/Primrs'^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA ' J500 LIR 19. JULIJA 1997 Koje realizem gluh za vrednote Vojmir Tavčar Po italijanskih poslancih se je je včeraj odločil za poseg tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je poslal osebno pismo guvernerju Virginie Georgeju Allenu in se je zavzel za pomilostitev Josepha 0’Della. Scalfarovo pismo je eden od pomembnih členov v verigi zavzemanj za usodo zapornika, ki mu niso jasno dokazali krivde. Pred Scalfarom je proti usmrtitvi jetnika dvignil svoj glas tudi papež Janez Pavel n. Italija se je v bitki za življenje Josepha 0’Della angažirala v Se večji meri kot za druge jetnike, ki so bili usmrčeni v Združenih državah Amerike. Dejstvo, da mu krivda ni bila jasno dokazana in da guverner ni dovolil novih izvidov, ki bi - tako trdijo branilci - lahko dokazali 0’Dellovo nedolžnost, so ganili Italijane, ki so na sploh zelo občutljivi na to, kako v vodilni zahodni državi obravnavajo človekove pravice. Doslej so vsi pozivi naleteli pri guvernerju Georgeju Allenu na gluha uSe-sa. Italijanskim poslancem je celo dokaj osorno sporocd, da je prezasedan, da bi jih lahko sprejel. Kriminologi so s poglobljenimi raziskavami že večkrat ugotovih, da smrtna kazen ni učinkovito orožje v boju proti kriminalu. Dejstvo, da tvega glavo, v primeru, da mu policija pride na sled, ni nobenega kriminalca odvrnila od zločina. To verjetno dobro ve tudi guverner Viginie, Čeprav noče sploh prisluhniti vsem tistim, ki so dvignili svoj glas proti eksekucijam. Vprašanje je izrazito politično. George Allen mora prihodnje leto na Volitve in morebitno popuščanje v primeru O’-Dell bi mu nedvomno škodilo. Toda guverner Virginie v ZDA ni izjema. Med vidnejšimi ameriški politiki ni veliko takih, ki bi si ob problemu smrtne kazni upali proti javnemu mnenju, kijev veliki večini naklonjeno ohranitvi te kazni po načelu »zob za zob, oko za oko«. Tudi predsednik Bill Clinton, ki se je v mladosti uprl posegu v Vietnamu, si ne upa oporekati večini, pa čeprav nima veC problemov z volilno kampanjo. Politični realizem tudi v tem primeru prevladuje nad naceb in vrednotami, pa naj bodo Se tako univerzalne. Zato je George Allen gluh, zato je O’ Del-lova usoda iz dneva v dan na tanjši nitki. STRASBOURG / VČERAJŠNJI SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA Tudi slovenska manjšina v evropskih programih za šolstvo in mladino Programe Leonardo, Socrates in Youth forEurope bodo odprli tudi pridruženim članicam in vanje vključili njihove jezike, parlament pa je to določilo »razširil« tudi na manjšine PISMO DRNOVŠKU Prodi potrdil sodelovanje LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je prejel pismo italijanskega premiera Romana Prodija, v katerem je ta pojasnil stališča italijanske vlade po odločitvi nedavnega vrha zveze NATO v Madridu. Premier Prodi je v svojem pismu trdno zagotovil, da bo Italija nadaljevala s trajno in aktivno podporo slovenski kandidaturi za vstop v zvezo Nato v drugem koru širitve. Ob tem je poudaril, da polnopravno Članstvo Slovenije v zvezi Nato tudi v prihodnje predstavlja nujnost. V pričakovanju vključitve Slovenije v zvezo Nato v letu 1999 je po mnenju italijanskega premiera potrebno, da Slovenija in Italija Se naprej vzdržujeta prijateljske dvostranske odnose in tesno sodelovanje. STRASBOURG - Slovenska manjšina v Italiji je prvič omenjena v nekem uradnem stališču evropskega parlamenta. To se je zgodilo vCeraj, ko je parlament obravnaval obvezno mnenje o predlogu evropske komisije v zvezi z razširitvijo nekaterih evropskih programov na pridružene Članice. Gre za programe Leonardo, Socrates in Youth for Europe, ki zadevajo izobraževanje in mladinske organizacije. V pričakovanju širitve EU je komisija predlagala, da bi omogočili dostop do teh programov tudi organizacijam iz pridruženih članic: že letos naj bi prišle v poštev Češka, Madžarska in Romunija, prihodnje leto pa druge države, med katerimi Slovenija. To pomeni, da bo komisija priznala za svoje programe tudi jezike, ki niso uradni jeziki EU. O tem predlogu so zahtevali mnenje evropskega parlamenta, ki je včeraj skoraj soglasno predlog izpopolnil tako, da je med utemeljitve za priznanje »neuradnih« jezikov vključil trditev, da gre »v nekaterih primerih za jezike, M so priznani manjšinski jeziki v državah EU, kot na primer slovenščina na Koroškem, na Štajerskem in v Italiji.« Besedilo, ki ga je predlagal avstrijski socialdemokratski poslanec Ettl, je še zlasti pomembno, ker izrecno omenja štajerske Slovence, ki jih oblasti na Štajerskem nočejo priznati, pomemben pa je tudi za manjšino na Koroškem in v Italiji, ker »pojasnjuje«, da za programe v slovenskem jeziku ne bodo imele dostopa do sredstev samo organizacije iz Slovenije, ampak tudi one iz zamejstva. RIM / KARTEL SVOBOŠČIN ISCE PROTIKANDIDATA Di Pietro je razburkal politične vode V Oljki se razburjenje še ni pomirilo - V Brescii zaslišali Francesca Pacinija Baftaglio RIM - Po ostrem napadu prejšnjih dni je Kartel svoboščin zaCel iskati protikandidata, ki se bo z Antoniom Di Pietrom pomeril na nadomestnih volitvah v senatnem okrožju Fhence 3. Mnenja so deljena, desnica pa vsekakor išCe takega kandidata, ki bi zmanjšal politični pomen zelo verjetne Di Pietrove vlade. Tudi v Oljki so vode še razburkane zaradi kandidature bivšega sodnika. Zato so D’Alemovi sodelavci skušali pomiriti vse z zagotovilom, da se bodo posvetovali s krajevnimi dejavniki. Prepričani pa so, da bo Di Pietrovo ime prevladalo in bo edini kandidat Oljke. Na 2. strani Volitve v Trstu so veljavne TRST - Strah marsikoga, da bi morali ponoviti nedavne občinske volitve v Trstu, je bil odveC: deželno upravno sodišče je zavrnilo priziv Gracca Muritija, ki je trdil, da niso bile regularne. Muriti, ki je na zadnjih volitvah v Občini Repentabor zastopal listo kandidatov hrvaškega jezika (prejela je dva glasova), in je vpisan v hrvaško stranko Hdz predsednika Franja Tudjmana (vsaj tako je sam trdil), je zahteval ponovitev tržaških volitev, Ceš da sta dve listi na nepravilen način zbirali podpise v podporo svojim kandidatom. Podpise bi po zakonu morali overoviti »fukcionarji«, torej uslužbenci, ki imajo vsaj 8. stopnjo, kar naj bi se v našem primeru ni zgodilo. Upravno sodišče Muritijevega stališča ni osvojilo. Na 5. strani SSk za »etnično« mesto v svetu FJk TRST - Na včerajšnji novinarski konferenci je SSk ponovila svoja stališča o zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu FJk. Prisotnost slovenskega, »etničnega« predstavnika je treba zagotoviti v okviru sprememb deželnega statuta, o katerih bo predvidoma v kratkem razpravljal senat. Na 3. strani INTERNET / ZARADI OKVARE NA GLAVNEM RAČUNALNIKU Klavrno mrknil računalniški poštar Izvedence pa sedaj skrbi, kaj se bo zgodilo ob prehodu v novo tisočletje LONDON - Internet je v Četrtek mrknil s strahotnimi posledicami za vse, ki se za stike s svetom poslužujejo vedno bolj babilonske računalniške avtoceste. Pošiljatelju se je vrnilo, ali pa se je izgubilo v računalniškem omrežju na desetine milijonov elektronskih pisem od ljubezenskih in poslovnih do votlih besedičenj. Po trditvah enega od odgovornih za Internet pri britanskem Telecom u je to prva tovrsna okvara od leta 1988, ko pa Internet ni imel sedanjih razsežnosti in ni bil množični pojav. Posledice so bile dobesedno dramatične za vse tiste družbe, ki se poslužujejo prav elektronske poste za svoje poslovanje. Kar petinsedemdeset odstotkov fajlov, ki so jih po modemu poslali po slavni računalniški mreži, ki jo je v Šestdesetih letih ustanovil Pentagon, ni doseglo naslovnikov. Za zaplet naj bi bilo krivih trinajst računalnikov, ki so nepričakovano »ponoreli«. Teh trinajst računalnikov, ki kot »checkpointi« računalniških ranžirnih postaj služijo za naslovljenje in razdelitev pisem v digitalnih bitih, je kot kaže odpovedalo, ker so v petek dopoldne prejeli nerazumljive ukaze od glavnega računalnika (master Computer) v Virginiji. Izvedenci so najprej sumili, da je okvara rezultat sabotaže v tako imenovani vojni za naslove na Internetu. Nash so celo krivca, in sicer ameriško združenje Intemic, ki se bori proti »monopolu na Inter- netu«. Kot je na prvi strani zapisal včerajšnji Times, pa je elektronskemu mrku botroval virginijski superračunalnik. Neglede na dejanske vzroke pa je Četrtkova okvara razgalila vso krhkost in ranljivost novih računalniških tehnologij. Internetu skoraj vsak dan grozijo podobni mrki, ker ima že več kot 50 milijonov uporabnikov, tako da se ob konicah strahotno upočasni. RaCunlniški izvedenci proučujejo ta problem, trenutno pa se nahajajo pred Se bolj kočljivim vprašanjem, kako ob polnoči 31. decembra 1999 preprečiti eksplozijo tako imenovane »millennium bomb«, ko bodo zastareli računalniški ponoreli, ker niso bili programirani za prehod v novo tisočletje. Slovenija podpisala listino o manjšinah STRASBOURG - Tudi Slovenija je v prejšnjih dneh podpisala Evropsko listino o deželnih in manjšinskih držav, ki jo je Svet Evrope odobril leta 1992. Listino je tako podpisalo že 17 držav Članic Sveta Evrope, med katerimi pa ni Italije; predstavnik italijanske vlade je pred kratkim v parlamentu pojasnil, da bo Italija pristopila k listini po odobritvi okvirnega zakona o manjšinah, o katerem teCe razprava v poslanski zbornici. Evropsko listino so doslej ratificirale samo štiri države (Finska, Madžarska, Nizozemska in Norveška), v veljavo pa bo stopila, ko jo bo ratificiralo 5 držav. Danes v Primorskem dnevniku Enakost med javno in zasebno šolo Vlada je včeraj odobrila zakonski osnutek o enakosti med javnim in zasebnim šolstvom, o katerem bo moral sedaj razpravljati še parlament. Stran 2 Oborožen rop v Trstu Štiri ah pet oboroženih roparjev je včeraj popoldne v davčni izterjevalnici CRT v eni osrednjih ulic v Trstu zapriseženim paznikom odneslo 50 milijonov Ih. Stran 5 Delegacija SGZ na Pokrajini V okviru stikov s stanovskimi organizacijami je predsednik Goriške pokrajine Brandolin sprejel delegacijo SGZ Stran 8 na vseh artiklih sezone pomlad-poletje ’97 vse za bazen, trekking, potovanja, kampiranje, morje, gore, jame, telovadbo BAZOVICA, ul. Kosovel 19, tel. 040/226913 DR. CESTA 202, Center Lanza, tel. 2528005 ČEDAD 19. - 27. JULIJA 4) Sodelujejo skupine iz AVSTRIJE BOSNE-HERCEGOVINE ČEŠKE HRVAŠKE-ITALIJE MAKEDONIJE- POLJSKE SLOVAŠKE-SLOVENIJE MADŽARSKE LUTKE VNEDIŠKIH DOLINAH OD 16. DO 27. JULIJA Za informacije: tel. 0432.701198 www.abelettronica.it/mittelfest NOVICE RIM / PO Dl PIETROVI KANDIDATURI RIM / ZAKONSKI OSNUTEK Za smrtonosno metanje kamenja stroge kazni TORTONA (Alessandria) - Tožilec Aldo Čuva je vCeraj vložil zahtevo za uvedbo kazenske obravnave proti desetim vpletenim v metanje kamenja z viadukta pri Tortono in za obtožence predlagal visoke zaporne kazni. Po tožilčevem prepričanju je treba obtožencem soditi zaradi sodelovanja pri premišljenem umoru in poskusa umorov, zaradi katerih bi lahko obtožencem, še zlasti, Ce bi jim prišteti še kakšno bremenilno okohščino, dosoditi celo dosmrtno jeCo. Zaradi nesmiselnega početja ene ali več oseb je bila 27. decembra lani ob življenje Maria Letizia Berdini. V dolgi obtožnici Čuva zahteva uvedbo sodnega postopka proti štirim bratom Furlan (Francu, Gabrielleju, Paolu in Sandru), njihovemu bratrancu Paolu Bertoccu, Francescu Laurii, Gianniju Mostaroneju, Robertu Siringu, Loredani Vezzaro in Claudiu Montagneru. V dokumentu zagovarja izsledke preiskave in trdi, da je skupina odvrgla sedem kamnov, od katerih jih je pet zadelo avtomobil, v katerem se je peljala Berdinijeva. Palermo: pokrajinski odbornik naj bi bil povezan z mafijo PALERMO - Pod obtožbo »zunanjega« sodelovanja z mafijo so včeraj aretirati pokrajinskega odbornika za turizem in šport Liboria Potizzija, ki je bil pred leti tudi predsednik nogometnega kluba Palermo Calcio. V odbor je Potizzija kot tehnika imenoval predsednik Pokrajine Pietro Puccio (DSL), ki ga je takoj po arestu razrešil dolžnosti. Potizzija so aretirali na osnovi pričevanj nekaterih sodelavcev sodnikov, M so izjaviti, da so se v prostorih njegovega podjetja skrivaj sestajati predstavniki krajevne mafije. Umor Gucci: bivša žena ostaja v zaporu MILAN - Sodnik za predhodne preiskave Maurizio Grigo je odredil, da bo Patrizia Reggiani še naprej v zaporu, ker z zdravstvenega vidika ni utemeljenih razlogov, da bi jo premestiti v bolnišnico. Patrizio Reggiani, ločeno ženo Maurizia Guccija, so zaprti pod obtožbo, da je naročila umor svojega bivšega moža. V zaporu ostaja tudi eden od dveh najetih morilcev. Kartel svoboščin išče protikandidata V Oljki napetost še ni popustila - V Brescii včeraj zaslišali Francesca Pacinija Battaglio Vlada: enakost med javno in zasebno šolo Ciampi: »Država nima sredstev za zasebne šole« RIM - Odločitev Antonia Di Pietra, da bo na nadomestnih volitvah v senatnem okrožju Firence 3 kandidiral za Oljko, je bila tudi včeraj glavna tema politične debate v Italiji. Bivši sodnik je s svojo odločitvijo izzval precejšnje napetosti na italijanski politični sceni. Razhudil je opozicijski Kartel svoboščin, saj je Oljka z Di Pietrom pridobila zelo priljubljeno osebnost, razburkal pa je tudi vode v vladnem zavezništvu, v katerem nekatere komponente dokaj odločno nasprotujejo njegovi kandidaturi. Po tajniku Demokratične stranke levice Massimu DAlemi, ki je v četrtek osebno branil kandidaturo Antonia Di Pietra, so včeraj zagovarjali to izbiro najbolj vplivni tajnikovi sodelavci. Predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi je skušal pomiriti nezadovoljne. Zagotovil je, da se bo strankino vodstvo posvetovalo s krajevnimi dejavniki in da bo Oljka imela enega samega kandidata. Po Salvijevem mnenju ni dvoma, da bo po tem postopku prevladal Antonio Di Pietro. Tudi minister za industrijo Pierluigi Bersani je ocenil kandidaturo bivšega tožilca kot zelo pozitivno, medtem ko je bil beneški župan Mas-simo Cacciari bolj hladen. Po njegovem mnenju Di Pietro pooseblja predpolitični lik populističnega demagoga. Zato s političnega vidika njegov prispevek ne bo velik, Oljki pa vsekakor ne bo škodil, je menil beneški župan. Javnomnenjski raziskovalec Renato Mannheimer pa je menil, da je Di Pietro še vedno najpopularnejša italijanska osebnost in bi na predsedniških volitvah zmagal v naletu. Po odločitvi, da kandidira za senat na listi Oljke, pa bo njegov uspeh precej odvisen od tega, kar bo rekel in od programa, ki ga bo predstavil. Medtem ko se Oljka sooča o kandidaturi Di Pietra, je Kartel svoboščin začel iskati protikandidata. Po četrtkovih napadih so biti včeraj toni manj ostri, mnenja o tem, kdo naj bi se pomeril z bivšim sodnikom, pa