kot emble-matični primer odnosa med javnim in zasebnim. Battaglia je ob tem nakazal tudi konkretne operativne smernice za vzpostavljanje tega odnosa: začenši z večjim sodelovanjem med ministrstvoma za industrijo in za znanstveno raziskovanje (pri čemer je mimogrede omenil, da njegovo ministrstvo še vedno čaka na informatizacijo!), z normativnim predpogojem, da se zaključi parlamentarni iter zakona za ustanovitev ministrstva za univerzo in raziskovanje in z izpopolnitvijo velikega poglavja o finančni, organizacijski, upravni in didaktični avtonomiji univerz. Nato pa se je potrebno lotiti konkretnih projektov in strategij raziskovanja in strokovnega usposabljanja za vsako posamezno univerzo, okoli katerih se morajo koncentrirati finančne, tehnološke, organizacijske in menagerske sposobnosti proizvodnega aparata. »Poleg tega pa moramo nadaljevati po poti ustanavljanja znanstvenih parkov (kakršen je tržaški Center za raziskave) in iskanja skupnih smeri sodelovanja med univerzami, industrijo, laboratoriji CNR, deželnimi in krajevnimi upravami in trgovinskimi zbornicami,« je v zaključku dejal minister Battaglia in končal s primerjavo z Di-derotovim prispevkom za Enciklopedijo, v kateri je veliki mislec s podobnega vidika obravnaval primer razmerja med tako imenovano čisto in uporabno umetnostjo, (vb) Ob posvetu mladinske književnosti manjšin Razstava in bibliografija slovenskih publikacij Prvi vsedržavni posvet o mladinski književnosti manjšin, ki se odvija te dni v Trstu, je knjižničarkama Narodne in študijske knjižnice Magdi Paulič Maver in Kseniji Majovski bil v spodbudo, da sta pripravili bogato razstavo in seznam mladinskih publikacij, ki so izšle na ozemlju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bibliografija popisuje skoraj stoletje in pol trajajoče objavljanje slovenskih otroških in mladinskih knjig v Trstu in Gorici ter zadnje desetletje tudi v Benečiji. Vanjo sta knjižničarki uvrstili samo razstavljene knjige oziroma fotokopije naslovnih strani. Nekatere knjige, ki jih hranita NŠK ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, so namreč izredno redke, tako da jih je treba zaščititi pred nevarnostjo, da bi se izgubile ali poškodovale. Kljub temu da je izpadlo gradivo, ki ga knjižničarki nista uspeli pravočasno zbrati ali pa sta ga nehote spregledali, sta razstava in bibliografija precej popolna, tako da nudita verodostojno sliko založništva za mlade Slovence na Primorskem. Opozoriti velja, da sta se za obdobje do leta 1918 knjižničarki poslužili bibliografije Pavla Plesničarja "Narod naš dokaze hrani", za obdobje do leta 1964 podatkov, ki sta jih zbrala Tončka Kolarič in Marjan Per-tot, za naslednji desetletji pa bibliografij, ki so jih za Jadranski koledar pripravljali Rado Rauber, Marjan Per-tot in onidve sami. Zaradi preobsežnosti gradiva sta za razstavo in seznam izpustili bogato bero šolskih in veroučnih knjig ter didaktičnih pripomočkov, čeprav se Fracanzani (končno) sklical srečanje o AIT Iz Rima je včeraj popoldne prišla vest, da je minister za državne udeležbe Carlo Fracanzani (KD) za torek sklical obljubljeno srečanje za rešitev problema skedenj-ske železarne AIT. Kot znano, je železarna na nedavni javni dražbi pripadla furlanskemu jeklarskemu industrij-cu Andrei Pittiniju, ki je prav v teh dneh tudi javno predstavil svoj načrt za preustroj obrata. Predstavitev na sedežu deželnega odborništva za industrijo pa je — kot smo poročali — nemudoma zbudila polemike iz sindikalnih vrst, ker naj bi bil načrt preveč splošen in predvsem brez predvidenega zajetnega finančnega kritja. Še predno je včeraj prišla iz Rima vest o sklicanju torkovega sestanka, pa je deželni odbor Furlanije-Julij-ske krajine v posebni noti zavzel ostro stališče do zadržanja ministra Fracanzanija, ki se je bil obvezal, da bo v čim krajšem času sklical srečanje z zavodom IRI, njegovimi pristojnimi finančnimi družbami in deželno upravo, na katerem bi se dogovorili za kritje finančnega projekta Pittinijevega načrta o preustroju železarne. V dogovoru s svojimi parlamentarci, s tržaškimi krajevnimi upravami in s sindikalnimi organizacijami — je rečeno v tiskovni noti predsednika Biasuttija — zahteva Dežela popolno spoštovanje obvez, ki sta jih glede finančnega kritja Pittinijevega načrta sprejela zakladni minister in minister za državne udeležbe. V tem smislu je po Biasut-tijevih besedah neobhodno nameniti temu načrtu občutni del dodatnega finančnega zalogaja (v znesku 60 milijard lir), ki ga finančni zakon 1988 namenja projektom za reindustrializacijo in preustroj območij, ki jih je prizadela akutna kriza javnega železarstva. jima je zdelo pomembno vključiti d* daktične in veroučne publikacije1, obdobja, ko smo Slovenci v ItaliJ ostali brez slovenskih šol in so bili vs ti teksti bistvenega pomena za ohrani tev materinščine med mlajšo genera cijo. Z izjemo nekaterih tekstov v be^ neškem in rezijanskem narečju te skupinice knjig v italijanščini, ki s_ izšle za potrebe -beneških in rezijan skih otrok, so knjige v knjižni sl oven ščini, kot se je oblikovala v zadnji 150 letih. Med razstavljeno gradivo so vkl)u čeni tudi periodični tisk, samostojn naslovi, priloge našega dnevnika, so ska glasila in enkratne publikacije ko izraz otroške in mladinske ustvarjal nosti. Razstavo dopolnjujejo še nep°' pisana periodika (Jaslice, Novi ro > Galeb, Pastirček, Vartac...) in Pra tako nepopisane kasete ter gramofon ske plošče. Bibliografija je urejena p° naslednjih tematskih skupinah: prip0 vedništvoza otroke, poezija, uglasb6 ne pesmi, pravljice in pripovedke, Prl povedništvo za mladino, enkratn publikacije otrok in mladine, besedi vzgojni m skih za uprizoritev, slikanice, učni spisi za obdobje brez sloveni šol in poljudno-znanstvene publikac je. Seznam mislita knjižničarki še dopolniti in izpopolniti, razstavo pa kazalo ponoviti, kajti v teh dneh si J je v dvorani S. Maria Maggiore (V_ del Collegio 6) ogledalo izredno nizk število slovenskih obiskovalcev. Kdo hoče zapolniti vrzel, si jo lahko ogle še danes. : V okviru posveta so medtem včer J odprli razstavo "Petit Yeux — Gra^_ des Images", ki so jo pripravili zdruz nje Intermedia iz Pariza, francosko z^ nanje ministrstvo in deželna upra Doline Aosta. Posvet se bo končal a nes z okroglo mizo o problemih zalo niške dejavnosti. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE J. in W. Grimm - M. Košuta RDEČA KAPICA Režija: Mario Uršič Igrajo: Alda Sosič, Irena Zubalič, Drago Gorup in Franko Korošec Premiera danes, 4. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu TRŽAŠKA KNJIGARNA bo popestrila otroške matineje z razstavo mladinskih in otroških knjig ki bodo na ogled v foyerju Kulturnega doma. Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija: Dušan Jovanovič Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec Premiera v petek, 9. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A PONOVITVI: v soboto, 10. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota v nedeljo, 11. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C — prva nedelja Številne prireditve po naših društvih Miklavž že prinaša darila Celoletna Mesečna Pa je spet med nami Miklavž z darili za otroke, pa tudi za odrasle, s prireditvami, ki obeležujejo njegovo radodarnost, z vsem torej, kar si ljudje želimo s tem praznovanjem polepšati in istočasno pozabiti na skrbi in težave, ki so naši dnevni spremljevalci. V mestu bo Miklavž celih pet dni zasedel središčni Drevored XX. septembra s tradicionalnimi stojnicami in s prav tako tradicionalnim, čeprav veliko manj priljubljenim, kaosom v mestnem prometu. Slabo vreme je sicer nekoliko zakasnilo postavljanje stojnic, že danes pa bo vse nared za mimohod, ki se ga udeležuje vsako leto več tisoč oseb, od naj mlajših do priletnih. Po naših društvih poteka praznovanje Miklavža veliko manj hrupno in bolj organizirano. Nič koliko je bilo že včeraj Miklavževih knjižnih sejmov, otroških Direndajev, lutkovnih predstav in družabnih prireditev, nekaj pa jih je na programu še danes in jutri. Miklavževe knjižne sejme so, s sodelovanjem Tržaške knjigarne, začeli že včeraj v Domu A. Sirka v Križu, kjer so sinoči predvajali tudi film ET, danes ob 18. uri pa bodo predvajali Disneyev film. Podobne prireditve so imeli že včeraj v prostorih Gozdne za- 125.000 lir 16.000 lir druge v Padričah v organizaciji KD Slovan, v društvenih prostorih KD Ivan Grbec v Skednju in v Prosvetnem domu na Opčinah v organizaciji knjižnice Pinko Tomažič in tovariši. Prijetno miklavževanje je bilo včeraj v šempolajski osnovni šoli, organiziralo pa ga je SKD Vigred. V Bubni-čevem domu v Repnu so otroci pričakali Miklavža ob gledanju prijetne lutkovne igrice "Potep - zgodbica o treh medvedkih", ki jo je predstavila lutkovna skupina Papilu. V Slovenskem klubu je bilo že tradicionalno miklavževanje s prijetno zabavo in obdaritvijo, namenjeno višješolcem. Sejem knjige se bo danes začel tudi v barko vij anskem društvu ter bo trajal še jutri, in v Mladinskem domu v Bo-ljuncu. Za jutri sta napovedani še dve miklavževanji, in sicer v Kulturnem centru v Zgoniku, ki ga organizirata KD Rdeča zvezda in SK Kras, ter v dvorani pri sestrah v Borštu. Jutri bodo miklavževanja tudi na naših osnovnih šolah. Na sliki (foto Magajna) Miklavži so se pojavili tudi po mestnih ulicah in predvsem v neposredni bližini trgovin z igračami, ki bodo tudi danes izjemoma ves dan odprte. □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. tudi grafiko lahko daruješ: prijatelju ali sebi ob marsikateri priložnosti Za nasvet ti je na razpolago mmM? IH®' Sklep je v petek sprejel občinski odbor Mestno središče bodo zaprli šele po novoletnih praznikih Mestni redarji pa napovedujejo stavko... y Trstu je pomanjkanje mestnih edarjev eno od vprašanj, ki jih je reba nujno rešiti tudi zato, da bi bilo Zaprtje mestnega središča čim bolj cinkovito, pa to seveda ni edini pro-,leF' ki šibi delovanje mestnih re-_ arjev. Problemov je veliko, stara obeska uprava pa jih je vztrajno zane-®arila in niti nova uprava doslej še Pokazala posluha za njihove teža- Nezadovoljstvo mestnih redarjev e je zadnje mesece čedalje stopnje-rvt°' *-ako da so redarji, vpisani v sinka! CISL za javne uslužbence, pro-y|asili sindikalno pripravljenost. Še ?nano, ali bodo prizadevanja re-hi5ev' ki jih zastopa CISL, podprli sindikati CGIL, UIL in avtonomno S*n?*kat SAP, je pa precej verjet-l! sai ima vsa kategorija v Trstu doji nezadovoljive delovne pogoje. Mestni redarji zahtevajo po eni rani izboljšanje službenega statusa, f nrugi strani pa ovrednotenje svo-v ^ela. Večina redarjev je vpisana j 5- delovno kategorijo kljub temu s opravljajo višje funkcije. Čeprav tu V zadnjem letu uredili delovni sta- So y.očine občinskih uslužbencev, pa Poleg1 ^Tkov, ki jih predvideva delovna pogori- jo mestni redarji zapostavljeni. v:.!e9 tega pa redarji še niso prejeli po- bilo klestni redarji pa želijo tudi, da bi njihovo delo ovrednoteno. Zaradi za (5?ostnega števila osebja (natečaj kot-r 1?ov'h redarjev se še ni zaključil, jj ?cni izidi pa bodo znani šele čez nut mesecev) je njihova vloga tre-žarf ° °meiena samo na to, da so Stranj^1 ®estnega prometa, medtem ko so vei.°Ve vsakdanje pristojnosti precej zdrs6- tna primer zaščita okolja in rejjj^19 občanov). Zahtevajo pa tudi h0v 6 zdravniške preglede, saj je nji-H)0 . zdravje zelo izpostavljeno, ker pljn?in živeti stalno med izpušnimi ^ avtomobilov. ^občinska uprava ne bo v prihodnja ■5Ve*1 tednih pokazala razumeva- njih bori Za zahteve mestnih redarjev, se pr 0 .d. vzdržali dela ob nedeljah in so nn.*ih. Ko pa ne bo zaleglo niti to, cij^ Tnsvljeni sprožiti odločnejšo ak- Občinski odbor je na zadnji seji v petek sprejel okviren ukrep o zaprtju mestnega središča za zasebni avtomobilski promet. Terezijansko četrt bodo zaprli po novoletnih praznikih — točni datum še vedno ni znan — hkrati pa bodo skušali uresničiti tudi druge ukrepe, kot so izboljšanje in posodobitev semaforske mreže ter ureditev con zapešce. Čeprav je bilo zadnje čase slišati veliko kritik na račun urejanja prometa s strani občinske uprave in celo na račun zaprtja mestnega središča, kakršno so si zamislili na Občini, je občinski odbor očitno želel prehiteti vse nadaljnje polemike. Ker so bili načrti Občine precej megleni, so mnogi — med katerimi Združenje trgovcev, občinska svetovalska skupina KPI in CGIL — zahtevali javno razpravo, na kateri bi podrobneje analizirali posamezne aspekte zaprtja mestnega središča in njegove učinke na celoten mestni promet. Kaže pa, da se je s petkovo sejo občinskega odbora zaključilo načrtovalno poglavje tega ukrepa, kar pomeni, da občinski svet o tem ne bo več razpravljal, in da bodo v prihodnjih tednih preučili in rešili samo vprašanja tehnične narave (informativna kampanja, dovoljenja za stanovalce Terezijanske četrti in druge, ki iz službenih razlogov nujno potrebujejo avtomobil, priprava mestnih redarjev itd.), Vest sicer še ni uradna, saj želi župan Richetti sklicati tiskovno konferenco, na kateri bodo podrobno razložili vse tehnične aspekte novega ukre- pa. Vse kaže pa, da se bodo okvirno držali načrta, o katerem smo že pisali prejšnjo nedeljo. Ukrep bo veljal za območje med ulicama Carducci in Ghega, Korzom Cavour, Nabrežjem 3. novembra, Ul. Canalpiccolo, Korzom in Goldonijevim trgom. Promet bi bil prepovedan od 7. do 9.30. Nekatere središčne ulice pa bodo odprte za zasebni promet tudi ob teh urah, in sicer ulice Roma, Spiridione, Filzi, Valdiri-vo, Milano in Imbriani, medtem ko bi bila Ulica Mazzini in spodnji del Goldonijevega trga rezervirana za javna prevozna sredstva. Občinski odbor je nadalje sklenil, da bodo prve tri mesece preverjali, kakšne učinke bo imelo zaprtje središča. Šele nato bodo dokončno sprejeli ukrep in ga dopolnili z morebitnimi spremembami. V tem obdobju pa bi bilo treba rešiti še eno vprašanje, in sicer pomanjkanje osebja med mestnimi redarji. Trenutno je samo 80 redarjev zaposlenih na cestah (vsi ostali imajo druge naloge upravnega značaja), kar je res malo za naše mesto. Z zaprtjem središča pa se bo problem še zaostril, saj bodo mnogi redarji zaposleni samo z nadzorovanjem vozil, ki bodo vozila skozi središče. B. G. ■ Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da v mesecu decembru zaradi božičnih in drugih praznikov, ne bo veljalo obvezno medteden-sko zaprtje trgovin. Prav tako v tem mesecu ne bo obvezno zapiranje trgovin ob nedeljah. Jutri na Tržaški univerzi delovni seminar o marketingu Konzorcij za magisterij iz mednarodnih poslov (master in international busi-ness), ki sta ga pred kratkim ustanovili univerzi v Trstu in Vidmu v sodelovanju z nekaterimi podjetji iz Furlanije-Julijske krajine, prireja jutri, 5. decembra, ob 10. uri v dvorani arhivov Fakultete za ekonomske vede Tržaške univerze delovni seminar marketinga. Na seminarju bodo analizirali vlogo in funkcijo marketinga v mednarodnih gospodarskih in trgovskih odnosih, a bodo razpravljali tudi o predmetih, ki jih bodo poučevali na tečajih za bodoči magisterij. V seminar bo uvedel izredni profesor za industrijsko in trgovsko tehniko z Univerze v Trstu in znanstveni ravnatelj magisterija Vladimir Nanut, pri koordinaciji seminarja pa mu bosta pomagala prof. Riccardo Varaldo z Univerze Normale v Piši, ki je najbolj priznan italijanski izvedenec marketinga, in prof. Clau-dio Sambri z Univerze v Trstu. Poročila, s katerimi bodo analizirali tematike marketinga po različnih sektorjih, bodo imeli nekateri od najpomembnejših podjetnikov naše dežele. Po včerajšnjem odprtju razstav danes osrednja proslava KD Venturini slavi 20-letnico Ant v^erajšnjo otvoritvijo razstav se je v kulturnem centru nje °il Ukmar-Miro pri Domju začelo slavnostno praznova-Vent u\ kta uspešnega delovanja tamkajšnjega KD Fran razstUrm*' ^a vrsti sta bili, kot že omenjeno, odprtji dveh sko o V: P°^e9 del breških likovnih ustvarjalcev je še arhiv-Mno h v°' v katerem je s fotografijami prikazano dvajsetletni^0- kulturnega društva od Domja. Breške likovne ditev lke *n nPhova dela je predstavil Franc Udovič. Prire-Pine st'* S° Prtietno popestrile še pesmi ženske pevske sku-vije 'u ledi, ki redno vadi v teh prostorih, in poskočne rn0j1 Th je na frajtonarco zaigral Zoran Lupine, pravi i .®r tega žanra. nje jj.1 aynl trenutek pa je bil le uvod v letošnje proslavlja-v nip. ,®1?- Osrednja prireditev bo namreč danes ob 17. uri tivni čl SCU France Prešeren v Boljuncu. Odborniki in ak-lili v n^,KD Fran Venturini so si slavnostni večer zamis-hsjanie■ nekakšne lepljenke, v kateri bo z besedo in Vanje, m Primemo predstavljeno 20-letno društveno delo- društvute^-ie treha poudariti bistveno vlogo, ki jo pri tem tako vnv° i rava moški pevski zbor. Pravzaprav je glasba, desetlet ' na ^ot instrumentalna, tista vsebina, ki že dve UstvariJi1 Podstavlja osnovno tkivo, na katerem društvo s°tnost tz° 9radi svoje delo in vztrajno izpričuje svojo pri-okron ipH U”Urno društvo od Domja je v bistvu nastalo Pevski 1^. ra' ki ga je pred dvajsetimi leti ustvaril moški sPoredrriFraiI Yenturini- Bes6(ja današnje slavnostne prireditve je res mikaven, dvajsetipt S6m -n 9*as harmonike bodo gledalce vodili po bodo Dpvni F0ti Pestrega društvenega delovanja. Nastopili C1 “fPZ Fran Venturini, ki jih vodi Ivan Tavčar, zapeli bodo tudi mladi in naj mlajši člani otroškega in mladinskega zbora, za katere skrbi Suzana Žerjal, predstavili se bodo veseli godci skupine_ Glas harmonike in harmonikarji, ki pod vodstvom Suzane Žerjal vadijo posamezno in v harmonikarskem ansamblu. Vse to pa bodo spremljali še diapozitivi. Za prijazen in vesel sprejem bosta poskrbeli ženski v nošah, ki bosta gostom po stari slovanski navadi ponudili kruh in sol. Za boljše razpoloženje pa še kozarček domačega žganja in razposajeni glas frajtonarc... (dam) Na sliki (foto Magajna) včerajšnje odprtje razstav. tRžaška knjigarna jutri obvešča cenjene odjemalce, da bo h v Ponedeljek, 5. 12. 1988 ODPRTA trgovina 'N ^ °BLAClL Aleksandra NABREŽINA 143 Ugrabili so žensko ter izkoriščali sodržavljane Urad za tujce tržaške kvesture je pred mesecem dni prišel na sled trem mladim jugoslovanskim državljanom, ki so obtoženi ugrabitve, ropa, groženj in povzročitve telesnih poškodb 35-letni sodržavljanki J. B. Gre za 26-letnega Mili-so Živanoviča, 19-letno Mino Harbas in 25-letnega Dragana Damjanoviča. Pred kakim mesecem dni se je J. B. zatekla po zdravniško pomoč zaradi zloma nosu in številnih ran po vsem telesu. Na policijski postaji je povedala, kako so jo pred nekaj dnevi trije sodržavljani s silo odpeljali iz restavracije, v kateri je zaposlena, ter jo odvedli v neko tržaško stanovanje. Tam so jo do krvi pretepli in nato izpustili. Preiskovalci so kmalu odkrili krivce, ki pa so jih na zaslišanju presenetili s svojimi neverjetnimi izjavami. Trdili so, da se je J. B. ukvarjala s črno magijo in da jih je hotela uročiti. Kasneje se je izkazalo, da so bili trije Jugoslovani po vsej verjetnosti člani kriminalne organizacije, ki se je okoriščala z izsiljevanjem sodržavljanov. Po domnevah preiskovalcev jih je trojica silila v kaznivo početje — rope, kraje, žeparske podvige in morda tudi v prostitucijo. Živanovič in Harbasova sedita v koronejskem zaporu, Damjanoviča pa so preiskovalci prijavili sodnim oblastem in mu ukazali, naj se vsak dan javi na kvesturi. V petek končno seje štirih rajonskih svetov Štirje rajonski sveti tržaške Občine, ki so več kot pet mesecev po volitvah še brez predsednika, se bodo sestali v petek, 9. decembra, ob 20.30. Gre za rajonske svete za Zahodni in Vzhodni Kras, Škedenj-Čar-bolo in Sv. Vid-Staro mesto. Ta izvoljena telesa imajo na dnevnem redu izvolitev predsednikov in podpredsednikov. Gala otvoritev v gledališču Verdi V slavnostnem vzdušju gala večera, pa tudi s kulturno protestno akcijo delavcev SIP pred vhodom, se je v petek zvečer z uprizoritvijo opere P. I. Čajkovskega, Pikova dama, začela operna sezona gledališča Verdi. Okrašena dvorana je bila tako dodobra napolnjena, kar ni ravno pogosto. Morda je k temu do neke mere prispevala pozna otvoritev sezone, nedvomno pa je prisotnost tolikšnega števila predstavnikov javnega življenja hotela biti tudi izraz solidarnosti z gledališko ustanovo, ki je morala zaradi finančne stiske izdatno omejiti število naslovov v svojem abonmajskem repertoarju. Toda prav otvoritvena predstava Pikove dame je pokazala, da je tudi brez tako imenovanih zvezdnikov, pa zato z nič manj kvalitetnimi in mladimi pevci ter z zavzetim delom vseh, od režiserja do dirigenta, od scenografa do kostumerja, od zborovodje do koreografa in ostalega osebja, mogoče pripraviti povsem solidno izvedbo. In to tembolj, ker je postavitev Pikove dame zelo zahtevna naloga tudi za največje operne hiše. Oceno premierske uprizoritve bomo še objavili, tokrat naj s posebnim zadovoljstvom zapišemo le, da je v ključni vlogi stare grofice (Pikove dame) ustvarila tako pevsko kot igralsko imeniten lik naša tržaška mezzosopranistka Eleonora Jankovič in s tem le še potrdila, da je na svoji umetniški poti dosegla zrelost resnične umetnice. Srhljivo odkritje Ko so gasilci včeraj zvečer odprli vrata luksuznega stanovanja v Ulici Matteotti 4, se jim je pred očmi pojavil nepopisen prizor. V postelji so našli skoro povsem mumificirano truplo 65-letnega lastnika Luciana Miklavca. Vse kaže, da je moški umrl naravne smrti pred letom dni. Deček se je hudo opekel Med igro v domači hiši si je včeraj dopoldne mali. Nicola Zuanigh iz Štivana 24/g, star komaj 10 let, hudo opekel obraz. Nekaj ur po nesreči so ga sprejeli na oddelek za plastično kirurgijo videmske bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi opeklin prve in druge stopnje. Mama je z osebnim avtomobilom odpeljala otroka v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato prepeljali v Videm. Kaže, da se je deček igral z vžigalicami blizu odprte steklenice z alkoholom, ki se je nenadoma prevrnila. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Antonia Oebernardija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župniku Žerjalu za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru. Roby in Klara Pescatori Opčine, 4. decembra 1988 4. 