Rnsko-japonska vojna, Vellka neareča Baaov. Kakor bliak je prešiaila ve3 avet preiekii teden novica z bojižča: 0 k I o p n i c a »Peterpavlovsk« je zadela dne 13. t. m. na mino, ki se jerazpočila in pognala vpar aekundah oklopnico v zrak. Poveljnik admiral Makarov je utonil s častniki ia moatvom oklopnice, veliki knez Ciril je težko ranien. — Sledžle so potem brsojavka za brzojavko, ki so pojasnjevale veliko uesrečo, a popolnoma jasao vse Se aedaj ui, kakor bomo izprevideli iz poročil. Pomaiti pa moramo pred vsem, da ni bila to zmaga Japoncev, ampak nearečen slučaj. Smrti Makarova ni povzročila sovražnikova roka, ni ga premagal sovražaik, marveč postal je žrtev osodepoine kataatrofe, ki je zadela oklopnico »Petropavlovak«, na kateri je plul aasproti aovražniku. Do te nesreče pa je prislo tako: Japonei so pripluli z nekoliko ladjami pred Port Artur in začeii streljati na ruako inornarico. Spoprijele ao se ruske torpedovke z japonskimi in v tem boju se je potopila rusks tcrpedovka »BezstraSni«. Zvest svoji hrabrosti in predrznosti, odpluti s svojim brodovjem iz luke, kadar zagleda aovražnika, je tudi to pot odplul Makarov iz luke takoj, ko je zagledal prve japonske ladje. Dofiim je pa japonaki admiral T o g o doslej priSel pred Port Artur le s 14 ali 16 ladjami, je to pot priplul s 30 ladjami. Makarov je uvide!, da bi bila pomoraka bitka proti toliki premoči brezupca, ter je obrnil svoje ladje. Hotel je vse avoje ladje zbrati pri »zlati gori« in z vso silo braniti vhod v luko. Kaj pa je bil vzrok tej nesreči, se nataačno ne more dognati. Nekatera poročila pravijo, da je »Peterpavlovak« naletel na podmorsko mino, druga pa, da je bil torpediraa od japonakcga razdiralca torped. Torpedo je »Petropavlovaku« razdrl velik del oklepa. Drugi torpedo je prodrlv prostor za streljivo, nskar se je dogodila stradna ekaplozicija. Razbiti kosi ladje so zleteli 100 metrov kvišku, viaok ognjen steber ae je dvignil proti nebu. Makarov innjegov Stab so bili, kako r p o r očajo reSeni mornarii, na kosce raztrgani. Od Makarova so naSli nekaj ur pozneje eno roko. Nad 500 ruakih ni-jrnarjev je na8lo smrt v mrzl<h vaKovib. Da 30 japonski torpedi krepko deiovali, potrjuje tudi ruska brzojavaa ageacija, ki pravi, da je bila istofiasnovaredini poSkodovaaa ruakaoklopnica »Pobjeda«, ki pa je lahko 3e odplula t luko. Japoncem je dobro služila jutraBja megla. Nato se je japcmsko brodovje razdelilo zopet v dva dela ter odplulo. Popoloo uničenje ruskega portarturskega brodovja se Japoncem še ni posrečilo in morda se |im to tudi ne poareči. Japonei hočejo v prvi vrsti le toliko oslabiti ru3ko brodovje, da ne bo mcglo zavirati Djihovih izkrcavanj ter bo primorano ostati v luki. Sedaj imajo Ruai v Port Arturju še tri velike oklopnice, tri križarice in nekaj torpedovk in rušilce torpedov, Japoači pa imajo baje še vedoo 7 oklopaic, 6 križaric itd. Dokler ne pridejo ruake bojne ladje iz Evrope, bodo pač Japcnci razkazovali ondi aa morju svojo o3abnost. Če je res, da so Japcnci okolu izhoda port- arturske luke položili nove straSne roine, si tudi itak oslabljeno ruiko portarturSko brodovje ne bo upalu iz luke, dokler ruski potapljavci ne preiSčejo morja pri izhodu in v bhžini. Velika kneza Clril ln Borla. Veliki knez Ciril je labko raajen. Vesti, da bi bil težko raajea, nšso reanične. Kakor priposeduje veliki knez Giril, je padel v trenotku ekaplozije na levo stran poveljniškega