različna. Nekateri so predlagati voditelja reformatorjev Marca Pannello, drugi pa so biti za manj znane krajevne kandidate. Tožilstvo v Brescii je včeraj popoldne zaslišalo poslovneža Francesca Pacinija Battaglio. Po obtožbah gradbenika Antonia D’Adama naj bi Padni plačeval vse Di Pie-trove prijatelje, da bi ohranil vlogo usmerjevalca preiskave. Pacini pa je doslej vselej zanikal, da bi bil podkupil bivšega sodnika. Di Pietrov odevetnik Massimo Di Noia je vsekakor preventivno dejal, da ga ne zanima, kaj je povedal poslovnež, ampak kdo je DAdamu navdihnil napad na Di Pietra. Medtem pa so se začele širiti govorice, po katerih naj bi bivši predsednik zavarovalne družbe Maa Giancarlo Gorrini (nekoč Di Pietrov prijatelj, sedaj pa njegov sovražnik) povedal, da njegova zavarovalnica ni posojala avtomobila samo Di Pietru, ampak tudi drugim sodnikom. Gorrinijev odvetnik Carlo Taormina teh glasov ni ne potrdil ne dematiral. Rekel je samo, da se bo danes se-tal s klientom in skupaj bosta odločila, kako bosta uporabila spomenico, ki jo je pri-pravil Gorrini. RIM - Vlada je včeraj odobrila zakonski osnutek o enakopravnosti med javnim in zasebnim šolstvom, ki ga je predlagal minister za šolstvo Luigi Berlinguer. Predsednik vlade Romano Prodi je takoj pojasnil, da ukrep ne bo oškodoval javnega šolstva, ker ga namerava njegova vlada še bolj okrepiti z novimi, modernimi prijemi, saj ostaja javno šolstvo temelj italijanskega šolskega sistema Zakonski osnutek predvideva prispevke staršem otrok, ki obiskujejo zasebne šole, pa tudi samim šolam. Ti prispevki ne bodo avtomatični. Prejele jih bodo le tiste zasebne šole, M bodo zadoščale določenim kriterijem, kot so na primer prostori, strukture, ustrezna oprema, kvalificirano učno osebje, javno objavljeni proračuni in obračuni. Poleg tega se bodo morali njihovi vzgojni smotri ujemati s smotri javnega šolstva Minister Berlinguer je demantiral, da bi s tem hoteti privatiznati italijansko šolstvo. Vlada je hotela le udeja-niti določilo 33. člena ustave o enakosti javnih in zasebnih Sol. Nove enakosti pa ne bo mogoče doseči takoj, saj je že pred odobritvijo zakonskega osnutka (o katerem bo moral sedaj razpravljati parlament) prišlo do zapleta z denarjem. Zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi je namreč vlado opozoril, da nima sredstev za prispevke zasebnim šolam. Potrebnih bi bilo najmanj tisoč milijard lir, ki pa jih država nima na razpolago. Ko bi sredstva odtegnili že itak obubožanemu javnemu šolstvu, bi prišlo do »revolucije«, zato bo najbolje, da zasebne šole počakajo na novi finančni zakon, je bilo salomonsko odločeno. Pot do odobritve zakonskega osnutka namreč ne bo lahka. Medtem ko so katoliški krogi ugodno ocenili osnutek, mu Stranka komunistične prenove ostro nasprotuje in se pri svojih stališčih naslanja prav na ustavo, ki jo je omenil minister Berlinguer: ustava namreč predvideva enakost med javno in zasebno šolo, to enakost pa je treba doseči »brez državnih stroškov«. _______TRST / NOVINARSKA KONFERENCA SSK_ Zagotoviti slovenskega predstavnika v svetu FJk Stranka je za izvolitev na posebni »etnični« listi Drago Stoka, Martin Brecelj in Jože Škerk na včerajšnji novinarski konferenci (f. KROMA) CELOVEC / DVOJEZIČNI KRAJEVNI NAPISI Koroška naj izpolni zakonska določila Tako je zahtevalo 40 avstrijskih državljanov slovenske narodnosti v pismu deželni vladi CELOVEC - Kot je Narodni svet koroških Slovencev napovedal na nedavni novinarski konferenci, je 40 pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti poslalo protestno izjavo, v kateri zahtevajo takojšnjo postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem. Gre za zahtevo po izpolnitvi odloka zvezne vlade iz leta 1977 na osnovi zakona o narodnih skupnosti iz leta 1976, ki predvideva postavitev dvojezičnih tabel v 91 dvojezičnih krajih, pri Čemer zakon oz. odlok v 28 krajih tudi po 20 letih še vedno ni udejanjen. Kot poroča glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev »Naš tednik« v svoji včerajšnji izdaji, zajema zahteva po postavitvi manjkajočih dvojezičnih krajevnih napisov in tudi kažipotov predvsem politična okraja Celovec-dežela in Velikovec, mdr. kraje v občinah Borovlje, BilCovs, Sele, Železna Kapla, Globasnica, Suha, itd. Pripadniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem nadalje v svojih protestnih pismih zahtevajo tudi pravico pritožbe interesnega združenja za reprezentativne narodnostne organizacije koroških Slovencev. Slednjo zahtevo utemeljujejo s tem, da je v Memorandumu avstrijskih manjšin izrecno poudarjeno, da avstrijske manjšine omenjene pravice ne potrebujejo. Kot znano, Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista memorandum odločno odklanjata, ker po njunem mnenju poskuša manjšinam odvzeti status političnega subjekta in v svojih predlogih ne ustreza političnim, pravnim in strokovnim potrebam narodnostnim skupnostim v Avstriji. Ivan Lukan Gradiščanski model DUNAJ - Odklonitev dvojezičnega otroškega vrtca v dvojezični obmejni občini Borovlje s strani občinskega sveta še naprej kritično odmeva ne samo na Koroškem, temveč tudi v državnem zboru. Poslanka Zelenih Terezija Stojsič je negativno odločitev občine označila za nemzumljivo in zahtevala, naj se na Koroškem - kot na Gradiščanskem - pri vpmšanju javnih dvojezičnih vrtcev prenesejo pristojnosti s komunalne na deželno raven. (IX.) r TURISTIČNI VODNIKi / PRI MLADINSKI KNJIGI n Svetovni popotnik: Italija Pri isti založbi je izšel tudi turistični vodnik o Franciji TRST - Slovenska manjšina, ki živi v Furla-niji-Julijski krajini, mora imeti v deželnem svetu zajamčeno zastopstvo; krivico, ki se je zgodila s spremembo deželnega volilnega zakona, zaradi Cesar je bila stranka Slovenske skupnosti ob svetovalca (izvolila ga je vse do zadnjih vohtev), je treba nujno in Cimprej popraviti. To sta bili izhodiščni tezi včerajšnje novinarske konference Slovenske skupnosti, na kateri so predstavniki stranke orisali stališča stranke in konkretne možnosti, da se zagotovi mesto slovenskemu »etničnemu« predstavniku v deželnem svetu. Deželni tajnik stranke Martin Brecelj je v strnjeni obliki podal oris razprave in zakonskih predlogov na vsedržavni in deželni ravni. Podčrtal je, da SSk negativno ocenjuje predlog senatne komisije za ustavne zadeve glede zastopanosti jezikovnih manjšin, ker ostaja v mejah formalnega načela nediskriminacije (v tekstu določila je govor o tem, Cesar ne sme biti in ne o tem, kar je treba storiti). Glede na dejstvo, da je deželni svet FJk junija lani odobril osnutek ustavnega zakona, v katerem je glede zastopanosti manjšin rečeno, da »deželni zakon sme določati norme za olajšanje izvolitve svetovalcev, ki so izraz jezikovnih manjšin, in vsekakor jamči izvolitev vsaj enega svetovalca, ki je izraz slovenske jezikovne skupine«, predstavlja tekst, ki ga je izoblikovala senatna komisija, velik korak nazaj. Razprava o tem vprašanju pa je v tem trenutku nujna, ker ima senatna zbornica na dnevnem redu predlog ustavnega zakona za spremembo tistih členov posebnega statuta avtonomne dežele FJk, ki zadevajo sistem za izvolitev deželnega sveta. Ni izključeno sicer, da ne bo razprava s prihodnjega tedna, ko bi se morala začeti, zdrknila na kasnejši datum. Po oceni SSk bi bilo izredno hudo, »Ce bi zamudili zgodovinsko priložnost, ki se ponuja ob sedanjem spreminjanju deželnega statuta, za jasno in polno rešitev vprašanja zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu«. Z zagotovitvijo te zastopanosti, je poudaril Brecelj, bi rešili enega temeljnih problemov Slovencev v Italiji. Deželni tajnik je nato povzel posege, ki jih je stranka v zvezi s tem vprašanjem že ah pa jih kratkem še namerava izvesti. Glede različnih razpletov o spremembi deželnega statuta je nakazal dve hipotezi: v primeru, da se bo zadeva sreCno iztekla, je nujna izdelava ustreznega volilnega zakona (pravna komisija SSk je že izdelala nekaj predlogov), v nasprotnem primeru pa bi bilo treba vsaj odstraniti ovire (prag in število podpisov), ki jih postavlja sedanji deželni volilni zakon. V zvezi s prvim, po-voljnejšim razpletom, se SSk vsekakor zavzema za to, da bi v deželnem svetu FJk rezervirali vsaj en sedež, na katerega bi pripadniki slovenske manjšine lahko izvolili svoje predstavnike na ločenih volitvah (kot primer je bil naveden hrvaški model). Na izrecno novinarsko vprašanje je Brecelj pojasnil, da si Slovenska skupnost ne lasti monopola nad slovenskim zastopstvom, vendar pa bi moral biti slovenski predstavnik izvoljen na slovenski tisti. Včerajšnje konference so se udeležili tudi trije elani pravne komisije stranke in trije bivši od štirih deželnih svetovalcev SSk, in sicer Drago Stoka, Jože Skerk in Ivo Jevnikar. V prvi vrsti so utemeljevati pomen prisotnosti slovenskega svetovalca v deželni skupščini, ki se je kot »avtonomna skupina« lahko udeleževal razprav o vseh vprašanjih, njegova stališča pa so šla v zapisnik. Podčrtali pa so tudi, da sedanji, deželni volilni zakon sploh ni dosegel tistih rezultatov (npr. zmanjšanje števila svetovalskih skupin), zaradi katerih je bil sprejet. Nesporno pa je prizadel tako slovensko kot furlansko skupnost v FJk. (bip) LJUBLJANA - Deželo Galcev in Apeninski polotok je mogoCe zdaj spoznati še nekoliko bližje, namreč ob pomoči dveh turističnih vodnikov Francija in Italija, ki ju je v zbirki Svetovni popotnik izdala založba Mladinska knjiga. Njuna avtorja sta Adam Ruck in Tim Jepson, v slovenščino pa ju je prevedel Jože Plešej. Vodnika ponujata pogled na deželi v preteklosti in danes, z umetnostjo, arhitekturo in kulturo vred, pregled krajev z njihovimi zanimivostmi po abecednem zaporedju, naslove prenočišč, restavracij, trgovin in nočnih lokalov, množico koristnih nasvetov ter ob podrobnih zemljevidih in mestnih načrtih še prek 350 barvnih fotografij in ilustracij. Vodnik o Franciji predstavlja to deželo danes in nekoC - na ravni politike, gospodarstva, kulture, religije, mode, kuhinje in vsakdana -, sprehod skozi posamezne fran- coske pokrajine, zemljevide, opozarja na še posebej zanimivo, ponuja pa tudi predloge za pohajkovanja peš ali potepe z avtomobilom. Enako tudi vodnik o Italiji opisuje današnje življenje od politike do družine skupaj z zgodovinskim okvirom te države, predstavi pokrajine in posamezne kraje, ki so vredni obiska peš ali z avtomobilom ter ponudi koristne nasvete skupaj s podrobnimi zemljevidi. (STA) VRANSKO / ODPRTA ZA PROMET LJUBLJANA / PROTEST NEVLADNIH ORGANIZACIJ NOVICE Deviacija magistralne ceste Celje ■ Ljubljana VRANSKO - Na Vranskem so vCeraj za promet odprti deviacijo magistralne ceste MIO Celje - Ljubljana, ki sodi v okvir izgradnje avtocestnega priključka Ceplje na bodoči avtocesti Arja vas - Vransko. Deviacija 680 metrov dolge magistralne ceste poleg trase vključuje še 93-metr-ski nadvoz nad bodoCo avtocesto ter 10,5 metrski most Cez potok Sirjavka. Deviacija magistralne ceste je hkrati tudi sestavni del avtocestnega priključka Ceplje, ki jo bo v obliki "polovične deteljice" povezal z bodočo avtocesto Arja vas - Vransko. Trenutno je od celotnega priključka zgrajena le deviacija magistralne ceste z nadvozom in mostom, dovozne in izvozne rampe z avtoceste pa bodo zgrajene hkrati z avtocesto, predvidoma konec septembra letos. Projektant deviacije magistralne ceste je bil Projekt nizke zgradbe Ljubljana, nadvoz je projektiral SPIT Nova Gorica, most pa Atelje 92 iz Idrije. Pripravo projektno-tehniCne in razpisne dokumentacije, nadzora nad izvedbo del, tehnologijo in vgradnimi materiali je izvajal avtocestni projekt Celje v okviru Družbe za državne ceste. Izvajalec del na deviaciji je bilo italijansko gradbeno podjetje Caltisto Pontello, nadvoz je zgradilo podjetje Italstrade, most pa Ingrad Celje kot kooperant Callista Pontella. Vrednost vseh izvedenih del je 130 milijonov tolarjev, od tega je gradnja deviacije stala 40 milijonov tolarjev, gradnja objektov pa 90 milijonov tola-rjev.(STA) Neurejen položaj beguncev iz BiH Slovensko vlado pozivajo, naj umakne zakon o prebežnikih LJUBLJANA - Nevladne organizacije, ki se že od leta 1992 ukvarjajo z begunsko problematiko, v pismu premiem Janezu Drnovšku »protestirajo zaradi ukrepov, ki jih je slovenska vlada sprejela glede (ne) podeljevanja začasnega zatočišča pregnancem iz BiH, in nad načinom, kako je o tem obveščala pregnance, nevladne organizacije (-NVO) in javnost«. Vprašanje beguncev iz BiH v Sloveniji še zdaleč ni rešeno, pa Čeprav je vladni Urad za priseljevanje in begunce nedavno sprejel uredbo o načinu pridobitve začasnega zatočišča, ki bi morala spremljati že pred meseci sprejeti zakon o začasnem zatočišču (ZZZat). Slovenska vlada je namreč na začetku aprila sprejela sklep, na začetku julija pa uredbo, da po 31. juliju 1997 bosanko-hercegovskim državljanom, ki prihajajo iz območij, v katerih večino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so, ne bo veC nudila zatočišča. Kot so v pismu ministrskemu predsedniku zapisali predstavniki nevladnih organizacij (-Amnesty International, Mirovnega inštituta, KUD France Prešeren in Pravno-informacijskega centra pri Zavodu za odprto družbo Slovenija) po tem datumu (31. juliju 1997) bo moralo 2.303 pregnancev Slovenijo zapustiti ali si status urediti v skladu z zakonom o tujcih. Nevladne organizacije menijo, da je »po mednarodnem pravu najpomembnejši pogoj za vračanje pregnancev v matično domovino, da tam obstajajo dovolj vame razmere, da je zajamčeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vrnitev pa mora biti prostovoljna«. Po oceni teh nevladnih organizacij je »sporno in cinično, da slovenska vlada pošilja pregnancem obvestilo, da morajo Slovenijo zapustiti ter da po prehodu slovensko-hrvaške meje vrnitev v Slovenijo ne bo veC mogoCa in istočasno še formular, na katerem se morajo podpisati, da se vračajo prostovoljno«. Pregnanci so bili z zadnjim dopisom vladnega urada za priseljevanje in begunce obveščeni, da lahko spremenijo status po zakonu o tujcih in v kateri številki Uradnega tista se zakon nahaja, vendar brez nasveta, kam se lahko obrnejo. Po oceni NVO je pregnancem po določilih zakona o tujcih nemogoče pridobiti dovoljenja za začasno prebivanje, ker oseba, ki zaprosi za dovoljenje za začasno bivanje, da dovoljenje tudi dobi, mora dokazati da ima sredstva za preživljanje. Teh pa ne more imeti, saj ji je bilo - kot pregnancu - delo prepovedano.. V pismu Drnovšku so predstavniki NVO zapisati, da je »nedpoustno, da vladni urad za priseljevanje in begunce neuradno priporoča, naj pregnanci zapustijo Slovenijo, nato pa ob ponovnem vstopu v Slovenijo (ki bi bil mogoč ali pa ne) v treh dneh zaprosijo