12. 1987 4. 12. 1988 Mario Riolino Ostal boš vedno v naših srcih. Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Zgonik, 4. decembra 1988 t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona m pra-nona Angela Milič vd. Ravbar Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest sporočajo sin Branko, hčeri Marija in Nadja, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo. Repen, 4. decembra 1988 Ob smrti drage Angele Ravbar izreka svojcem iskreno sožalje ženski pevski zbor Repentabor Župan in svetovalci občine Repentabor izrekajo iskreno sožalje uslužbencu Branku Ravbarju ob težki izgubi drage mame Angele. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Frančiške Gregor! vd. Dragani Posebna zahvala g. župniku dr. Mar-kuži, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. ŽALUJOČI SVOJCI Mavhinje, 4. decembra 1988 ZAHVALA Ob smrti drage mame Zofije Žakelj se iskreno zahvaljujejo vsem za številne izraze sožalja in darovano cvetje hčerka Anita, zet Ivo, Peter in Martin Nabrežina, 4. decembra 1988 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega ljubljenega Josipa Castellanija (Pepija) se vsem iskreno zahvaljujemo. SVOJCI Rovte, 4. decembra 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Karla Rusija Družine Rustja Trst, 4. decembra 1988 3. 12. 1986 3. 12. 1988 Minili ste že dve leti, odkar si nas zapustila, a v naših srcih si vedno živa Daniela Skamperle-Zenic Z žalostnim srcem in ljubeznijo se te spominjamo mož Federico (Miro), sin Alberto in hčerka Wilma. Spomin na tebe bo ostal vedno živ. Čas beži, a ne izbriše bolečin. Repentabor, 4. decembra 1988 KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI DOMJO Ob 20-letnici ustanovitve moškega pevskega zbora in obuditve kulturnega delovanja VABI danes, 4. decembra 1988, ob 17. uri v občinsko gledališče Prešeren v Boljuncu na SLAVNOSTNI VEČER Vabimo slovensko javnost na proslavo 100-letnice CIRIL-METODOVE ŠOLE ki bo v četrtek, 8. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Program obsega: slavnostni govor, nastope Mešanega pevskega zbora bivših učencev CM šole, zbora nižje srednje šole "Ivan Cankar", Tržaškega okteta. Komornega orkestra GM, otroškega zbora "Vesela pomlad", Tržaškega partizanskega pevskega zbora "P. Tomažič" in recitacije. Pripravljalni odbor GODBENO DRUŠTVO vabi na KONCERT ob priliki 20-letnice obnovitve godbe ki bo v četrtek, 8. 12. 1988, ob 16.30. v Kulturnem domu »ALBERT SIRK« v Križu. CENTRO DEL COLLEZIONISMO -Trst Ul. Piccolomini 3 -tel. 040/762488 organizira dražbo zbirateljskih predmetov 9. in 10. decembra. Katalog na sedežu. gledališča razna obvestila Enotna komisija za socialno-zdrav-stvena vprašanja borcev, aktivistov in vojnih invalidov NOV v Trstu obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih SFRJ za leto 1989 do 20. decembra. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI - Ul. Crispi 3 in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje - Ul. Cicerone 8/B in ZVI-NOV - Ul. Cicerone 8/B. Jutri, 5. decembra, bo praznoval svoj 85. rojstni dan ANDREJ RUPEL iz Trebč Vse najboljše mu želijo žena Marica, hči Bruna, sinova Luciano in Aldo z družinami. Odbornikom in članom društev V. VODNIK, F. VENTURINI in PRIMORSKO čestita ob proslavljanju obletnic ustanovitve in želi tudi vnaprej mnogo uspehov ter vztrajnosti pri delovanju KD J. Rapotec. VERDI Danes ob 16. uri (red D) bo v gledališču Verdi ponovitev opere PIKOVA DAMA M. I. Čajkovskega. Režija Gior-gio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku razdeljevanje novih abonmajev za red A, B, C, D in G. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Danes ob 16.00 (red prost) bo gledališka skupina Pro.Sa zadnjič uprizorila Pin-terjevo delo HIŠNIK z R. De Carmine, G. Zanettijem in G. Pambierijem. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 3. Za abonente 50-odstotni popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 6. do 11. decembra bo RAIUNO predstavila Massima Lopeza, Anno Mar-chesini in Tullia Solenghija v ALLACCI-ARE LE CINTURE Dl SICUREZZA. Predstava je izven abonmaja, zato imajo abonenti popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 4. decembra, bo ob 16.30 na sporedu ponovitev Arbuzovega dela VECCHIO MONDO. Nastopata Ariella Reggio in Carlo Montagna. Režija Fran-cesco Macedonio. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2, so v teku vpisovanja novih abonmajev. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rdeča kapica - danes ob 11. uri, jutri, 5. decembra, ob 10. uri in v torek, 6. decembra, ob 11. uri. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 88/89 V sredo, 7. decembra, ob 20.30 v stolnici sv. Justa v Trstu STEP ANO BEMBI — orgle ZORAN LUPINC — rog Buxtehude, Purcell, Bach, Krebs, Corelli, Dugan, Liszt. Vabljeni! TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Danes zvečer ob 22.15 bo ljubljanska televizija oddajala celovečerni koncert ansambla TPPZ P. Tomažič katerega je posnela 25. novembra 1988 v Kulturnem domu v Novi Gorici na reviji Revolucija in glasba. Pred dnevi je isti koncert prenašala zagrebška televizija. koncerti Komorni orkester gledališča Verdi Jutri, 5. decembra, bo komorni orkester Gledališča Verdi nastopil v Palači Campitelli v Rovinju. To bo prvi v nizu petih koncertov, ki jih organizirata Ljudska univerza iz Trsta in Unija Italijanov iz Istre in Reke in ki jih bodo glasbeniki komornega orkestra izvedli po Istri. Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 88/89. V sredo, 7. decembra, ob 20.30 v stolnici Sv. Justa v Trstu koncert STEFANO BEMBI - orgle in ZORAN LUPINC - rog. Na sporedu skladbe Bux-tehuda, Purcella, Bacha, Krebsa, Corelli-ja, Dugana, Liszta. Vabljeni! SKD Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI. V petek, 9. decembra, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert GORIŠKEGA KVARTETA, ki ga sestavljajo flavtistke Daniela Brussolo, Maria Laura Deponte, Caterina Goriup in Fosca Valentinuzzi. Na sporedu Ditters-dorf, Kuhlau, Tcherepnin, Paubon in Bozza. Vabljeni! šolske vesti Urad Sindikata slovenske šole je odprt s sledečim urnikom: v torek in četrtek od 11. ure, v sredo in petek od 16. do 17. ure. Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na MIKLAV-ŽEVANJE, ki bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12, jutri, 5. decembra, ob_15. uri. Želite pričakati Miklavža v veseli družbi...? Kje...? V prostorih osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu jutri, 5. decembra ob 16.30. Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča, da bodo v šolskih prostorih RAZREDNI SESTANKI staršev s profesorji v sredo, 7. decembra, ob 18. uri za I.a, I.b, Ill.a, III.c in III. klasični licej; ob 19.30 za Il.a, Il.b, V.a, IV.b in V. v. g. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 4. decembra 1988 BARBARA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 2.23 in zatone ob 13.29. Jutri, PONEDELJEK, 5. decembra 1988 SAVO PLIMOVANJE DANES: ob 6.02 naj višje 39 cm, ob 13.20 najnižje -34 cm, ob 19.24 naj višje 6 cm, ob 23.57 naj nižje -12 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.31 najvišje 44 cm, ob 13.44 najnižje -44, ob 20.04 najvišje 12 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1005,2 mb raste, veter 10 km na uro severovzhodni, vlaga 84-odstotna, v jutranjih urah je padel 1 mm dežja, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gloria Benolli, Eriča Bencich, Elsa Bencich, Federico Paron, '0t optika TRST Ul Mo 11 mi 5/ Edoardo Miglio, Giovanni Fumolo, Lisa Ridolfi. UMRLI SO: 48-letni Livio Milic, 85-letna Paola Kompara, 62-letna Silva Iaco-bacci, 84-letni Giovanni Fafk, 92-letni Oliviero Opecca, 81-letna Filomena Fis-chetti, 82-letni Casimiro Valil, 82-letni Rodolfo Ghersinich, 78-letni Alfredo Colja, 78-letna Ida Zupin, 93-letna Elisabet-ta Carpi, 82-letna Rosalia Tassy, 91-letna Carmela Michelutti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 4. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 422923) -Odprta od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 5. decembra, do sobote, 10. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzini- LOTERIJA BARI 26 47 74 59 27 CAGLIARI 49 19 66 52 9 FIRENCE 76 4 3 6 46 GENOVA 53 40 12 83 59 MILAN 36 43 31 58 33 NEAPELJ 4 70 57 29 8 PALERMO 32 2 34 67 28 RIM 72 45 53 34 9 TURIN 56 35 55 17 1 BENETKE 40 65 ENALOTTO 77 22 88 1X2 XXI KVOTE: 12 32.910.000. X 2 X X 2 X TRŽAŠKA knjigarna PRIREJA od 1. do 31. decembra »BOŽIČNO RAZPRODAJO« Ponujamo uam cenejša knjižna darila! i kino čestitke Z3 ARISTON - 17.00, 22.00 Donne sull orlo di una crisi di nervi, kom., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura, Antonio Banderas. EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. Roberto Benigni; i. Roberto Benigni, VValter Mat-thaw. EKCELSIOR II- 15.45, 21.45 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Murphy. NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Dirty Love, porn., □ □ NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988, r. Z. King, i. S. Fenn, R. Tyson, □. NAZIONALE III - 15.30, 22.00 Buster, i. Phil Collins. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Essere donne, kom., ZRN 1988, r. M. Von Trotta, Ch. Buschmann, H. Sander, H. Sander-Brahms; i. E. Mattes. U. Tukur. PENICE - 16.30, 22.15 La partita, dram., It. 1988, r. Carlo Vanzina, i. F. Duna-way, M. Modine. GRATTAC1ELO - 17.00, 22.15 Sotlo il vestito niente II, dram., It. 1988, r. D. Piana, i. F. E. Gendron, □. MIGNON - 15.00, 22.15 II segreto della piramide d'oro, pust., ZDA 1988, r. K. Kwapis, i. Cyndi Lauper, Jeff Gold-blum, Peter Falk. EDEN - 15.30, 22.10 Sex Bizzarre, porn., VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Ma-dame Sousatzka, kom., VB 1988, r, J. Schlesinger, i. S. McLaine, Twiggy. CAPITOL - 15.45, 22.00 Frantic, dram., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harri-son Ford. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Lo strizza-cervelli, kom., ZDA 1987, r. M. Ritchie, i. D. Ayckroyd, C. Grodin. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Goduria carnale, porn., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ mali oglasi jev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Četrtek, 8. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. Dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. NAŠEL SEM denarnico v nedeljo, 27. t. m., v Boljuncu. Tel. 228422. V ZGONIKU se je 30. 11. izgubil mlad pes (angleški setter) črno-bele barve. Najditelj je naprošen, da telefonira na št. 229293. PODARIM psičko z dvema mladičema (1 mesec stara), majhne pasme. Tel. 228146 v večernih urah. PRODAM pletilni stroj brother KH 820 s priključkom KR 830, malo rabljen, po polovični ceni. Tel. 51853. UGODNO PRODAM renault 5 v dobrem stanju. Tel. 228146 v večernih urah. VESPO 50 kub. prodam. Tel. 040/822877. PRODAM akacijeva in druga drva po ugodni ceni. Za informacije družina Žnideršič, Števerjan, tel. 0481/884161 ob večernih urah. PO UGODNI CENI prodam tri volnene žimnice. Tel. ob urah obedov na št. 200531. PRODAM avto supercingue GT turbo, letnik '86, v odličnem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 0481/78028. PRODAM avto simca horizon 1100, 9 let, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Telefonirati od 14. do 15. ure na št. 291053. V KMETIJSKI TRGOVINI pri Mili v Doberdobu, Mučeniška ul. 1, dobite čreva, začimbe in vse potrebno za koline. Sprejemamo tudi naročila za semenski krompir. Tel. 0481/78072. OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH darujte čistokrvnega psička ali prikupno mucko. Na razpolago so vam mladiči najrazličnejših pasem. Vse informacije v večernih urah na tel. 0481/882317. OSMICO ima odprto Jožko Colja v Sa-matorci št. 21. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM hišo ali stanovanje. Tel. 228390. IŠČEM delavko/ca s prakso v slaščičarni/pekarni. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro 'Delavka". IŠČEM delo v Trstu kot gospodinjska pomočnica, enkrat-dvakrat tedensko popoldne ali ob sobotah zjutraj. Tel. 003866/36436 po 15. uri. DRUŽINA išče varuško za poldrugo leto starega otroka. Tel 575198 v večernih urah. ZADRUŽNA GOSTILNA v Dolini išče gostilničarja. Tel. 228156 ali 228511 ob večernih urah. URADNICO-KA z znanjem nemščine takoj zaposli priznano tržaško podjetje. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Trst, . Ul. Montecchi 6, pod šifro "NEMŠČINA". Danes praznuje 80-letnico naša draga nona MIMI. Vse najboljše in da D bila še naprej zdrava in korajžna ji ** srca želijo Jadranka, Katja in Matej starši. Draga VERONIKA! Danes slaviš rojstni dan. Da bi bila še dolgo let zdrava, vesela in nasmejana, ti želijo prijat6*) iz Mačkolj. Danes praznuje rojstni dan BRUNO-"ToVko kapljic, toTko let..." mu nazdravijo ter želijo še na mnoga zdrava in vesela leta mama Anica, žena, sim sestri in vsi njegovi. razne prireditve KD Lonjer-Katinara vabi otroke n celodnevni otroški DIRENDAJ, ki bo društvenih prostorih v Lonjerju danes, t. m., s pričetkom ob 11. uri. KD Slovan - Padriče prireja MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM v prostorih Gozdne zadruge danes od od 10. do 12. ure. Mladinski dom Boljunec vabi na MIKLAVŽEVANJE danes, 4. decembra, ob 16.30. Darove sprejemamo od IL ° 12. ure v knjižnici Mladinskega doma. KD Vesna prireja v okviru miklavže vanja v Domu A. Sirka v Križu v soc&y vanju s Tržaško knjigarno MIKLAVŽE KNJIŽNI SEJEM s sledečim urnikom-danes, 4. 12., od 11. do 12. ure in od do 19. ure ter jutri od 17. do 20. u' danes, 4. decembra, ob 17. uri predvaJ nje animiranega filma VVALTA D NEVA. , KD Kraški dom obvešča, da je v Bu°-ničevem domu v Repnu tradiciona MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE še danes od 10. do 12. ure. Vabljeni! Ob prazniku sv. Miklavža je v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto SEJEM KNJIGE za otroke, mladino m odrasle po znižani ceni. Urnik: danes, • decembra, od 8.30 do 13. ure in jutri, decembra, od 15. do 17. ure. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na tradicionalno MIKLAVŽEVANJE, * bo jutri, 5. decembra, ob 14. uri v bp° tno-kulturnem centru v Zgoniku. Knjižnica P. Tomažič in tovariši Prosvetni dom - Opčine. MIKLAVŽE SEJEM KNJIG. Urnik: danes od to ° 12. ure in od 16. do 18. ure ter jutri od do 20. ure. Pridite! _ k; Vabljeni ste na MIKLAVŽEVANJE, * bo jutri, 5. decembra, ob 15. uri v dvor pri sestrah v Borštu. ^ SKD I. Gruden prireja jutri, 5. t. m-,. 16.30 v društvenih prostorih MIKLA v VANJE. Darila bodo angelčki prejema uro pred prihodom Miklavža. Skavti in skavtinje iz Mačkolj vabijo vse otroke in odrasle na MIKLA v VANJE, ki bo jutri, 5. decembra, ob 1 v srenjski hiši. . ,,g. SKD Slavec priredi MIKLAVŽEVA1 JE jutri, 5. decembra, ob 19.30 v Kut nem domu v Ricmanjih. Sprejemanje ril od 14. do 17. ure. cMO Cerkvena skupnost Korošci in D Milje vabita na slovesno PRAZNO ,, JE VAŠKE ZAVETNICE SV. BARBA . danes, 4. decembra, ob 15. uri. P £; maši bo družabnost ob potici in o kapljici. rev v Društvo slovenskih izobražen na Trstu vabi jutri, 5. decembra, ob 2J-predstavitev Gorjupovih knjig O vg NALSKI DOLINI. Knjigi bo Prfas itev dr. Rafko Dolhar. Pred tem bo otv slikarske razstave Tereze Keil-Ehr i . jg. KD Kraški dom obvešča, da bo O v SKI VEČER v soboto, 10. t. m., ob z -^ Bubničevem domu v Repnu. Pre be)o-bomo flash posnetke o društvenem vanju v teku letošnjega leta. Vabi] SKD Barkovlje in MePZ M. Pe^° VQ- bita na koncert mešanega zbo b0 v KALKREIS iz Jeniga pri Beljaku, ^ bar-soboto, 10. decembra, ob 20. ur kovljanski cerkvi. qbj- V barkovljanskem društvu - ob reto 12 - bo v nedeljo, 11. dece® Tab0.1 17. uri nastopala dramska_skupin b,jeni! z Opčin z veseloigro DESTIN- ZA VSAKOGAR NEKAJPOSEBNEG optika kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul R°s|g.g6 TRST T elefon^7-2»_— 11 10 1.213.000 — 109.000.— moška in 'zenska modna oMaciia Ul. Flavia di Stramare 99 - Zavije - tel. 231118 'Vi. lil lili nedeljski televizijski in radijski sporedi ilS!!! IH RAI 1 ■30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - II mistero della farfalla monaca Q (ured. Piero Angela) M'U0 Rubrika: Canigatti & C. -Piccoli passi grandi affetti m n (v°di Rosanna Vaudetti) uj.oo Ekološka oddaja: Zelena >'« S 19 i c ^abožna oddaja £ Zelena linija 12. del) S'«« Dnevnik - ob enih 3-30 Dnevnik 14 no Kviz: Toto TV ■00 Variete: Domenica in... j. (vodi Marisa Laurito) ■40 Športne vesti (v studiu i s ?aolo Valenti) lR on §P°rtne vesti lft in |P°rtne vesti lft-is športne vesti: 90. minuta 1Q sn Variete: Domenica in... 2(l^n ^reme in dnevnik ■30 Koncert: Antonello Ven-ditti (neposredni prenos iz milanskega Palatrussardi- 3i'45 športna nedelja (vodi Tito 20 in Da*vnik in vreme 30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica f RAI 2__________________ 8.00 Rubrika: VVeek end 8.30 Mladinski variete: Patat-rac, vmes risanka in nanizanka 10.55 SP v smučanju: moški smuk (iz Val d'Isera) 12.00 Rubrika: Video week end 12.30 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Mladinska oddaja: Piccoli e grandi fans 15.15 Šport: 45. minuta 15.25 Piccoli e grandi fans (2. del) 15.45 Glasbena oddaja: Master '88 16.50 Variete: Chi c'e... c'e 17.50 Šport: Motorshovv (iz Bologne) in SP v smučanju (posnetki) 18.50 It. nog. prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Vispettore Derrick 21.30 Variete: Videocomic 21.50 Dnevnik, nato Mixer 23.05 Rubrika o židovski kulturi 23.30 Doc.: Zambija in Malawi 0.30 Koncert D.O.C.: Ron RAI 3 9.00 Nanizanka: Vita col non-no 9.50 Dnevnik - nedelja 11.30 Film: Amor non ho. Pero... pero... (kom., It. 1951, r. Giorgio Bianchi, i. Renato Rascel, Gina Lollobrigida) 13.05 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va pensiero (vodita Andrea Barbato in Oliviero Beha) 16.45 Film: II ritorno di Butch Cassidy & Kid (vestern, ZDA 1979, r. Richard Les-ter, i. Tom Berenger, Wil-liam Cat, Jeff Corey, John Schuck) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol (pripravil Aldo Biscar-di) 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nog. prvenstvo B lige 20.30 Film: La storia del dottor VVassell (vojni, ZDA 1944, r. Cecil B. De Mille, i. Gary Cooper) 22.45 Rubrika: Filmske novosti 22.50 Dnevnik - zadnje vesti 23.05 Deželne športne vesti RTV Ljubljana ~1 8.35 Video strani 8.45 Otroška matineja: Živžav 9.30 Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (8. del) 10.00 Nadaljevanka: Diamantna dinastija (7. del) 10.55 SP v smučanju: smuk moški (prenos iz Val D'I-sera) 11.45 Videomeh 12.15 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 13.15 Film: Ben Hur, (zgod., ZDA 1959, r. VVilliam Wy-ler in Andrevv Martin, i. Charlton Fleston, Haya Harareet) 16.45 Poljudnoznanstveni film: Ptiči 17.25 Poročila 17.40 Kolo sreče (pon.) 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vremenska napoved 19.01 Mernik, Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Mladinska nadaljevanka: Čisto pravi gusar (M. Buh - A. Tomašič, v petih delih, 1. del) 21.05 Zdravo 22.35 Video strani (1P) TV Koper_______________ 11.00 Tenis: turnir Masters (posnetki iz New Yorka) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.) 14.00 Športna oddaja: Noi la domenica 14.05 Telovadba (iz Stuttgarta) 18.30 Tenis: turnir Masters, polfinale (prenos iz New Yorka) 20.20 Športna oddaja: A tutto campo - kronika in komentarji Gigija Garanzi-nija iz studia 22.00 TVD Novice 22.10 Tenis: turnir Masters, polfinale (iz New Yorka) RTV Ljubljana 2 10.00 Igrani film: Danes za jutri 14.00 Športno zabavno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 21.35 Športna reportaža: Velež-Dinamo 22.05 Športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Zgode in nezgode sv. Miklavža (rež. M. Prepeluh), nato Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Dogodivščine podeželskega gledališča Firsa (rež. M. Uršič); 14.50-19.00 Popoldanski zbornik: šport, rezultati, glasba in prenosi s prireditev, 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Reportaža; 17.30 Zbori; 18.00 Radijska igra; 18.37 Medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER CUcANALE 5 Nabožna oddaja Informativne oddaje: Le dinastie del vino, Starbe-ne, II mondo del bebe, Ma- Nanizanka: I Jefferson jo n? Aktualno: Viaggiando 13.00 Variete: Rivediamoli Glasbena oddaja: Super-l4nn cI.assifica show ' u Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA 1957, r. Nun-nally Johnson, i. Joanne 15 Woodward, David Wayne) ,i)0 Film: Lurlo e la furia (dram., ZDA 1959, r. Martin Ritt, i. Yul Brynner, Joanne 18 K y°°dward) 20 in Nanizanka: Love Boat u TV film: Identita bruciata (dram., ZDA 1988, r. Roger Voung, i. Richard Cham-22 nerlain, 2. in zadnji del) Aktualno: Speciale Canale 23.10 5cN,ews mim: Gioco perverso (dram., VB 1968, r. Guy Green, i. Anthony Quinn, 1 i, "iichaelCaine) Nanizanki: Sulle strade della California, 2.25 Sce-riffoaNewYork I RETE 4______________________| 8.00 Aktualno: Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Športna oddaja: Golf 11.30 Oddaja iz parlamenta 12.15 Nonsolomoda 13.00 Nanizanka: Detective per amore 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nanizanke: Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Cammina non corre-re (kom., ZDA 1966, r. Charles VValters, i. Cary Grant) 22.40 Nanizanka: Spenser 23.40 Šport: golf 0.40 Film: Rapporto al capo del-la polizia (dram., ZDA 1974, r. Milton Katselas, i. Michael Moriarty) [ ITALIA 1___________________| 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jo-vanotti 15.00 Nanizanka: II principe del-le stelle 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanka: Legmen 19.30 Risanke 20.30 Variete: Serata incredibile 20.40 Film: Howard e il destino del mondo (fant., ZDA 1986, r. Willard Huyck, i. Lea Thompson) 22.45 Variete: Serata incredibile (2. del) 22.50 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 23.50 Film: II dito piu veloce del West (vestern, ZDA 1968, r. Burt Kennedy, i. James Garner, Walter Brennan) 1.40 Nanizanka: Star Trek 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 TV film: Chi ha ucciso John Kennedy? (zgod., r. Jan Hamilton, i. Vincent Bugliosi, Gerry Spence, 2. del) 14.00 Film: II maestro di violino (kom., It. 1976, r. Giovanni Fago, i. Domenico Modug-no, Rena Niehaus) 15.45 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nanizanka Captain Power 19.00 Filmske novosti 19.30 Nanizanka: Week-end in giallo - Tra positivo e negative 20.30 Film: Slash - AlLinferno e ritorno (pust., ZDA 1986, r. John Gale, i. Ron Kristoff, Michael Monti) 22.30 Film: L’inquilina del piano di sopra (kom., It. 1977, r. Ferdinande Baldi, i. Pippo Franco, Lino Toffolo) 0.30 Filmske novosti 1.00 Film: La meticcia di fuoco (vestern, ZDA 1956, i. Roger Corman) I TMC 1 10.00 Risanka: Snack 10.55 SP v smučanju: moški smuk (iz Val d'Isera) 12.00 Papežev blagoslov 12.15 TV film: Un taxi per San Diego (krim., ZDA 1970, r. Jack Štarrett, i. David Janssen, Yaphet Kotto) 14.00 Šport: gimnastika (iz Stuttgarta) 17.05 Film: Bionde, rosse, bru-ne... (kom., ZDA 1962, r. Norman Taurog, i. Elvis Presley, Jean 0'Brien) 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: Barriera invisibile (dram., ZDA 1947, r. Elia Kazan, i. Gregory Pečk, Dorothy McGuire, Celeste Holm) 23.30 Dokumentarna oddaja: Sinji planet | TELEFRIULI_________________| 12.30 Rubrika: Kronike motorjev 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Zabavna oddaja: Buinesere Friul 16.30 Nanizanki: Paper Moon, 17.00 Al banco della difesa 18.00 Dok.: Velike razstave 19.00 Športna oddaja 20.30 Film: Amore tossico (dram., It. 1983, r. Claudio Caligari, i. Cesare Ferretti) 23.00 Športna oddaja 0.30 Inf. oddaja: News | TELE 4____________________| (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonca; 14.45 Lestvica popevk Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Šport: dogodki in rezultati; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.25 Popevka; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Ansambel Casa-dei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družina; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasba in športne vesti; 17.00 Made in YU; 17.33 Show bu-siness; 18.00 Prijatelj D J; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Dnevnik in športne vesti; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba, nato Nočni val. C RAI 1 9.40 ^tualno: Uno mattina 10 nn i,ack: La valle dei pioppi 00 Yariete: Ci vediamo alle j, dieci 11 c? Nad.: La valle dei pioppi Vreme in dnevnik 13.30 C RAI 2 RAI 3 RTV Ljubljana 1 12 oš , /eme ln di 13 on Janete: Via Teulada 66 14 nn Dnevnik 1<$ 15 ariete: Fantastico bis isioo e1*- oddaja: Kvarkov svet 15 30 *edem dni v parlamentu l6nn c?ortni Ponedeljek 16.15 \,j?anke: Cartoon clip l7.