mostiča, nakar ae je spustil po rokah na krov, odkoder so ga odpluli valovi. Nato je priSel globoko t vodo, a z lastnim naporom je priSel zopet na površje, kjer je zagrabil za po valovih ploveco varnostno p-raikovo streSico, na kateri se je obdržal 10 minut. Nato ga je sprejela na svoj krov torpedovka »B3z3uamij«. — Veliki knez Ciril Vladimirovič je skupno s svojim bratoca Boriaom nekaj dnž po Makarovem odhodu cdpotoval v vzhodno Azijo. Kot mornariski časlnik je bil pridsljen ruskemu brodovju, njegov brat Boris pa je bil pri armadi na suheai. Velika kneza Ciril in Boris sta carjeva bratraDca in sinova mlaj3ega brata carja Aleksandra III. Hakarov. Vse angleSko in amer55ko časopiaje je polno hvale o Makarovu. Časopiaje ga slavi kot enega prvrh mornariskih strokovnjakov svets. Makarov je bil na AagleSketn, ko se Se oBdi po njegovih navodilih gradil ruSilec ledu »Jermak«. Makarova dela o brezžičnem brzojavljenju in drugih strokah, ki spadajo v delokrog morna.?ioe, so svetovno pripoznaBa. Ako bj Rusija isgubila polovico svojega bro~ dovja, bi zanjo to ne bil tako hud udarec, kakor smrt adtnirala Makarova. Nemški cesar je brzojavil ruskemu earja: »Nemčija žaluje nad isgubo Makarova. Ta izguba je izguba za vso mornarico sveta.« ' Soproga Makarova. Soproga Makarova je sa dan uaode obedovala pri neki prij&teljici, ko }e nenadoma vstopil zasopel aiuga, ki ni vedel za navzočnost Makarove goape ter zaklica!: »Po meatu ae 8iri veat, da je anmiral Makarov z mnogimi častniki utonil!« PreatraSena soprcga je tekfonirala na vojno miniatrstvo, kjer so jo pa tolažili, da se vest 3e ne potrjuje. Pozneje je dobila aa carjevo povelje na primeren način obvcatilo o smrti svojega moža. Car je s posebnim vlakom poslal k njej svojega adjutania. — Makarov zapušča poleg vdove 17l6tno hčer in mladoletnega sina. Petrograd žalnje. V mornariški cerkvi se ie vrSila slovesna ma8a zadužnica za žrtve na »Peterpavlov- akem«. Več tisoč ljudij je prisoatvovalo oerkveaemu opravilu. Car je prišel s carico in pregtoloBasledaikom. Car je bil zelo giajea. Carico-vdovo }e nesreča tako pretresla, da ni mogla priti. Ko je prišla v cerkev od žalosti potrta »oproga Makarova, ni bilo suho nobeno oko. Car )e pristopil k Bjej ter tolažil bjo in navzočo nieno bčerko a srčnimi besedami. Ko so pa zadoaeli po cerkvi slovesni korali, Makarova soproga ni mogla več premagati bolesti. Giasao ihteč se je zgrudila na tla. Trajalo \e precej čaaa, da so jo nekolikc utobžili. Po službi bcžji ja car njo in njeno rodbino spremljal k vozu, ki je čakal pred C3rkvijo. Naalednik Makarova. Za naslednika Makarovega je imenovan podadmiral Skrydlov, bivSi poveljnik ruake črnomorske eakadre. Italijaaski admiral Bettoio, ki je osebno poznai ponesrečenega Makarova in pozna osebao tudi njegovega naalednika Skrydlova, pravi v nekem italijanakem listu, da |e bil pok. Makarov vojak prve vrate ter stal na vrhuncu vede o modernem vojevanju na uioriu ter da je bilo pridakovati od njega, da bi izvrSil take čine, nad katerimi bi ae čudil ves svet. OmeajeBi ital. admiral pa pristavlja, da je Skrydlov, katerega pozna cd fasa, ko sta bila skupaj pri Kreti, mož, ki bode gotovo izvrSil to, kar je nameraval Makarov. Oaml napad na Fort Artnr. Dne ib. t. m. zjutraj cd 8. do 12. je 14 japonskih ladij od LiautieSana bombardiralo trdajavo in mesto Port A r t u r. Oddale ao 185 strelov. Ruska mornarica je odgovarjala. Tudi