za status konvencijskega begunca«. Ker po oceni NVO razmere v tem trenutku ne omogočajo vame vrnitve, vladi predlagajo, naj »ponovno preuči svoj sklep o vračanju po 31. juliju 1997, da podeli status začasnega zatočišča vsem pregnancem, ki se nahajajo v RS, dokler razmere za vračanje ne bodo primerne ter tudi v praksi naj omogoči prehod v druge statuse in prične z individualnim obravnavanjem pregnancev«. (STA) Obresti za prejemnike italijanskih pokojnin LJUBLJANA - Patronat INČA - OSO iz Kopra obvešča prejemnike italijanskih pokojnin, da je zaCel veljati nov predpis, ki podaljšuje rok za vložitev vlog za izplačilo zamudnih obresti za prejemnike italijanskih pokojnin. Po novem lahko za zamudne obresti zaprosijo tisti prejemniki pokojnin, katerim od datuma izdaje odločbe ni preteklo več kot deset let (prej pet let). Za upravičence, ki so prejeti ugodno rešene odločbe po letu 1994 pa velja, da so jim bile pripadajoče obresti že obračunane in izplačane. Patronat INČA - OSO bo za vse prosilce, ki so vlogo za obresti vložiti pri njih, pa jim je bila zaradi prej veljavne petletne omejitve zavrnjena, obnovil. Prav tako bo Patronat izpeljal vse potrebne postopke za uveljavitev pravice do obresti za vse upravičence, ki vloge še niso vložiti. (STA) Peterle ne napoveduje mirne jeseni LJUBLJANA - Slovenski krščanski demokrati (-SKD) bodo skupaj s Socialdemokratsko stranko (-SDS) vložili skupno zahtevo po sklicu izredne seje državnega zbora zaradi nevkljuCitve Slovenije v prvi krog širitive zveze Nato, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik SKD Lojze Peterle. Po mnenju prvaka SKD bi bila potrebna tudi resna parlamentarna razprava, Ce v kratkem proračun ne bo oblikovan. Kot opozicijska stranka pa bodo krščanski demokrati vztrajati, da vlada pripravi proračun in »da konča z ignoraco, ki se nadaljuje, saj taka politika zavira razvojna prizadevanja v Sloveniji«, je dejal Peterle in dodal, da se nikakor ne strinja s predsednikom vlade, da to ni resno vprašanje. (STA) NOVICE Prihodnji petek stavka v mestnih prevozih Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT) že zdaj napoveduje, da bi utegnile prihodnji petek, 25. t.m., nastati težave v mestnih prevozih, saj so zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil napovedali 24-umo stavko v podporo zahtevi po obnovi delovne pogodbe, k stavki pa je pristopil tudi avtonomni sindikat Cisal. Vsekakor pa ACT zagotavlja, da bo zajamčilo kolikor toliko redne vožnje v konicah, se pravi med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro. V Zgoniku praznik SKP V Zgoniku se nadaljuje praznik tiska SKP, ki ga prireja krožek Kras. Program praznika predvideva za danes ples z ansamblom Adria Kvintet, juhi pa bo ob 18. uri politični shod, na katerem bosta spregovorila odbornica v občini Devin Nabrežina Giuliana Zagabria in Stojan Spetič, zveCer pa bo ples z ansamblom Status Symbol. Praznik se bo zaključil v ponedeljek, ko bo za ples igral ansambel Showest-country-rock band. Omejeno povišanje univerzitetnih taks Levičarska lista na univerzi je pozdravila sklep upravnega sveta univerze, da letošnje davke poviša samo za 30 tisoC lir (od 1.050.000 na 1.080.000 Ih). Predstavnik študentov v upravnem svetu Emanuele Zaia je v tiskovni noti poudaril, da gre za znesek, ki je v skladu z inflacijo in torej ne gre za povišek. Po njegovem je to »zgodovinski« rezultat, ki je bil dosežen s sodelovanjem študentov in ga je treba pozdraviti z navdušenjem. Zbežal je s torbico Ko je bila 56-letna Nerina Cramer na vogalu med ulicama Romagna in Montiello, se ji je približal mladenič z vespo rdeče barve. Nenadoma jo je v obraz polil Z neko tekočino, žensko je zaCelo srbeti, takoj zatem jo je napadel, udaril, podrl na tla in ji zaCel trgati torbico iz rok. Zenske torbice ni spustila, strgala pa sta se ročaja, tako da je neznanec s plenom zbežal. Zenska je policiji povedala, da je bil nizke rasti, imel je okrog 25 let, pokrivalo zelene barve. Zatem se je Cramerjeva zatekla po zdravniško pomoC v okulistični oddelek glavne bolnišnice, opomogla si bo v nekaj dneh. V torbici so bili dokumenti in manjša vsota denarja, nekaj tisoč Ih. 111 SKGZ / POKRAJINSKI ODBOR Vlada ne sme zavlačevati s publicizacijo glasbene šole GM Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško se je na svoji zadnji seji seznanil s položajem in perspektivami glasbenega šolstva na Tržaškem. V ospredju zanimanja elanov pokrajinskega vodstva zveze je bilo zlasti vprašanje publi-cizacije šole Glasbene matice in sanacije finančnega stanja te naše vzgojne ustanove. V zvezi s prvim vprašanjem je znano stališče, ki ga je 4. aprila, ob svojem obisku v Trstu, predstavil minister za šolstvo Berlinguer. To stališče je bilo delegaciji naših šolnikov potrjeno ob obisku v Rimu, 30. aprila letos: šola Glasbene matice naj bi postala sekcija konservatorija Tartini v Trstu. Pokrajinski odbor je z zaskrbljenostjo vzel na znanje znake in vesti iz Rima, ki kažejo na to, da vlada zavlačuje z razrešitvijo tega vprašanja. Po drugi strani je tudi res, da je na poti priznanja pohebno urediti tudi vprašanje sedeža, ki mora biti v primeru publicizacije šole nujno v javni zgradbi. Prav s tem v zvezi je odbor sklenil, da bo pozval tako slovenske občinske svetovalce, kot samo upravo, naj Glasbeni matici pomagajo dobiti ustrezno namestitev v okviru zgradb, ki so last tržaške občine. Oboje, politični poseg v Rimu kot tudi razrešitev vprašanja sedeža na krajevni ravni, je neobhodno potrebno, da dobimo slovensko sekcijo konservatorija in s tem tudi izboljšamo finančne perspektive ustanove. V nadaljevnaju seje se je pokrajinski odbor še dotaknil vprašanja obnove spomenika bazoviškim junakom. V zvezi s tem so predstavniki tržake SKGZ že 17. junija stopili do prefekta De Feisa in ga seznanila z obupnim stanjem, v katerem je spomenik zaradi večkratnih oskrunitev. Kljub temu da shoški obnove niso visoki, je bilo ob vnovičnem kontaktiranju prefekta mogoCe razumeti, da ni pripravljen obnoviti spomenika na lastne shoške. Pokrajinski odbor je na seji obžaloval, da je prišlo do odklonilnega stališča, kljub temu pa se bo zavzel, da bi bil spomenik obnovljen do svečanosti septembra meseca. Danes zjutraj v Trebčah protestni shod proti odprtju odlagališča V Trebčah bo danes ob 10. uri Ghersina je v tiskovni noti pou- lagališCa. Svetovalci Oljke se na-manifestacija proti odprtju odla- daril, da pristopa k protestu kot gibajo k temu, da bi sanirali gališCa za gradbene odpadke, predstavnik Oljke v prid iskanja bivše odlagališče, ne pa odprli Protestni shod, h kateremu so alternativnih rešitev in nove po- novega, saj bi tudi odlaganje tr-pristopile številne politične in lirike odpadkov. dih odpadkov lahko imelo nega- naravovarstvene organizacije, Manifestacija naj bi izpadla tivne posledice na teritorij. O sta včeraj podprla tudi deželni tudi kot spodbuda tržaškemu tem naj bi vsekakor občinski svetovalec Zelenih Paolo Gher- občinskemu svetu, da konCno svet odloCal na ponedeljkovi sina in gibanje Nord libero. zavzame stališče o vprašanju od- seji. ZRELOSTNI IZPITI / ZNANSTVENI LICEJ F. PRESER- Edvinov »napad« na šestdesetico Edvin Broini igra pri Primorju v vlogi branilca, v šoli pa je bil pravi »napadalec« Sredi šestdesetih let je Helenio Herrera nogometnemu svetu razlagal, da tiči skrivnost najboljše obrambe v napadu. Svojo trditev je podkrepil z Interjevimi evropskimi in svetovnimi uspehi, Čeprav so mnogi takrat menili, da je bilo napada bolj malo, in da se je Inter večinoma le branil. Edvin Braini v tistih Časih ni bil še rojen. Zavekal je, ko je Cruijffova zvezda že zaCela ugašati z drugim izgubljenim svetovnim prvenstvom v Argentini; nogometno je zorel v Času Sacchijeve revolucije. Seveda, ne pri Milanu, paC pa pri proseškem Primorju, ki mu je - vsaj teritorialno -bližje, saj je Edvin doma iz Repna. Deset let je igral pri mladinskih ekipah, v letošnji sezoni pa nekajkrat tudi v članski ekipi. Igral je (in še igra) v vlogi desnega branilca, ki pa zna tudi napadati, kot je jasno dokazal na nedavni maturi. Edvin Braini, maturant na znanstvenem liceju Franceta Prešerna, je dokončal srednješolski študij z najvišjo oceno. Naskoka na »šestdesetico« se pravzaprav sploh ni zavedal; ni ciljal nanjo, ker priznava, da ga je ocena presenetila. V preteklih letih je vedno izdelal s prav dobrim uspehom, študiral je skozi vse šolsko leto, ni pa pomislil, da bi lahko postal odličnjak. Predvsem po tisti matematični nalogi ne. Saj, podobne vaje so reševali tudi med šolskim letom, a na maturi mu je zmanjkalo koncenhacije, podobno tako, kot za henutek na zadnji prvenstveni tekmi proti Zarji, ko je dopustil nasprotnemu napadalcu, da je podal s krila v kazenski prostor do soigralca, ki je dosegel gol. Primorje je izgubilo z 2:3, še dobro, da se je že tekmo prej rešilo pred izpadom... Branilec Edvin se mogoCe ni zavedal, a »napad« na šestdesetico je bil začel že dan pred tisto matematično nalogo. V nalogi v slovenščini je pisal o prelomnicah v obdobjih znanosti. »Slo je prav,« je skopo ocenil. Odličnjak je sploh zelo redkobeseden. Tudi pri ustnih izpitih, slovenščini in fiziki, je »šlo prav«. Komisija? »Bila je simpatična.« Sošol- ci? »Dobro smo se razumeli.« Profesorji? »Ni bilo posebnih problemov.« Starši? »Bili so zadovoljni,« z dodatkom »skoraj veC kot jaz.« Bolj zgovoren je postal le, ko je beseda tekla o odnosu med profesorji in dijaki. Mnogokrat je bilo slišati tezo, da profesorji ocenjujejo z višjimi ocenami dijake, »ki so jim simpatični.« Edvin je to tezo postavil na glavo: »Ge je profesor simpatičen dijaku, se dijak bolj potrudi, veC študira. Če pa nista dijaku všeč niti predmet, niti profesor, ki tisti predmet poučuje, potem pomeni, da bo dijaku trda predla.« Kaj bo sedaj všeC odličnjaku Edvinu Brainiju? V prvi vrsti sonce in morje, da bo nadoknadil »zamujeno«. Zagorel obraz in roke so pričali, da je nekaj malega že nadoknadil, drugo pa še bo v družbi prijateljev. Zatem, jeseni, bo prišlo na vrsti inženirstvo. V kateri preobleki, elektronski ali mehanski, ostaja še skrivnost, kot je navsezadnje bila za Edvina skrivnost tudi »šestdesetica«. Vse dokler je ni pretekli teden videl zapisane ob svojem imenu na seznamu maturitetnih uspehov na znanstvenem liceju. Oftehore: še en korak naprej Ministrstvo za zaklad je včeraj poslalo Državnemu svetu (normativna sekcija) odlok s pravilnikom tržaškega off-shorea. »Gre za dobro vest,« je komentiral deželni odbornik za finance Michele Degrassi, »ker to pomeni, da smo tik pred ciljem. Zainteresirana ministrstva so že dala svoj pristanek, zato sem optimist, da bo tudi Državni svet besedilo odobril in s tem omogočil konkretitacijo te fi-nancno-zavarovalne strukture, ki jo je predvideval zakon za obmejna območja iz leta 1991.« Odbornik je spomnil, da je bila procedura dolga tudi zaradi pomislekov Evropske unije, ki so bili sedaj premošCeni. PRIBEDITEV/PROTI REDKIM BOLEZNIM GLASBA / MELODIJE SONCA IN MORJA Caita Fracci in razstava na letalonosilki Garibaldi Združenje za boj proti redkim boleznim »Mau-ro Baschirotto« iz Vicen-ze bo v sodelovanju s tržaško Občino, Občino iz Arzignana in vojno mornarico organiziralo niz manifestacij, ki bodo na lahki letalonosilki Garibaldi od 22. do 24. julija. Pobudo, s katero hoCejo seznaniti ljudi s problemi oz. težavami oseb, okuženih z redkimi ali neozdravljivimi bolezni (10-15% prebivalstva trpi za tem, različnih patologij pa je približno 5.000), so predstavili vCeraj na tržaški Občini. Prisotna sta bila tudi mati in oCe Maura Baschirotta, ki se je do 16. leta starosti v otroški bolnišnici Burlo Garofo-lo boril proti zelo redki bolezni, za katero pa žal niso dobili ustrezne terapije. Srž prireditve bo razstava slikarja Achilleja Beltrameja, ki bo obsega- la približno 100 reprodukcij platnic od skoraj 5.000, ki jih je avtor narisal za »Corriere della Sera«. Ob slednjih, ki jih je organizatorjem posredovala Občina iz Arzignana, bo razstavljenih še 30 platen in 25 fotografij o vojni mornarici med prvo svetovno vojno. Odprtje razstave bo v torek ob 18. uri, ob 19. uri bo nastopil ženski vokalni zbor Cappella Civica, ob sončnem zatonu pa bo nastopila tudi slovita plesalka Carla Fracci, ki bo zaplesala tudi ob glasbi Schubertove »Ave Maria«. Naslednji dan bo med drugim nastop orkestra tržaškega gledališča Verdi, redno pa si bodo sledila srečanja o problematiki redkih bolezni. Naj še povemo, da bo letalonosilka zasidrana ob pomol pri Pomorski postaji, obisk ladje pa je prost. (A.G.) Ylenia piva v Portorožu Mlada pevka Ylenia Zobec žanje uspeh za uspehom. Nastopu na prestižnem vsedržavnem tekmovanju za Zlati cekin v Bologni in dvema prvima mestoma na tekmovanju za tržaško popevko je v Četrtek zveCer dodala še zmago na portoroških »mladinskih« Melodijah morija in sonca, in sicer v kategoriji do 12. leta starosti. Mlada pevka je zapela pesem Lo scooter dei miei sogni (Scoter mojih sanj) tržaških avtorjev Edija Meole in Giuliane Sidari, na odru pa ni nastopila sama. S petjem in plesom sta jo spremljali sošolka Linda Crevatin in njena sestra Angela. Z zmago je Ylenia osvojila pokal kristalno jadraste obhke, kot se paC spodobi za to obmorsko nagrado, uspeh pa je bogato požegnal dež, ki se je ulil po nagrajevanju. Selekcija za nastop na festivalu je bila zelo ostra, saj se je nanjo prijavilo kar 200 mladih pevcev in pevk iz vseh krajev Slovenije. Ylenia Zobec se je najprej uvrstila v ožji izbor, nato pa še v finalno skupino. Po tem novem uspehu Čaka mlado pevko iz Loga še pestro pevsko poletje. V nedeljo bo nastopila na Trgu Unita na prireditvi, na kateri bodo zapeli vsi zmagovalci tržaške popevke, zapela bo tudi s tržaškim glasbenikom in pevcem Umbertom Lu-pijem med njegovim van- dranjem po tržaških logib, zatem pa ima tudi v načrtu izdajo kasete s slovenskimi, italijanskimi in tržaškimi pesmimi. Na sliki: Ylenia Zobec (v sredini) med Angelo (levo) in Lindo Crevatin. DUS ZAVRNIL PRIZIV / MARSIKDO Sl JE ODDAHNIL GLEDALIŠČE / HUDI PROBLEMI LIKVIDNOSTI Občinske volitve so bile veljavne Na zadnjih volitvah v Občini Repentabor je zastopal listo kandidatov hrvaškega jezika (prejela je dva glasova), svojcas je vodil liberalno stranko v Benetkah, »Združenje Venezia Giulia e Dal-mazia«, povedal je, da je vpisan v hrvaško stranko Hdz predsednika Franja Tudjmana: Gracco Muri ti, doma iz Pulja, kjer se je rodil leta 1933, je torej politično vsestransko angažiran, poleg tega je odločno zagovarja stališče, da je zakon treba spoštovati in tako je prišel do prepričanja, da je treba zadnje občinske volitve v Trstu enostavno ponoviti, po njegovem mnenju niso bile regularne. Obrnil se je