-)n D ladinska oddaja: Big! ^adrika: Beseda in življe- 18 05 5navnik ' kratke vesti 19.30 £viz>Domani sposi iaM-ka: KnIi9a> naša Pri- 19.40 ai Jlca manah, vreme in dnevno FiL. n m m' ^ nome della rosa (dram., It. 1986, r. Jean-acgues Annaud, i. Sean J-onnery, F. Murray Abra- 22.40 n ' Christian Slater) 22.50 ? aVnik 22.55 ahrika: Filmske novosti dr,nevnik " posebnosti 24on nnevnika _ Dnevnik - zadnje vesti 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Lultimo colpo in canna (vestern, ZDA 1968, r. J. Thorpe, i. G.Ford) 10.00 Nanizanka: Cuore e batti-cuore 11.00 Rubrika: Trenta tre 11.05 Dokumentarec: Kemija v laboratoriju 11.35 Nanizanka: Uno psicologo per tutti 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nan.: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik 17.25 Nanizanka: I figli deli' ispettore 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Eurocops 19.30 Horoskop in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Nanizanka: Le strade di San. Francisco 22.30 Dnevnik in Videocomic 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Glasbena oddaja: International D.O.C. Club 0.30 Film: Lo strano amore di Martha Ivers (dram., ZDA 1946, r. L. Milestone) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Od igre do informatike 15.30 Šport: rugby Italija B-Škotska B (iz Aguile), 15.50 XI. mednarodni rally (iz Monze), 16.10 hokej Brunico-Cortina 16.35 Kulturna oddaja: Potovanje po Italiji - Le strade di Coppi 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Black and blue 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.30 Variete: La TV delle ra-gazze * 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 10.00 Mozaik: Zrcalo tedna, Naš utrip 10.30 Film: Veliki rop (pon.) 12.00 Video strani 16.45 Poročila 16.55 Video strani 17.00 Mozaik (pon.) 17.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Riba (Taček je dobil akvarij z ribicami, zato se z Markom veliko pogovarjata o ribah, o ribjih prijateljih in sovražnikih, pa tudi o tistih, ki molčijo kot... ribe.) 17.40 Otroška oddaja: Ljubo doma, kdor ga ima 18.15 Poljudnoznanstvena oddaja: Safari v mestu (5. del) 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme, Obzornik, Okno, Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.10 Nadaljevanka: Kaj pa, če bo dež? (r. Stephen Whit-taker, i. Michael Maloney, Deborah Findley, 1. del) 21.15 Aktualno: Omizje 23.10 Video strani 8'°° ^nnanke: s K30 Una farni a> 9.30 Hotel ln n,. Pario **as?sw ' 113.30 Čari C est la vie Prezzo e giu Zarito (vod 20.30 pi?bro) llra: Occhi Pjezzemolo M°m" u- 19 ^artino, i. jc ‘izank [ RETE 4 1 7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: La rossa (dram., It,-ZRN 1962, r. Helmut Kaut-ner, i. Rossano Brazzi) 11.30 Nanizanki: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Ma non per me (kom., ZDA 1959, r. Walter Lang, i. Clark Gable) 17.00 Nanizanki: La grande val-lata, 18.00 New York New York 19.00 Vesti: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Film: Vacanze romane (kom., ZDA 1953, r. W. Wy-ler, i. Audrey Hepburn, Gregory Pečk) 22.50 Aktualno: Biografije -Audrey Hepburn 23.00 Aktualno: Čiak, 23.40 Dentro la notizia 0.10 Film: Il piccione di Piazza S. Marco (kom., It.-Fr. 1980, r. George Lautner, i. Jean Paul Belmondo) 1 ITALIA 1___________________| 7.15 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amo- re, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Supervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bi-onica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.35 Nan.: Cingue ragazze e un miliardario, 21.35 La bella e la bestia, 22.35 Cin Cin 23.05 Variete: Megasalvishovv 23.20 Nanizanka: Tre cuori in af- fitto 23.50 Rubrika: Premičre 24.00 Nanizanki: Samurai, 1.00 Giudice dinotte 1.30 Šport: tenis ODEON________________| 8.00 Risanke 9.00 Nadaljevanki: Il segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in vacanza 11.00 Nad.: Agua viva 11.30 Kviz: La spesa in vacanza 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Hercules II (pust., ZDA 1983, r. Luigi Cozzi, i. Lou Ferrigno) 22.30 Film: Ator 1'invincibile (pust., It. 1982, r. David Hills, i. Miles 0'Keefe) 1 TMC I 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanki: Batman, 15.30 Ouartieri alti 16.00 Film: Legittima accusa (kom., ZDA 1982, r. Paul |~(iP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Masters 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — O odnosu med znanostjo in industrijo GORICA — Odprli sejem Agricola TRST — Kritično o mladinski literaturi manjšin Športni pregled: košarka, odbojka, nogomet 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.15 Tenis: turnir Masters RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor, Indirekt 19.30 Dnevnik 20.00 Filma: Portret Williama Wylerja (dok., ZDA 1976, r. Stan Harris) in Detektivska zgodba (krim., ZDA 1951, r. VVilliam Wyler, i. Kirk Douglas) VVendkos, i. Valerie Har-per, Ed 0'Neill) 17.45 Rubrika: TV donna 18.45 Dokum. o naravi 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Dok.: Skrivnosti 22.45 Aktualno: TMC nocoj 23.00 Športne vesti TELEFRIULI______________ 13.30 Nan.: Lo sceriffo del Sud 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.00 Nad.: Accadde a Zurigo, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Košarka A2: Fantoni (UD)-Filodoro (BS) 23.00 Nan.: Paper Moon 23.30 Vesti: Telefriuli notte 24.00 Dražba 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Spomini na Alberta Rejca, Glasbeni listi in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Kakor od vetra se trese moje srce, (12.40) Cecilijan-ka 1988; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zapisi in glasba; 15.00 Roman: Nomadi brez oaze (8. del); 15.23 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kvartet Slovenske filharmonije; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmice; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Miheličev ansambel; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Skupna oddaja JRT; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu, 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.1Š, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Jutranja oddaja; 8.20 Glasba; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Pregled tiska, 10.05 Čudovitih 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.33 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Povest; 16.33 Glasba; 17.00 Blitz; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj D J; 19.00 Mali koncert. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z_ odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž in Nočni val. 36 članov na prvem občnem zboru Oj ti moj dom, o ti moj dom, Ti zemlja mila! Le zate naj bi srce bilo In za tvoj narod ljubljeni! Emil Vašak Edinost je nekoč zapisala: ' Županija Dolina je ena najbolj vzbujenih občin v zahodni Istri...." in popolnoma lahko verjamemo besedam, kajti že leta 1869 so v Boljuncu ustanovili Brežansko čitalnico (1), ki je bila poleg Kastavske (1866)(2) in Dekanske (1869) (3) med prvo ustanovljenimi narodnimi društvi v Istri nasploh. V naslednjih desetletjih je bil Breg priča celi vrsti pobud na narodnem, prosvetnem in gospodarskem področju. Leta 1878 se je v Dolini vršil Tabor, ki ga je sklicalo politično društvo Edinost ter že nekaj mesecev za tem, 8. marca 1879 je namestništvo potrdilo dolinsko Bralno društvo. Tu sta imeli svoj sedež tudi Učiteljsko društvo za Koprski okraj (ust. 1881) in Okrajna kmetijska zadruga (ust. 1888). Leta 1893 so v Borštu ustanovili Posojilno in konsumno društvo, v Boljuncu pa Bralno društvo. Tem so sledila bralna in pevska društva v Dolini in Ricmanjih (1894), ter Gabrovici in Ospu (1897). Leto za tem so se vzbudile tudi Mačkolje. »Vsik-dar smo radi obiskovali veselice v Dolini, v Črnem kalu, Ricmanjih itd. Vsikdar smo bili navdušeni. Kar smo videli tam, nas je vspodbudilo k premišljevanju, da li ne bi bilo tudi v nas mogoče kaj tacega? In res zasvitalo se je tudi v nas! Tudi (pri) nas smo se vzdramili...« »Ustanovili smo bralno in pevsko društvo. Nadeli smo mu ime Primorsko.« Tako se je glasil dopis iz Mačkolj v Edinosti 30. 3. 1898. V Mačkoljah so po zgledu sosednjih vasi sestavili osnovalni odbor, ki je nato poskrbel za vse kar je bilo potrebno, da se je lahko društvo ustanovilo in po tedanjih zakonskih predpisih nemoteno delovalo. Na prošnjo z dne 2. prosinca (januarja) 1898, ki so jo podpisali: Anton Vitez, Josip Olenik, Anton Tul, Josip Stefančič in Jurij Jamšek je vladno namestništvo v Trstu pritrdilno odgovorilo že 14. januarja ter z odlokom št. 221/1 potrdilo obstoj Slovenskega pevskega in bralnega društva - Primorsko-. (4) Na prvem občnem zboru, ki se ga je udeležilo 36 članov, so za predsednika izvolili Josipa Jamška, podpredsednik je postal A. Tul, tajnik J. Olenik, blagajnik Jurij Jamšek, Ivan Tul pa je prevzel mesto knjižničarja. (5) Za začetek svoje dejavnosti, si je odbor Mačkolj an-skega društva Primorsko omislil, veličastno veselico. V nedeljo, 30. oktobra, so bila za nastop povabljena društva: Domovina iz Ospa, bralno društvo iz Gabrovice, Vodnik iz Doline, Slava od Sv. M. Magdalene spodnje ter prav tako pred kratkim ustanovljeno društvo Straža iz Flavij. (6). Veselico je otvorila godba iz Boljunca z Jenkovo koračnico »Naprej!«. Zatem je predsednik domačega S m P- S: C d/'t>-c h /‘..o % eJlač&olz d,m J. ftso/idnea ■ =s*s -d- i ■ ■S ■: 'S društva J. Jamšek pozdravil goste in se jim zahvalil za sodelovanje. Godba je nato zaigrala cesarsko himno in začetna uradnost je bila pri kraju. V nadaljevanju vese-, lice so nastopili pevski zbori iz Ospa, Doline, Flavij in Mačkolj. Slednji je zapel najprej Volaričevo "Slovan na dan" in nato še Fleišmanovo "Triglav". Med posameznimi pevskimi točkami sta igrali godba in tamburaški ansambel, Valerija Piciga pa je občinstvo prijetno presenetila z deklamacijo: "Domovini". Prav posebno veselje so prisotnim pripravili "domači diletantje", ki so uprizorili dve krajši oderski deli: "Šaljivi prizor" in veseloigro "Svoji k svojim". Krajšemu odmoru je sledil ples, na katerem je igrala godba iz Boljunca. BORIS KURET VIRI IN LITERATURA (1) Janez Kramar, Marezige, str. 161 (2) Vjekoslav Frlan-Milivoj Jelovica, Čitalnica Istarska Vila, Zbornik Kastavštine II., str. 108 (3) Janez Kramar, Marezige, str. 161 (4) Archivio d. Stato - Trst, Atti Presidiali, 1898 (5) Edinost, št. 38 - letnik 1898 (6) Edinost, št. 211 - letnik 1898 Bogat spored prireditev v počastitev visokega jubileja Visoko obletnico njihovega kulturnega društva bodo v Mačkoljah svečano počastili v prihodnjih dneh z vrsto prireditev, na katerih bodo nastopili predvsem domači kulturni ustvarjalci. Ciklus prireditev se bo pričel v soboto, 10. decembra 1988, ob 20. uri. Aleks Klac bo predstavil brošuro v kateri bodo domačini in vsi, ki jih zanimajo pretekla dogajanja v naših krajih, našli veliko zanimivega gradiva. Zatem bo odprtje fotografske razstave našega fotografa Maria Magajne. Razstava ima naslov »Mačkolje in KD Primorsko skozi časovni objektiv«. Isti večer bo odprta tudi slikarska razstava. Svoja dela bodo razstavljali VValter Chendi, Luciano Zonta, Mitja Zonta. Predstavil bo Jože Koren. Ta večer bo nastopila še pevka Bogdana Herman, ki bo izvajala primorske ljudske pesmi. Naslednjega dne, v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri bo mladinski večer. Nastopil bo dekliški pevski zbor Glasnene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta. Na sporedu bodo pesmi R. Gobca, F. Mendelssohna, P. Šavlija, P. Ebena in V. Trojana. Isti dan bo nastopila tudi rock skupina The hard knobs, v kateri sodelujejo Peter Jankovič, Niko Tul, Aleksi Jercog in Edvard Žerjal. Tretji kulturni večer bo v četrtek, 15. decembra, ob 20.00. Naslov večera je Dolinski Breg v pesniški besedi. Nastopili bodo domači literati Nadja Švara, Irena Žerjal, Aleksij Pregare, Marij Čuk in Boris Pangerc. Predstavila jih bo prof. Marija Čenda. Sodeloval bo Godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta v naslednji sestavi: Žarko Hrvatič, violina, Jagoda Kljuder, violina, Marko Bitežnik, viola, Peter Filipčič, violončelo. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri. Pozdrav bo prinesel predsednik KD Primorsko David Stepančič, slavnostni govor bo imel novinar Duško Kalc. V programu bodo zatem sodelovali mešani zbor KD Primorsko, ki ga vodi Anton Baloh, ter učenci iz Mačkolj, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo Simon Gregorčič v Dolini. Mešani zbor ima na programu tržaško ljudsko v priredbi Milana Pertota Nezvesta ljubezen, ljudsko v Boštjančičev! priredbi Kaj pa je tebi ljubica, ljudsko v Ipavčevi priredbi Kje so moje rožice, prekmursko ljudsko v Gobčevi priredbi Ne ouri, ne sejaj..., Mokranjčev II. ru-kovet ter ljudski iz Medjimurja v Žgančevi priredbi Sejaj, sejaj baj-žulek in Medjimurje. Tanja Sturman, Aleš Salvi, Albert Tul, Ilario Tul, Martina Slavec in Sabrina Bandi so nižješolci, ki bodo izvajali recital. Poslušali bomo primorske ljudske pesmi, italijansko pesem, črnsko pesem, Adamičevo in Kuharjevo pesem pa še nalašč za to prireditev uglasbeno pesem. Na sporedu bodo tudi pozdravi gostov. S Prešernovo Zdravico v priredbi Stanka Premrla bodo zaključili niz proslav. Na naših slikah so dandanašnji pogled na Mačkolje, predsednik društva Primorsko Robert Smotlak ob razvitju društvenega prapora 16. maja 1982 in Srenjska hiša v Mačkoljah. Za slike je poskrbel Mario Magajna. povsod. Delavci so brez zaslužka, kmet brez semena in krme. Bojimo se pomladi. V sedanjih razmerah ne moremo gospodarstva izboljšati v znatni meri, ker za to je treba tudi denarja, kredita. Ceste in poti imamo slabe. V vasi primanjkuje vsako leto vode, vendar na vodovod, kakor ga je treba, se ne misli. Sveta njiva je v slabem stanju, zidovje se bode razpadlo, kapela je slaba..." Zaradi splošnih političnih razmer je tudi v Mačkoljah vladala določena napetost med liberalci (Primorsko), ki so dopisovali v tednik Novice, ki ga je izdajala narodno liberalno usmerjena tržaška Edinost, in krščanskimi socialci, ki so dopisovali v tednik Mali list (izhajal je v Trstu) klerikalno usmerjene goriš-ke Edinosti. Toda ostrina ni bila tako nabru-šena, da bi pevci društva Primorsko ne sodelovali pri cerkvenem petju. Vprašam dopisnika (Malega lista, op. BP): »Kdo vzdržuje cerkveno petje, če ne ravno pevsko društvo?« odbija - j. - v Novicah 18. 8. 1927 napade dopisnika Malega lista na društvo Primorsko. Skupno in složno so nastopali, kadar je šlo za splošno korist vasi, npr. popravil cerkve in zvonika, pri prošnjah za povrnitev zvonov, ki jih je pobrala vojna, ustanovitev šole in podobno. "Vaše delo in vaš napredek nas veseli," priznava dopisnik Malega lista liberalcem, ki so nekatere pre-napeteže izločili iz društva Primorsko "...in je lepša sloga med nami". Proti koncu dopisa pa še pohvalno doda: "V Mačkoljah nismo imeli že pet let plesa ne za pust ne za opa-silo... Imamo okoli 40 mladeničev, večina so člani društva, pa tudi ostali, ki niso učlanjeni pri društvu, po plesih ne hodijo." Plesi so zgubljali vrednost in pomen, ker so kot smo že napisali, pogosto degenerirali v pretepe. Zato so predvsem v klerikalnem taboru ostro nastopali proti tovrstnim zabavam in skušali mladino na vse načine odtegniti od nje. Že leta 1924 je Mali list objavil dopis, da "Društva, ki ne morejo brez plesa naprej, store veliko narodno delo, ako se razdružijo. Dopisnik iz Ospa pa piše v Novem listu leta 1930 takole:"... Vsa čast fantom in dekletom iz Mačkolj, ker se plesov niso udeležili. Če bo mladina tako vztrajna, bo kmalu plesov kraj." ANAROŽA SLAVEC in BORIS PANGERC Kulturno delo v Mačkoljah že 90 let domena članov KD Primorske Prva svetovna vojna je usodno zarezala ne samo v tkivo vaške skupnosti, temveč tudi v sleherno družino. Vojna je domala povsod prekinila vsakršno delovanje. Po vojni pa je bil razcvet kulturne dejavnosti sicer počasen, a vztrajen. "Polagoma so se vračali mladeniči in možje iz tujine in z bojnih poljan, vračali so se tudi njih učitelji in pevovodje in kmalu so se začele vršiti veselice, koncerti in druge priložnostne zabave v obliki Martinovih, Miklavževih in Silvestrovih večerov." Poleg glasbene je oživljala tudi dramska dejavnost. S podpisom rapalske pogodbe (12. novembra 1920) so Slovenci v Julijski krajini prišli pod Italijo. Fašisti, ki so 13. julija 1920 požgali Narodni dom v Trstu, so z letom 1921 začeli vse bolj divje besneti in 15. maja 1921 so gorele tudi Mačkolje. Do konca leta so v Julijski krajini požgali ali razdejali 100 sedežev kulturnih društev slovenske narodne ali komunistične smeri. "Oblastveni organi v Julijski krajini, generalni civilni komisariat, vojaška poveljstva, krajevni komisarji, karabinjerji in kvestura so fašiste neprikrito podpirali." 28. oktobra 1922 je fašistična stranka prevzela oblast v Italiji. "Pevsko društvo Primorsko" se je po vojni razživelo in pomnožilo. Tedaj je bil predsednik društva Josip Smotlak (Bolunščen). Ko je katoliško društvo zamrlo, je večina vaščanov pristopila k društvu Primorsko; pevski zbor, ki ga je vodil Josip Olenik, je štel 60 članov. Smotlaku (Bolunščenu) je na vodilnem mestu v društvu sledil Josip Smotlak (Brvjer). Leta 1927, tik pred razpustom, pa je društvo vodil Viktor Parovel, ki pa se je moral zaradi razmer še isto leto odseliti iz Mačkolj in se je zatekel v Ljubljano. Tajnik društva je do razpusta bil Alojz Tul (Čuker). Za knjižnico je skrbel Rudolf Olenik. Marij Tul (Gučo) pa je bil eden redkih v vasi, ki je znal vešče sukati pero in baje tudi dopisoval v razne časopise. Prva veselica po vojni Prva veselica po vojni je bila na "Zobinovem podu" (Mačkolje štev. 69) leta 1921 ali 1922. Pela sta mešani in moški zbor, ki ju je vodil Josip Olenik, eno vajo pa je imel Avgust Šuc. Zbora sta pela "Lepi Jurij" solist Marij Tul, in "Domovina, mili kraj". Alojzija Olenik je deklamirala Gregorčičevo pesem Vdova tožna, člana dramske skupine Marija Parovel in Josip Smotlak pa sta zaigrala šaljiv prizor "Žriga-žraga". Na veselici je nastopil zbor "Vodnik" iz Doline, ki ga je vodil Josip Pangerc. Fašistične oblasti, ki so vse huje ovirale slovenske prireditve, So jih začele tudi prepovedovati ali pa so zabranile to ali ono Pe*e*f'ys^ bila izrazito narodnobudn ne. Na Rengotovei* dvorišču Društvo Primorsko je 4gtl 1924 priredilo veselico n® .g t) tovem dvorišču". Veselica povezana z opasilom sv. ^ Novice so "šagro" takole ^o, dale: "Prihodnjo nedeljo 1 naši vasi takozvano šagro „|> jgj| so štirje mladeniči, od kat mo, da bodo skrbeli, da eji)° naši vasi vedno narodno z sgd« in čast, ki smo jo imeli .v3rf Vese,. Zlasti jih opominjamo in P m $ej v 1 Je sledil ples, naj bodo previdni, da se * Jf QvjCe Jetnosti ni izpr godili slučaji kot so se la d V n , zabeležile: ko se je precej nečastnega o, ^ el]o smo im lo v svet!" 1 1 * ki se po izpridil, kajti imeli torej opasi- v svet!" , j-tv/1 n/ ?? kar advse pričakovanje uspe- Člankar namiguje na d J a# ( .,9/e v prvi vrsti hvala do- je v tistem času močno ^ t dr„„Netom, nato pa, seveda, QžriGo?;In udeležencem. Ob tej 6° društvoje nabral° 20 lir za prireditve 1. 5 se je v tistem času uvSe brezumno veseljačenje P° -u pogostih plesih, na kat® „ep mladina opijala in izziva AiUdrovVv in pretepe. ^ dru^ fkij vodja Bregu bolj vneto deloval®, v / Popotnik v dopisu "Iz ,?re?vofr « vicah avgusta 1924, )e oSt P malega izginila tista sur gli/ tepanja in rjovenja Pon.C',nb<: se je le ubrano petje m ^ ka <*(f ali druga godba. Zdaj Pe t o f tva dremajo in mladim j zna." sl Opasilo "je bilo vremena prenešeno lara