baterije v trdnjavi so odgovarjaie sovražnemu ognju. Pet ruskih vojakov je ubitih. Na morju niraajo rafljencev in nobenih poSkodb. Na suhem je bilo ubitih 7 Kitajcev, 3 ranjeni. Sumi se, da so Japonci nadaljevali izkrcavanja in da so krili izkrcavanja z bombardiraojem Port Arturja. Bnaka zmaga. Brcdovje admirala Togo ie prevažalo aekoliko prevozaih ladij zahodno od izlžva reke Jalu, kjer so se japonske čete izkroale, ne da bi zapazile, da so Rusi v zasedi. K o j e bilo 12.000 mož japonskih čet izkrcanib, napadli so |ib Rusi ter jib pognali aazaj k ladjam. Japonci imajo velike izgube mej moStvom. Pozabili so tudi mncgo topcv. Ponoaen ruskl glaa. Neki ru^ki list piSe tako: »Mi smo močni, kakor aismo bili 3e nikdar! Zapomnite si in zapomni naj si ves svet: danadaja Ruaija ni več tista Rusija, iz čaaov pri Sevcatopolu! V tem razdobju, od leta 1856 sem, ae je Rusija mogočno razvua: politiško in goapodarsko! Zato je tudi ruaki narod od carja samega pa do zadnjega mužika (kmetiča) trdno uverjen o zrnagi Rusija v sedanji vojiri. Ob enem ae pa nikdo ne odteza spoznanju, da bo ta vojna dolgo trajala in bo zahtevala velikanskih žrtev. Ali v tem je razlika iued naSim in jsponskim položajem: vse te žrtve ne bcdo izgubljene za gospodarsko življeaje naše države. Deaar oaLaae doma, tudi če ga trosimo v Mandžuriji! Mi smo pripravljeai na skrajae žrtve Zoameaite besede je izrekla odlična oseba: Še v tem letu bo na bojiSču pcl mi 1 jofla bojevnikov, a potem narasie njihovo Stevilo tudi na milijonlMi gledamo 8 popolnim zaupanjem v bodočnost« NekaJ nadaljnlh poročll. Port Artur, 16. aprila. Dopisaik ruske brzojavne agenture poroča: Danes ob 6. uri zjutraj se je prikazala aa obzorju mala sovražna morndrica, ki se je pa hitro umaknila. Ob 10. uri so prisle zopet na vidik sovražne dalje, skupno 23, ter so se razdelile v dve skupini. Prva je odplula proti Liaočanu, kier je obatreljavala obrežje in Tigeraki polotok; druga 8e je pa uvrstila nasproti priatanom ter obstreljavala Zlato goro ter ostale batelijo. Streljanje je trajalo do 1. ure popoldne. Na8e ladje so odgovarjale z neposrednim streljanjem. Dobro namerjen strel je poSkodovaljaponsko križarko. Po drugih poročilih sta bili poSkodovani celo d v e j a p o b a k i ladji. Na utrdbab in v mestu ni bi)o nikake Skcde. Nekoliko Kitajcev je bilo ubitih, dva Kitajca in dva Ruaa pa raBjena. Petrograd, 17. aprila. Iz Harbina se porofia, da so Ruai vjali zopet dva japonska čaatnika generelaega štaba v bližini železnice. Oba sta bila preoblecena v tibetanska duhovnika ter ata skušala uiti. V Djuoem torišču so aaSli 30 kg smodnika, tri zabojčke zažigainega motvoza, dinamita in priprave, s katerimi bi razdrla železaiško progo. Bržkone sta nameravala razatreliti most čez reko Nonni. Oba vjetnika sta hladnokrvDO priznala, da sta hotela razdreti železaisko progo. S6ul. Dne 14. apr. je vzbruhnil v Kaneji paviljoau cesarske palače v Soulu požar, ki ga je skoro popolnoma vničil. Cesar se je preselil v pofilopie caaarske knjižniee. Ogenj je nastal v »ondoru«, v neki peči, katero so popravijali. Dalje ae Se poroča: Ker je cesaraka palača pcSkodovana, je vprašaaje, kje bo stanoval dvor. Sicer je v Soulu Se ena ceaaraka palača, toda cesar ae noče tam naaeliti, ker uieai, da tam straži dub od japonskih vojakov umorjene ces a r i c e. Valed spomica na ta umor korejake cesarice sc ie pričelo zopet nevarno gibaBje proti Japoncem.