na deželno upravno sodišCe, podprli so ga nekateri prijatelji iz Movi-mento Friuli ter odvetniška pisarna, ki sicer ni iz Trsta. Marsikoga je zaCelo skrbeti, da bo le treba spet na volišča, z vsem, kar volitve spremlja, od volilne kampanje z lepaki, letaki in seveda precejšnjimi stroški, tako za državo kot za posameznike. Včeraj pa so si vsi z izjemo Muri tij a oddahnili: sodišče je njegov priziv zavrnilo. Kako je prišlo do tega zaključka, bo znano Cez Cas, ko bo objavljena utemeljitev. Zaenkrat se moramo zadovoljiti s skopo vestjo, da deželni upravni sodniki niso soglašali z Muritije-vimi stališči, kar je še posebej tistim, ki so bili z volilnim rezultatom zadovoljni, povsem zadošCa. Kaj ni šlo v raCun Graccu Muri-tiju, ki je svojcas izjavil, da sicer nima nic proti Illyju, vendar nasprotuje masonom in tudi podjetniki, ki se spuščajo v politiko, mu niso preveč pogodu? Trdil je, da sta dve listi na nepravilen način zbirali podpise v podporo svojim kandidatom. Ena je bila Illyjeva lista, druga pa Nord Libero. Podpise naj bi bili overovili občinski uslužbenci, ki za to niso bili pristojni: zakon namreč predvideva, da morajo za overovljenje skrbeti »funkcionarji«, a to so uslužbenci, ki imajo vsaj 8. stopnjo (v našem primem je eden imel 7. stopnjo, drugi šesto). Podpisi naj bi bili torej povsem neveljavni, ker nista bila pristojna za njihovo ove-rovljanje. Sodniki Muritijevih izvajanj niso osvojili, volitve so torej povsem veljavne. Illy je svoj čas dejal, da morebitna razveljavitev ne bi postavila na glavo samo tržaških izidov, temveč bi morebiti povzročila pretres tudi drugje po Italiji, češ da je le malo občinskih uprav, ki se pri overovljanju podpisov poslužujejo funkcionarjev 8. stopnje. V večini primerov to počnejo uslužbenci, ki imajo 7. ali 6. stopnjo ter jih za to nalogo posebej pooblasti župan. DUS pa je včeraj zavrnilo (pravzaprav ju je spoznalo za nesprejemljiva) še dva priziva, ki sta ju nanj naslovila kandidatinja Oljke Ariella Pittoni in kandidat Pola svoboščin Ladi Minin, češ da je bilo štetje preferenc zgrešeno, kajpak v njuno škodo. Intenzivno delo upravnih teles SSG Negotovost pred novo sezono - Pogodb niso podpisali - Poseg na Deželi in Pokrajini Z včerajšnjim srečanjem delegacije Slovenskega stalnega gledališča s predsednikom Tržaške pokrajine Ren-zom Codarinom, ki je med drugim obljubil obnovitev letos ukinjenega prispevka, sta se zaključila dva tedna izjemno intenzivnega dela upravnih organov SSG. Po sestanku predsednika dr. Rafka Dolharja z ansamblom, ki je razkril veliko negotovost v zvezi z začetkom prihodnje sezone, saj ni prišlo do željenega podpisa pogodb, sta se prejšnji teden sestala tudi izvšrni in upravni svet. Ta je med drugim odobril proračun, zgrajen na trdnih postavkah, pohvalil delo uprave in ugotovil, da je blagajniško stanje porazno kljub treznemu vodenju, ki je gledališču omogočilo zaključek štirih zaporednih sezon brez deficita. Gotovo ne edini, vendar daleč najhujši problem SSG je vprašanje likvidnosti. Sele pred kratkim so bile poravnane marčne in aprilske plače, kdaj se bo to zgodilo z majskimi, s honorarji in z vrsto drugih terjatev, pa ne ve nihče. Sredstva javnih ustanov prihajajo z nezaslišano zamudo in za prihodnje leto niti ni znano, kaj in kdaj bo namenjeno slovenskim kulturnim ustanovam in organizacijam. Stanje je tem bolj absurdno, meni ravnatelj Miroslav Košuta, če pomislimo, kolikšen uspeh je gledališče poželo v minuli sezoni, v zvezi s katero je treba obžalovati samo dejstvo, da zaradi preobremenjenosti igralcev ni bilo mogoče odigrati vseh predstav, kot bi narekovalo povpraševanje. O tem je v četrtek razpravljala tudi skupščina SSG, njegov najvišji organ. Istega dne so predstavniki gledališča obiskali podpredsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Miloša Budina s prošnjo, da bi Dežela jamčila za posojilo, ki naj omogoči premostitev že jasno zaznavne jesenske krize. V UL. NORDIO / POLICIJA RAZPOLAGA Z DOKAJ SKROMNIMI PODATKI Oboroženi roparji pri belem dnevu odnesli 50 milijonov lir iz davčne izleijevalnice Oropali so zaprisežene paznike, ki so ravnokar odhajali z dnevnim inkasom Rop so izpeljali z veliko lahkoto, kar pomeni, da so se nanj očitno dobro pripravili in natančno proučih, kako zapriseženi pazniki po zaprtju uradov dvigajo inkaso in ga prenašajo v osrednji sedež Casse di Risparmio di Trieste (CRT). Edinole višine plena verjetno niso mogli predvideti, resnici na ljubo plen ni bil velik glede na število roparjev, a tudi ni bil zanemarljiv, okrog 50 milijonov lir v gotovini. Ura je bila okrog 15.40, poslopje v Ul. Nordio 11, kjer je davčna izterjevalnica CRT, je bilo zaprto za stranke. Vrata pa so bila odprta, ker je eden od uslužbencev ravnokar nekaj razkladal in nosil v notranjost. Tako so roparji lahko nemoteno vstopili, ni še ugotovljeno, če so bili štirje ah jih je bilo pet, pričevanja se namreč razlikujejo. Eden od uslužbencev je povedal, da so v poslopje prišli v treh, eden ali dva naj bi torej Čakala na pločniku. Tedaj so za- priseženi pazniki ravnokar dvigali denar. Pripeljah so se z dostavnim vozilom, upravljal ga je 32-letni Armando Casah, ki je Čakal za volanom. Sodelavca, 37-letni Roberto Schiattino in 43-letni Riccardo Modiano sta stopila skozi vrata. Schiattino se je povzpel v gornja nadstropja po denar, Modiano pa je zavil v kopalnico. Eden od roparjev je v vratarja, 57-letnega Roberta Giacco, pomeril pištolo in mu zagrozil, naj se ne gane, pajdaša sta stopila proti stopnicam, ki so nekoliko levo od glavnega vhoda. Ni jima bilo treba daleč, prav tedaj se je Schiattino vračal z vrečo denarja. Vanj sta pomerila puško in pištole, ga silovito povlekla in prisilila, da je vreCo spustil. Prodno so zbežah, so stražnikoma pobrali orožje, a njun delovni kolega, ki ju je Čakal v vozilu, se sploh ni zavedel, kaj se dogaja v notranjosti. Roparji so zapustili poslopje in se odpravili proti motornima ko- lesoma, ki sta bili parkirani nedaleč proč, ter se odpeljali proti Ul. Pindemonte. Za njimi se je sicer pognal paznik Modiano, za pomoč je zaprosil nekega motocikh-sta, ki je tedaj pripeljal mimo, vendar roparjev ni dohitel. Agenti so motorni kolesi našli prav v Ul. Pindemonte, eno je bilo znamke »malaguti«, drugo »sfera piag-gio«, obe sta bili Cme barve in ukradeni: Giovanni Ratta in Enrico Cossutta sta njuno izginotje prijavila 3.7. oz. 25.6. na karabinjerskih postajah pri Miramaru oz. v Ul. Tominz. O roparjih imajo policija in karabinjerji, ki se ukvarjajo s primerom, dokaj skope podatke, saj notranje videokamere niso bile priključene. Eden od roparjev naj bi imel okrog 35 let, visok je bil vsaj 1, 85 m in je nosil motocikh-stično čelado rdeCe barve, druga dva sta imela okrog 40 let, srednje rasti, govorila pa naj bi z beneškim naglasom. Sedež davčne izterjevalnice v Ul. Nordio (f. KROMA) TRGOVINA / PREDSTAVITEV NA TRGOVINSKI ZBORNICI Želiš ugoden nakup? Pridi v City klub! V Trstu bodo tudi letos ponovih pobudo o izdaji posebne nakupovalne kartice City Gard, ki bo nudila lastnikom številne ugodnosti: od brezplačne parkimine do popusta pri mestnih prevozih, olajšav pri ogledu muzejev, razstav in kulturnih prireditev, pa tudi popust pri koriščenju hotelskih uslug. Poleg tega bo tujim kupcem omogočala povračilo takse na dodano vrednost. A to še ni vse: lastniki kartic bodo sodelovali pri nagradnih žrebanjih s tedenskimi nagradami (nakupovalnimi boni v višini do 5 milijonov lir) in pri zaključnem žrebanju, ki ga bodo izvedb konec leta. Pobudo, ki obnavlja podobno lansko »operacijo« so predstavih včeraj na tiskovni konferenci v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Akcijo, ki po mnenju organizatorjev ne zajema zgolj trgovskega sektorja, ampak želi nuditi predvsem tujemu kupcu lagodnejši in prijetnejši postanek v mestu, je koordiniral Tržaški odbor za trgovino in razvoj, pri katerem sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Po mnenju predsednika Manlia Romanel-lija je bila lanska izkušnja nadvse pozitivna, saj se je nakupovalne kartice po-služilo kar 20 tisoC tujih kupcev, predvsem iz Slovenije in Hrvaške, sodelujoče trgovine pa so v dveh mesecih (novembra in decembra) zabeležile povprečno kar 35-odstotni porast prodaje. Med drugimi lanskimi uspehi je Romanelli omenil, da je 3.651 ljudi poklicalo na zeleno številko, ki so jo bili uvedb prav ob tej pobudi. Število operacij za povračilo takse na dodano vrednost se je povečalo kar za 52 odstotkov, trgovine so razdeble med kupce 4.662 nakupo- valnih bonov, med tuje kupce pa so po-razdebb kar 200 tisoC katalogov z vsemi informacijami o ugodnostih pobude. Lani je pri klubu City Gard sodelovalo 400 trgovin in javnih lokalov, letos jih bo še petdeset več. Med temi bodo tudi številni elani SDGZ, kot je na predstavitvi poudaril predsednik Miran PeCenik, ki je omenil, da se akcija ne bo omejila le na mestno središče, pač pa bo potekala tudi na podeželju. Pobuda bo ugodna tudi za domače kupce. Organizatorji so namreč podpisah pogodbo s podjetjem, ki bo skrbelo za dostavljanje nakupov na dom. Pri trgovinski zbornici pa že mislijo na prihodnost, ko naj bi se v mesto vmi-b tudi srbski kupci. Prispeb naj bi ne le s potniškimi letab Jata, pač pa tudi s tovornimi, da bi lahko v mestu čim več pokupib. H SSG / STALIŠČE n 0 vzdrževanju Kulturnega doma Predsednik SSG nam je poslal v objavo naslednje stališče: V poročilu o seji pokrajinskega odbora SKGZ smo v petek, 11. julija, prebrali, da je veC diskutantov »ocenilo kot absurd dejstvo, da javna ustanova Slovensko gledališče že leta ne plačuje najemnine za uporabo tržaškega kulturnega doma«. Popoln odgovor bi odločno presegel dopustno mero, zato na kratko: Kulturni dom sodi v sklop manjšinske imovine, za katero bo treba najti ustezno rešitev. Ob otvoritvi leta 1964 je bil imenovan »Začasni odbor za upravo Kd«, katerega večine.elanov in tistih, ki so jih nadomestili, že zdavnaj ni veC med nami, formalno pa ni bil nikoli preklican. Odbor je dejansko upravljanje zaupal Slovenskemu gledališču, a stroške vzdrževanja je krila SKGZ, katere prispevek pa je ostal dolga leta nespremenjen in bil leta 1988 ukinjen. GledabšCe je bilo dolžno formalnemu lastniku, Nepremičninski družbi Dom, plačevati simbolično liro najemnine, dokler ni nastopil problem obnovitvenih del, katerih nosilec ne more biti privatnik. Ob podpisu nove pogodbe sta se Dom in SSG dogovorila za prav tako simboličnih 250.000 lir mesečno, ki jih gledališče tudi redno plačuje. Res pa je, da ne zmore raznih drugih dajatev, saj ni nobena skrivnost, s kakšnimi finančnimi težavami se otepa naša ustanova in koliko mesecev uslužbenci Čakajo na plaCe. Kljub temu pa je Kulturni dom že pred desetimi leti bremenil SSG za 365.000.000 (tristo petinšestdeset milijonov) lir letno, najmanjša nujna popravila zadnjih sezon pa prav tako zahtevajo desetine in desetine milijonov. SSG je že zdavnaj predlagalo krovnima organizacijama, da imenujeta poseben upravni organ, ki naj bi skrbel tudi za boljši izkoristek prostorov in bil za svojo dejavnost deležen deželnih sredstev. V tem primeru bi bilo gledališče samo eden od uporabnikov. Da ne bo nesporazmnov, povzemam in ponavljam: SSG dogovorjeno najemnino redno plačuje, je pa še ta hip pripravljeno odstopiti skrb za Kulturni dom kateremukoli resnemu interesentu. Predsednik dr. Rafko Dolhar MEDNARODNA OPERETNA NAGRADA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Zizi ■ optimistična vrhunska umetnica Včeraj so plesalki-pevki, ki je zaslovela že v prvih povojnih letih, izročili nagrado-kip Zizi Jeanmaire z odbornikom Tanfanijem med včerajšnjo nagraditvijo (foto KROMA) Tokrat nagrada ne gre samo vrhunski vsestranski umetnici, temveč tudi Čudoviti glasnici veselja do življenja. Predsednik Mednarodnega operetnega združenja Danilo Soli, ki podeljuje prestižno nagrado, je o letošnji nagrajenki, plesalki-pevki Zizi Jeanmaire, govoril kot o Čudoviti umetnici, ki še vedno dela Čudeže. Istega mnenja so bili vsi, ki so se zbrali na včerajšnji slovesnosti v dvorani palaCe deželnega odbora. Mednarodno operetno nagrado so letos podelili že enajstič, prvič pa je šla v francoske roke. Zizi Jeanmaire, ki v teh dneh z odlično (tokrat izključno moško) plesno skupino Ballet National de Marseille nastopa v dvorani Tripcovich, je prejela nagrado kot izvrstna predstavnica »francoskega lahkega plesnega gledališča«. Po velikih uspehih, ki jih je s ko-reografom-možem Rolandom Petitom požela na področju sodobnega baleta, se je namreč izredno nadarjena plesalka, ki je zaCela tudi peti, preusmerila k lahkotnejšemu, vendar nic manj zahtevnemu plesnemu žanru, v katerega sodijo music-hall, glasbene komedije (v gledališču in filmu) in tudi razvedrilne televizijske oddaje. Vselej je, sicer drobcena Zizi z dolgimi čudi vitimi nogami, dokazala, da povsem obvlada sceno in se zapisala v splošno zavest kot odlična plesalka s kratko Črno pričesko in v Črnih puloverjih, ki pokrivajo boke in umetelno poudarjajo noge. O njeni dolgi uspešni umetniški poti, na kateri jo je stalno spremljal mož-ko-reograf Roland Petit, je vCeraj poleg Sofija govoril še dolgoletni osebni prijatelj Raffaello de Banfield. Njeni nastopi, je poudaril, prinašajo velik umetniški užitek, ob tem pa tudi sprostitev, saj te naravnost silijo k nasmešku. V zapeljivosti Zizi Jeanmaire ni namreč niti trohice vulgarnosti, temveč izžareva nepotešeno slo po življenju. V tem se Zizi, ki se - še zlasti ne v tokratni predstavi, sestavljeni na osnovi pesmi Serga Gainsbourga - ne odpoveduje otožnejšim in resnejšim tonom, razlikuje od številnih francoskih umetnic, glasnic življenskih stisk. Kot je sama naglasila, skuša v svoje nastope vtisniti veliko mero optimizma in energije, s katerima se tudi sicer loteva življenja. Po priložnostnih govorih in predvajanju posnetkov s predstav je nagrado-kip Uga Carraja plesalki izročil deželni odbornik za kulturo Roberto Tanfani v potrditev, da deželna uprava vse bolj podpira tržaško odmevno prireditev, (hip) Sest tečajev, med njimi štirje popolnoma novi Pet jih bo potekalo v Trstu in eden v Gorici Na straneh krajevnih dnevnikov so bili v zadnjih tednih objavljeni razpisi za raznovrstne tečaje, ki jih je Dežela potom Evropskega socialnega sklada (FSE) odobrila italijanskim zavodom. Slovenski deželni zavod za poklicno izboraževanje se seveda ne more ponašati s tolikšnimi tečaji, saj bi tudi težko našel do-voj slušateljev; šest odobrenih od skupno desetih predstavljenih, kolikor jih je Dežela odobrila slovenskemu zavodu, je zadovoljivo število. V sedanjih razmerah je tudi največ, kar se da uspešno organizirati. Edina temna plat je v tem, da niso bili odobreni