  • n5‘"&«S=l-bS°ov Udl Polemika zaradi šole. 5&££ u s lieuciju s-i l. m. j: jjS 'l)f. ' kfafu ,, 0 gi, grdi in nevarni, bave na ta dan v naši va • Q(j ^ A 6ca ur„ JFni sami že februarja Upamo, da bo imela kal ljt *s sam T1 Prostor v srenj ski s tudi kaka naša dobrode ^ ^1 kar je £ -^Pevkom nekaj tisoč ve ________ nova," pišejo Novice z gusta 1924 A SšjS* s&vSS&SSS; )05S nj °v. zavwrdl ? Primernost pro-ijnin. J- . »lelk evale z namestitvijo Glejte, že sonce zahaja« ^ij ,, mi Vem, . . skupina pa je uPrlZ^ficika.1pll’ ko^draš^- . kje tiči vzrok. Ko bi enodejanko z it^ansk^m slov ni zanesljiv), v kafer1 > > j(/ pa ° mae i že i. februarja Pri Ivana Stefančič (tas c®K H gensko šolo. Tu pa Olenik (nevesta), Karhjf ^ „>ši ^.ki dela ovire!« (hči), Marija Zobin l ^ A kar Protesta držali otroke Smotlak (prijateljicah tj>ga ^ Je zavleklo do konca Smotlak (prijateljica)«1 oSpa)' ^ 9a- Končno lVJ;acetek nasled-(prijateljica) in Ana Tu le bila za učiteljico imenovana Pavla Sancin-Železnik. Na slovesnem odprtju šole, ki je bilo 5. novembra 1924, je "domače pevsko društvo Primorsko prepevalo ubrane pesmi..." Kljub temu so se začele razmere v šoli vse bolj slabšati: "Letos so nam poslali učitelja, da bi učil slovensko in italijansko. Pa kaj bo, ko našega jezika prav nič ne pozna," piše Mali list leta 1925. 9. novembra 1924 je bilo v Mačkoljah poučno predavanje o kmetijstvu, ki ga je priredilo društvo prosveta iz Trsta; predaval je tajnik Tržaške kmetijske družbe J. Cerkvenik. "Po predavanju so se zbrali v domači gostilni, kjer je pevsko društvo Primorsko z vrlimi Plavčani zapelo več narodnih pesmi in smo s tem pokazali naše krepke in čiste glasove. Pokazali smo, da živi tod naš narod, zdrav in krepak, kakor vedno Priložnosti za petje in nastopanje in sploh za razvejano delovanje društva pa je bilo vedno manj, kajti fašističnim oblastem je bila društvena dejavnost vse bolj trn v peti. Slab gospodarski položaj Kakšne so bile razmere na splošno in kako so ljudje živeli, pa nam pričata naslednja dva zapisa v Malem listu. Spomladi 1927 je tuljava roka poročala, da "po Mačkoljah so pro-šli teden izterjevali davke z vso krutostjo. Ubogi kmetič je brez viharja, a usmiljenja ni niti za en mesec, niti za en dan. Kdor ni plačal so mu vzeli živino iz hleva ali karkoli jim je prišlo pod roke. Take so se godile v naši vasi pred 50 leti zaradi "zonera" (desetine). Iztirjevalec ima tak zakon, da sme vsako hišo preiskati in ogledati, četudi že kmet teče drugam po denar. Kmetje so zelo nejevoljni na tako ravnanje. Ceste nam nihče ne popravi. Vode nam vsako leto primanjkuje za ljudi in živino. Za take zadeve nas nikjer ne poznajo. Leta 1928 pa je Mačko vij anski kmetič med drugim napisal naslednje: "...Za pust nismo imeli plesa, pa tudi sicer že par let ne. Sčasoma bomo izgubili vse veselje do plesov, kot kaže. Imamo 50 fantov v vasi: tri dele jih je, ki ne plešejo in ne popivajo čez mero. Kriza je. Pomanjkanje v žepih, v gostilnah in Sproščen pogovor z vodilnimi Nujni so novi oprijemi potrebujemo sodelovanje vseh vaščanov Mnenja treh društvenih predsednikov V preseku zgodovine društev imajo središčno vlogo predsedniki. V zadnjih tridesetih letih so se na čelu KD Primorsko zvrstili Aleksander Smotlak, Sandro za domačine in prijatelje... Robert Smotlak, ki je vodil društvo v času zadnjega preporoda od leta 1980 do 1985, in David Stepančič - predsednik devetdesetletnice. V pogovoru z njimi smo se popeljali skozi naj boj razgibane trenutke društva Primorsko v zadnjih tridesetih letih. ALEKSANDER SMOTLAK je postal predsednik, ko mu je bilo 22 let, in je bil duša proslave 60-letni-ce leta 1958 na legendarnem "Toni-novem dvorišču". Na podlagi tvoje bogate izkušnje, "udarniškega delavca" primerjaj, prosim, takratni in današnji način dela v društvu. »V času, ko sem bil predsednik, smo bili veliko bolj revni kot danes. Mi smo takrat pravzaprav začeli iz nič. Bili smo samo polni volje in polni idej. V nas je vrela želja, da bi nekaj naredili, nekaj koristnega za vas in ljudi. K temu nas je tudi podžigalo dejstvo, da bo društvo leta 1958 prekoračilo šesto desetletnico svojega obstoja in da je treba na vsak način to primerno obeležiti. Okrog sebe sem zbral mlade Mačkoljane, začeli smo obiskovati stare člane društva in obenem pilili idejo, kako naj bi zgle-dala proslava 60-letnice. Bili smo živahna in med seboj močno povezana druščina, čeprav je bilo v vasi še močno čutiti posledice razkola iz desetletja prej. Mi pa smo hoteli preko tega, gledali smo naprej. Vrgli smo se v delo, ki je bilo za čas in razmere še "po partizansko". Ponovno smo organizirali knjižnico, sami smo izdelali članske izkaznice, prirejali smo plese, izlete... V srenj ski hiši smo se učili recitacij, iger, šaljivih skečev - bilo je živo in bilo nam je lepo.« Kaj ti je najbolj ostalo v spominu od proslave 60-letnice? »Navdušena množica, bogat in raznoličen spored, ki se je odvijal kot po maslu, številna mladina, ki je delala z zagonom. Doživel pa sem tudi razočaranje; z oblastmi je bil takrat večen boj. Še dan pred proslavo sem moral dobesedno brez prestanka romati na kvesturo zaradi dovoljenj. Vseeno pa so nam prepovedali prodajati alkoholne pijače, pa smo se uprli in sem ob enajstih zvečer šel k zdravniku, pokojnemu Cultererju, da mi je podpisal dovolilnico.« Kako pa danes, saj si bil med tistimi, ki so leta 1980 odbnovili društvo? »Če povem po pravici, sem bil proti obnovi, to pa iz nekega osebnega čustvenega razloga: bal sem se, da ne bi spet ostal razočaran, da ne bi bila to samo začetna zagnanost in potem zopet mrtvilo. Na srečo pa ni bilo tako. Tudi začetek leta 1980 je bil trd. A danes so časi drugačni, finančni problemi niso tako hudi. Okolje je bogatejše, mladina je bolj izobražena in bolj iznajdljiva. Moram sicer poudariti, da je bilo v času mojega predsednikovanja več mladine pri društvu in tudi idealizma je bilo več, vendar se zdaj vsi trudimo, da bi društvo bilo dejavno, da se ne bi ponovilo leto 1961...« ROBERT SMOTLAK je bil izvoljen za predsednika leta 1980, ko se je društvo ponovno obnovilo in je uprava občine Dolina predala Mač-koljam obnovljeno srenjsko hišo. Smotlak je ostal na čelu društva do 1985. Kateri so bili najbolj značilni trenutki v času tvojega predsednikovanja? »Velikokrat se spomnim predvsem obnovitvenega občnega zbora v kleti Riharda Sturmana. Starejši vaščani in mladi rod sta si bila enakovredna sogovornika; prevevalo nas je navdušenje in močna delovna zavest. Drugi takšen značilni trenutek je bila 9. pokrajinska razstava vin, ki jo je pokrajinska uprava zaupala našemu, na novo obnovljenemu društvu. Ob delu in celotni izpeljavi razstave se je izkazal ves potencial naše vasi. Ta prireditev, ki je bila pravzaprav prva prireditev društva Primorsko v novi preobleki osemdesetih let, nam je dala veliko moči in zagona. In še - pogled na množico, ki se je odzvala svečanosti ob 60-letnici prvega požiga vasi (1981) in ob 40-letnici drugega požiga vasi (1983) je bil nekaj enkratnega. Veliko truda smo vložili tudi v vsebinsko zasnovo in izpeljavo teh dveh proslav, ki bi morali po mojem ostati kot mejnika v zgodovini društva Primorsko.« Kaj pa te je privedlo do tega, da si odložil predsedniško funkcijo? »Ostati predolgo na istem mestu človeka utrudi in delovni elan popusti. Pa tudi sodelavci, ki so okrog tebe, želijo spremembe in ti sam začutiš, da je prav, da prepustiš mesto "novemu obrazu", ki naj bi s svežimi mislimi prevetril društveno delovanje. Sicer pa se nisem popolnoma odtegnil društvu, saj sem ostal v odboru.« Kako pa doživljaš priprave na 90-letnico kot bivši predsednik? »Precej pasivno, ker sem močno obremenjen s svojim delom. Sem pa čustveno zraven, ker menim, da je ta jubilej spet nekakšen višek v društvenem delovanju. In občasno so viški potrebni, saj bi drugače spet vse počasi zamrlo. Jubilej nam spet prebuja zavest, da smo, da obstajamo in da bomo še delali, kajti priti do stoletnice, je res dražljiva spodbuda.« DAVID STEPANČIČ je postal predsednik leta 1985 in bo prenesel društveni prapor v "deseto desetletje". Kakšno bi moralo biti, po tvojem mnenju, moderno in dinamično društvo? »Menim, da bi moralo biti močno orientirano na mladino in na dejavnosti, ki so mladim priljubljene in h katerim pristopajo z željo po uveljavljanju. V življenju mladih zavzema zelo pomembno mesto glasba, tudi izrazni ples sprošča v mladi duši marsikaj, kar tradicionalna dejavnost ne pozna. Mladina je pojem kulture in kulturnega delovanja, kakršnega smo mi sprejeli od naših prednikov, prevrednotila. V mladini je več tekmovalnega duha in veliko želje po tem, da bi navzven pokazala neke veščine. Vse to je sicer zelo splošno povedano, vendar bi se bilo potrebno poglobiti v misel, kakšno naj bo moderno društvo in najti tisti izraz, tisko obliko, ki bi jo tudi mladina sprejela za svojo.« Misliš, da je jubilej društva bolj čas obračunov ali čas načrtov? »Mislim, da je eno tesno povezano z drugim. Jubilej je trenutek, ko se moraš zazreti v preteklost in ugotoviš, da je v tej preteklosti veliko vrednega. A od spominov ni mogoče živeti. Zato se je potrebno tudi zamisliti in razmisliti, kakšen je čas, v katerem živimo, kakšne so zahteve ljudi in okolja, ki jih naš čas terja, nato pa na osnovi novih spoznanj čim bolj jasno začrtati bodoče delo.« Kakšna bi bila tvoja osnovna jubilejna misel? »Bolj kot misel je vroča želja, da bi ljudje, vaščani, aktivno sodelovali v društvu. Zaledje, na katerega se lahko naslanjamo, je široko in krepko. Vendar bi rad, da bi iz tega zaledja pogosteje vzklile ideje, da bi se na naši kulturni njivi odpiralo čimveč brazd, kajti vsi ljubimo našo zemljo - zato da bo obrodila, pa jo moramo vsi tudi obdelovati.« BORIS PANGERC Slovesno odprtje sejma Agricola 88 Tudi kmetijstvo se pripravlja na izziv, ki ga vnaša leto 1992 Štiriintrideset razstav ljalcev, v glavnem iz goriške in videmske pokrajine, razstavlja na letošnjem sejmu kmetijskega orodja in opreme Agricola 88. Odprli so ga včeraj dopoldne na razstavišču ob Ločniškem mostu, ob navzočnosti predstavnikov Dežele, Goriške pokrajine, Občine ter gospodarskih in strokovnih združenj. Deželno vlado je predstavljal odbornik za kmetijstvo, Vinicio Turello, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik deželne komisije za kmetijstvo Luigi Blasig. O prizadevanjih za hitrejši in trajnejši razvoj kmetijske dejavnosti v naši pokrajini in deželi sta govorila predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua in deželni odbornik Vinico Turello. Na Goriškem je v kmetijstvu zaposlenih okrog pet odstotkov aktivne delovne sile, vendar ima ta dejavnost posebno težo, zlasti na področju nekaterih specializiranih kultur. Bevilacgua je podčrtal dosedanja prizadevanja zbornice in posebej Goriškega sklada za financiranje raznih pobud v kmetijstvu. V ta namen so iz Goriškega sklada letos izdali dvanajst odstotkov razpoložljivih sred- stev. Deželni odbornik Vinicio Turello je govoril o kriterijih ob sestavi nove deželne zakonodaje. "Prednost bomo morali dati kmetijskim proizvajalcem, ki nudijo jamstva, da bodo kmetijsko dejavnost nadaljevali. Mladim in sposobnim proizvajalcem. Podpirati bi morali visokodonosne kulture." Tudi kmetijstvo se mora namreč ustrezno pripraviti na nove izzive, ki jih bo prinesla še tesnejša gospodarska integracija. O novi vlogi in pristojnostih pokrajine glede usmerjanja kmetijstva in upravljanja prostora je govoril predsednik pokrajinske uprave Gian-franco Crisci, pozdrav Občine pa je prinesel podžupan Mario Del Ben. Glavni prireditelj sejma Agricola je Agencija Trgovinske zbornice za sejemsko dejavnost, med soorganizatorji pa je tudi Deželna zveza kmečkih posojilnic, ki jo je na slovesno ti predstavljal predsednik, komendnik Ma-rangone. Sledil je ogled razstave v paviljonih A in B. Večji stroji so na ogled na odprtem prostoru. Sejem bo trajal do četrtka, 8. t. m. Že danes bo v konfe- renčni dvorani mednarodno posvetovanje, ki ga pripravlja Pokrajinski konzorcij čebelarjev. Začel se bo ob 9. uri. Jutri popoldne bo na posvetu, ki ga pripravlja združenje Coldiretti govor o vlogi ženske v kmetijski dejavnosti in v družbi nasploh. V četrtek popoldne pa bo na sejmu tekmovanje traktoristov. Smrtna nesreča Včeraj okrog 20. ure se je na avtocesti pri Fari pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 24-letna Amelia Grosso iz S. Maria la Longa (Palmanova). Dekle je bilo namenjeno proti Vilešu, ko se je ustavilo na robu cestišča, da bi zamenjalo preluknjano gumo. Ko je Grossova izstopila iz avtomobila je mimo privozil avtomobil, ki ga je upravljal 46-letni Bruno Malpighi iz Caorl (Benetke) in je nesrečnico zbil na tla. Kljub takojšnjemu prevozu v goriško bolnišnico je dekle izdihnilo zaradi hudih notranjih poškodb. Sklic zamejskih pesnikov je naletel na ugoden odziv Avtorji med kolektivnim pogovorom o poeziji Sklic zamejskih pesnikov. Izzvenelo je nekoliko prisiljeno, neobičajno, formalno in če hočemo tudi izzivalno. Je pa naletelo na lep odziv, zlasti pri mladih. V petek zvečer smo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici prisluhnili pripovedi šestih zamejskih pesnikov (dva se, žal, kolektivnega srečanja z občinstvom nista udeležila). Urnik trgovin Združenje goriških trgovcev sporoča, da bodo ob tradicionalnem Andrejevem sejmu ter ob bližnjih praznikih trgovine poslovale po nekoliko drugačnem urniku. Danes in jutri bodo lahko vse trgovine odprte, prav tako tudi v sredo, 7. decembra, in v četrtek, 8. decembra. Trgovine bodo lahko odprte tudi v nedeljo, 11. decembra. Za javne lokale v decembru ne velja obvezna tedenska zapora. AVTOBUSI: občinsko podjetje sporoča, da bodo danes, ob priložnosti Andrejevega sejma, povečali število voženj na progi št. 1 in na progi GRE. Jutri bodo na vseh avtobusnih progah (v mestnem prometu), upoštevali praznični vozni red. Podjetje APT je uvedlo za danes, 8., in 11. decembra posebne avtobusne proge med Krminom, Marianom in Gorico. URNIK URADOV: Uradi Trgovinske zbornice bodo jutri zaprti. Zaprti bodo tudi uradi nekaterih drugih ustanov. Na nekaterih šolah ne bo pouka. Tradicionalni Andrejev sejem v znamenju muhastega vremena (Foto Čubej) Včeraj se je uradno pričel Andrejev sejem, ki privablja v naše mesto veliko obiskovalcev iz bližnje Furlanije, s Tržaškega in iz Slovenije. Uvodni dan ni potekal tako, kot so si želeli številni krošnjarji in upravitelji vrtiljakov. Neugodne vremenske razmere so namreč botrovale nekoliko skromnejšemu obisku, ki bo nedvomno danes in nato še jutri, ko bo v nekaterih šolah pouka prost dan, dosegel svoj višek. Slab začetek, dober konec. Morda bo tudi tokrat tako. Na Battistijevem trgu, v bližnjih ulicah, v parku, na Travniku in nekaterih sosednjih ulicah je razmeščenih 77 zabavišč. Ostala bodo do prihodnje nedelje. Krajši bo postanek kramarjev, ki bodo svoje stojnice morali pospraviti jutri. Poleg obiska zabavišč in možnosti nakupa bodo obiskovalci lahko poskusili igro na srečo. V Ul. Boccaccio bo še danes na sporedu srečelov, ki ga prireja zavod Lenassi, ljubitelji žlahtne kapljice pa bodo lahko obiskali sedež folklorne skupine Santa Gorizia v Ul. Cadorna, kjer je razstava vin. Na avtoterminalu so odprli sedež avtoprevozniškega konzorcija T8 Zaradi nerodnega padca Tržičan v smrtni nevarnosti (Foto Klemše) Marko Kravos, Vinko Beličič, Aleksij Pregare, Marij Čuk, Ljubka Šorli in Miroslav Košuta so odgovarjali na vprašanja, ki jih je zastavljal Janez Povše in ki so nekajkrat izzvenela precej izzivalno. Vendar je bilo to naj' brž potrebno, spričo kolektivnega sre; Čanja, ki ne dopušča večje možnosti dialoga z občinstvom. , Avtorji so se tako rekoč sami predstavili, bodisi z odgovori, bodisi s posredovanjem (branjem) poezij. Večer so dopolnili člani gledališke skupin6 Gorica Adrijana Furlan, Laura Furlan, Ivo Cotič, Barbara Rustja, Erik Bensa in Kristina Ožbot. Za sklic zamejskih pesnikov je poskrbel upravni odbor Kulturnega doma. Predstavitev knjige Jutri bo v palači Attems v Gorici ob 17.30 predstavitev knjige Ferdinand !• Habsburški. Delo bo predstavil Pro1, Franco Cardini. Pobudnik zanimivega večera je odbomištvo za kulturo na goriški pokrajini. razne prireditve Društvo slovenskih upokojencev 1 Gorice priredi v četrtek, 29. t. m., ob '■ uri silvestrovanje v Kulturnem domu Sovodnjah. Prijave pri poverjenikih vaseh in na sedežu društva v Ul. Croce četrtek, 15. t. m., od 10. do 11. ure. razna obvestila Miklavževanja po naših društvilu d nes ob 10. uri v Kulturnem domu v Gor ci, jutri ob 18. uri na sedežu KD Jezero Doberdobu, ob 19. uri v župnijskem domu v Doberdobu in ob 20. uri na o kovju v prostorih KD Briški grič, v tor ob 17.30 v Kulturnem domu v Sovodnj in ob 19. uri v prostorih športno-kult nega središča KD Danica na Vrhu. kino Gorica Osem podjetij, ki letno opravi za okrog 90 milijard lir uslug, okrog 150 tovornjakov, okrog štiristo zaposlenih. To so osnovni podatki za konzorcij T8. Nova pobuda je formalno zaživela včeraj, ko so na avtoterminalu odprli novi sedež konzorcija, ki v državnem merilu, kakor smo slišali včeraj, predstavlja izjemo. Konzorcij je danes v stanju zagotoviti, poleg prevoza različnega blaga, tudi niz drugih storitev, od skladiščenja, odpremljanja manjših pošiljk, do špedi-terske dejavnosti. Videmski operaterji, združeni v konzorciju, vidijo velike možnosti razvoja goriškega avtoterminala in je prav v tem osnovni razlog nove gospodarske pobude, ki, resnici na ljubo, ni naletela na navdušeno odobravanje nekaterih goriških avtoprevoznikov, ki se bojijo, da jim bo konzorcij premočno konkuriral. Včerajšnje slovesnosti se je v predstavništvu deželne vlade udeležil odbornik Giovanni Di Benedetto, poleg predstavnikov Občine, Pokrajine ter strokovnih združenj in operaterjev. Di Benedetto je dejal, da se zdaj uresničujejo predvidevanja goriških upraviteljev o možnostih razvoja avtoterminala. Poudaril je potrebo, da se čimprej (ne gre izgubljati časa) dogradijo nekatere pomembne prometnice, oziroma posodobijo že obstoječe ceste. Ti ukrepi so toliko bolj potrebni, če bo Gorica, oziroma mednarodni mejni prehod Štandrež in pripadajoče strukture postal eno od oken Evropske gospodarske skupnosti proti vzhodni Evropi. 26. 12. ŠTEFANOVANJE SMReKK 31. 12. BEG IZ 88 KJILTIJBNI MLADINSKI ODBOR SKGZ Priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov "SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI V LETU 1988" javno razpravo z Igorjem Bavčarjem predsednikom odbora za varstvo človekovih pravic Mala dvorana Kulturnega doma v petek, 9. decembra, ob 20. uri Včeraj okrog 14.30 se jehudo ponesrečil 51-letni zidarski mojster Ferruc-cio Trevisan iz Tržiča, bivajoč v Ul. Del Ben 6. Ko je opravljal nekatere meritve na pet metrov visokem delovnem ogrodju v Ul. del Giorgione v Tržiču, je izgubil ravnotežje in zgrmel v prazno. Pri padcu se je močno udaril v glavo in je v nezavesti obležal na tleh. Reševalci so brž ugotovili resnost poškodbe in so ga zato prepeljali v bolnišnico na Katinaro. Njegovo zdravstveno stanje je zelo hudo, saj so mu zdravniki ugotovili globoko nezavest 3. stopnje in so si pridržali prognozo. Čudna ploha v Ulici Rabatta Majhna Ulica Rabatta je včeraj popoldne nepričakovano zaživela. Okrog 16. ure so iz stanovanja 55-letnega Vir-gilia Massarija začeli leteti na cesto razni predmeti. Možakar, ki so mu očitno popustili živci, se je skušal znebiti raznih predmetov. K sreči niso leteči predmeti (krajše cevi, kozice itd.) zadeli nobenega od mimoidočih. Massarija, ki je sicer že dalj časa živčno bolan, so odpeljali z rešilcem v bolnišnico. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 27. 11. do 3. 12. 1988 RODILI SO SE: Federica Demori, Sara Lizzio, David Comelli, Denis De-corte. UMRLI SO: 80-letna gospodinja Lu-cia Vida in Moncaro, 70-letni upokojenec Guerrino Coceani, 79-letna gospodinja Marija Bevčič, 85-letna gospodinja Sofia Zanitze vd. Pelizon, 77-letni upokojenec Štefan Marušič, 57-letni upokojenec Severino Bracco, 73-letni upokojenec Teobaldo Puia, 91-letna upokojenka Rosa Šturm vd. Perco, 84-letna upokojenka Olga Francovig, 92-letna upokojenka Marija Vidmar vd. Toplicar, 55-letni upokojenec Dragotin Mikluš, 77-letna upokojenka Marija Čebokli, 70-letni upokojenec Fran-cesco Ursino, 91-letna upokojenka Olga Reščič, 61-letna upokojenka Nel-la Macarini, 84-letna upokojenka Rosa Di Pascoli, 90-letni upokojenec Euge-nio Picec, 53-letni šofer Giuseppe Šu-sič, 61-letni obrtnik Renato Mullon, 48-letni delavec Luigi Roveno, 79-let-na gospodinja Ida Cristin. OKLICI: podoficir Donato Namar in estetistka Anna Maria Tosoratti, bolničar Ubaldo Grassi in zdravnica Fan-ny Russo. KS^PJM Glasba za mir e ‘reba poln glasbo naUPtoe'. ki izvajajo t)rwv. ° pravi nmfpcinnaln __ 1 ^ iz, vajetjo Pozna sea.pravi profesionalr ne in st, Pm' da d°bro obvlai vsi v R„nmente- Torej v sre, v Kulturni dom' KMEČKOOBRTNA HRANILNICA DOBERDOB se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način sodelovali na proslavi 80-letnice zavoda. Na razpolago je cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami. Na sredinem abonmajskem koncertu Glasbene matice Štefan Bembi in Zoran Lupine Ni naključje, da sta protagonista 3. koncerta letošnje abonmajske sezone Glasbene matice zopet mlada umetnika, ki sta se oblikovala v našem centralnem glasbenopedagoškem zavodu v Trstu. Bembi in Lupine nista novi imeni v zamejski glasbeni kroniki. Vsak na svojem glasbenem področju sta za svoja izvajanja že večkrat požela priznanja glasbenega občinstva, poleg tega je Lupine, ki se ukvarja tudi s »frajtonerico«, pravi virtuoz na tem instrumentu. Štefan Bembi je pričel s poukom klavirske harmonike v šoli Glasbene matice pod vodstvom E. Zajec. Naj ob tej priložnosti poudarimo, da so iz šole te odlične pedagoginje izšli že številni dobri glasbeniki in je njena zasluga, da je vrsto svojih talentiranih gojencev usmerila tudi v pouk drugih, klasičnih instrumentov. Bembi se je kmalu oprijel tudi študija klavirja in orgel. Iz klavirja je diplomiral na konservatoriju Tartini v razredu prof. Gona 1. 1987 z najvišjo oceno, sedaj pa se pripravlja še na diplomo iz orgel in orgelske kompozicije pod mentorstvom prof. Zalunar-da. Izpopolnjeval se je tudi na tečaju, ki ga vodi znani klavirski pedagog V. Vitale. V Bembijevo glasbeno dejavnost sodijo že nekateri glasbeni nastopi v naši deželi ter radijska in televizijska snemanja (RAI in Ljubljana). Zoran Lupine je študiral rog v šoli Glasbene matice pod vodstvom prof. Nika Pertota. Z njim je tudi diplomiral 1. 1985 na konservatoriju Tartini v Trstu. Izpopolnjeval se je nadalje na poletnih glasbenih seminarjih v Grožnjanu pri prof. Hermannu Baumannu. Začetek glasbenega študija pa je tudi pri Lupincu povezan z učenjem klavirske harmonike, prav tako v razredu prof. Zajčeve. Pod njenim mentorstvom je diplomiral iz harmonike 1. 1982. Zanimiv in za naše glasbeno občinstvo nov program, ki sta si ga izbrala mlada glasbena umetnika, obsega dela skladateljev Buxtehudeja, Purcella, J. S. Bacha, Krebsa, Corellija, Dugana in Liszta. GOJMIR DEMŠAR Pred novo premiero SSG Čehov ima veliko povedati tudi današnjemu človeku Če bi želeli na najbolj učinkovit in preprost način razložiti, v čem se dramaturgija Čehova razlikuje od ostalih, bi rekli: zgodba vsakega dramskega komada raste od uvodnega trenutka preko raznih zapletov v vrh, od tod pa se spušča v raznih stopnjah razpleta v tragični konec. Čehov je dramsko napetost zamenjal s svojo lirično - epično negibnos-tjo. Dejanje teče v njegovih delih komaj vidno. V njegovih spisih najdemo zanimiv citat: »Zahtevajo, da morajo biti junaki in junakinje odrsko učinkoviti. Toda v življenju se ljudje vendar vsak hip ne streljajo, se ne obešajo in si ne izpovedujejo strastne ljubezni. In niti najmanj se ne pogovarjajo pametno kar naprej. Pač jedo, pijejo in zapravljajo čas, delajo vsakovrstne neumnosti. To je treba postaviti na oder.« Ob pisanju Strička Vanje pa je napisal: »Treba je napisati dramo, v kateri ljudje prihajajo in odhajajo, obedujejo in se pogovarjajo o vremenu, igrajo karte - pa ne zato, ker je vse to potrebno za avtorja, marveč, ker je vse tako v resničnem življenju. Pokažite ljudi, kakršni so, življenje, kot ga vidimo vsak dan.« Na očitek, da gre torej za naturalizem, kakor pri Zolaju, je Čehov odgovoril: »Niti naturalizem, niti realizem. Saj ni treba takoj iskati etiket. Treba je prikazati življenje ljudi, kot so v resnici, brez izumetničenosti.« V dramatiki A. P. Čehova nastopa namesto učinkovite grške usodnosti občutje te usodnosti. Vsi njegovi junaki (iz novel in dram) so plemeniti ali vsaj otroško lahkomiselni in neura- Ob razstavi velikega slovenskega mojstra v TK Galeriji Nemiren ustvaijalni duh Janeza Bernika Danes srečanje z Rdečo kapico Najprej kratek biografski opis: Janez Bernik, rojen 1. 1933 v bližini Ljubljane, je študiral na Akademiji za likovno umetnost pri Maksimu Sedeju, Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Diplomiral je leta 1955, se nato še tri - štiri leta izpopolnjeval v Ljubljani in Parizu. Je umetnik velikega razpona, saj dela tako na področju slikarstva, grafike, plastike, tapiserije, ilustracije, knjižne opreme in celo poezije. Njegov izredni talent je bil kmalu odkrit. Zanimivo je na primer, da srečamo reprodukcije njegovih del že v reprezentančni monografiji Slovensko slikarstvo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1966, ko je torej bilo Berniku komaj trideset let. Že takrat je veljal za mojstra, ki vnaša v naš kulturni prostor povsem svojsko govorico: Janez Bernik, piše v tej monografiji, je naglo izločil iz svojega slikarstva človeka in njegovega namestnika, predmet, ter obdržal v prvi fazi svojega samostojnega razvoja samo zemljo. Toda ne oblikuje njene zunanje podobe, kot jo slika krajinar, temveč idejo in vednost o zemlji, katere površina skriva v sebi človeku neznane sile, ki jih začuti v trenutkih hudih naravnih katastrof. To strogo, neprivlačno zemeljsko skorjo je slikar obdelal tako, da se njena sila izraža v napetosti med skoraj amorfno raz-kopanostjo in izglajenimi ploskvami, ki se kot zareze ali rane zajedajo vanjo, med toplo rjavo črno bleščečo ter skoraj mrtvimi belkastimi površinami, med grebenastimi izrastki in gladkimi jezeri. Bernikov čut za red se stopnjuje v naslednji dobi "zapisov", na katerih so vpraskani grafiti, naslikane črke in številke ter plastično štrleči teksti zopet neposredni nosilci človekovih sporočil, nedoumljivih, grozečih in prijaznih, urejenih v togem redu ali razgibanih kot izrazit osebni rokopis. Mnoge elemente tega svojega zgodnjega slikarstva je umetnik ohranil tudi v svojem poznejšem razvoju, tako na primer okus za ploskev, kričečo včasih od barve, včasih zamolklo, včasih v sivini komaj opazno, ki mu služi za podlago hitremu likovnemu zapisu, o katerem bi se reklo, da je naključen, če ne bi poznali reka tistega japonskega mojstra, ki je dejal: »Na koncu bom narisal eno samo črto, a tista črta bo popolna.« Mislim, da se ne motim, če rečem, da Bernik gre v to smer: njegovo slikarstvo postaja z leti vedno bolj svobodno vsakršnega balasta, vsakršnih baročnih pritiklin, in se spreminja v zelo zgovorno, rekel bi ekspresivno, sporočilo, ki je včasih nabito s tragiko, kot so na primer slike, predstavljene komaj pred tremi leti na veliki razstavi v Moderni Galeriji v Ljubljani. Tam je Bernik presenetil s tem, da je na novo odkril človeško figuro, jo seveda zreduciral na njene najbolj osnovne pripovedne elemente, in s ske-letričnimi telesi svojih Kristusov, svojih trpinov, svojih spokornikov in grešnikov ustvaril ciklus izredne kvalitete in umetniške moči. V težnji po zadnji jedrnatosti je znova valoriziral najbolj preproste like, kot na primer trikotnik, križ, pravokotnik pa celo madež, ki včasih spominja na tiste, ki jih vidiš v Rocchovem testu. S slikami, ki jih imamo danes pred sabo, in ki so nastale po Beneškem bienalu, kjer je imel Bernik svojo monografsko razstavo, pa nas je umetnik znova presenetil. Ne da bi se odpovedal bistvenim pravilom svoje govorice, jo je vendar ubral včasih v kar lirično pripoved, kakor da bi se pri 55 letih za trenutek umiril, sprostil, se s sabo in svetom sprijaznil. Nekaj mediteranskega, nekaj zares beneškega je na teh njegovih platnih, ki so jih včasih navdihnila pročelja beneških hiš, posebno tistih najpreprostejših in najnaivnejših na odročnih otokih v laguni. Barve pastelnega tona, kakršnih pri Berniku nismo poznali, nam tukaj pripovedujejo na neko manj senčno postajo na umetnikovi ustvarjalni poti, ki ni brez nemira in iskanja, v kateri pa tudi ni prostora za tisto obupno tragiko, o kateri nam je pričala prejšnja faza v njegovem opusu. JOŽE PIRJEVEC Danes ob 11. uri bo skušal volk spet pretentati Rdečo kapico. A v Kulturni dom bodo prišli otroci in priljubljena deklica bo rešena... JADRANSKI KOLEDAR 1989 1070 strani slovenske besede, branja, znanja JADRANSKI KOLEDAR, almanah Slovencev v Italiji SANTORINI, Alistair MacLean vojni roman — uspešnica LEPOTA IZ CVETJA IN SADJA, Chris Stadtlaender priročnik o naravnih kozmetičnih sredstvih OBLAKI SO RUDEČI, ljudske in umetne pesmi iz prve svetovne vojne MOJ KRAS, Scipio Slataper izpoved o razdvojenosti obmejnega človeka Vrednost po cenah v knjigarnah ....... Popust za naročnike prazničnega paketa 100.000 lir 68.000 lir CENA 32.000 Ur Ji/UaioJ&utnno' ia/ V.., TRŽAŠKI KNJIGARNI čunljivi ljudje in kot taki niso sposobni boriti se s surovimi silami življenja, pred katerimi se praviloma umikajo. Moč teh ljudi ni v akcijski podjetnosti, marveč v njihovi duševni drami. v čustvenih bojih. Drame Čehova so drame podzavesti oseb in dialog ten iger je dialog z močnim podtekstom. Ni važno to, kar si osebe povedo, marveč to, kar si ti ljudje pod temi besedami mislijo ali občutijo. Te osebe si ne odgovarjajo, marveč si odgovarjaj0 same sebi. Se najbolj dramatično pa Je tisto, kar zamolče in ki označujejo dolge neme pavze. Prav slednje ustvarjajo njegovo najznačilnejšo odrsko atmosfero. Prav tako, kot nimajo njegove drame pravega dejanja, nimajo tudi običajnih zaključkov. Njih konec je praV v nekoncu. Ker se je odrekel vsemu vnanje dramatičnemu, si je odvze možnost prikazati junake svojih dram v njih dejavnosti, v dramatičnih spopadih. Zato je prisiljen, da jih predstavlja predvsem z razgovori in samo-izpovedmi. Perfekcionizem dramske zgradbe, fabulo, napetosti, presenečenja, je lZ" ključil iz svojega pisanja: prav tako tudi senzacijo, presenečenja, retonc' nost. Vpeljal je pojem situacije. Eksistencialne situacije, ki kraljuje in ki samo sebe izčrpava. Pod lupo je postavil osnovne človeške situacije. V upočasnjenem tempu dogajanja je naše čas, da je lahko globlje analiziral razsežnosti posameznih dramskih usod. Jasno je, da si je taka drama le stežka utrla pot in dobila priznanje v ruskem gledališču. Vzpon dramatike Čehova je tesno povezan z ustanovitvijo in nagl° umetniško rastjo Moskovskega hudo-žestvenega teatra, ki sta mu Dančenko in Stanislavski postavila temelje. In vendar ima tudi to sodelovanje senčne strani. Res, da je bil Čehov presenečen nad tolikimi uspehi, na popularnostjo, ki ga je kar naenkra postavila na tako zavidljivo umetnisk stopnjo. Res pa je tudi, da je pisal Cehov svoje komade z željo, da bi bili zabavni. Svoje figure je oblikova tako, da so se zdele celo smešne a i groteskne. Z veliko ljubeznijo do ljud' jih je celo smešil. In zakaj vse to? Zato ker se je v svojih potovanjih spoznal ostalim svetom, z evropsko literatur in se mu je naenkrat zazdela probie matika slovanske duše, ta mehkoba, a zanos, ta socialna inertnost že smesn . časovno preživeta. ,.h Stanislavski pa je izključil iz svoji postavitev tole kritično noto. S tem J gotovo okrnil tekste Čehova. Našla so umetniško nesporne psiholosk drame, ki so se bile z avtorjevo ozna ko, da gre za komedije. Sploh je v Rusiji Čehov še dane^ monstrum, ki se ga ne moreš dotakn ti, ki ga ne smeš posodobiti. Vse J ostalo zabeleženo, kako se mu mo približati. n V zadnjih dvajsetih letih je izV® Rusije prišlo do modernejših interpr tacij Čehova. Svetovno znane P°sn0 vitve so premaknile že fosilizir® gledanje na njegove junake. Nas so tako zanimivejši liki, ki imajo toliko povedati človeku današnje j časa. A- Nova zbirka Gustava Januša Avtor Mohorjeve založbe GuS tav Januš je v jesenskem prp9r® mu salzburške založbe Reside Verlag izdal novo dvojezično P® niško zbirko z naslovom "^e ich das Wort iiberschreite' ( bom prekoračil mejo). Januša prevedel Peter Handke. g Razen tega je Gustav dan upoštevan še v dveh antologU založbe Residenz Verlag, in 51 s pesmimi v Jungovem alman® ■ "Was mich trostet" ter v boži antologiji "Advent, Advent A sa Brandstetterja. a. Tri pesmi Gustava Januša l slovi ' Domača njiva", "Novine . "Solata") bodo objavljene v r antologiji »Slovenačka P°e XX. stoletja". t0. Med avtorje pravkar izšle a logije »Unter der Warme Schees. Neue Lyrik aus Os ® ich" izdajateljev Georga By skega in Petra Loidla, editi°n .[a bruch, Modling pri Dunaju, so Janko Ferk in Gustav Januš. u Svoj delež k spominskemu 1988 je pisatelj Josef H as 1 ^ r. ("Politik der Gefuhle", LuC p0-hand) izdal v založbi gangam ,ja naj in Gradec. Njegova anto "Rotvveissbuch" je eminentn g. litična knjiga, v kateri je UP roZo val kratko dokumentarično P "1938 NOW" Janka Ferka. ______. Prečudovito življenje pri zobozdravniku Janez Povše Ko sem zadnjič objavil humoresko o Prečudovitem življenju, je žena sicer trium-nfala. Črno na belem je postalo jasno, da nisem za nobeno rabo, o čemer je v slabih trenutkih prepričana tudi ona. Istočasno me le Posvarila, naj se ne hvalim s svojimi napakami javno. »Cenzura, a? Cenzura?!« sem planil navdušen. Kaj boljšega se lahko pisateljskemu ambicioznežu zgodi, kot da ga cenzurirajo, t ako namreč prideš v zgodovino. »Nič cenzura. Ti kar piši,« je rekla s tis-lm tonom, ki ima nekaj za bregom. »Seveda bom pisal, vsi so navdušeni, še ln še bom pisal. Tudi o zakonu!« sem pribil Ztnagoslavno. »Da si smešen s svojimi napakami, je razumljivo,« je nadaljevala s tisto mirnostjo, je jaz ne premorem, »ampak zakaj obeša- dela samega sebe na veliki zvon. Prej sva ve- za tvoj značaj samo midva, sedaj pa...« x r c v vjj z,nucuj ^uiuu mr.vi v vi Nasmehnila se je in šla iz sobe. Dobro, dobro, dobro. To pot o zakonu niC| o meni nič, o ženi nič, dobro. To pot o zobozdravniku. To je neverjetno, kako je pri zobozdrav-rriku lepo. Veste, jaz sem se vedno bal teh jttojstrov. Ko pa sem zadnjič obiskal enega zmed njih - seveda me je od zastarelih gre-0v že trgalo po čeljusti - kot v sanjah. Kot v sanjah. »j Pridem v čakalnico. Nikjer nobenega. °bene vrste kot včasih. Da si čakal po tri Ure. Prijazna, smehljajoča pomočnica v beli halji me povabi v ordinacijo. Tako prijazna, da sem že mislil, da se je na prvi pogled zaljubila vame. Ordinacija čudovita, s prijetno svetlobo, nikjer tistega zoprnega duha po zdravilih, da ti že od tega postane slabo in se prebudijo vsi živci v vseh zobeh, zgoraj in spodaj. »Sedite, prosim,« se oglasi izjemno prijazen glas, kot bi govoril kdo iz tiste serije o Dallasu, ali Dynasty, kadar osvaja nedostopno milijonarko. Zdravnik je lep, dobrosrčen, nasmešek je tudi na njegovem obrazu. Sedem na stol, ne, ne, kar pogreznem se. Neverjetno, včasih so te butnili na kakšen trd sedež, kot da bi bil pri veterinarju. Zdravnik prižge luč nad stolom, pa kakšno luč! Ne kakšnega reflektorja naravnost v oči, kot bi bil na zasliševanju na policiji, ampak ozek soj, ki ti sveti naravnost v usta in čisto nič v zenice. »Odprite usta,« spet s tistim zapeljujočim glasom, da me je kar zmedlo. »Pa poglejmo, poglejmo,« s svojo pinceto narahlo, narahlo, dragi moji, trka po tem in onem zobu, bolje, se sprehaja po mojih ustih. »V redu, zelo v redu, malo bomo očistili, sedaj ko smo pregledali,« in mi je spoliral vse od prvega do zadnjega čekana. In nič ni bolelo, prisežem vam, da prav nič. »Tukaj spredaj vam prvi zobje štrlijo preveč navzdol,« zašepeta. »Ja, ja,« mu pritrdim, »tudi moja tašča mi je to rekla.« In mi je rahlo obrusil prve zgornje zobe. In nič ni bolelo. »Aha, aha, tegale pa bo treba plombirati.« Srce mi je pričelo razbijati. Toda s tistim nežnim svedrom se je kar erotično sprehajal po zobu, pravi pravcati čudež. Pa rečejo ljudje, da se dandanes ne dogajajo čudeži. Nič ni bolelo. Nič. Nič. Nič. »Konec?!« sem vzkliknil začudeno. »Konec,« mi prijazno odvrne zravnik. »Neverjetno!« »190 tisoč lir,« me zapeljujejo naprej. »Stode... kaj... kako prosim...« sem požrl slino. »Pregled, piljenje, še prej poliranje, potem plombiranje.« »Že, že, ampak...« »Sto devetdeset tisoč lir,« zloguje. Medtem mi je od groze nova plomba padla iz zoba. Nisem hotel povedati. Plačal sem in nekaj momljal ter se izmuznil na cesto. Ja, ja, težak je moj položaj. Spet bom moral k zobozdravniku, pa še ženi ne smem povedati zgodbe. Spet bi dobila svoj prav. Horoskop od nedelje, 4. decembra, do sobote, 10. decembra 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA SV**. OVEN (21.3.-19.4) I |J - VI IN DELO: Tedenska napoved je za vas precej _ ugodna. Večina vezcj bo pozitivno vplivala na Lvek dela in na vaše počutje, sa • 'stite ugoden vpliv Mar-“ jn Merkurja za pomembne hacrte. Ugodne okoliščine v°?.° spodbudile uresničitev . asih namenov. Malo manj Sodna dneva bosta nedelja p1 Ponedeljek. VI IN DRUGI: vJetirani ponos vam lahko koduje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. v v „ BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Obe-f j ta se vam zelo za-nimiv in prijeten v teden. Z lahkoto kos ciljem, ki ste si jih n , Teden bo pester in tj ln novosti, ki vam bodo ioi?ve Prijetno obogatile. Ro-jenun °d 4. do 12. 5. je Venera n ■ .razna. Obstaja možnost nete t^^uvanih stroškov ali ka-S® neprijetnosti. VI IN za j: Nekdo vas bo prosil tPi Nikar je ne zavrni- in solaotdna dneva bosta petek DVOJČKA (21.5.-"f* 20.6.) VI IN I I DELO: Napoved za vas ni prav ugod-na. Pričakujete si lahko precej nemiren in muhast teden, ki vam zelo verjetno lahko prekriža nekatere načrte. Precejšnja je možnost kakšnih sitnosti ali nepričakovanih zapletov. Zvezde bodo precej bolj naklonjene rojenim od 28. 5. do 1. 6. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se v tuje zadeve, ker zna biti hitro kaj narobe. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RAK (21.6.-21.7.) * VI IN DELO: Vsto- L/„ pate v razgiban in w [ ) sproščen delovni teden. Zvezde vam bodo pri delu v pomoč, zato je ta čas najprimernejši za uresničitev vaših zahtevnejših načrtov. Rojenim od 24. 6. do 2. 7. bosta Saturn in Mars precej nenaklonjena. Obstaja možnost zdravstvenih težav in drugih nevšečnosti. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga piotrebujete, boste našli v ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. _ lev (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Zvez-JL m de so vam tokrat X precej naklonjene, prav zato lahko pričakujete dokaj razveseljiv in uspešen delovni teden. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Precejšnja je možnost prijetnih presenečenj. Torek in sreda pa vam bosta z neprijazno Luno nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč zaverovani samo v svoj lastni prav. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. - ^ DEVICA (23.8.-XY\I 22.9.) — VI IN I I Ir DELO: Merkur I M vam ni prav nič naklonjen, zato obstaja precejšnja verjetnost kakšnih neprijetnih zapletov in nejasnosti. Precej muhasta bosta četrtek in petek. Venera bo naklonjena rojenim od 6. do 14. 9. Pričakujete lahko nekaj ugodnih sprememb in novosti. Možnost ekonomskega uspeha. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-r\ 22.10.) VI IN 4L DELO: Pred vami je prijeten in uspešen teden. Merkur in Venera bosta pripomogla k temu, da boste v svojih namenih zmagoviti. Neugodni Mars in Saturn lahko povzročita težave rojenim od 25. 9. do 3. 10. Precejšnja je možnost konfliktov in neprijetnih dogodkov. Bodite previdni in preudarni. VI IN DRUGI: Prisluhnite modrim nasvetom in se po njih ravnajte. Ugodna bosta četrtek in petek. . ^ ŠKORPIJON •Tl (23.10.-21.11.) — VI IM IN DELO: Teden | | vam bo precej na- klonjen in delovno kar zadovoljiv. Venera vam je prijazna, spremljala vas bosta dobra sreča in dokaj dobro počutje. Obstaja možnost ugodnih sprememb na delovnem področju. Vaša vztrajnost bo dosegla svoj namen. To je primeren čas za vrsto novih pobud. VI IN DRUGI: Nepričakovano torkovo srečanje vas bo razveselilo. Ugodna bosta torek in sreda. _ STRELEC (22.11.-21.12.) VI IN DELO: Nebo vam bo precej naklonjeno. Marsikaj se bo obrnilo v pozitivno smer. Ugoden položaj Merkurja in Marsa bo prispeval k uspešni izpeljavi nekaterih načrtov. Pre-nekatera želja se bo izpolnila rojenim od 1. do 12. 12. Izkoristite vam naklonjene zvezde za najdrznejše načrte. VI IN DRUGI: Ne zaupajte preveč nekomu, ki išče samo svojo korist. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12.-A A 19.1.) — VI IN DELO: Zvezde vam T | niso prav naklonje-* ne, zato se lahko zgodi, da vam bo šlo kaj malega narobe. Bodite previdni in se v ničemer ne prenaglite. Obstaja možnost nepričakovanih stroškov in spremenljivega počutja. Rojenim od 4. do 11. 1. bo Venera naklonjena. Obstaja možnost veselih presenečenj. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje vas bo spravilo v zadrego. Ugodna dneva bosta torek in sreda. /W AV VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: Zvezde so vam precej naklonjene. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatera pričakovanja izpolnila. Računate lahko na uspešen potek dela in zastavljenih načrtov. Zaupajte v svoje lastne moči in pozabite na skrbi. Marsikaj se bo obrnilo na bolje. Torek in sreda vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel vaše družbe. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Te- ** den bo sicer ugo- J den, vendar nekaj- ^ krat za marsikoga tudi mučen in naporen. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z neprijetnimi okoliščinami, ki se jim lahko le s potrpežljivostjo postavite po robu. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v začetku tedna. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v veliko pomoč in oporo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Pisava dar so ti »drugi« samo izgovor, da se ne zdiš sama sebi preveč kriva. Na tem področju se takoj loti ukrepov in uspeh bo večja samostojnost, kajti neodgovorni niso nikoli samostojni. Če bodo še kakšni problemi, se ponovno oglasi. iašo J oče*- ^ *** lOtrnninvt "G t G’ ^ reia: SIMON BORUT POGAČNIK Sifra: JURČEK favnavl^t' S' tudi b prišla na vrsto. Pisma ob-vsi, toda^iel^k vrstd 'n na vrst° morajo priti tereni t®fave so Pač značilnost obdobja, v kačo in x zdaL Seveda potrebuješ dobro prijateljice ne' nnm1 |Q res nada, si našla zaklad. Toda pa sama misi ?n c-da sedai ne moreš ali ne smeš več Po neDnt k tem' da bl ona odločala o vsem, jo °sarnosvoM' em obremeniuješ. Morala se boš ^telioen 11 ■ ^ato ™aš vse možnosti: primerno hianjizg m°'z'|aSn0St' misli' čustva. Toda, eno ti le SbrejemaH ,? ie čut odgovornosti. Morala boš ®dC}OVOrnnst 73 cvnio nn^otio in In na ^■jvio^zni Tv* ^°Pustiljiv^ J^6r 81 ne°dgovorna, si seveda tudi Šifra: OVERLORD Morda za začetek tole: nadimak ni slovenska beseda,saj mi uporabljamo tujko - psevdonim ali izmišljeno ime. To sicer samo v informacijo. Nekateri se zelo radi poistovetijo s psevdonimi in prava imena nekako pozabijo. Običajno se to zgodi, ko nismo najbolj zadovoljni s svojim pravim imenom, ki si ga seveda (in na žalost) nismo sami izbrali. Moram reči, da za petnajst let kažeš kar dobro inteligenčno raven in da boš to lahko dobro uporabila v srednji šoli ter seveda pri nadalnjem študiju. Malce preveč bojazni in navezanosti (samo) na tisto, kar je vidno, pa tudi kažeš. Glede stila pisanja pa ti lahko rečem, da boš tako lego kot tudi način pisanja do konca pubertete še večkrat krepko zamenjala. To je znak razvoja, poti naprej. Po njej pa le hodi, saj je tvoja... eh Dorir ?