tečaji za absolvente višjih srednjih šol in je deželna komisija privilegirala druge kategorije, predvsem brezposelne brez ustrezne kvalifikacije. Letošnji matmanti, ki se že oglašajo na Zavodu, bodo imeli letos v okviru Evropskega socialnega sklada na razpolago samo en teCaj, medtem ko bodo imeli več izbire pri tečajih iz rednega delovanja. Dodati je treba še, da sta število odborenih ur ter ustrezni finančni prispevek višja od prejšnjega leta. Od sprejetih tečajev bo eden v Gorici, ostalih pet pa na Tržaškem. Razen dveh so vsi ostali popolnoma novi in bo zato, tudi z organizacijskega vidika, potrebno vložiti precej truda. Pa preidimo sedaj k predstavitvi posameznih tečajev: - za absolvente višjih srednjih šol, ki niso dopolnili 25. leta starosti: SOCIALNI ANIMATOR - teCaj traja 600 m in daje poklicno kvalifikacijo 2. stopnje. Vsebina: sociologija, psihologija, tehnike komunikacije, načrtovanje in preverjanje dela, tehnike za razvoj kreativnosti (gledališče, glasba, igra itd.), oblike dela za razvoj združevalnih procesov, skupinsko delo. - za brezposelne ženske nad 25. letom starosti: NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH -vodstvo Zavoda se je odločilo za ponovno izvedbo tega tečaja predv- sem zato, ker so se lanske tečajnice v glavnem že zaposlile. Se vedno obstajajo realne perspektive zaposlitve v tem sektorju. Tečaj obsega 700 ur in daje poklicno kvalifikacijo prve stopnje. Vsebina: zakonodaja, družbeno vključevanje šibkejših, značilnosti socialnih in zdravstvenih struktur in služb, psihološki in socialni vidik, splošni pojmi na higiensko-zdravstvenem področju, aplikacijske tehnike za posamezne posege ter pomoč pri raznih delih na domu. DODELJENE KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM OKOLJU -tudi v tem primeru gre za ponovitev že izvedenega tečaja, ki ima namen dopolniti in ažumirati znanje tistih, ki so bile že zaposlene v uradniškem delu. Trajanje tečaja je 350 ur, vsebina pa je sledeča: komunikacijski procesi, davčni sistem in IVA, bančna tehnika, fakturiranje in registriranje, knjigovodstvo, sporočanje, osebni računalnik in operacijski sistem, urejanje besedil, elektronske razpredelnice. TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVSKEM SEKTORJU: to je povsem nov tečaj, ki so ga projektirali na Zavodu glede na nove potrebe v trgovini. Profil običajne prodajalke je bil bistveno spremenjen in dopolnjen z novimi znanji, ki so danes še kako potrebna. Tečaj traja 380 m in vsebuje sledeči program: blagoznanstvo in kakovost izdelka, distribucijski ka- Devin-Nabrežina: v četrtek občinska seja V četrtek se bo na redni seji sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki bo poleg običajnih sporočil župana in odbornikov ter raznih upravnih zadev imel na sporedu tudi razpravo o nameravanem odlagališču v Trebčah. Predstavnika SKP v občinskem svetu Legiševa in Goat sta predstavila resolucijo, ki odloCno nasprotuje temu naCrtu. nali, marketing, komunikacija in tehnike prodaje, psihologija prodaje, reklama in razne oblike promocije, urejanje izložb, uporaba osebnega računalnika za elektronske razpredelnice in desktop pre-sentation. - tečaji za tiste, Id so že dalj časa brezposelni in nimajo nikakršne kvalifikacije ne glede na starost: POSTAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG - na to kategorijo se Zavod prvič obraCa in sicer s tečajem, ki ga je predlagalo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Trajal bo 500 ur, program pa je naslednji: strokovno računstvo, branje projektov, priprava predračunov, fakturiranje in registriranje, varnost pri delu, poznavanje potrebnih materialov, postavljanje ploščic in opreme v sanitarijah, postavljanje kamnitih in marmornatih podov, postavljanje plastičnih podov in tapisonov, postavljanje raznih talnih oblog v zunanjosti. Tečaj daje poklicno kvalifikacijo prve stopje. Pri vseh navedenih tečajih so predvideni vodeni obiski ter večtedenska delovna praksa. Tečajniki morajo biti brezposelni in v ta namen prejmejo neke vrste štipendije v višini 5.000 lir na uro. Predvidoma bo pouk zaCel v drugi polovici septembra, saj se morajo tečaji obvezno zaključiti do 31. marca. Zato se je že zaCelo vpisovanje, ki bo potekalo v naslednjih dveh tednih, nadaljevalo pa v septembru. Glede na vse večje število brezposelnih tudi v naši sredini, si na Zavodu pričakujejo dober odziv. Razpoložljiva mesta so omejena, v nekaterih primerih pa so predvideni vstopni izpiti. Vse ostale informacije prejmejo lahko interesenti v tajništvu Zavoda, ul. Ginnastica 72, tel. 566360, kjer se bodo lahko vpisali in sicer vsak dan od 9. do 13. ure (razen sobote). Za redno delovanje je bilo predstavljenih kar 51 projektov, ki pa še Čakajo na odobritev in bo zato vpisovanje steklo kasneje. KINO ARISTON 21.30 (na prostem) »Potere assoluto«, r-i. Clint Eastvvood, i. Gene Hack-man, Judy Davis. EXCELSIOR AZZURRA -18.20, 20.10, 22.00 »Un uomo in prestito«, i. Uma Thurman. EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »True Blue - Sfida sul Tamigi«, r. Ferdinand Fair-fax. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Hamlet«, i. K. Branagh, J. Christie. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Shine«, r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - So- la »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 97/98, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure do 29. julija. DTTZG »Žiga Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in Četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. 1 OBVESTILA F.C. PRIMORJE priredi na Proseku »ŠPORTNI PRAZNIK«. Danes, 19. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Jutri, 20. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 21. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. Petek, 25. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Sobota, 26. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Guba Libre. Nedelja, 27. 7., ob 19. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 28. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. KD LONJER-KATINARA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu društva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čim-prej! LIKOVNE DELAVNICE ustvarjalnosti in poglobljene- ga stika z naravo bodo potekale v Štanjelu na Krasu za mlade od 16 do 26 let od 21. do 25. julija 1997. Delavnice obsegajo likovno-psihološke delavnice (oblikovanje gline, risanje in slikanje, vaje poglabljanja vase, žganje gline v naravi), delavnica grafičnega oblikovanja, delavnica raziskovanje nevidnih razsežnosti narave, tia projekcija s poezijo Andi 96 in »dotik neba«. Organizirana je prahrana in prenočišče. Informacije na tel. št. 00386-67-65321. IZ KOLONIJE V COME-GLIANSU se otroci vrnejo v torek, 22. julija, okrog 11. ure bodo v Gorici pred železniško postajo, okrog 11.30 v Seslja-nu, okrog poldne v Trstu, pred avtobusno postajo. KD PRIMORSKO vabi na SAGRO, ki bo od 25. do 28. julija v borovem gozdiču v Mackoljah. V petek, 25. t. m., bo ob 19. uri igrala glasbena skupina »Long Slunk«, ob 21. uri ples z ansamblom »Happy day«, ki bo plesalce zabaval tudi v soboto, 26. julija. V nedlejo, 27. t. m., ob 19. uri koncert godbe na pihala »V. Parma«, ob 20. uri nastop skupin plesnih šol »Top dan-ce« iz Tržiča in »Falco club« iz Trsta, ob 21. uri ples s kvintetom »Mi«. V ponedeljek, 28. t. m., ob 21. uri igra ansambel »Free way«. Kioski z jedačo in pijačo bodo delovali od 17. ure dalje. SK DEVIN priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Praprotu. Sobota, 26. julija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kolesarski poligon za otroke do 14. leta starosti, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol -med plesom se bodo vršile razne igre. Nedelja, 27. julija, v 10. uri tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop plesne skupine, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, ob 22. uri tombola - med plesom se bodo vršile razne igre. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA sporoča, da so na razpolago brošure ob 100-let-nici društva. Zainteresirani naj se javijo vsak ponedeljek in četrtek, ob 20.30 na sedežu društva, oz. na tel. št. 201187. REPENTABORSKA OBČINSKA UPRAVA v sode-lovanjuz z ZGONISKO, organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Levico Terme (Trento) od 13. 9. 1997 do 27. 9. 1997. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina in tržaške občine - Zahodni Kras. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure do najkasneje 21. julija 1997, kjer bodo izpolnili prijavnico in dobili podrobnejše informacije. ZSKD obvešča, da je tržaški urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 14. ure. Od 28. julija do 14. avgusta pa bo urad zaprt zaradi poletnega dopusta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Da-nev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petro-nio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Fei-gla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Ci-cerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad odprt od 7.7. do 31.8. od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. H_____________ČESTITKE Danes praznuje pri Sieni v Toscani 20 let Kristian Kocjan iz Nabrežine. Čeprav daleč od doma se ga z ljubeznijo spominjajo in mu voščijo zravja in polno uspehov v življenju starši, brat Mitja, nona Paola iz Križa in nona Milka. [OD SIKAILA m (BIR©IPAI]])IE organizira 19. in 20. t. m. tradicionalno ŠAGRO no športnem igrišču na PADRIČAH Zabaval vas bo ansambel KRAŠKI KVINTET s pevcem Bracom Korenom Dobro založeni kioski vabljeni! MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA prireja danes, 19. in jutri 20. t. m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici mmu pkamk Od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah vas bosta zabavala ansambla HAPPY DAV in CUBA LIBRE SL0VENSKA SKUPNOST v ŽS I Pnre7a danes, 19. in jutri, 20. julija Naš praznik na igrišču S D Sokol v Nabrežini DANES, sobota 19. julija ob 18. uri odprtje kioskov; okrogla miza: Občina Devin-Nabrežina - obračun po štirih letih; ob 16.30 koncert godbe na pihala Nabrežina; ob 20.30 ples z ansambloma Kraški ovčarji in Phoenbc JUTRI, nedelja 20. julija ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop baletne skupine Mladina iz Sv. Križa in plesne skupine Saloma iz Trsta; ob 19.30 pozdrav deželnega tajnika SSk Martina Breclja in govor državne sekretarke RS za Slovence po svetu Mihaele Logar; ob 20.30 ples z ansambloma Kraški ovčarji in Phoenbc -------------- Pridite! ---- STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS prireja v Zgoniku PRAZNIK TISKA Danes, 19. julija ob 21. uri Adria Kvintet Jutri, 20. julija ob 18. uri pozdravni govor Giuliana Zagabria in Stojana Spetiča, zvečer ples s Status Symbol Ponedeljek, 21. julija ob 20. uri ansambel Shovvest (country-rock band) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na ogled predstave Eduarda de Filippa »FILUMENA MARTURANO« Dramaturška priredba in režija Mario Uršič V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč V soboto, 19 julija 1997, ob 21. uri na borjaču pri Terčonovih v Slivnem. ---------F.C. PRIMORJE------ priredi na Proseku ŠPORTNI PRAZNIK 19., 20. in 21. ter 25., 26., 27. in 28. julija Danes, 19. julija ob 20.30 ples z ansamblom STATUSSYMBOL 0 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1997/98 Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje DODELJENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 350 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVINSKEM SEKTORJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 380 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH - razpoložljivih 12 mest - trajanje 700 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti P0STAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG - razpoložljivih 15 mest - trajanje 500 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim, ki nimajo višješolske izobrazbe ali kvalifikacije brez starostnih omejitev SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih 15 mest - trajanje 600 ur - tečaj daje -poklicno kvalifikacijo II. stopnje » - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečajev je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije do I. avgusta na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 19. julija 1997 ZLATA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.04 - Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 5.10 Jutri, NEDELJA, 20. julija 1997 MARJETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,7 stopinje, zračni tlak 1005 mb ustaljen, veter 11 km na uro vzhodnik, vlaga 71-odstotna, dežja je padlo 28 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Nicho-las Flore, Alessio Lettieri, Florinda Annaelena Bartoli. UMRLI SO: 89-letni Ruggero Stabile, 87-letna Cristina Ciacchi, 75-letni Giuseppe Bacci, 85-letni Angelo Grandi, 60-letna Bruna Busechian. OKLICI: podjetnik Paolo Tiepolo in poklicna bolničarka Lucia Kriz-mancic, šofer Mario Gua-dagnin in uradnica Mi-chela Ravalico, avtoklepar Francesco Carciotti in uradnica Flavia Metti, uradnik Mauro Boncore in uradnica Barbara lob, uradnik Andrea Chiatti in uradnica Romina Pesche-chera, zobotehnik Matteo Castiglione in ekološka operaterka Michela San-zin, zastopnik Alberto PARK GLOBOJNER P A D R I C E Julij v naravi in glasbi jutri, 20. t. m., ob 20.30 rock’n’rolI band DIRTY FINGERS Vsak dan dobro založen kiosk z domačim vinom in jedmi Gaggi in uradnica Maria Urbani, delavec Andrea VVeiss in uradnica Patri-zia Bologna, delavec Adriano Poljšak in uradnica Nataša Rebula, delavec Amedeo Serino in čistilka Cristina Madonia, trgovski agent Graziano lanniello in konzulent za delo Micaela Sambo, uradnik Graziano Poropat in uradnica Lorenza Ca-valieri, pleskar Rani De Vita in uradnica Roberta Cetin, zavarovalniški agent Paolo Pacini in uradnica Marina Masse-rotti, delavec Franco Grassi in delavka Daniela Tassini, uradnik Rani Jurman in uradnica Laura Delgiusto, trgovec Adriano Bibulic in trgovski agent Raffaella Kacka, uradnik Roberto larnig in uradnica Doriana Delbel-lo, mizar Gnido Tarlao in gospodinja Fatima Aida-rus Ahmed El Gadry, uradnik Massimiliano Stulle in uradnica Adriana Deseira, trgovec Mario Milio in univerzitetna študentka Monica Capua-no, podčastnik finančne straže Ivan Rollo in likari-ca Daniela Scadegna, kovač VValter Binetti in gospodinja Filomena Grillo, komercialni direktor Roberto Garitta in v pričakovanju zaposlitve Ilaria Bragaglia, uradnik Mario Basile in fizioterapevtka Silvia Marcon, delavec Stefano Bellafontana in delavka Marisa Berani, načrtovalec električnih napeljav Silvio Brachetta in inženir Manquing Long, šofer Cristian Catta-rini in prodajalka Sabrina Kraus, tehnik Gabriele Isacco Nocent in prodajalka Patrizia Tedeschi, uradnik Massimo Zuliani in uradnica Cristiana Gio-vanelliu, uradnik Giuseppe Di Benedetto in upokojenka Maria Giorgi. M LEKARNE Od PONEDELJKA, 14. do SOBOTE, 19. julija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. MALI OGLASI tel. 040-7796333 TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, po šifro »skladišče«. PODJETJE išče izkušenega komercialista na področju nakupa in prodaje rezanega lesa. Kličite tel. 040/291274. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, ker boste zadovoljni. KUPIM stiskalnico (prešo) za grozdje, od 150 do 200 litrov. Tel. 229335 ob uri kosila. POHIŠTVO KORŠIČ pri sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 ali 575145. FRIZERSKI SALON CECILIA (moški in ženski) v Boljuncu posluje s poletnim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob petkih in sobotah neprekinjeno od 9. do 19. ure, zaprto ob sredah; tel. 228351. PRODAM računalnik Note book z nasledjimi značilnostmi: CX 486 DLC, 4 mega bitov RAMa, bard disk 120 mega bitov. Kličite v večernih urah na tel. št. 0038666/281831. PRODAM VELIKO OMARO s štirimi vrati. Tel. 212313. BI SE RADI SPROSTILI na 7 ali 14-dnevnem križarjenju in občudovali prekrasne dalmatinske kraje ter otoke kakor: Brač, Korčula, Mljet, Ela-fiti, Kornati, Dubrovnik? Letalo in avtobus vas lahko vsako soboto odpeljeta do Reke, Dubrovnika, Trogira odkoder se bo pričela vaša tura. Organizirani prevoz tudi za povratek. Se nekaj ugodnih ponudb: 4-dnevni izlet v Prago od 28. 8. do 31. 8. Vsak petek, organizirani aranžmaji na Ischio. Vsak torek v Grčijo na Karpatos in Samos. Pozanimajte se v turistični agenciji Gec tours, tel. 0038666549588. 26-LETNO DEKLE išče delo kot tajnica oz. kot prodajalka. Dobro znanje srbohrvaščine, odlično slovenščine, dobro nemščine v zadostni meri angleščine, vešča rabe računalnika, Word star, Windows. Tel. 211941 po 6. uri zvečer. NA OPČINAH prodam večjo vilo (260 kv. m) in negovan park (1500 kv. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 od ponedeljka do sobote od Z URNIKOM : i=i.-____ 10 do 15 ure m), zelo mirno okolje, veliko obdelanega kraškega kamna, zaradi izselitve. Tel. 040/211844 ali 004191/7513389. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in' vzdrževanje računalnikov tudi v vročih poletnih dneh. Tel. 040/232151 ali 03388634644. DOMAČE VINO, belo in črno prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Za-brežec). OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. OSMICO je odprl Janko Škrk v Saležu - Lorkovi. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO je odprl Purič Romano, Repen 13. OSMICO sta odprla Mario Gruden in Ondina, Samatorca 17. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkoije 133. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. NA OPČINAH »Pri Kvrtičeveh« so odprli OSMICO. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. OSMICO je odprl Košuta Boris v Sv. Križu. PRISPEVKI Ob 28. obletnici smrti dragega očeta Rada Rau-berja darujeta Jasna in Nataša 100.000 lir za OD Bor. V spomin na Anico Budin darujeta Milka in Anica Perčič 60.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na pokojno ženo daruje Stane Malalan 50.000 lir za UNICEF. Srečko in Anica Orel darujeta 26.600 za bivše deportirance A NED. V spomin na dragega Gnida darujeta Peter in Maja 50.000 lir za na-brežinsko cerkev in 50.000 lir za KD Igo Gruden. Družina Kosmač (Za-brežec 57) daruje 50.000 lir za zvon cerkvice na Jezeru. V spomin na mamo Rozalijo Počkar daruje Rožica 20.000 lir za KD Ivan Grbec in 20.000 lir za ške-denjski etnografski muzej. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. Ostala bos vedno med nami draga Olga Petelin vd. Bologna iz Mavhinj Hčerka Susanna z Robertom, vnuka Eleonora in Nicole, sestra Ida, brati Pepi, Berto in Paolo, snahe in svak, nečaki in drugi sorodniki naznanjajo, da bo pogreb danes, 19. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga v cerkev v ul. Giu-lia, 70. Trst, 19. julija 1997 OPERETNI FESTIVAL / DVORANA TRIPCOVICH PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL / GOSTOVANJE IN PRODUKCIJA Večno mlada 2M v odlični družb# mladih plesalcev Bon ton, ki je sicer vse bolj zapostavljen, veleva, da se dam ne sprašuje po letih, vendar pa je v primeru gospe Renee Jeanmaire por. Petit, slovite Zizi, objava letnice rojstva njej vsekakor samo v ponos. Novinarski, ne povsem preverjeni viri (organizatorji v gradivu ob njenih sedanjih italijanskih nastopih letnico rojstva gentelmensko zamolčijo), namreč pravijo, da se je rodila v Parizu daljnega leta 1924, kar pomeni, da sedaj šteje že 73 let. Zanjo lahko mirno trdimo, da gre za 73 lepih in sončnih pomladi, saj na odru še vedno izžareva neusahljivo veselje do življenja, kar se odraža v njenih izredno elegantnih in zapeljivih gibih. Tokrat se šarmantna Zizi predstavlja tržaški publiki (njen nastop sodi v okvir tržaškega operetnega festivala) s predstavo, ki jo je koreograf Roland Petit mojstrsko pripravil njej po meri in ji dal kratek in jasen naslov - Zizi. Sicer pa Zizi Jeanmaire z njim že desetletja deli tako umetniško kot tudi življensko usodo, saj je prav Roland Petit odkril in svetu razkril veliko plesno (in ne samo) nadarjenost »male Parižanke z najlepšimi nogami na Francoskem«. Njej na kožo je ustvaril marsikatero nepozabno plesno vlogo, tako je npr. že leta ’49 pripravil eno prvih plesnih priredb Carmen, ki jo je Zizi Jeanmaire prvič odplesala v Londonu in se zapisala svetovni slavi. Par Roland Petit-Zizi Jeanmaire odlikuje tu- di vsestranskost, tako se je zaCel posvečati povsem drugačnemu, vendar nic manj zahtevnimu žanru - glasbenemu »lahkemu« gledališču in spet požel pohvale in novo slavo. Iz tistega obdobja (minilo je že dobrih 40 let) je tudi nadvse posrečena glasbena točka Le truc en plumes, ki jo Zizi še danes izvaja. Z njo (na sliki) tudi zaključuje tokratni nastop (v dvorani Tripcovich bo lepo zamišljena in odlično izvedena predstava na sporedu samo še v nedeljo ob 18. uri). Njeni Čudoviti spremljevalci, kot jih sama imenuje, so elani in solisti plesne skupine Ballet National de Marseille, ki jo vodi Roland Petit. Obkrožena z lepimi in odličnimi plesalci Zizi predvsem poje oz. izvaja plesne foCke na glasbo Serga Gainsbourga. Program obsega 20 pesmi oz. točk, ki jih je Roland Petit sestavil zelo domiselno, zacinil s francosko ironijo in primešal še nekaj sodobnih elementov (glasbena priredba je bliže sedanjemu okusu, kot je učinkovita igra luCi). V zelo gentlemensko nastrojeni mladi moški družbi Zizi blesti s svojim šarmantnim nastopom, pri katerem imajo seveda njene čudovite noge pomembno vlogo. Ne preveč številno občinstvo je bilo na Četrtkovi tržaški premieri upravičeno očarano nad predstavo kot tako in nad izvajalci, saj so mu ponudili izvrsten francoski bon-bon, prijetno sladek in s primemo dozo šampanjca. (bip) Kafkova Amerika in Freyjeva Tina Mariborska drama odlično podala Kafkovo delo Letošnje muhasto vreme ni naklonjeno Primorskemu poletnemu festivalu in ponedeljkovo predstavo SNG Drama Maribor so morali zaradi dežja prestaviti na naslednji dan, kar je pomenilo za organizatorje dodaten trud, ki pa ga je navdušeno občinstvo gotovo poplačalo. Kafkova Amerika v dramatizaciji Željke UdoviCiC in v režiji Janusza Kiča je bila namreč spet ena nepozabnih predstav, čeprav poletno razpoloženje in Kafka navidezno ne sodita skupaj. Glede na obravnavano temo, je bila že izbira uprizoritvenega prostora (1. pomol v Luki Koper) vznemirljiva, režiser pa je globoko opomenjen tekst odrsko postavil tako, da je nelahko usodo glavnega junaka spremljala rahla lahkotnost (na sliki prizor z vaje v Kopru, Brane Šturbej je prvi z leve, tretji pa je režiser Kiča, f. Zdravko Primožič, FPA). Karl Ros-smann je junak, ki ga zaradi njemu nejasne krivde sodijo ter obsodijo na izselitev iz rodne Prage v Ameriko in njegovo nadaljnje življenje osmišlja želja po dosegu svobode in uveljavitvi lastne osebnosti. V mariborski odrski postavitvi ponazarja to vizijo dolga pot: na vsaki postaji zastavi junak vse svoje sile, toda cilj se mu izmika in tudi zaključni prizor, ki sicer vliva nekaj upanja, pušCa vprašanje odprto. Karl Rossmann je namreč otroško zaupljiv in torej nesposoben v celoti dojemati svet, ki ga obdaja. Ko se za trenutek odmakne od predpisov, klone in je za prekršek kaznovan. Ker dialoškosti v tem svetu ni, je vsako njegovo pojasnilo preslišano. V dogajanje se vpletajo simboli (papirnata barčica, mrtvi galeb, vrvohodka), ki poudarjajo osnovno sporočilnost Kafkovega romana: tujstvo, iskanje lastne podobe in sovobode v nedojemljivem svetu. Uigrani ansambel mariborske Drame, ki je delo naštudiral v sez. 1995- 96, je na odru ustvarjal tesnobno vzdušje s svetlimi prebliski. Scenografija in kostumi Jiirge-na Lanciera pa so smiselno podprli odrsko dogajanje in omogočili, da se je režiserjeva zamisel v polnosti udejanila. Glavnega junaka Karla Rossmanna pa je mojstrsko upodobil Brane Štur- bej. Njegov Rossmann je lutka, ki se ne zaveda, da drugi upravljajo nitke, na katerih visi. Za to priložnost si je Šturbej nadel naiven izraz in neokretno držo, ki sta dajali njegovi igri poseben Car, predvsem pa pritegnili gledalce v junakov nadrealni svet. Predstava torej, kakršnih si občinstvo želi, in ki je upravičeno požela pohvalo kritike ter kopico nagrad. Vsi pomembnejši festivali se radi pohvalijo s kvalitetnim izborom, pa še z lastnimi predstavami. Tako so si v Kopru zamislili kar dve koprodukciji. Prva z naslovom Ko si še nismo lagali, vsaj ne toliko, v sodelovanju s plesno skupino Fourklor, ki jo vodi koreograf Branko Potočan bo na sporedu v nedeljo, 20. in ponedeljek, 21. t.m., drugo, v sodelovanju z Mladinskim gledališčem iz Ljubljane, pa so premierno uprizorili v sredo, 16., in sicer v Pretorski palači na Titovem trgu v Kopru. Gre za novo dramo Damirja Zlatarja Freya Tirza ali slast na ustih gozdnega demona v režiji Matjaža Pograjca, ki je z odličnim igralskim ansamblom slikovito prikazal travmo incesta. Avtor je o tem zapisal: »Te otroške travme, te so usodnejše. Včasih so me smo tlačile, danes pa do popolnosti Čutim njihovo težo, pa še razumem jih. Strahota božja! Zato sem poskušal sam pri sebi razčistiti, katera izkušnja je najglobje zapisana v meni, in prebral sem: razpad! Bolečina je razpad družine, ki sem jo občutil kot ločitev mene samega na dva dela.« In v igri ustvarja vedenje o krvoskrunskem ljubezenskem razmerju med očetom in hčerjo nejasen položaj vseh, zato morajo vsi glavnega krivca kaznovati. Isti dogodek, osvetljen iz različnih zornih kotov, se kot večplasten prikaz odrsko udejani ob pomenljivih glasbenih poudarkih, na izredno sugestivnem prizorišču. Igralci s svojo igro ustvarjajo grozljivo vzdušje, ki gledalca odbija in trenutek za tem spet pritegne. Festivalske predstave želijo gledalcem nuditi Cim širši izbor, zato bo naslednji teden na vrsti še Molie-rov Tartuffe v izvedbi splitskega gledališča in De Filippova Filumena Marturano v UršiCevi predelavi. BK ČEDAD / DANES SE ZAČENJA ŠESTA IZVEDBA Miftelfesf in njegova identiteta Filozofska razmišljanja Massima Cac-ciarija o »otočju Evropa«, prepletanje jazz glasbe in gregorijanskega petja s saksofonistom Janom Garba-rekom in skupino The Hilliard Ensemble in gledališka priredba Ma-grisove Donave (Danu-bio) s številnimi nastopajočimi bodo danes v Čedadu uvedle šesto izvedbo Mittelfesta. Festival kot tak se je s spremnimi prireditvami že začel, saj je že za nami MittelgledališCe mladih za mlade, sredi tedna pa se je v Ne-diških dolinah zaCel lutkovni festival. Letošnja,.. prvenstveno gledališču in glasbi zapisana prireditev še nadalje razvija tematiko identitete v prepričanju, kot so dejali in zapisali odgovorni za festival Giorgio Pres-sburger (gledališče), Carlo de Incontrera (glasba) in Mimma Gal-lina (organizacija), da je naloga in želja Mittelfesta podčrtati pomen osebnega in zgodovinskega osveščanja, ki je porok za odprt dialog z drugimi, ki lahko ljudi in narode preko strpnosti pripelje do medsebojnega spoznavanja. Na osrednjo temo so naravnane predvsem gledališke predstave, začenši z uvodno, ki jo je po znanem Magriso-vem delu priredil Giorgio Pressburger. Tudi z izvedbenega stališča je predstava (produkcija Mittelfesta) dokaj zapletena, saj se bodo izvajalci z gledalci sprehajali po mestu. Med gostujočimi gledališkimi predstavami bo prvo na vrsti v glasbo pretopljeno delo Karla Krausa Zadnji dnevi Človeštva v izvedbi gledališča iz madžarskega mesta Veszprem. Na sliki prizor iz te predstave, ki jo bodo odigrali jutri zveCer na glavnem trgu v Čedadu. BENETKE / 27. AVGUSTA Filmski festival bo odpri film Woodyja Allena Ameriški režiser Woody Allen bo s svojim novim fil' mom "Deconstructing Harry" 27. avgusta odprl letošnji Beneški filmski festival. V glavnih vlogah bosta poleg Allena nastopila še Demi Moore in Robin VVilliams. Med 18 tekmovalnimi filmi je tudi belgijsko-nernški koprodukcijski film "Combat de fauves" režiserja Benoita Lamyja ter z Uto Lemper in Richardom Bohringerjem v glavnih vlogah, so včeraj v Rimu sporocih organizatorji festivala, ki ga bo letos prvič vodil Felice Laudadio (n® sliki, £ AP). Beneška Mostra se bo iztekla 6. septembra. ZDA / ŠTIRI DNI PRED USMRTITVIJO Ganljivo sporočilo na smrt obsojenega Josepha 0’Della Vse več zahtev za pomilostitev - Nova eksekucija v Virginiji VVASHINGTON - »Ne bojim se smrti. Bog mi bo stal ob strani. A še vedno se nisem sprijaznil z dejstvom, da me bodo umorili za zločin, ki ga nisem zagrešil.« Tako se je Joseph 0’Dell nekaj dni pred eksekucijo obrnil Italijanom z intervjujem tiskovni agenciji Ansa. »Zame pri oblasteh Virginie ne prosite ne milosti in ne pomilostitve. Ne zahtevajte, naj smrtno obsodbo spremenijo v dosmrtno ječo. Zahtevajte samo, naj mi omogočijo, da dokažem resnico s pomočjo obstoječih dokazov, ki jih preštevilne osebe hočejo iz interesa prikriti.« »Ker resnica ne bo samo zaustavila roke krvnika, ima tudi moč, da mi kot svobodnemu človeku omogoči odhod iz ječe. Ze dvanajst let in pol sem prebil v krilu smrti za zločin, za katerega je nekdo drugi odgovoren.« »Zahvaliti se hočem vsem Italijanom. Bili ste prekrasni.V teh tako tragičnih trenutkih mojega življenja ste mi dali izredno in stalno podporo. Prepričan sem, da je za vašo močjo in za vašo silo neka duševna prisotnost, ki vam je omogočila, da ste kljub oceanu, ki nas ločuje, razumeli in slišali mojo iskrenost in obup. Ta moja čustva so vam segla do srca in sem vam zato ponižno zahvalen.