°9ovornost za svoje početje, in to na ljubezn'°Ct7 " učenju, delu in seveda tudi L . r si neodgovorna, si seveda tudi va in se nato izgovarjaš na druge, ven- KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:.....................■•••-. Primorski dnevnik, 4. decembra 1988 KRIŽANKA (lako) VODORAVNO: 1. živalske ustnice, 5. ameriški filmski igralec Hoffman, 11. tuje moško ime, 12. dogovori, sozvoki, soglasja, 13. angleški vodja laburistične stranke (Harold), 15. četverokotnik, kvadrat, 16. kravica, 17. resnica, 19. gostija, sva-tovanje, 20. avt. oznaka Sarajeva, 21. ostrivci, 23. Japonska, Italija, 24. rimska boginja jeze, 25. kanadski pevec (Paul), 27. grška boginja nesreče, 28. sinjska viteška igra, 29. avt. oznaka Kranja, 30. glasbena, tonovska lestvica, 32. Sonja Milič, 34. Zevsova mati, 36. Hercegovec, 37. nordijski 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 ■ 27 28 ■ ■ 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 izraz za smuči, 38. igra mestni derbi z Milanom, 40. azijska država z glavnim mestom Katmandu, 42. avstrijska smučarka (Ulrike), 43. muza ljubezenskega pesništva. NAVPIČNO: 1. slavni ameriški atlet (Carl), 2. pristanišče v Čilu, 3. orodje za obdelovanje kovinskih predmetov, 4. pivski vzklik, 5. bivši slovenski košarkar (Ivo), 6. učenje, 7. nealkoholna pijača, 8. strelska disciplina, 9. kraj v Sloveniji, 10. italijanski književnik (Ildefonso), 14. največji krvoločnež med zobatimi kiti, 18. am. filmski igralec (Sylvester), 21. grški bog vojne, 22. Inkovski vladar, 24. Ivan Tavčar, 26. avt. oznaka Karlovca, 27. torišče, borišče, 28. orel v germanski mitologiji, 29. polotok med Črnim in Azovskim morjem, 31. am. filmska igralka (Deborah), 32. vrsta velikih morskih rib roparic, 33. je lahko pralno ali toaletno, 35. slov. glasbenik Soss, 37. belgijsko zdravilišče, 39. Engelbert Engel, 41. znak za kem. prvino erbij. REŠITEV ■oierg •£* 'Jaim Ti 'IsdaN ot’ U3)U[ ee 'pjs ■££ 'org ‘9B 'nag •{,£ W S zt 'BlBgs 0E ‘HM '6Z 'Bige -%Z 'alV TZ ‘egu v SZ '«1 'tz 'ir 'SZ Jinge iz 'VS 'OZ 'itd "61 'saj 'L\ 'bdi ‘gl '9-ieg 'SI 'uospM 'El 'ipjoge -Z\ 'gug -n ‘ugsna -g 'adei I :ONAVHOaOA OIMVS Na pobudo bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Razpis nagrade za diplomsko delo Pomanjkanje sposobnih kadrov je vprašanje, s katerim se ukvarjajo gospodarstveniki že dolga leta, in to ne samo pri nas, temveč v svetovnem merilu. Specializirane organizacije pripravljajo strokovne tečaje in predavanja, a tudi razne ustanove razpisujejo nagrade ali štipendije za diplomska dela in podobne strokovne publikacije. Tega problema se prav dobro zavedajo slovenski denarni zavodi, ki so v zadnjem obdobju krepko okrepili svoje poslovanje. V tem času je prišlo tudi do razširitve pristojnosti zavodov, kar povečuje potrebe po specializiranih strokovnjakih; ne smemo tudi pozabiti, da bo z leti postala konkurenca med denarnimi zavodi še ostrejša in da bodo imele prednost tiste gospodarske ustanove, ki bodo znale najbolje svetovati svojim strankam in jih pravilno usmerjati. Zaradi tega so se bančni zavodi odločili, da bodo sicer organizirali notranje natečaje, a da bodo istočasno vzpodbujali študirajočo mladino, da se pravočasno pripravi na možnost bodočega poklica. No, tako je prišlo do razpisa prve nagrade, ki je namenjena prav mladim, z namenom, da jih usmeri v poglabljanje te problematike. Namen bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je, da bi pobuda postala stalna praksa, ki se bo obnavljala iz leta v leto. Letos lahko ugotovimo, da je tematika zelo široka, a po drugi strani tudi aktualna. Vsem natečajnikom želimo mnogo uspeha. Dodatna pojasnila bodo lahko dobili študentje na tajništvih zavodov oziroma pri SDGZ v Trstu. Priobčujemo razpis. RAZPIS Sekcija slovenskih denarnih zavodov v Italiji pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju razpisuje nagrado v višini 2.000.000.— (dveh milijonov) lir za univerzitetno diplomsko delo na temo: — Slovensko denarništvo v deželi FJK v povojni dobi, ali — Slovensko denarništvo pred uvedbo sprostitvenih valutnih in poslovnih predpisov v 'okviru EGS, ali — Vloga slovenskih denarnih zavodov pri soustvarjanju gospodarstva v deželi FJK. Prošnjo za nagrado lahko vložijo študentje, ki so diplomsko delo uspešno zagovarjali v akademskih letih 1987/88 in 1988/89 in ki so pred vpisom na univerzo dokončali katero koli višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Diplomsko nalogo morajo kandidati predložiti tajn-štvu sekcije na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone št. 8, najkasneje do 31. 12. 1989. Ocenjevalna komisija, ki jo bodo sestavljali univerzitetni profesor, predstavnik društva Ekonomist iz Trsta in predstavnik denarnih zavodov, bo imenovana pred iztekom roka prijav. SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI SDGZ za razvoj gospodarstva in v pomoč prebivalstvu KMEČKO-DE1AVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI MltAMILNICA IN POSOJILNICA OPČINE-TRST KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB Kmečka banka M Gorica ) d/Hi/d tržaška kreditna DUKd banka Dva koncepta Nenehno je slišati primerjave, da je med srbsko in slovensko zamislijo urditve gospodarstva precej stičnih točk. Pogosto je videti, da zamisli, ki jih zagovarja Miloševičev gospodarski štab, sežejo celo precej dalj v tržno organiziranost gospodarstva kot slovenske, da so bolj radikalne kot slovenske. Srbske zamisli so močno pomagale k uveljavitvi kar precejšnjih ustavnih sprememb na gospodarskem področju. Najbrž so prav dokazi in zahteve iz te republike odločno pomagali, da so ustavne spremembe potrdili tudi v tistih republikah, kjer sicer na tržno gospodarstvo gledajo precej nezaupljivo. Temelji srbske gospodarske doktrine so bili ponovno razloženi in podprti na nedavni konferenci srbske partije. Miloševič - - prvi mož srbske partije je bil dolgo časa zaposlen v neki beograjski banki - odločno zagovarja trg in tržno uravnavanje gospodarstva. Zahteva samostojnost podjetij. Gospodarski sistem in gospodarska politika mora podjetju zagotoviti možnost za prilagajanje tržnim zahtevam. Mora mu omogočiti enakovredno vključevanje v svetovno gospodarstvo. V tak sistem sodi tudi liberalizacija delovnega mesta, ki naj ne bo pravica do upokojitve. Slabega delavca je treba slabo plačati, dobrega pa dobro; slabega naj bi bilo možno kaznovati tudi z izgubo delovnega mesta. Možnost za tako organizirano gospodarstvo pa vidi srbska politična garnitura v močni, centralizirani državi. Sistemske gospodarske rešitve morajo biti enotne za vso državo. Na gospodarskem področju morajo biti zvezne funkcije enotne. Zato se na primer zavzemajo za odpravo konsenza pri odločanju o gospodarskih zadevah. Konsenza pri urejanju gospodarskih zadev ne poznajo niti v ZDA niti v ZR Nemčiji, je na primer zatrjeval Miloševič. To pa pomeni, da v eni državi ne more biti več nacionalnih gospodarstev, kajti takšna gospodarstva se preveč ograjujejo od drugih, bežijo od konkurence, ne dovolijo pretoka znanja, kapitala in dela. Kdor samo površno spremlja, kaj hoče Slovenija doseči pri organizaciji gospodarstva, bo ugotovil, da (tako kot Srbija) podpira tiste ideje, ki vodijo k tržnemu gospodarstvu: samostojnost podjetij, trg kapitala, blaga in delovne sile. Ne pristaja pa, da bi to dosegali z močno centralizirano državo. Zlasti pa ne pristaja na opustitev konsenza v gospodarskih zadevah, saj bi to pomenilo, da Slovenija, kot sorazmerno majhna zvezna enota, ne bi mogla več odločati o bistvenih gospodarskih vprašanjih. Močna centralistična država je razumljiva srbska želja, ki pa je pogojena najbrž zlasti iz političnih nagnjenj. Gospodarski koncept, ki izhaja iz te želje, je podoben konceptom, ki jih zagovarjajo evropske konservativne stranke in ki so v posameznih državah dokaj uspešno uporabljeni. Tak koncept je navsezadnje tudi za Jugoslavijo dobrodošel, ker skuša odpraviti socialistično doktrino netržnega, dogovornega gospodarstva. Toda tak model je najbrž izbran zaradi tega, ker poleg tržnega gospodarstva državnega tipa prinaša tudi možnost za politično premoč. Že odprava konsenza namreč omogoča, da prodre tisti, ki ima večino. Srbija bi imela z dvema zveznima enotama pri glasovanju premoč. S tem bi dobila posebno vlogo v urejanju goso-darskih zadev. Ta posebna vloga po prinaša tudi posebno politično mesto. Tudi na srbski partijski konferenci je bilo rečeno, da je treba vzpostaviti tako demokracijo, ki bo nasprotnike odplavila. Mogoče bi lahko slovenski gospodarski model označili za bolj demokratičnega: bolj temelji v splošni evropski demokratični zamisli kot pa srbski. Zato mu je centralizem tuj-Slovenija zagovarja tudi v gospodarskem odločanju pluralizem, ki ne sme videti vsepovsod sovražnike (ki bi jih bilo treba odplaviti, kot pravijo v Srbiji), ampak kvečjemu koristno opozicijo. Videti je torej, da gre vendarle za dva gospodarska koncepta, ki imata mnogo stičnih točk, pa vendarle drugačne korenine. Zaradi skupnih točk pri usklajevanju ustavnih amandmajev med Srbijo in Slovenijo ni bilo velikega prerekanja. Dva različna koncepta pa si morata vendarle skočiti v lase na drugih področjih. Tudi na gospodarskem področju si bosta precej navzkriž, ko bo treba ustavne spremembe preliti v zakone. Kako je, kadar si skočita v lase, pa laho opazujemo že nekaj časa. JOŽE PETROVČIČ TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI . ., Datum , Družbe 25.11. 2.12. +-/l Alleanza 40.700 40.500 -0,5 Assitalia 15.800 16.610 +5,1 Boa Comm. It. 3.095 3.080 -0,5 BcoRoma 7.195 7.200 +0,1 Bastogi 297 308 + 3,7 Benetton 10.305 10,750 + 4,3 NuovoBcoA. 3.120 3.180 +1,9 Cigahotels 4.685 4.725 +0,8 Cred.lt. 1,635 1.636 + 0,1 CIR 5.845 5.939 +1,6 Eridania 5.603 5.499 -1,8 Fiat ord. 9.800 9.908 +1,1 Fiat risp. 5.890 5.880 -0,2 Generali 45.100 44.650 -1,0 IFI risp. 19.050 19.050 - Iniz. Meta — — — - Italcable 13.500 12.910 -4,4 Italia Assic. 11.150 11.695 + 4,9 Bojazen, da se bo ob likvidaciji novt nilo, ni bila upravičena. Nekritih pot prodaj. Tržišče se je rahlo okrepil zagon, ki bi krepko usmeril na pozi danes dva dogodka: odstop Ghidelle med Gardinijevo FONDiARlO in nerr SORGE. V prvem primeru je borza reakcijo, v drugem pa je prišlo do POL. Tu se gre verjetno za novo nas nakupov priviligirane delnice, utegn bo družba plasirala tudi redne delnic (V soi _ .. Datum , z Družbe 25.11. 2.12. +-% Italmobiliare 145.500 147.650 +1,5 Mediobanca 19.700 19.6500 -0,2 Montedison or. 1.935 1.990 +2,8 Montedison ris. 919 958 +4,2 Olivetti ord. 9.510 9.399 -1,2 Olivetti priv. 5.701 5.650 -0,9 Pirelli S.p.A. 2.950 2.950 - RAS 42.450 43.490 + 2,4 Rinascente 49200 4.874 -0,9 SAI 20.900 21.3500 +2,1 SIP 2.958 3.043 + 2,9 SME 4.640 4.600 -0,9 SNIA Viscosa 2.650 2,710 +2,3 Standa 18.350 18.500 + 0,8 ŠTET 3.999 3.995 -0,1 Toro ord. 21.100 21.6500 +2,6 Toro priv. 13.400 13.9000 + 3,7 Unipol 17.700 19.500 +10,2 mberskega borznega meseca zatak-odb ni bilo in zato tudi ne prisiljenih o. vendar primanjkuje tisti odločen tiven trend. V središču pozorosti sta iz tur inske družbe F!A T in sporazum ško zavarovalno družbo VOLKSFuR-le s težavo nadoknadila negativno z red n ega povpraševanja delnic UNI-kakovanje večine. Četudi so predmet zjo te postati odločilne v trenutku, ko 'e. ielovanju s Tržaško kreditno banko) VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 25.11.88 2.12.88 25.11.88 2.12.88 Nemška marka .... 743,10 739,25 743,10 739,25 Nizozemski gulden . 659,- 655,55 659,- 655,55 Belgijski frank .... 35,466 35,287 35,466 35,287 Danska krona 192,68 191,85 192,68 191,85 Norveška krona . . . 196,36 197,94 196,36 197,94 Švedska krona .... 212,80 212,85 212,80 212,85 Ameriški dolar .... 1276,50 1282,30 1276,50 1282,30 Kanadski dolar .... 1066,40 1077,60 1066,40 1077,60 Španska pezeta . . . 11,332 11,324 11,332 11,324 Portugalski eskudo . 8,91 8,913 8,91 8,913 Grška drahma 8,927 8,883 7,75 7,75 Avstrijski šiling .... 105,684 105,109 105,684 105,109 Francoski frank .... 217,50 216,41 217,50 216,41 Švicarski frank .... 885,72 882,20 885,72 882,20 Japonski jen 10,55 10,546 10,55 10,546 Funt šterling 2343,30 2371,60 2343,30 2371,60 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 25.11.88 2.12.88 25.11.88 2.12.88 F. šterling zlat 134.000 135.000 Zlato (gram) 17.350 17.550 Napoleon 104.000 105.000 Srebro (gram) 263,1 262,9 SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 25.11.8 2.12.88 Ala....................... 12.072 12.093 America................... 11.895 11.908 Arca BB................... 19.656 19.716 Arca RR................... 11.795 11.815 Arca 27 ................. 9.805 9.861 Aureo .................... 16.056 16.161 Aureo Previdenza...... 11.452 11.506 BN-Multifondo............. 11.244 11.304 BN-Rendifondo............. 11.240 11.277 Capitalcredit............. 10.557 10.562 Capitalfit .............. 12.731 12.808 Capitalgest .............. 14.738 14.770 Cashbond ................ 10.621 10.663 Cash Management F. . . 12.994 13.026 Centrale Capital...... 11.014 11.041 Centrale Global .......... 10.109 10.168 Centrale Reddito...... 11.236 11.260 Commercio Turismo . . . 9.881 9.907 Corona Ferrea ............ 11.260 11.270 Eptabond.................. 11.676 11.701 Eptacapital .............. 10.639 10.714 Euro Andromeda ........... 16.175 16.198 Euro Antares.............. 13.308 13.336 Euromob. Cap. Fund. . . 10.584 10.632 Euromob. Redd............. 10.878 10.924 Euro Vega................ 10.941 10.976 Fiorino................. 23.244 23.286 Fondattivo................ 11.286 11.324 Fondersel .............. 25.729 25.805 Fondicri 1 ............... 11.420 11.439 Fondicri 2 ............... 10.408 10.455 25.11.88 2.12.88 Fondimpiego.............. 11.638 11.635 Fondinvest 1 ..'......... 12.603 12.327 Fondinvest 2............ 14.511 14.561 Fondo Centrale............ 14.669 14.689 Fondo Profess............. 29.122 29.475 Genercomit............... 17.257 17.285 Genercomit Rend........ 10.616 10.642 Geporeinvest ............. 10.502 10.302 Geporend ................ 10.380 10.552 Gestielle B ............. 10.198 10.201 Gestielle M ............. 10.730 10.754 Gestiras................. 18.124 18.165 Imi 2000 ................. 11.765 11.789 Imicapital ............... 24.530 24.544 Imindustria ............... 9.689 9.705 Imirend .................. 14.390 14.428 Interbancaria Azion. . . . 17.688 17.720 Interbancaria Obbl..... 14.557 14.588 Interbancaria Rend. . . . 14.963 15.002 Investire Azion.......... 11.123 11.162 Investire Bil............. 10.848 10.874 Lagest Azion............. 11.558 11.637 LagestObb............... 10.801 10.833 Libra ................... 17.186 17.344 Money-Time ............... 10.528 10.549 Multiras.................. 17.229 17.239 Nagracapital ............ 14.838 14.829 Nagrarend............... 12.611 12.671 Nordcapital............... 10.096 10.129 Nordfondo................ 12.215 12.233 25.11.88 2.12.88 Phenixfund .............. 10.321 10.306 Primecapital ............ 24.481 24.546 Primecash................ 12.606 12.641 Primeclub Azion........ 9.807 9.843 Primeclub Obbl........... 10.983 11.007 Primerend................ 18.482 18.514 Promofondo 1 ............ 10.509 10.483 Redditosette ............ 15.369 14.423 Rendicredit.............. 11.199 11.211 Rendifit ................ 11.705 11.747 Risp. Italia Bil......... 16.629 16.648 Risp. Italia Redd........ 14.035 14.056 Rologest ................ 11.060 11.097 Rolomix.................. 10.451 10.449 Salvadanaio ............. 10.648 10.805 Sforzesco ............... 11.499 11.530 Venture-Time ............ 11.514 11.495 Verde.................... 11.531 11.558 Visconteo ............... 15.268 15.308 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 32,26 32,62 Fonditalia ............... 73,04 73,01 Interfund ................ 37,35 37,37 Int. Securities .......... 26,56 26,59 Italfortune .............. 40,79 41,43 Italunion ................ 23,30 23,59 Mediolanum S. F........ 36,40 36,56 Rominvest................. 33,52 33,62 Fondo Tre R. Lit......... 37.676 36.671 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars............................. Baker elektrolitičen........................ Bakrovi odpadki št. 2....................... Cink high grade ............................ Cink elektrolitičen......................... Paladij 99,9 ............................... Platina (v dolarjih za unčo troy)........... Železni odpadki (v dolarjih za tono) ....... Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . London Svinec bel dry fob UK....................... Aluminij 99,5% ............................. Nikelj high purity.......................... Jeklo v palicah ............................ Cinkova pločevina........................... Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov........ 159,62-162,25 157,70-158,70 105 59,50 - 75 69 - 75,50 128 611 - 612 108,17 612,50 290 - 300 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki november, december .... Soja iz Nizozemske november.......... Palmovo olje Sumatra november........ Sončnica november, januar............ Kokosovo olje Filipini (v dol. december januar...................... Laneno olje oktober, januar.......... Ricinovo olje (ex tank) november, december . . za long 540 83 400 445 ton) 575 600 1.1 ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž december...................... Rž marec......................... Rž maj........................... Oves november.................... Oves december.................... Oves marec....................... Ječmen november ................. Ječmen december ................. Ječmen marec .................... Pšenica oktober ................. Pšenica november ................ Pšenica december ................ BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) December ........................ Marec ........................... Maj . . ......................... Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra................. Giza 45 g........................ SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava ................ November ........................ december ..... .................. Januar .......................... 149.50 157," 160," 146.50 151.4° 153.50 120,7° 127.50 132,40 155," 158,4° 157,70 58,77 57,68 57,83 11750 11.711 11.713 11.783 Alge so marsikaterega turista odvrnile od letovanja ob morju V Gradežu so zabeležili lep uspeh _ vseh letoviških krajih ob Sever-tn Jadranu so letos žal zabeležili re9nj gostov kot leto prej. V maju, to-I se v predsezoni, je bilo vreme pre-lej Muhasto. Zaradi tega so se tisti, ki V*io v tem mesecu, odločili, da vn anej° doma ali pa so odšli na leto-nie v toplejše kraje. V juniju, juliju £a.avgustu pa je število gostov naraš-D °' ponekod so zapolnili majske dn zn.ine- Turistični delavci so že za-v°Ijno ugotavljali, da bodo potolkli rekorde. Vmes pa je prišlo nekaj 0 nepričakovanega in nepredvide-nt^a: nlge. Tam okrog velikega šmar-oh f° se a^e P0javHe v morju ob lipl- 7stre, Tržaškega zaliva ter da-in -*a ob italijanski obali do Riminija zl dlje. Iz vseh teh krajev je takrat tih Z(^°- ve^^° turistov, marsikdo tis-y ' m je takrat nameraval priti leto-v te kraje, je šel kam drugam. hje udi v Gradežu so imeli ta pro-kn'1-1'- le Povedal predsednik tam-0vfle Letoviščarske ustanove dr. Gi-ki h-^ ^o. *Upali smo v nov rekord, in t' hptolkel izjemnega iz leta 1979 sk udi skoro enake podatke iz lan-Q Ifta. Alge pa so nam prizadele ta n' škodo. V drugi polovici avgus- tje. '......................... ~eMško ter avstrijsko časopisje, ki je f,9.a leta. Alge pa so nam hko škodo. V drug ‘fo k nam prišli že najavljeni goslač ej škode nam je prizadelo o sko ter avstrijsko časopisje, ki je ieP0lavu alg veliko pisalo. Sicer pa ter^ekaj časa ugotavljamo, da neka-Usm V?<^e nemške turistične agencije LJperjajo turiste v nekatere dežele, panija, Tunizija, Turčija, naj- «1; brž tudi zaradi tega, ker so v teh deželah veliko investirale v nove hotelske komplekse.