« V vseh teh letih je CTDell imel številne pisne stike z ljudmi iz Italije. »Prejel sem prekrasna sporočila. Pisalo mi je vreč kot 300 otrok. Prekrasna pisma, ki so mi dala moč.« »Ganila in globoko presunila me je nedolžnost čustev italijanskih otrok. In predvsem njim je namenjeno to moje sporočilo: svet ni hudoben, upanje je treba ohraniti pri življenju, vedno se je treba boriti, ne da bi se podali. Oni bodo bodoči voditelji in njim pripada naloga, da odpravijo sedanje krivice.« Obsojenec je v svojem sporočilu izjavil, »da ga je globoko presunilo sočutje, ki ga je do njegove usode pokazal Sveti oče«. 0’Dell je torej »ponosen, ker papež zanj moli«. »Vem, da Bog posluša papeževo molitev in sem gotov, da zgoraj, z nebeških višav, Nekdo sledi primeru človeka, ki je bil po krivici obtožen. In prav to mi omogoča, da sem močan. Da se ne bojim smrti. Karkoli se mi bo zgodilo, vem, da mi je Bog ob strani.« To s čustvenim nabojem prepojeno sporočilo bo do srca ganilo Italijane, a ne večine Američanov, za katere je treba zadostiti pravici in O'Delhi preprečiti, da bi jo izigraval, tako da bi se izognil smrtni kazni. O'Delhi bodo vbrizgnili v žilo strup 23. julija v virginijski kaznilnici Greensville. Njegovi odvetniki se bodo dva dni prej sestah z virginijskim guvernerjem Alle-nom in mu predložili peticijo za pomilostitev. Kaj bo takrat storil George Allen, še ni jasno. Po mnenju večine Američanov bo peticijo zavrnil, saj je do sedaj dokazal, da ga spravlja v nejevoljo ves prah, ki se je dvignil ob primeru CTDell. Predsinočnjim so v Greensvillu usmrtili Royja Bruca Smitha, ki guvernerja Allena sploh ni prosil za pomilostitev, saj mu je bilo jasno, da jo bo zavrnil. Preden bo George Allen zavrnil peticijo za 0’Della, pa bo moral požreti še marsikatero grenko. Pisal mu je italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro, ki mu je v sporočilu povedal, da se zaveda kočljivosti položaja, ker je sam v svojem kratkem sodnem obdobju okusil dramatični problem ravnotežja med pravico obtoženega in zahtevami po zaščiti družbe, spoštovanja trpljenja svojcev žrtev in čustev javnega mnenja. Prav zato Scalfaro sedaj prosi, naj guverner 0’Della pomilosti. Jutri bo v Virginio odpotoval palermski župan Leoluca Orlando, ki se bo sestal z 0’Dellom in poskušal pri guvernerju Allenu doseči pomilostitev. Pred časom je palermska občinska uprava 0’Della proglasila za častnega palermskega meščana, 0’Dell pa je prosil, da bi bil pokopan v Palermu. GIANNI VERSACE / KER MORAJO ČAKATI POOBLASTILA ZA POKOP NA NJEGOVI VILI Versaceja začasno pokopali pri Comskem jezeru Njegov domnevni morilec Cunanan je še vedno na begu - Za izsleditev nagrada 45 tisoč dolarjev RIM, VVASHINGTON - V malem moltraškem pokopališču pri Comskem jezeru je bila včeraj krajša zasebna pogrebna slovesnost, med katero so pokopali pepel v torek na Floridi tragično preminulega italijanskega modnega kreatorja Giannija Versaceja. Pepel sta s Floride v Versacejevo vilo Fontanelle ob Lariu pripeljala Giannijev brat Santo in sestra Donatella. Kot kaže je pokop začasen, ker bi hotela Santo in Donatella izpolniti Giannijevo želijo, da bi bil pokopan na svoji vili. To pa zahteva dolg birokratski iter, tako da bodo Giannija dokončno pokopali šele čez kak teden. Prihodni torek pa bo v milanski stolnici maša zadušnica, ki se je bodo udeležili le sorodniki in najožji prijatelji. Medtem je domnevni Versacejev Morilce Andrevv Cunanan še vedno na begu. Floridska policija je obljubila 45 tisoč dolarjev vsakomur, ki bo omogočil njegovo aretacijo. Miamski župan Alex Penelas je prebivalstvo pozval na budnost, ker je morilec še vedno na prostosti in torej potencialno nevaren. Se vedno pa ni jasno, ali je bil predvčerajšnjem v Miamu ubiti zdravnik Silvio Alfonsa nova Cunananova žrtev. SREDNJA EVROPA / VREMENSKA UJMA NE POJENJA Po Poljski, Češki in Avstriji poplave sedaj ogrožajo tudi vzhodno Nemčijo Vremenske napovedi še slabe - Na Poljskem včeraj dan žalovanja FRANKFURT OB ODRI, PRAGA, VARŠAVA - Poplave, ki so prizadele na stotine mest in'vasi na Poljskem in Češkem, so včeraj ogrozile tudi Nemčijo. V Frankfurtu je Odra prestopila bregove in poplavila ceste, vendar voda zaradi 160 kilometrov dolgega nasipa doslej še ni resno ogrozila območja. Minulo noč so neurja in močne plohe s točo sicer povzročila veliko gmotno škodo na Bavarskem, Saškem in v nekaterih delih zvezne dežele Turinško. V mestu Chemnitz je po podatkih pobrije voda preplavila več cest. Izruvanih je bilo več dreves, ki so poškodovala številne avtomobbe, voda pa je vdrla v številne kleti. V Regensburgu je voda vdrla v neko trgovino s pohištvom in povzročila milijonsko gmotno škodo. Streha trinadstropne stavbe ni zdržala velike teže, zato se je na treh mestih vdrla. Gmotno škodo ocenjujejo na tri do pet mi-Ujonov nemških mark. Glede na neobetavno vremensko napoved za prihodnji teden se na Češkem že pripravljajo na nadaljnje močne padavine in morebitne poplave. Kot je poročal radio, so najbolj ogrožena območja na vzhodnem delu Češke, kjer so bile razsežnosti poplave že v minulih dneh katastrofalne. Krizni štabi so v polni pripravljenosti. O močnem deževju poročajo tudi iz Spodnje Avstrije, vendar po podatkih tamkajšnje hidrometeorološke službe nevarnosti obsežnejših poplav zaenkrat ni. Na Poljskem so včeraj zastave obesiti na pol droga v znak žalovanja za žrtvami polav, v katerih je na jugu in jugovzhodu države umrlo najmanj 48 ljudi. (STA) Karadzic grozi s samomorom BEOGRAD - Nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je zagrozil, da bo v primeru, če bi ga skušati aretirati, naredil samomor. 'Raje naredim samomor, kot da bi moral živeti v zaporu haaškega sodišče," je Karadžič izjevH za srbski časnik Svet. Karadžič se nenehno sprehaja po svoji hiši in spremlja radijska ter televizijska poročila. Videti je preplašen in kar naprej ponavlja, da Srbi niso krivi za ničesar, saj so početi samo stvari, kisov vojni običajne. Kot zatrjuje, tudi Muslimani in Hrvati niso biti nič bolj usmiljeni do Srbov, je zapisal časnik. Boj za oblast med Karadžičevimi privrženci na Palah in predsednico Republike srbske Biljano Plavšič se sicer nadaljuje. Kot je poročal beograjski radio B 92, so se minulo noč v Banja Luki pojaviti številni plakati s Karadžičevo podobo. "Pustite ga pri miru. On pomeni mir, on je svoboda," se glasi angleški napis' pod njegovo sliko. (STA/APA) Danes volitve v Liberiji MONROVIA - Okoli 700.000 liberijskih votilcev bo v soboto izbiralo 90-članski parlament, upajo pa tudi, da bodo volitve prinesele konec krvave državljanske vojne. Po sedmih letih državljanske vojne je država, kjer so bile zadnje volitve leta 1985, v popolnem razsulu, zato je tudi številka 700.000 tisoč votilcev le okvirna. Na volitvah ne bodo smeti sodelovati tisti Liberijci, ki so med vojno državo zapustiti in jih zdaj obravnavajo kot begunce. Potek volitev bodo nadzorovale zahodnoafriške sile imenovane Economog, ki so v Liberiji od leta 1990. Predstavniki volilne komisije, ki menijo, da bodo volitve svobodne, pa se ne bojijo toliko nemirov kot slabega vremena, v Liberiji je namreč zdaj deževno obdobje. Na volitvah se bo pomerilo 13 strank, po napovedih pa ima največ možnosti za zmago Nacionalna patriotska stranka Charlesa Taylorja, čigar vojska je leta 1989 začela državljansko vojno, v kateri je doslej umrlo že 150.000 ljudi. Morebitni drugi krog volitev bo 2. avgusta. (STA/AFP) Jutri volitve v Vietnamu HANOI - Jutri bo več kot 40 milijonov vietnamskih vo-lilcev izbiralo nove člane parlamenta. Izid volitev nikakor ni negotov, saj je večino kandidatov izbrala Komunistična partija Vietnama. Predvolilna kampanja je potekala mimo, brez pretiranega navdušenja, na volitvah pa kljub temu, da le-te niso obvezne, pričakujejo precej visoko udeležbo. V novi skupščini naj bi bilo vendarle manj pripadnikov komunistov kot v sedanji. Napovedujejo namreč, da naj bi jih bilo "le" 80 odstotkov, medtem ko jih je bilo doslej 92 odstotkov. Izide nedeljskih volitev bodo objavljati postopoma v osmih dneh po volitvah, že zdaj pa je znano, da v skupščini ne bo več "treh velikih" - generalnega sekretarja KP Vietnama D‘Muoija, predsednika Le Duc Anha in premiera Vo Van Kieta, ki naj bi kmalu zapustiti svoje položaje. Predsednika in premiera bo skupščina izbrala na ustanovnem zasedanju 20. septembra, medtem ko se bo o generalnem sekretarju partije odločalo nekaj mesecev kasneje. (STA/AFP) Referenduma o avtonomiji Škotske in VValesa LONDON - Britanska vlada je sporočila, da bosta referenduma o predlagani avtonomiji Škotske in VValesa 11. in 18. septembra letos. Skoti bodo na referendumu odgovarjati na vprašanje, ati se strinjajo s predlogom laburistične vlade o ustanovitvi parlamenta v Edinbur-ghu in ali naj ima ta parlement pristojnost povečati davke. Valežani pa bodo odločati, ati želijo ustanovitev parlamenta v Cardiffu brez davčnih pristojnosti. Ce bo večina Škotov in Valežanov glasovala za avtonomijo, Ido vlada predloga tovrstnih zakonov poslala v parlament že jeseni. Osnutka predlogov bo laburistična vlada javno objavila konec julija. Njeno naglico so že obsoditi konservativci, ki v avtonomiji Škotske in VValesa vidijo nazadovanje, ki bi po njihovih besedah privedlo do razpada Združenega kraljestva. Vlada je omejila čas parlamentarne razprave o teh predlogih, potem ko je opozicija vložila prek 250 amandmajev nanje. Predloga o avtonomiji sta ena od velikih predvolilnih obljub laburistov, zmagovalcev na majskih parlamentarnih volitvah. Spričo njihove premočne večine v poslanski zbornici, spodnjem domu britanskega parlamenta, izglasovanje teh predlogov ne bi smelo biti vprašljivo. (STA/AFP) Francija ponuja roko separatistom AJACCIO - Francoski notranji minister Jean-Pierre Che-venement je korziškim separatistom, ki že se dve desetletji borijo za neodvisnost Korzike, danes ponudil možnost pogajanj. Dialog je odprt za vse, ki se bodo odločno odpovedati nasilju, je danes ob pričetku dvodnevnega obiska na Korziki dejal Chevenement. "Prenehajmo uporabljati jezik državljanske vojne, ki ne ustreza stvarnosti, " je pozval Chevenement. S temi besedami se je posredno odzval na napoved "premirja", ki ga je napovedala teroristična organizacija FLNC. Ta je odgovorna za stotine napadov predvsem v javnih ustanovah in bankah. (STA/dpa) POKRAJINA / IZMENJAVA MNENJ O GOSPODARSKEM POLOŽAJU Predsednik Brandolin sprejel delegacijo SGZ Predstavnike stanovske organizacije zanima tudi potek postopka za pripravo statuta Trgovinske zbornice ob predvidenem vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Govor je bil o prometnih infrastrukturah, zlasti dograditvi cest, železniških povezavah itd. Predstavniki SGZ so v glavnem izrazili soglasje glede pobud, poudarili pa so potrebo po enotnem usmerjanju, oziroma usklajevanju. To nalogo naj bi prevzela prav pokrajinska uprava. Četrtkovo srečanje na Pokrajini odpira novo obdobje sodelovanja med Slovenskim gospodarskim združenjem in ustanovo, ki ima med bistvenimi pristojnostmi prav načrtovanje in usklajevanje gospodarskega razvoja na širšem območju. Delegacija SGZ je v četrtek obiskala tudi predsednika Trgovinske zbornice dr. Enza Bevilacquo. Kakor znano pripravljajo na zbornici v skladu z reformo teh ustanov nov statut. Predstavniki gospodarskega združenja so predsedniku Bevilacqui predočili pričakovanja. Kot pomembna stanovska organizacija želijo biti upoštevani in prisotni v vseh telesih, kjer se načrtuje in odloča o gospodarskem in splošnem razvoju. Stanovska organizacija je v teh letih opravila pomembno vlogo povezovalca gospodarske stvarnosti ob meji; dragoceni so njeni stiki z območno Gospodarsko zbornico v Novi Gorici. To vlogo želijo v prihodnje še okrepiti. Na sliki (foto Bumbaca) četrtkovo srečanje na Pokrajini NOVICE Plačilo TOSAP zapade 21. t.m. Združenje trgovcev obvešča, da zapade rok za plačilo davka TOSAP (občinski davek na gospodarske dejavnosti) v ponedeljek, 21. t.m. Obveznost zadeva vse občane, ki so 1. januarja letos bili vpisani v register IVA. Kdor je začel dejavnost kasneje, bo prijavo (in plačilo) opravil v letu 1998. Združenje nadalje obvešča, da je bil z zakonom št. 207 z dne 3. julija, podaljšan rok za predložitev posebnega obrazca (MUD) za prijavo količine proizvedenih odpadkov v letu 1996. Rok zapade 31. julija. Najlepša v Zelenem gaju V zabavišču Zeleni gaj pri Dornberku bodo danes izbirali najlepšo in najlepšega fanta Zelenega gaja. Poleg tega bodo opravili izbiro še za ducat raznih naslovov, med drugim za “miss teen ager”. Nasto-pali bosta glasbeni skupini Babylon in Sank rock. SL za osvoboditev secesionistov Severna liga za neodvisnost Padanije bo danes začela z zbiranjem podpisov k peticiji za takojšnjo osvoboditev osmerice secesionistov, ki jih je porotno sodišče v Benetkah obsodilo zaradi zasedbe zvonika sv. Marka. Podpise bodo zbirali pred kinom Corso in pred ljudskim vrtom, jutri pa pred barom Morocco in pred spominskim parkom. Včlanjevanje v Zeleno listo Goriška Zelena lista sporoča, da v teh dneh zaključujejo akcijo včlanjevanja. V ta namen bodo postavih mizico za včlanjevanje in razdeljevanje informativnega gardiva pred ljudski vrt danes od 9. do 13. in od 17. do 20. ure ter jutri od 9. do 13. Predsednik goriške pokrajinske uprave Gior-gio Brandolin je v četrtek sprejel predstavništvo Slovenskega gospodarskega združenja v katerem sta bila, poleg predsednika Vita Primožiča še podpredsednik Hadrijan Corsi in ravnatelj Igor Orel. Za srečanje so zaprosili predstavniki SGZ. Brandolin je sogovornike seznanil s stopnjo izvajanja dogovora, znanega z imenom Goriška listina št. 2. Vprašanja se rešujejo zelo počasi, kakor izhaja po nedavnem preverjanju v Rimu. Edina relativno konkretna zadeva je trideset milijard lir, ki naj bi jih uporabili za uresničitev takoimenovanega centra za ekološka vprašanja, zaščito teritorija itd. Na srečanju so nato omenili niz vprašanj gospodarskega sodelovanja, usklajevanja in novih pobud ob meji, ki naj bi pomagale premostiti brez velikih travm negativne posledice GLASBA / V OKVIRU FESTIVALA FOLKEST Akustični zvoki treh folk skupin Ob irski in mediteranski glasbi je občinstvo najbolj očaral nastop kitarista Armanda Corsija Glasbeni festival Folke-st je predsinoči zajel tudi Gorico in ponudil na grajskem dvorišču prvega od dveh zaporednih koncertov festivalskega sporeda v našem mestu. Četrtkov večer je bil posvečen akustični glasbi in je ponudil nastop treh skupin. Vedno priljubljeno irsko folk glasbo je izvaja skupina “Sin e”, ki jo vodi mladi irski glasbenik Stefan