« V Gradežu so v letošnji sezoni imeli 1.558.090 nočitev, medtem ko se jih lani zabeležili 1.030.752. Padec je torej bil 4,46 odstoten. Tujci so bolj zaostajali kot Italijani; tujcev je bilo 48.000 manj, Italijanov pa 24.000. V hotelih je bilo manj tujcev, več pa Italijanov. Čeprav tu ne razpolagajo s točnimi podatki menijo, da je v zasebnih sobah bilo kar 45.000 nočitev manj kot lani. Veliko pozornost so pričeli posvečati toplicam. V teh so imeli več dela kot lani. Dr. Vio nam je povedal, da bodo povečali sedanje kapacitete. Zgradili bodo nekaj novih paviljonov. Dežela je v ta namen dala 10 milijard lir. ‘S prvo fazo novih gradenj in pre-ustroja termalnega kopališča bodo pričeli že na pomlad. Doslej so imeli skoro izključno take goste, ki so jih tja pošiljali zavodi za socialno skrbstvo. V bodoče nameravajo urediti tudi prostore za goste samoplačnike. Pomembna pa je tudi kongresna dejavnost, ki se odvija v predsezoni in posezoni. Letos so v Gradežu imeli 21 kongresov. V ta kraj je prišlo 9.810 kongresistvov, ki so se tu ustavili vsaj nekaj dni. Imajo veliko upanja v to dejavnost. Za prihodnje leto imajo že napovedanih precej pomembnih kongresov. V prihodnjem letu pa se bodo morali spoprijeti še s pomembno stvarjo. Na otočkih sredi lagune se da lepo živeti tudi v ribarskih kolibah Leta 1989 zapade petdesetletno dovoljenje, da Občina Gradež lahko upravlja zaprto plažo. Znano je, da bi morale biti v Italiji vse plaže odprtega tipa, dostopne vsem, ki so to želijo. Gradež je izjema, ker je to izjemo tamkajšnja Občina imela napisano še v avstrijskih časih. Občinska uprava je Letoviščarski ustanovi naročila, da skrbi za plažo, ki je zares vzorno urejena, kar ni mogoče trditi za marsikatero drugo. Gradežani si bodo prizadevali, da ohranijo to posebno pravico, marsikdo drug pa jim bo to ospo-raval. MARKO WALTRITSCH Air France uvaja nove proge Letalskih potnikov med Italijo in Francijo je čedalje več. Zaradi tega sta prevoznika Air France in Alitalia uvedla nove proge, Francozi so na relacijah Turin - Pariz in Milan - Pariz uvedli dve novi vsakodnevni progi. Francoska letala povezujejo Pariz tudi z Verono, Piso, Benetkami, Neapljem in Catanio. Milan in Rim pa sta povezana tudi z Nico, Marseillom, Lyonom, Bordeauxom, Toulosom, Lillom, Strasbourgom in Nantesom. Francoska letala imajo tedensko 294 poletov med Italijo in Francijo. Vodič po Dunaju Dunaj je veliko mesto, kamor v vsakem letnem času prihaja veliko gostov, tako poslovnih kot navadnih turistov. V tem velemestu imajo vedno vse polno kulturnih prireditev, ki večinoma privabljajo Dunajčane, saj je znano, da so Avstrijci veliki ljubitelji kulture. Domačini za prireditve izvejo iz dnevnega časopisja. Tujcem, ki pridejo na Dunaj, pa ni, da bi prebirali časopisno kroniko. Zaradi tega v vsakem dunajskem hotelu brezplačno dobiš Monatsprogramm, mesečni programski list, v katerem najdeš v nemščini napisan bogat program raznih prireditev. Nekatere označbe so tudi v anglškem, francoskem ter italijanskem jeziku. Bogat spored do konca letošnjega leta Knjižica o prireditvah V roke smo dobili knjižico z naslovom Kam v Ljubljani. To je vodnik po kulturnih, športnih in turističnih prireditvah v Ljubljani in okolici v mesecih november in december. Podobno knjižico so že izdali v začetku poletja in smo o njej poročali. Tako Ljubljančan kot obiskovalec slovenske prestolnice dobi v knjižici kup koristnih in zanimivih podatkov, od programov v Cankarjevem domu do prireditev v drugih dvoranah ter gledališčih. Ker smo tik pred koncem leta so označeni tudi datumi raznih prireditev v decembru tik pred novim letom, od tistih prodajnih spominkov ter daril pa do silvestrovanj. Tu najdemo tudi podatke o prodajnih razstavah likovnih stvaritev. V vodniku dobimo podrobne podatke o vseh kulturnih prireditvah, ki so najavljene v tem času. Iz njega izvemo, da imajo v i, ki so ta čas v njih, kot tudi ure, v katerih Ljubljani zelo bogato ponudbo. Označeni so muzeji in razsl v Ljubljani lahko gremo v muzej. Izvemo tudi kdaj in kje bodo predstavili nekatere nove knjige slovenskih založb, ter tudi za kongrese, ki so tačas v Ljubljani. Nekaj podatkov je seveda tudi o hotelih in restavracijah. Znano je, da je ob nedeljah in praznikih v Ljubljani težko najti odprto restavracijo. V vodniku Kam najdemo seznam tistih gostišč, kjer se lahko okrepčamo ob nedeljah in praznikih. Poleg tega pa najdemo tudi seznam gostišč, ki so odprta pozno v noč. Vodnik Kam prodajajo v ljubljanskih časopisnih kioskih ter knjigarnah. Prireditve v Španiji V Španiji bodo v letu 1992 imeli dve veliki prireditvi, ki bosta privabili veliko turistov. V Barceloni bo v poletnih mesecih olimpiada, v Sevilli, na jugu Španije, pa od aprila do oktobra svetovna razstava EXPO '92. V obeh krajih se zavzeto pripravljajo na ti prireditvi. NAGRADNA , RAZSTAVA KIPEČIH in PENEČIH SE VIN Furlanije-Julijske krajine * DEŽELNA l% RAZSTAVA ŽGANJ in SADNIH DISTILATOV OD 7. DO 11. DECEMBRA 88 GRADIŠČE URNIK: DELAVNIKI IN PRAZNIK 10.00-13.00 in 15.00-23.00 stce ij.1/1 *ahko smatramo za prai ■hesto t"' sai P°leg tega, da je glavr 9ovi bližnv3'^1^?' Je v njem in v nj Prebil*1 naseIjen velik del irskec 525.000 nrln- 9bčina šteje približi 477.00 Preb;valcev, okolica približi s*ahiščp n ,damo Pa še bližnje pi Paj nekai baoghaire, je to vse sk ba seve®, nahaia v lepi DubliA bay Dowtb r,J4a brani gričevnat poloti Dublin' , , zahoda proti vzhodu di ?6 nahaiaka biffey, na obrežju kate *ač ten J9 vecina najzanimivejših p rPo dvehm®St?: izvor teh palač, z izj stoletia v cerkva' sega v sredino 1 Pa je t0 Ie res lepega v tem mes a le tn Jr J . cb repega v tem r 9a labkn ™a ni Preobširno, tako batin ri°, irno ogiedaš peš. To je ti odn„ ogleda nekega mesta n n ^ v mp,reS' ,vse drugače je, če se \ batin v n ^f^h rovih, ki jih na vs „ Pri tun bb-llnu sploh ni. i Sestro v l.ne.m ogledu mesta smo i^bi nanQtm]°, in s prijateljem Andi To in J30«!! do St. Patrick Cathedr ; "uta h, L Pu groomcan rsoyia lrske liti eb naivečjih predstavnik ature. Blizu te stolnice je St. Chris Church, ki je zgrajena dokaj nenavadno, saj je delno na eni strani, delno pa na drugi strani ceste; med dvema deloma je nekakšen most, ki tvori lok nad ulico. Med najvažnejše palače v Dublinu sodi nedvomno Trinity College, ki je znotraj podoben običajnim angleškim zavodom. Kompleks je bil zgrajen v 18. stoletju in vsebuje več zanimivih zgradb, kot so npr. knjižnica, Regent house, gledališče in kapela. Prav v to smo se najprej namenili in istočasno videli skupino mož v plavih suknjah, ki so hodili skoraj v vrsti. Namenjeni so bili prav k kapeli, zato smo se kar vključili v vrsto. Katja je satirično pripomnila, da gre morda za pogreb: ustavili so se na vratih in gledali vanjo. Mož z belimi lasmi, ki je bil v prvi vrsti, se je obrnil in srečali smo se z njegovim pogledom. Z Andrejem sva se dregnila in istočasno rekla: »Ma, kaj ni Cossiga?« Bil je zares sam italijanski predsenik! Komaj sva izgovorila njegovo ime, nas je mož grdo pogledal, njegova osebna straža pa nam je s prstom pokazala, da moramo molčati. Stekel sem po stopnicah, da bi ga sli- kal, kot sem se nastavil, pa je priletela druga osebna straža s stegnjeno roko, kot da bi mi hotela prekriti objektiv. Še nekoliko šokiran sem si mislil: »Z vsemi tistimi Italijani, ki smo jih srečali tu na Irskem, nam je manjkal samo še predsednik republike!« Nadaljevali smo z ogledom Trinity Collegea in sicer z najvažnejšo stavbo, ki stoji ob obširnem dvorišču, to je stara knjižnica. Zbiranje knjig, ki jih ta knjižnica vsebuje, se je pričelo v začetku 17. stoletja, najvažnejša knjiga pa je tako imenovana "Book of Kells", ki jo je napisal neznani avtor iz semenišča Kells v 8. stoletju. Najvažnejša soba je Long Room, ob kateri so ogromne police starih knjig, razvrščene v dve nadstropji in pred katerimi so doprsni kipi važnih ustvarjalcev, med katere sodijo tudi Irci Swift, Boy-le in Delany. Končno smo šli proti kraju, ki me je, po pravici rečeno, v Dublinu najbolj zanimal, pa čeprav ni prav nič kulturen: to je Guinnes brewery, najbolj znana pivovarna na Irskem in obenem tudi največja v Evropi. Dinastija Guinnes si je prilastila celo področje irske prestolnice s skladišči, tovarnami, kletmi in zgradbo, ki je namenjena samo turistom. Prav v to smo se namenili tudi mi, saj je to edina zgradba Guinnesovega kompleksa, ki si jo lahko ogledaš. Najprej smo si na videu ogledali ves zgodovinski razvoj te pivovarne, po shoppingu pa seveda ni manjkalo pokušnje: s pravim užitkom smo si gasili žejo s temnim in gostim pivom, ki mi je posebno všeč. Glavna mestna arterija je O Connel Street, ki je upravno središče mesta, ob kateri pa je tudi več pubov, v katerih se lahko zvečer okrepčaš potem ko si opravil zahteven "turistični" ogled mesta. Iz nekega nočnega lokala se je dvigala ponosna irska pesem. K sreči smo našli prostor pri neki mizici: na kitaro sta igrala dva mladeniča, prijatelji pa so mrmljali besede popevk. Začudeno smo opazovali starko, ki je sedela ob naši mizi: gledali smo, kako je neverjetno hitro praznila en kozarec za drugim. Začela je nekaj mahati in peti: prisostvovali smo njenemu spektaklu, ko je bila že močno pijana. Stopila je pred oder in plesala pred fantoma, ki sta igrala na kitaro. Vsakega, ki je prišel skozi vrata je tako čud- no gledala, da je to vzbudilo smeh in veselje prisotnih. Vsi so ji ploskali, mi pa smo si mislili, da ko bi prišlo pri nas do kaj podobnega, bi jo že spodili iz lokala. Kot po navadi smo po tem pubu tavali po mestnih ulicah, iščoči neznano kaj; morda kako drugo zabavo. V pubu smo zaslišali znano popevko Elvisa Presleyja, zato smo kar vstopili. Kot omamljeni smo se bližali ekranu in se sploh nismo zavedali koga imamo okrog sebe. Ko je pesem končala smo spoznali, da smo se znašli v neprijetnem ambientu: ta lokal je bil verjetno najbolj ognusen, kar sem jih kdaj videl. Polno je bilo pijancev in groznih ljudi; tik nas je stal namreč skončan bradač, ki je bil ves tetoviran: po prsih, po rokah, skratka povsod. Za nami je bil nek manjši mož, brez enega očesa, brez zob, ki je pijano pel. Zdelo se mi je, da gledam kak film Daria Argenta! Vseeno so bile pesmi tako lepe, da smo le še nekaj zdržali v pubu. Kmalu pa se nam je vse začelo gnusiti, zato smo kar šli proti Youth nostelu. Mislil sem si: »Nič hudega; če pač hodiš iz puba v pub, lahko naletiš tudi na kakega tako ognusnega, na kakršnega smo mi naleteli.« ERIK DOLHAR Danes prvi smuk za svetovni pokal Odbojka: sinoči v moški C-l ligi Odbojka: sinoči v ženski C-l ligi Brez favorita VAL D1SERE — Kot kaže, bo današnji smuk v tem farncoskem smučarskem središču izredno izenačen in ni rečeno, da ne pride tudi do presenečenj. V včerajšnjem drugem uradnem spustu je dosegel najboljši čas Avstrijec Gerhard Pfaffenbichler. Vsekakor pa moremo omeniti, da so bile razlike med najboljšimi minimalne. Favorit Švicar Pirmin Zurbriggen je dosegel trideseti čas. Italijan Michael Mair je bil s časom 1'48"65 sedmi, boljše čase so dosegli: Pfaffenbicler 1'48"45, Girardelli 1’48”49, Piccard 1'48"52, Alphard 1'48"54, Boys 1'48"62, Henning 1'48"63. Start bo ob 10.30. Benediku slalom za FIS točke VAL THORENS — Jugoslovan Grega Benedik je v Val Thorensu osvojil slalom za FIS točke s časom 1'27"54 pred Francozom Cretierom, ki je zaostal za 6 stotink. Po prvi vožnji je bil Benedik četrti, vodil je namreč Rok Petrovič, ki je bil v drugi preizkušnji diskvalificiran, a kasnejši zmagovalec pa je dosegel najboljši čas. Tenis: Masters v New Yorku Polfinale brez Američanov NEW YORK — Polfinale teniškega »Mastersa« je brez Američanov. Petkova nočna srečanja in sinočnja so izluščila četverico Becker, Lendl, Hlasek in Edberg, ki se bo danes borila za vstop v finale. Rezultati zadnjih srečanj so bili: Becker - Leconte 6:0, 1:0 (zaradi poškodbe je moral Francoz odstopiti); Lendl - Hlasek 1:6, 7:6, 6:3; Hlasek -Mayotte 7:5, 6:3. Sinoči je v švedskem derbiju Edberg premagal Wi-landerja z dvakratnim 6:2, Hlasek pa Američana Agassija z jasnima 6:3 in 6:2. V zadnjem srečanju večera se je Lendl spotil z Mayottom. Najprej je osvojil uvodni set s 6:2, prepustil pa drugega (3:6). V tretjem nizu je s serijo backhandov Lendl zmagal s 6:3. Polfinalna para: Edberg - Lendl in Hlasek - Becker. Gostje premočni OLVMPIA - FERROALUMINIO 1:3 (15:6, 8:15, 4:15, 7:15) OLVMPIA: Sfiligoj, I. Špacapan, D. Terpin, Petejan, Ma-rassi, Dornik, Š. Cotič, S. Terpin, Komjanc, Bello, A. Terpin, I. Cotič. SODNIKA: Padoan (Benetke) in Cabas (Gorica). Gledalcev: 200. POTEK SETOV: 6:2, 9:3, 11:6, 13:6, 15:6; drugi: 3:3, 3:7, 5:9, 7:10, 7:13, 8:15; tretji: 0:4, 0:8, 2:11, 4:15, četrti: 5:0, 5:4, 5:8, 6:11, 7:15. Zgrešeni servisi: Olimpija 6 (1,1,1,3) Goriška 01ympia je proti vodilnemu Ferroaluminiju dosegla časten poraz. Več kot to je bilo tudi težko pričakovati od goriških odbojkarjev, ki so se morali v zadnjem trenutku odreči kapetanu Mirku Špacapanu, ki je bil zaradi protestov v prejšnjem domačem srečanju izključen. Odsotnost enega od ključnih igralcev 01ympie ni v začetku srečanja pustila vidljivih znakov. Domači so namreč z odličnim in neustavljivim Rajkom Petejanom povsem presenetili goste, ki še zdaleč niso pričakovali tako solidnega in zagrizenega nasprotnika. Po osvojenem prvem setu, v katerem je renomirana tržaška postava pokazala zelo malo, so domači precej popustili in povsem slabo blokirali Ferroa luminij e ve napade. Še slabši je bil tretji niz, ko je goriška postava grešila kot za stavo in z utrujenim Petejanom bore malo kljubovala nasprotniku. Ponos in volja do zmage sta popeljala 01ympio v vodstvo v četrtem setu. Škoda, da je zbranost goriških igralcev trajala malo časa, nakar je prišla do izraza igra in premoč Tržačanov, ki si povsem zaslužijo vodilno mesto na lestvici. (R. Pavšič) Borovke so se tokrat zares izkazale IT AS FIUME VENETO - BOR ELPRO 0:3 (7:15, 4:15, U:1* BOR ELPRO: Hacinovi, Maver, D'Ambrogio, Foraus, Gr-bec, Vidali, Suberillo, Brazzani, Pučka, Sancin, Vitez, Visi tin. FIUME VENETO — Kako zmoten je položaj Bora EIpr® na lestvici ženske C-l lige, je pokazalo tudi sinočnje gosto' vanje plavih v Fiume Venetu. Nasprotnika, ki je imel pr® to tekmo točki več od naše ekipe, so borovke namreč p°' polnoma nadigrale, še mnogo bolj prepričljivo, kot kažejo sicer že dovolj zgovorni izidi posameznih nizov. Gladek uspeh borovk je temeljil predvem na izredno natančnem sprejemu servisa, kar je omogočalo tekočo i. zelo učinkovito igro v napadu. Veliko število točk pa so s naše igralke priigrale tudi z zelo dobrimi servisi. Dober J bil sinoči tudi blok, predvsem pa je vzpodbudno, da so igrale borovke tokrat zagrizeno, samozavestno in brez strahu, ter da so se prav vse izkazale. Trenutek krize je nastopil samo v tretjem nizu, ko s® gostiteljice nadoknadile visok zaostanek 8:1 do 11:8, a finl je bil spet v rokah naših igralk. Osvojeni točki sta tokrat pomembni tudi za lestvico, a kot so priznali po tekmi tudi presenečeni gostitelji, Prav gotovo jih bodo borovke osvojile še mnogo, če bodo tudi nadaljevanju prvenstva igrale tako kot tokrat. Košarka: danes v A-2 ligi Goriški San Benedetto v gosteh proti Standi Goriški San Benedetto bo po frgeju (s katerim je doma izgubil v prejšnjem kolu) igral še z drugim vodilnim na začasni lestvici košarkarske A-2 lige. Tokrat gostujejo Goričani v mestu Reggio Calabria. Tamkajšnja Standa že sedem kol zaporedoma zmaguje in bo prav gotovo trd oreh za San Benedetto. Še posebej zanimiv bo boj pod košema med orjakoma Alexinasom in Lockom. Včeraj so odigrali dve anticipirani srečanji. REZULTATA: Irge Desio - Sangiorgese 109:95 (54:46); Marr Rimini -Sharp Montecatini 90:86 (49:51). DANAŠNJI SPORED: Pescara - Annabella, Fantoni - Fi-lodoro, Braga - Glaxo, Teorema - Jollycolombani. A-1: Paini grozi Philipsu Neaplejski Paini bo skušal danes zaustaviti vodilni Philips, ki ni nepremagljiv, o čemer priča domači spodrslalj te ekipe proti Benettonu. Nastop reprezentanta Rive je po poškodbi v Madridu v dvomu. DANAŠNJI SPORED: Divarese - Scavolini, Alliubert -Knorr, Arimo - Phonola, Ipifim - Enichem, Riunite - Hitachi, Benetton - Wiwa, Paini - Philips, Alno - Snaidero. Stefanel doma z Imolo »Lomilec« Stefanel ne pozna zastojev in tudi današnji nasprotnik Imola mu ne bi smel prekrižati računov, čeprav sodi med boljše tekmece in je štartal s precejšnjimi ambicijami. Tržačani si, kljub izdatni prednosti na skupnem vrstnem redu, še ne smejo privoščiti »odmorov«, zato je zmaga obvezna. Košarka: v 1. jugoslovanski ligi Ljubljančani s težavo premagali novinca PRVI PARTIZAN - SMELT OLIMPIJA 82:87 (32:48) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tomovič, Petrovič 23, Zdovc 20, Besedic, Tovornik 2, Hauptman 14, Vilfan 15, Čurčič 2, Kotnik 9 in Petranovič. TITOVO UŽICE — Na gostovanju v Titovih Užicah so košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije povsem zasluženo premagali novinca v prvi jugoslovanski ligi. Vse je kazalo, da bodo gostje slavili zlahka in tudi z visokim izidom, saj so pričeli izredno zanesljivo in tudi učinkovito. V drugem polčasu pa se je slika na igrišču povsem spremenila. Domačini so se razigrali in največ po zaslugi Žeče-viča, ki je bil izredno razpoložen pri metu, dosegel je namreč kar 10 trojk, in se celo približali na dve točki razlike (81:83). Potem ko je Androič zgrešil koš za izenačenje, je bil Vilfan uspešen v protinapadu in s tem je bilo srečanja tudi konec. Derbi včerajšnjega kola pa je bil v Beogradu, kjer je domači Partizan izgubil z zagrebško Cibono s 83:85 (41:44). Do odločilnega trenutka pa je prišlo že v 14. minuti, ko je bil zaradi dveh tehničnih napak izključen Divac. Najboljša v Partizanovih vrstah sta bila Obradovič, ki je dosegel 25 točk, in Paspalj (22). Pri gostih pa sta se predvsem razigrala Cvjetičanin (25 točk) in Miličevič (17). Zanimivo je bilo tudi v Zadru, kjer je domača ekipa premagala beograjsko C. zvezdo po podaljšku s 67:65 (31:30, 56:56). Splitska Jugoplastika je _po pričakovanju odpravila IMT z 91:81 (36:44). Borac je v Cačku kar nadigral moštvo Šibenke s 108:89 (44:47), Bosna pa je v gosteh premagala Vojvodino z 92:70 (45:32). Košarka: promocijska liga na Tržaškem Kontovelci uspešni Atletika: kondicija Nebiola RIM — Seja glavnega odbora atletske zveze FIDAL je včeraj trajala kar 8 ur. Predsednik Nebiolo je prikazal prav tako vzdržljivost kot Gelindo Bordin v Seulu. Obstajale so možnosti, da bo po seji odstopil, dosegel pa je zbrati okoli sebe skoraj vse zveste sodelavce, ki so mu izrazili politično in človeško solidarnost. Proti Nebiolu je bil samo en odbornik. Če ne bodo v teh dneh odkrili novih nepravilnosti se bo Nebiolo danes teden predstavil v Cagliariju na občnem zboru zveze in zelo verjetno dosegel izvolitev. Odbojka: rezultati pokalnih tekmovanj POKAL PRVAKOV: Mutnik Krakow -Panini Modena 3:0 (15:10,15:9,15:5). POKAL PRVAKINJ: Teodora Ravena - Uni Basel 3:0 (15:3,15:4,15:2). POKAL POKALNIH PRVAKOV (MOŠKI): Dinamo Berlin - Maxicono Parma 1:3 (3:15, 8:15, 15:12, 6:15). POKAL CEV (ŽENSKE): Ionikos Atene - Civ e Civ Modena 0:3 (5:15, 6:15, 2:15). Smučarski teki: start Italijank MILAN — Italijanska, ženska reprezentanca v smučarskih tekih bo nastopila danes v Švici v prvi tekmi sezone. V vrsti je tudi Karnijka Manuela Di Centa, ki je letos na OI osvojila 6. mesto v teku na 20 km. Italijanke bodo v Švici tekle 10 km. radio opčine Oddaja »Športna nedelja« se bo na Radiu Opčine začela, kot ponavadi, ob 15.30 z neposrednimi prenosi o tekmah naših nogometnih amaterskih ekip in sicer: Primorje - Azzanese (1. AL), Kras -Gonars in Vesna - Muggesana (obe 2. AL). Med temi prenosi bodo prispevki s tekme odbojkaric Bora Elpro in o ŠZ Sloga ter še o nastopu Krasa Globtrade v namiznoteniški A ligi. Ob 17.30 bo iz Imole neposredni prenos Jadranove tekme, sledil pa bo pogovor z jugoslovanskimi smučarskimi skakalci pred začetkom sezone za svetovni pokal. Ponedeljkov tedenski športni komentar se bo pričel ob 18. uri. KONTOVEL ES - CUS 92:83 (59:49) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 9, Cingerla, Grilanc 8, Sosič, Sterni, Štoka 9, Emili 14, Starc 18, Civardi 6, Čuk 30. PON: Civardi (37), Starc (39), Štoka (40). TRI TOČKE: Ban 2, Emili 2, Starc 1. Po dobrem začetku (21:9 v 8. min., 27:14 v 10. min.) so Kontovelci nekoliko popustili v obrambi in tako so jih, vse prej kot slabi nasprotniki, v 23. min,, skoraj dohiteli (65:67). Nakar je stopil v ospredje Corrado Čuk, ki je dosegel kar pet zaporednih košev in tako pripomogel, da so si naši priigrali rahlo prednost, ki so jo tudi obdržali do konca srečanja. Kontovelci niso igrali najbolje, vseeno pa so pospravili nov par točk v tem prvenstvu. Poleg omenjenega Čuka sta se izkazala še Emili in Ban (v prvem polčasu). Naj omenimo še, da sta sodnika uvedla zelo oster kriterij, tako da so si košarkarji obeh ekip nabrali veliko število osebnih napak. (D. Starc) Dom Gometal Simek - Ardita n.o. Sinočnje srečanje promocijskega prvenstva na Goriškem med domovci in moštvom Ardite niso odigrali, ker se sodnika nista predstavila na igrišče. D. Oberdan spet med »azzurre« Na tridnevne priprave državne kadetske reprezentance (od danes do srede v Cervii) je bil znova povabljen tudi naš košarkar Dean Oberdan, sicer igralec Jadrana Farco. Poleg njega je strokovno vodstvo FIP poklicalo še sledeče igralce: Alberti (Philips), Bon-signori (Enichem), Cabini (Scavolini), Colladon in Giubertoni (Benetton), Corni in Masetti (Knorr), De Pol (Stefanel), Ferroni in Ruggeri (Marr), Fro-sini (Conad), La Torre (Blue Star), Me-leo (Phonola) in Virgilio (II giornali-no). Opčine - Narodna ul MUKA UBIRA VSEH SMUČARSKIH IN ZIMSKIH ARTIKLOV 160-Tel. 213193 Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi Meblo Imsa uspešen v gosteh VIRTUS FONTANAFREDDA - MEBLO IMSA 1:3 (15:12, 6:15, 1:15, 9:15) MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, Zavadlal, Lutman, Prinčič, Superga, Toffl' sič, Mitja Ferri, Aleš Ferri, Koršič, Petejan, Buzzinelli. , Združena ekipa Vala in Našega prapora je izbojevala prvo zmago v goste*1: Za naše se tekma ni začela najbolje, saj so po slabi igri zasluženo izgubili prV set. V nadaljevanju tekme so se naši zbrali in dobesedno nadigrali sicer skrofl1' nega nasprotnika. Domačini so v zadnjih treh setih zbrali le 16 točk in tak potrdili, da so upravičeno na dnu lestvice. Ob koncu tekme je trener Brozi izjavil, da je v glavnem zadovoljen z nastopom svojih igralcev, potrdil je tudi, d optimistično gleda na bodoče nastope, predvsem ker razpolaga z 12 enakovreu nimi odbojkarji, ki se lahko vsak trenutek vključijo v igro prve šesterke. (Zip) ASE JR ČEDAD - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:0 (15:11, 15:6, 1*8) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Romano in Paolo Pernarci , Starc, Meton, Budin, Stančič, Štrajn. ASFJR je pokazal v sinočnji tekmi, da je brez dvoma ekipa višje kategorij6-Borovci, so kljub vsemu, nudili nasprotnikom trdoživ odpor in prebijali obratno^ Nasprotniki so bili v primerjavi z Borovo šesterko bolj izkušeni, saj so nekaj 1®^ nastopali v C-l ligi. Poleg tega jim je priskočila na pomoč še sodnica, ki j® nekaterimi čudnimi posegi odrezala noge Borovi ekipi, ko se je ta neva,rIL približala Furlanom. Kljub vsemu ostaja Bor na vrhu lestvice, čeprav v 1®P družbi in se pripravlja na četrtkovo tekmo v Trstu s Cimo Sacile. Omeniti J treba še, da je letos odigral prvo tekmo tudi vojak Darjo Meton. (M. Marega) Ženska C-2 liga: slogašice spet odlične KENNEDV - SLOGA KOIMPEX 1:3 (12:15, 15:3, 9:15, 8:1* SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizzi, Grgič, Križmančič, Lara i Neva Lupine, Marucelli, Milkovič, Sosič, Škerk, Ukmar. . jz Sloga Koimpex je nadvse uspešno prestala izredno zahtevno preizkušnjo tega kola. Tekma v Felettu Umbertu je bila sila pomembna za obe ekipi, saj ^ je naša borila za ohranitev prvega mesta, domačinke pa so po porazu iz prejs jL0 ga skušale spet priti v ospredje. Obe šesterki sta zato stopili na igrišče trd prepričani, da morata zmagati in igra, ki sta nam jo predvajali, je bila tej ze J primerna. Boj za vsako žogo je bil zelo ogorčen, lepih akcij na obeh stran st mreže res ni manjkalo. Obe šesterki sta močno napadali, veliko je bilo naravn akrobatskih rešitev v obrambi. Slogašice so sicer popustile v drugem nizu prepustile zmago domačinkam, v ostalih pa so bile naše igralke res boljše ^ zaslužijo vso pohvalo kot kolektiv, saj so res zaigrale s srcem in veliko volj6 zmage, obenem pa sila samozavestno. Točki sta seveda zelo pomembni in v|lVjj0 Slogi Koimpex še več odločnosti pred anticipirano tekmo prihodnjega kola, bo v sredo na Opčinah gostila odlično ekipo iz Cordenonsa. (Inka) AGOREST - TORRIANA 1:3 (15:8, 1:15, .12:15, AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Cotič, Klemše, Roner, Marassi, Černe, Lu sutti, Černič, Primožič. _ ^ Združena ekipa je tokrat zapravila dobro priložnost za zmago saj je v pr setu igrala borbeno in urejeno in povsem zmedla nasprotnice. so V nadaljevanju so žal prišle do izraza posledice nerednega treniranja, ka spretno izkoristile igralke iz Gradišča in s hitro in točno igro prišle do ko “j, zmage. Torriana se je izkazala kot solidna ekipa z dobrimi krilnimi igrallc katere so podaj ačic.e dobro izkoriščale. (R. I.) Moška D liga: pričakovan poraz sočanov NPT - SOČA SOBEMA. 3:0 (15:8, 1*7- SOČA SOBEMA: Černič, M. in I. Cotič, Sirk, Ferfolja, Tomšič, Terpin, T Bagon in Batistič. . b0Jj Mladi in neizkušeni odbojkarji Soče Sobema so se trdoživo upir*1 0[ji, izkušenim domačinom. Tržačani so na koncu, na čelu z veteranom FrlS ejeifl zmagali samo po treh nizih igre. Gostom je delal največ preglavic sPu,r0t' servisa, a tudi organizacija igre ni bila najboljša, da bi lahko solidnemu naSF ^ niku grenili pot do pete letošnje prvenstvene zmage. Potem ko je kazanj bodo varovanci trenerja Jelaviča doživeli v tretjem nizu najhujši PoraZ’Jja, in vodstvu NPT z 8:0, zaigrali bolj zanesljivo, s sistemom z dvema podajaca 'ej celo izenačili pri trinajstici. V končnici pa sta bili usodni dve napaki, nr^eti neposredna točka s servisom ter potem še dotik žoge, ki je bila usmerjena igrišča. (G. F.). Ženska D liga: Brežanke vnovič po »tie-breaku« SOKOL INDULES - AL FUNGO 3:0 (15:9, l5:3Uein, SOKOL INDULES: Brumat, L. in T. Masten, Pertot, Radetič, Stopper' Visentin, Ušaj in Žbogar. . ledalcl' Sokol Indules je pospravil letošnji prvi dve točki pred domačimi g^ nyjh Zmaga tokrat ni bila nikoli niti v dvomu, saj so gostiteljice v vseh tr® jCe s° visoko povedle največ po zaslugi izredno učinkovitega servisa. Naspr0’ ge in nudile večji odpor samo v prvem nizu, ko so domačinke nekoliko P°P reIn°č nasprotnicam dovolile, da so izbojevale devet točk, a v končnici je *?lla tud* 'f. sokolovk spet več kot očitna. Nabrežinke so bile tokrat zelo zanesljiv ^ bjl obrambi, kar je momogočilo Pertotovi izredno dobro zalaganje napada, ^ainjaiJ izredno učinkovit. Po končani tekmi je bil tudi trener Sokola Indules 0(jigra* Pertot zadovoljen in pristavil: »Kljub enostavni igri je Sokol Indule sproS' letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo. Domačinke so šle na igrišče povs čene.« (T. M.) ^.g) BREG AGRAR - CECCHINI GAMMALEGNO 3:2 (15:6, 15:11, 9:15, ®^'ančičl BREG AGRAR: Franka, Elena, Tanja in Erika Žerjal, Debenjak, * Slavec, Tavčar, Komar, Canziani, Pertot, Mauri. aicrral® zel0 Čeprav z okrnjeno postavo so Brežanke v prvih dveh setih z y ko s zrelo in skoraj mimogrede povedle z 2:0. Zataknilo se je v nadalje Jtri0 Br izgubile zbranost in zelo veliko grešile pri serviranju. Izenačenje nii P ^ žank, ki so v petem setu ponovno zaigrale, kot znajo in zasluženo zm =bejj n6*4 Srečanje je potekalo v nenavadnem vzdušju, za katerega s°.Poa. ^mač*11 rektni navijači gostujoče ekipe, ki so z neprimernimi ocenami zali in nekoliko negotovega sodnika. (JT) Košarka: od 20. do 26. junija Evropsko prvenstvo leta 1989 v Zagrebu MOncHEN — Kot je bilo sicer priča-,hVati. bo evropsko košarkarsko prven-2r °-let? v Zagrebu, in to od 20. do se JUn'la' Finalnega dela EP v Zagrebu b" udeležil osem reprezentanc. Sesta-nr/11 ?do dve skupini, v katerih bosta tki ™ s*cuPin SZ in Jugoslavija, finalis-, z C)I v Seulu. Prve tri uvrščene repre-tinct nce z FP si bodo zagotovile tudi ta t0P na SP v Argentini. Žreb reprezen-2a C k oReh skupinah bodo opravili v 9rebu 28. t. m. Nogomet: Avstralija anesljivo zmagala sr^FWCASTLE — V kvalifikacijskem st Canju za svetovno nogometno prven-vjs°'ki bo leta 1990 v Italiji, je Avstralija 5.1 °£° premgala reprezentanco Fidžija s Firi ■ °>' ^vstralija le s tem tudi izločila ‘z nadaljnjega tekmovanja ocean- ^S'rn izbral kandidate a tekmo s Ciprom tr3|FOGRAD — Jugoslovanski zvezni cij*?er J6 izbral nogometaše za kvalifika-v j srečanje proti Cipru, ki bo 11. t. m. vi,e°gradu. Izbrani nogometaši so: Ivko-vv ! Firol), Omerovič (Partizan), Stanoj-t,e (Vardar), Spasič (Partizan), Hadži-vi(?1V(^0uchax)K Jozič (Cesena), Stojko-(Par sC'sZtVe"da)' (Cannes), Sušič havt » Germam), Bazdarevic (Souc-2V i' Mihalovič (Dinamo), Savičevič (C. (p ~Ta), Jakovljevič (Sarajevo), Brnovič lzan), Jurič (C. zvezda). ^u9by; visok poraz Italije avs/^i — Na svoji evropski turneji je rai f • s^a reprezentanca v rugbyju vče-(0-fu lsj?k° premagala Italijo kar s 6:55 0yt )■ Premoč Avstralcev je bila več kot sena5' kar je bilo tudi pričakovati. Pre-v6[j ?? Pa, da so »azzurri« povsem nHnn-al1 tudi glede požrtvovalnosti. Nogomet: v italijanski A ligi Favoriti pred lahko nalogo V članski nogometni ekipi Primorja 150. tekma za D. Antonija Napoli in Sampdoria imata v današnjem 8. kolu italijanske nogometne A lige priložnost, da skoraj dokončno pokopljeta upe Fiorentine in Rome po visoki končni uvrstitvi (trenerja Lied-holma bi v tem primeru pri Romi skoraj zanesljivo odslovili), Milan pa, da si v domačem srečanju z Leccejem nekoliko opomore po drugem zaporednem porazu. Vodeči Inter bi se lahko v Pescari zadovoljil s točko, njegov primat na lestvici vsekakor ne bi smel biti ogrožen. DANAŠNJI SPORED: Cesena - Bologna, Como - Ascoli, Lazio - Atalanta, Milan - Lecce, Napoli - Fiorentina, Pescara - inter, Piša - Juventus, Samd-pria - Roma, Torino - Verona. Udinese v Licati Po domačem porazu z Barijem bo Udinese v današnjem 13. kolu B lige gostoval pri novincu Licati, ki se bori za obstanek v ligi. Videmčani si tokrat ne smejo privoščiti spodrsljaja, saj bi jih verjetno v tem primeru kdo od zasledovalcev dohitel na tretjem mestu. Vrh tega bo v Bariju spopad med vodilnima Barijem in Genoo, to se pravi, da imajo Videmčani ob ugodnem raz-peltu spet možnost, da se približajo vrhu. Doslej je obveljalo pravilo, da so Videmčani na gostovanjih pri šibkejših nasprotnikih dosegali točko. Trener Sonetti se še ni opredelil, kdo med Branco in Vagheggijem, bo igral v konici napada skupaj z de Vitisem. DANAŠNJI SPORED: Bari - Genoa, Brescia - Taranto, Catanzaro - Barlet-ta, Empoli - Cosenza, Licata - Udinese, Messina - Avellino, Padova - Cremo-nese, Parma - Monza, Piacenza - Ancona, Sambendettese - Reggina. Triestina mora zmagati Dve točki v zadnjih treh tekmah je skromni obračun Triesitne pred da- našnjim nastopom na Grezarju proti ekipi Venezia-Mestre. Ta je napredovala iz C-2 lige in štartala kot ena možnih presenečenj sezone, a je zdaj na predzadnjem mestu lestvice. Vodi jo nekdanji selektor »azzurrov« Giam-battista Fabbri, ki je po petih kolih nadomestil pristaša conske igre Ce-rentolo, a rezultati niso zaenkrat mnogo boljši. Proti nasprotniku, ki se bo predvi-odma samo branil, mora Triestina čim-prej doseči zadetek. Doslej so Tržačani doma predali le eno točko in to šibkemu Centeseju. V začetno postavo se bo verjento vrnil veteran de Falco, poškodovanega Buttija bo nadomestil mladi Pasgualini. Če bodo v napadu težave, bo zaigral tudi Trombetta, li-bero Tomasoni je padel v nemilost trenerja Lombardija in ga bo znova nadomestil Lenarduzzi. DANAŠNJI SPORED: Carrarese -Spezia, Centese - Lucchese, Vicenza -Derthona, Modena - Spal, Montevar-chi - Trento, Prato - Arezzo, Reggiana - Mantova, Virescit - Livorno, Triestina - Venezia Mestre. Jugoslovanski nogomet V anticipranih tekmah 15. kola 1. jugoslovanske nogometne zvezne lige so dosegli naslednja rezultata: Rad -Budučnost 3:1, Velež - Dinamo 4:3 po enajstmetrovkah (1:1 po regularnem delu). Danes bo na Kantridi na sporedu tudi »jadranski derbi« med Rijeko in Hajdukom, vodilna Vojvodina pa bo igrala v Zenici proti zadnjeuvršče-nemu Čeliku. DANAŠNJI SPORED: Crvena zvezda - Osijek, Čelik - Vojvodina, Spar-tak - Sarajevo, Radnički - Partizan, Želj ezničar - Napredak, Vardar - Slobo-da, Rijeka - Hajduk. Dario Antoni bo danes odigral 150 prvenstveno tekmo v članski ekipi Primorja. Dario, ki se je rodil 26. 3. 1966, že od mladih nog nastopa za proseški klub, pri kateremu je začel »brcati« žogo, najprej v ekipi cicibanov, nato pri začetnikih, naraščajnikih itd. V sezoni 81/82, ko je šele dopolnil 16 let, ga je trener Severino Kozina prvič vključil v člansko ekipo in sicer 28. 3. 82, ko je v tekmi 2. amaterske lige Primorje - Olimpia nadomestil Scipizzo. V tisti sezoni je Antoni igral pet tekem v članski ekipi. V naslednji sezoni, ko je vodstvo članske ekipe prevzel Milan Mikuš, je Dario v prvenstvu 2. lige odigral 28 od 30 prvenstvenih tekem in dosegel dva gola. Prvi zadetek v članski ekipi je dosegel 10. 10. 82 na srečanju med Primorjem in Opicino (2:1). V sezoni 83/84 je Dario odigral 27 tekem in dosegel dva gola, ekipa je s 16 točkami izpadla iz lige. Naslednjo sezono je v okviru 3. lige odigral 21 tekem in dosegel 5 golov. V sezoni 85/86, v kateri je Primorje pod vodstvom Milana Mikuša zmagalo v prvenstvu 3. AL, je Dario odigral 18 tekem in dosegel pet golov. V naslednji sezoni je Primorje napredovalo v 1. ligo in Antoni je zaradi vojaških obveznosti odigral le 16 tekem in dosegel 3 gole. Omeniti moramo, da je v prvi tekmi tistega prvenstva (S. Luigi-Primorje 2:1 - 28. 9. 86) odigral 100. prvenstveno tekmo med člani. V lanski sezoni je v 1. _AL odigral 28 tekem in dosegel 2 gola. Letos se je že v začetku sezone poškodoval. Prav zato se je moral odpovedati marsikateri tekmi. Danes pa bo le opravil 150. nastop. Če upoštevamo, da irfla Antoni le 22 let, ima velike možnosti, da v naslednjih sezonah preseže rekord Danila Štoke, ki je doslej odigral v članski ekipi Primorja 245 tekem. Ob lepem dosežku čestitamo Antoniju, z željo, da bi dosegel še mnogo športnih in življenjskih uspehov. (B. Rupel) DANES NEDELJA, 4. DECEMBRA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Imoli, Ul. Graziadei: Imola -Jadran MOŠKA D LIGA 17.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Miane DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Nabrežini: Sokol - Latte Carso; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Li-bertas A S predsednikom ŠZ Dom Čubejem ob prejemu Bloudkove nagrade več pozornosti vzgajanju najmlajših rodov 1 DRŽAVNI KADETI 9.30 v Dolini: Breg Adriatherm - Latte Carso; 11.00 v Nabrežini: Jadran Farco -Itala San Marco; 11.00 na Proseku: Kon-tovel Electronic Shop - Stefanel NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules B - Stefanel DEČKI Blo^kU petek so v Ptuju podelili naj *°ye nagrade in priznanja vsem in dru. nejšim športnikom, ekipam Pehe tv°m' ki so dosegli izjemne us-°dloč Ba mednarodnem nivoju ali so tne (j11.0 Pripomogli k razvijanju špor-tyi j„el?Vnosti. Med nagrajenimi druš-ŠnnL Bloudkovo plaketo prejelo tudi ri|k0 Z?° združenje Dom iz Gorice. Go-zhani Sportno združenje je prejelo privabi6 Za 25-letno nepretrgano delo-haivLda všPortnem polju, kjer je kot 'azšir' n,eise goriško mestno društvo tieneču ®Port preko dijakov tudi na športn- .Slovenijo in bilo most med ce in t? M drugimi sredinami Gori- Predhrinie Nove Gorice' kem mesecem so pri goriš- ga n «ruženju izvolili nov odbor, ki Prede ,v°dil Marko Čubej. Novemu šam ®dniku smo postavili nekaj vpra-borin* bi spoznali pomen in smotre S9a delovanja. Dom?« e Prlšlo do ustanovitve ŠZ Vdušplf je skupina športnih na-Združe Cev sklenila ustanoviti športno odboji/1''6, ^om: Istega leta je moška stVu j arska ekipa nastopila v prven-' et0 kasneje so krstni prvenstve- n Lf t* Miter ni nastop opravile tudi ženske. Leto kasneje so pri združenju ustanovili tudi sekcijo za namizni tenis in začeli nastopati v prvenstvih tako v moški kot v ženski konkurenci. Pet let kasneje smo bili priča prvim korakom košarkarske sekcije, leta 1977 pa smo začeli gojiti tudi ritmiko. Orodna telovadba je s polno paro pričela delovati tri sezone kasneje, ko se je vsa dejavnost Doma preselila v novo telovadni- co Kulturnega doma v Gorici. To je bil tudi trenutek, ko je športno delovanje našega združenja doseglo svoj višek. V naslednjih letih, ko je padec rojstev postal občutljivejši, se je tudi delovanje sekcij nekoliko skrčilo. Letos sodeluje v našem združenju nekaj čez 200 športnic in športnikov, ki se ukvarjajo z ritmiko, orodno telovadbo, žensko odbojko in moško košarko. Pred nekaj meseci smo pričeli tudi s karatejem in s tem ustanovili tudi novo sekcijo.« »Letos, kot že rečeno, slavite 25. obletnico nepretrganega delovanja. Okroglo obletnico je seveda treba tudi primerno proslaviti.« »Zavedamo se pomembnosti tega jubileja in smo zato priredili že vrsto športnih manifestacij. V teku letošnjega leta smo organizirali turnirja v ženski odbojki in moški košarki, v telovadnici Kulturnega doma pa smo imeli slavnostno telovadno akademijo. Pomislili smo tudi na rekreacijo naših športnikov, zato bomo v sredo, 7. decembra, priredili koncert slovenske glasbene skupine Agropop. Koncert bo v prostorih Kulturnega doma v Go- rici. Slovesnosti pa nameravamo zaključiti z osrednjo proslavo, ki jo bomo izvedli v tej sezoni. Na tej proslavi bomo predstavili tudi knjigo, ki jo je pripravil eden od motorčkov našega združenja, Vili Prinčič.« »Kakšni pa so izgledi za bodočnost?« »Čaka nas zahtevno delo, saj bomo v naslednjih letih vedno bolj občutili nenehen padec rojstev. Prav v tem smislu nameravamo osredotočiti večino razpoložljivih sil v športno vzgajanje najmlajših sil. Želeli bi ustvariti nekak športni vrtec, kjer bi se naši bodoči rodovi športno pravilno vzgajili. V prejšnjih letih se je namreč preveč delalo za specifične panoge in pozabljalo na tako imenovano splošno telovadbo, ki nudi vsem otrokom potrebno pripravo za nadaljnje športno uveljavitev v posameznih panogah. To bo nedvomno težko doseči, saj bo pri tem treba zainteresirati tudi starše. Prepričani pa smo, da bo naše združenje še naprej uspešno delovalo, saj je 25-let-no delo naših prednikov prevelika vrednost, da bi jo kar tako zapravili.« Pogovor zapisal: R. PAVŠIČ Trofeja Jadran v minibasketu Danes v Repnu prvo kolo kok//?8 bo. v repenski telovadnici 1. basketi rni9a Trofeje Jadran v mini-1977 ,n „,,za _ Minikošarkarje letnikov mlaješ. 9 3o. DANAŠNJI SPORED Bor. n B°ntovel - Polet; 10.45: Sokol SGT 12'00: Breg Don Bosco. Prost: PROPAGANDA Bob TURNIR SPITFIRE BORPrGGIBASKET 26:67 gan in v re9°ri' Colja 4, Jagodic, Jo- ri„ ' K-OVar. Sflnrin A T T*-*,-X o rAl- an 6 fovač' Sancin 4, Uršič 2, Ober-Tekm rC°n' Požar- °d vsor.8 6 bda Povsem enosmerna že Kras Trimac igra 8. 12. V 2. kolu rokometnega prvenstva C lige se bo Kras Trimac doma pomeril z ekipo Ouarto d'Altino. Tekma bi morala biti danes v Zgoniku, a je bila iz tehničnih razlogov prenesena na četrtek, 8. 12., ob 11. uri v tržaški športni palači. (Pjotr) FIAT UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 nadomestni deli za ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 768667 - 772002 ROSIZH Rag. BRUNO RAČUNALNIKI CANON, OLIVETTI, CASIO Pisalni stroji tudi s slovensko ta sta turo TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel. 768059 Vsen^ - r-uvacm enosmerna ze la tekrr,QZaiCet*Sa' saJ se je prva četrti-24:2 v k ■ končala z delnim izidom rali nam ,1St nasProtnikov. Naši so ig-UsPeloJv°h V,tretii četrtini, ko jim je Tikovih 11 točk proti 10 nasprot-k°hvaln nu Borovih vrstah je vreden ale Oberdan. (U. A.) minibasket t>0L£TRNlR ZINI-ROSENWASSER . pOLETSnT 27:105 Ss 4 ,n. pranc° 8 (0:2), Taučer 4, Pe- v 6rinani in),,oS,s gala nekdanjo turško provinco Vilajet, v kateri so bi poleg Sirije še Palestina, sedanja Jordanija in Libanon. V Libanonu so Sirci na dobri poti, saj so v bistvu razo lili to nesrečno državo na dva dela; v severnem gospoduj Sirija, v južnem pa Izrael, tako da bi jim ustanovitev pa*e tinske države samo prekrižala račune. ^ Navsezadnje se je sirski predsednik Asad v vseh te letih pošteno potrudil, da bi likvidiral Arafatovo PLO, saj J. prav on prvi vnesel razdor v palestinske vrste z raznini Habaši, Havatmehi in podobnimi prosirskimi palestinskim voditelji. Ko mu to v celoti ni uspelo, je s kanonada skušal fizično likvidirati PLO v Bejrutu in s tem dokonča kar so z invazijo Libanona začeli Izraelci. _ Prav Asadov napad na Arafatovo PLO je Palestince^ odprl oči. Po dolgih letih so končno spoznali, da so bili nebogljeno orodje v rokah državnih interesov raznih ara skih držav, ki jim je bilo malo mar za usodo Palestine , Sklep jordanskega kralja Huseina, da se odpove Cisjorda ji, je sodu izbil dno, tako da so se Palestinci sprijazni stvarnostjo in se sedaj zavzemajo za ustanovitev lastne žave, ne da bi zanikali obstoja Izraela. Ob robu tržaškega zasedanja o delovanju kinotek dežel Alpe-Jadran Za kinotečno dejavnost brez meja TRST — Delovna skupnost Alpe-Jadran se trudi, da bi se otresla romantičnonostalgičnega pečata »Mittelevrope«, ki ne zadošča potrebam mlade in »delavne« organizacije. Prav zaradi tega je treba primerno poudariti in zabeležiti nove korake, ki so jih dežele in okraji skupnosti Alpe-Jad-ran napravili na najrazličnejših področjih. Tokrat je na vrsti kultura in točneje soočanje kinematografij, ki so nastale in se razvijajo od Lombardije do jugoslovanskih republik Slovenije in Hrvaške. Trst se je že pred leti kandidiral kot mesto, v katerem bi bilo to soočanje mogoče, in zemljepisno najbolj primerno. Dežela Furlanija-Julijska krajna je na področju kinemtografije sicer najmanj aktivna, ker se ne mora ponašati z rednim filmskim ustvarjenjem, saj ne premore munchenskih študijev ali zagrebških filmskih šol, vendar je prav zaradi tega središče, v katerem bi se lahko utrdili kritična in študijska dejavnost. Bodoči tržaški festival kinemtografij Alpe-Jadran lahko že računa na podporo Slovenije, ki bo s prihodnjim letom prevzela vodstvo kulturnega resorja v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadran, filmsko srečanje pa bi moralo sloneti na čimširšem mednarodnem sodelovanju, na redni izmenjavi izkušenj in na poznavanje skupnega kulturnega bogastva. Pri tem nas že spet ne sme zavesti pojem Mittelevrope, saj ne gre za enotno filmsko bogastvo, pač pa za kaleidoskop najrazličnejših izkušenj, od socializma do kapitalizma, ki so sestavni del zgodovine narodov na območju od Donave do Jadrana. Tudi filmska zgodovina je torej način zbliževanja med deželami Alpe-Jadran in je bila zato.povsem dosledna izbira tržaškega kinokluba La Cappella Underground, ki je priredil dvodnevno zasedanje o delovanju filmskih arhivov, kjer (bolj ali manj dobro) hranijo drobce »naše« zgodovine. Prvi dan mednarodnega srečanja, ki so se ga udeležili zastopniki kinotek in filmskih arhivov dežel Alpe-Jadran, je pokazal, kako pisano je pojmovanje filmskega bogastva v deželah delovne skupnosti. V Budimpešti so na primer ustanovili kinoteko leta 1957, ustanova pa hrani 7.000 celovečernih filmov in 14.000 tisoč kratkih oz. dokumentarnih del. Predstavnica kinoteke Judith Pinter je prisotnim kolegom obrazložila, kako deluje ustanova, vendar je morala poudariti težave, ki jih imajo pri hranjevanju filmskih del, pri presnemavanju vnetljive metraže na ne vnetij iv filmski trak, še prej pa pri iskanju kinotečnega materiala. Pinterino pričevanje je odprlo niz posegov, ki so se vrteli okrog iste osi. Naj si bodo ASAC (Zgodovinski arhiv filmske umetnosti), ki deluje v sklopu beneškega Bienala, ali kinoteki Hrvaške in Slovenije, težave, s katerimi se morajo soočati filmski arhivi, ostajajo presenetljivo enake. Zastopnik ASAC Gioacchino Bonardo je jasno in glasno povedal, da je beneški arhiv odvisen od dobrosrčnih producentov, ki mu »posojajo« za nedoločen čas svoje filme, na teh postavkah - in brez primernega finansiranja - pa ni mogoče graditi prave kinotečne dejavnosti. Pri tem moramo biti pozorni, da je dejavnost kinotek dokaj raznolika in se ne omejuje izključno na hranjevanje »arhivskega« materiala. Naj navedem primer Madžarske, kjer bi že morali restavrirati Mefista Istvana Szaboja. Film je še rosno mlad, zaradi ogromnega uspeha pa so iz enega samega negativa presneli preko sto pozitivnih kopij. Rezultat tolikšne vneme je neuporaben negativ, ki je bil... unikat. Takih in drugačnih primerov je bilo včeraj navedenih nič koliko, vendar je bilo vsem prisotnim jasno, da velja misel slovenskega gosta Silvana Furlana: »Najbližja pot k sosedu je pot skozi zgodovino, torej skozi spoznavanje zgodovine, torej tudi pot skozi filmsko zgodovino.« V Trstu je torej včeraj padla prva klapa (da se ne oddaljimo preveč od filmskega sveta) bodočega sodelovanja med kinotekami dežel Alpe-Jadran. Od najmlajše ustanove, Hrvaške kinoteke, ki jo je predstavil Vjekoslav Majcen, mimo luksuznih avstrijskih in nemških arhivov ter neobstoječih ali težko dostopnih italjanskih kinotek, vsi so se strinjali z zahtevo, naj se čimprej ustanovi posebno delovno skupino. Rečeno storjeno, od včeraj imajo kinoteke dežel Alpe-Jadran svojo listino, ki bo najbrž pripomogla k temu, da bodo tako Avstrijci kot Milančani gledali nove bavarske filme (na sliki Adlonov Bagdad Kale) ali primerno restavriran film, ki ga je Tržačan Spina posnel na Hrvaškem in to z enako lahkoto, kot bi si v knjižnici izposodili knjigo, (ef) p>fO ELPRO s.r.l. UVOZ - IZVOZ 34010 Zgonik (Trst) - Devinščina 21 Tel. (040) 225477 - 225035 - Telex 461224 iccene Krznarstvo # ie loexti Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST Ul. delle Torri 2 Tel. 040/64703 ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA lastnik PRSTANI Z DRAGULJI DIAMANTI Z GARANTNIM LISTOM TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. /72770 La Combustibik TRST - Domjo 38 Telefon: 820331 - 810252 • PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE • KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5 S PETROLEJ ZA OGREVANJE • MOTORNA OLJA • KOVINSKI REZERVOARJI • DIESEL GORIVA : ^nZeAvKastepremoGa • BRIKETI