Hannigan. Skupina “Fu-luss Saba” je nato predstavila mediteransko mešanico arabske in neapeljske glasbe, kakovostni vrhunec večera pa je gotovo bil nastop mojstra kitare Armanda Corsija (na sliki - foto Bumbaca) in njegove skupine. NEPROFITNE ORGANIZACIJE Ugodnejši predpisi Vlada pripravlja davčne in druge olajšave Pokrajinski odbornik Vittorio Brancati, ki je med drugim pristojen tudi za področje ti. neprofitnih organizacij in združenj, je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je vlada pred kratkim izdelala osnutek zakonskega odloka, ki naj bi bistveno poenostavil fiskalne predpise in tudi davčno obremenitev za tovrstne organizacije. Obvezo v tem smislu je vlada sprejela že ob sprejemu letošnjega finančnega zakona in jo sedaj, kot kaže, uresničuje. Osnutek odloka poenostavlja predpise glede neprofitnih organizacij, vsebuje razne fiskalne oljašave (forfetar- Spicchi di Luna by Časa Damiani obrtna zlatarska delavnica Umberto Tutta Gorica, ftopjl ul. Carducci, 61 tel. 0481/535364 možnost plačila na obroke OPOZORILO Občinsko podjetje ne pošilja inkasantov Z goljufi, pravijo, je kakor z gobami po dežju: enega primejo, pojavijo se novi. Tudi iznajdljivosti jim ne manjka! Občinsko podjetje za storitve opozarja občane naj bodo skrajno previdni in naj ne nasedajo osebam, oziroma osebi, ki zahteva plačilo za opravljene storitve in kontrole na električnih števcih. Ravnateljstvo podjetja posebej navaja, da nihče ni bil pooblaščen za izterjevanje plačila kakršnihkoli storitev. Plačila, v primerih, ko so ta dejansko upravičena, pa sprejemajo pri blagajni občinskega podjetja v ulici 9. avgusta, 15, v poštnih uradih in v bankah s katerimi je podjetje sklenilo dogovor. GLEDALIŠČE / PODELITEV NAGRAD Drevi zaključek festivala na gradu Po slovesnosti še nastop skupine "Terzo teatro" z igro Paola Cicute Nocoj bo v prireditvenem šotoru na goriškem gradu padel zastor nad letošnjo 7. izvedbo amaterskega gledališkega festivala za Trofejo goriškega gradu. Manifestacijo je tudi tokrat priredila goriška skupina “Terzo teatro” s podporo občine, pokrajine, dežele, Goriške hranilnice in deželne gledališke ustanove. Nocojšnji večer se bo pričel ob 21.15 s podelitvijo nagrad, sledila pa bo gledališka predstava izven tekmovalnega sporeda. Ob glavni nagradi, Trofeji goriškega gradu za najboljšo predstavo, bo žirija razglasila tudi najboljša igralca/igralki v nosilni in stranski vlogi, najboljšega režiserja in najboljšo sceno. Podelili bodo tudi posebno nagrado občinstva predstavi, ki so jo gledalci najbolje ocenili. Večer se bo nadaljeval s predstavo »Vivo o mor-to o... X«, ki jo je napisal in režiral Paolo Cicuta. V njej nastopajo udeleženci eksperimentalne gledališke delavnice, ki jo je v letošnji sezoni priredila v Gorici skupina “Terzo teatro”. Gledališko besedilo je nastalo z doprinosom vseh prav v okviru šestmesečne delavnice, krstna uprizoritev pa je bila v mesecu maju. Zgodba je malce komična, malce grenka, nasilna in dramatična. Dogajanje je postavljeno pod večno nedokončani nadvoz metropolitanskega predmestja, kjer se srečujejo in prepletajo zgodbe raznih čudaških likov. ni režim, odbitki, neob-davčenje neprofitnih in socialno koristnih dejavnosti itd.) in pojasnjuje nekatere doslej sporne probleme na tem področju. Brancati ocenjuje, da je to pomemben četudi zaenkrat še delen odgovor na pričakovanja vseh, ki se prostovoljno udejstvujejo v družbeno koristnih dejavnostih. S tem v zvezi pričakuje, da bodo prav interesenti ocenili vladni osnutek in predlagali morebitne popravke ali dopolnila. Pokrajina bo zbrala pripombe in jih posredovala goriškima parlamentarcema, da bi posegla pri vladi. ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi 14 ESSO - Ul. L. Isonzb 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia 20 ERG - Ul. sv. Mihaela 35 AGIP - Ul. Trieste 174 TRZIC MONTESHELL - Ul. Boi-to 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich RONKE AGIP - Ul. Redipugha KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giuha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pieris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste 33 KINO GORICA VOTORIA1 in 3 Zaprto. CORSO Zaprto. E3 ČESTITKE Manuel Devetak, Federica Cemic, Petra Miklus in Katja Zavadlav so uspešno opravili maturo. Oh pomembnem dogodku jim čestita in se z njimi veseli OKVaL J] OBVESTILA SGZ GORICA sporoča, da je s 1. julijem stopil v veljavo umik servisa SGZ: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure, ob petkih in sobotah zaprto. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da je v teku revizija poklicnega seznama kmetov. Za izpopolnitev obrazcev naj se kmetje obrnejo na urade KZ v Gorici (od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure) in Doberdobu (ob petkih od 8. do 10. ure). IZLETI GOSTINSKA SEKCIJA SGZ priredi 25. in 26. avgusta poučni izlet v Langhe v Piemontu z ogledom vinogradniških posestev. Na razpolago je 25 mest. Prijave do 25. julija na sedežu SGZ (tel. 537386). SPDG načrtuje ob velikem šmarnu dvodnevno bivanje na zelenem Pohorju z ogledom naravnih in kulturnih zanimivosti, nabiranjem gozdnih sadežev, sprehodi itd. Nastanitev v planinskem domu. Prijave do srede, 23. t.m., pri Loredani tel. 21214 in Marti tel. 22164. POGREBI u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. Danes: 8.55, Emma Zol vd. Borri iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst; 9.00, Luigi Romanese iz cerkve sv. Justa naglavno pokopališče; 10.30, Francesca Jan por. Pertoldi iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 12.00, Sofia Emili (sestra Carmela) iz Ul. don Bosco, 66 na glavno pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BBS *** IULU mmmm Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 13 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BORZA / NEGATIVNA TEŽNJA DAVKI / NOVA PRAVILA New York potegnil za sabo vsa evropska finančna tržišča Po številnih dneh navdušenja, včeraj nazadovala tudi milanska borza Možnost pogajanja z davčno upravo Na ta način naj bi država hitreje vnovčila davke Mn .AN - Po veliki živahnosti prejšnjih dni je milanska borza včeraj znatno upočasnila korak. Dobro polovico dneva je prevladoval razmišljujoč odnos in kazalec Mibtel je bil rahlo negativen. V poznih popoldanskih urah pa je zdrknil krepko nižje (-1, 92%) tudi po vplivom negativnega trenda na newyorški borzi, ki je potegnil za sabo vse evropske borze. V Parizu so zabeležili skoraj 4-odstotni padec in tudi London se včeraj ni izkazal. Po mnenju izvedencev pa so perspektive italijanskega finančnega trga dobre, čeprav se bo težko izognil mednarodnemu valu prodaj. »Pozornost za italijanske vrednoti-ce je še znatna, saj mednarodne investitorje privabljajo nizke obresti in sorazmerno nizke cene delnic,« so menili izvedenci. Prihodnji teden bo pokazal, ali so te napovedi utemeljene. Včeraj so znatno padle delnice Šteta in Tele-coma, medtem ko so se dobro odrezale Fiatove delnice. Na denarnem trgu je imel tudi včeraj dolar glavno vlogo. Povpraševanje po ameriškem bankovcu je bilo veliko. Pomagale so mu izjave nemškega kanclerja Helmutha Kohla, ki ga krepak dolar ne skrbi, pa tudi velika živahnost ameriške ekonomije. Zaupanja v zeleni bankovec ni načelo niti dejstvo, da je bil ameriški državni primanjkljaj višji od predvidenega. Lira je nazadovala v odnosu do dolarja, ki je včeraj veljal 1.750 lir, medtem ko se je dobro držala v odnosu do evropskih valut. RIM - Davčna uprava in utajevalci se bodo odslej lahko »pogodili«. Preden bo zahtevala poravnavo davkov, bo davčna uprava zahtevala od domnevnega utajevalca pojasnila in mu bo lahko ponudila plačevanje utajenih davkov po obrokih in znatno nižjo globo (četrtino od minimalne predvidene). To je ena od novosti, ki jih je uvedlo davčno ministrstvo na osnovi pooblastila, ki ga je dobilo od parlamenta. Finančno ministrstvo je uvedlo nova pravila, da bi lahko hitreje vnovčilo utajene davke, ker bi se utajevalcu ne splačalo več vložiti prizivov, s katerimi je za dolgo časa lahko odložil izplačevanje prikritih davkov. Odlok je bil objavljen v uradnem listu in bo začel veljati čez petnajst dni. Sicer pa odlok uvaja veliko novosti. Med temi je novi konkordat. Ko bo začel veljati, se ga bodo lahko poslužili za sanacijo mnogih davkov (Iva, hivim, davki na dediščino itd). S tem konkordatom se bo lahko utajevalec izognil aretaciji, čeprav dogovor ne izključuje možnosti, da davčna uprava uvede dodatno preiskavo. Davčna uprava lahko zahteva dodatna plačila, če ugotovi - potem ko je bil sklenjen dogovor - da je davkoplačevalec utajil davke, ki presegajo več kot polovico vsote, ki je bila dogovorjena za sanacijo dolga. Preverjanje s predhodnim pristankom davkoplačevalca bo obvezno v vseh postopkih. Lahko ga predlaga davčna uprava (če prijavljeni dohodki ne ustrezajo merilcu bogastva ali če ugotovi utajo) in povabi davkoplačevalca, naj se javi. Lahko pa pogajanje predlaga davkoplačevalec (tudi po telefonu), potem ko so začeli preverjati njegovo prijavo ali dobi obvestilo o dodatnem plačilu. Ob dogovoru bo globa nižja in davkoplačevalec bo lahko poravnal dolg v osmih trimesečnih obrokih (12, če vsota presega 100 milijonov). Davčna uprava bo lahko začela preverjanje tudi s kopijo obrazca 740 in ji ne bo treba čakati na original. Poleg tega odlok predvideva tudi možnost skrajšanega postopka v procesih zaradi davčne utaje. Možen je dogovor med davčno upravo in davkoplačevalcem tudi pred sodno obravnavo. SLOVENIJA / OCENA DIREKTORJEV Konkurenčnost podjetij pada Negativno so vplivali stroški, industrijska politika in tečaj LJUBLJANA - Direktorji slovenskih podjetij ocenjujejo, da je splošna slika konkurenčnosti slovenskih podjetij nekoliko slabša, kot je bila decembra lani. To je rezultat zadnjih dveh anket, ki jo vsake tri mesece med vodilnimi slovenskimi gospodarstveniki izvede Služba za ko-njukturo in ekonomsko politiko (SKEP) pri GZS. Konkurenčnost se je po zaznavah o 22 faktorjih konkurenčnosti do tujih konkurentov, in sicer iz držav EU, Srednje Evrope in sosednje Hrvaške, slabšala že marca, junija pa so bile zaznave za spoznanje bolj negativne. V zadnji anketi je v zaznavah konkurenčnosti prišlo do sprememb v primerjavi do posameznih skupin konkurentov. Na slab- šanje zaznav splošne slike konkurenčnosti sredi letošnjega leta, so imele največji vpliv bolj negativne ocene faktorjev konkurenčnosti do partnerjev iz Srednje Evrope. Deloma pa je to veljalo tudi za primerjavo slovenskih podjetij glede na konkurente iz držav EU. Tako v marčni kot tudi v junijski anketi SKEP med slovenskimi direktorji so se glede na decembrske ocene poslabšale zaznave o konkurenčnosti do partnerjev iz Hrvaške. Na splošno oceno konkurenčnosti so letos najbolj negativno vplivale ocene o domačih stroških na enoto proizvoda, industrijska politika in tečaj. V junijski oceni se je v primerjavi z lansko decembrsko kar za 13 odstotnih točk povečal negativni vpliv tečaja. Med drugimi faktorji, ki so vplivali na slabšanje konkurenčnosti, so bili visoko negativno ocenjeni še cena kapitala in dostopnost do kapitala. Junija so bile v primerjavi s prejšnjimi bolj negativne tudi ocene politične stabilnosti, poslovne klime in dodatnih stroškov dela, ki prav tako pomembno vplivajo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Manj negativno kot v prejšnjih anketah pa so letos ocenjene dajatve podjetij. Med faktorji, ki po ocenah direktorjev sredi letošnjega leta izboljšujejo ali pa vsaj ne poslabšujejo konkurenčnosti slovenskih podjetij v primerjavi s tujimi, so energetska oskrba in stroški ter razpoložljivost delovne sile. (STA) LJUBLJANA / RAZISKAVA Revoz Novo mesto na vrhu lestvice največjih družb LJUBLJANA - Služba za konjukturo in ekonomsko politiko (SKEP) Gospodarske zbornice Slovenije prek poletja pripravlja publikacijo z delovnim naslovom Kdo je kdo - na področju financ in komerciale v največjih slovenskih družbah, ki bo predvidoma izšla konec avgusta. V okviru projekta Položaj velikih družb so v SKEP opravili posebno analizo večjih poslovnih sistemov v Sloveniji, ki so večinoma že opravili bilance za leto 1996. Analiza je pokazala, da je na seznamu največjih družb v Sloveniji prišlo do več sprememb. Med največjih 100 družb po velikosti prihodkov se je uvrstilo precej manj družb s področja industrije, zato pa je vse več družb s področja storitev. Lestvica desetih največjih slovenskih družb po prihodkih je po ugotovitvah SKEP zdaj naslednja: na prvem mestu je Revoz Novo mesto (142 milijard SIT letnega prihodka), sledijo pa mu Petrol skupina (117 mrd SIT), Mercator - poslovni sistem (98, 9 mrd SIT), Gorenje - koncern oz. skupina (78, 6 mrd SIT) in Eles Ljubljana (75, 1 mrd SIT). V drugi polovici lestvice so koncern Slovenske železarne d.d., Telekom Slovenije, Krka d.d. Novo mesto, Merkur d.d. Kranj in Lek d.d. Ljubljana. Pri večini teh družb gre za delniške oziroma obvladujoče družbe (družbe "matere") z razmeroma velikim kapitalom, ki imajo v svoji sestavi po deset in več odvisnih družb (družb "hčera"). Na 11. mestu omenjene lestvice so Slovenske železarne, na 12. pa Sava d.d. Kranj. (STA) illl NOVICE Z 62,4 milijona turisti Francija vodilna v svetu PARIZ - Francijo je lani obiskalo 62, 4 milijona tujih turistov, s čimer ta dežela ostaja na vrhu najbolj priljubljenih počitniških ciljev na svetu. Kot je sporočila Direkcija za turizem v Parizu, so nad Francijo najbolj navdušeni Nemci, saj je lani dopust v deželi galskih petelinov preživelo 13, 3 milijona Nemcev. Na drugem mestu so Britanci (10 milijonov), sledijo pa Nizozemci (8, 1 milijona), Belgijci in Luksemburžani (7, 4 milijona). V Francijo pa je lani pripotovalo tudi 5, 3 milijona Italijanov. Raziskava, ki je opravijo vsako drugo leto, pa je pokazala, da je treba številki 62, 4 milijona turistov dodati še 85, 8 milijona tujcev, ki so v Franciji ostali manj kot 24 ur. (STA/dpa) Porschejevi avtomobili s traku tovarne na Finskem STUTTGART - S tekočega traku v tovarni Val-met je v četrtek pripeljal prvi porsche boxster. Kot so poudarili na sedežu Porscheja, so avtomobili "izvrstne kakovosti", s serijsko proizvodnjo pa bodo začeli septembra. Zaradi velikega povpraševanja po odprtem dvosedežniku bodo v tovarni Valmet izdelali najmanj 5000 vozil letno. Dobavni rok za boxterja znaša do 12 mesecev, tovarna v Uusikaupunkiju pa je prvi Porschejev obrat v tujini. (STA? dpa) Japonsko gospodarstvo raste TOKIO - Japonsko gospodarstvo je po mnenju centralne banke in urada za gospodarska načrtovanja EPA na poti zmerne gospodarske rasti. Guverner centralne banke Yasuo Matsushita je v Tokiu izjavil, da visoka raven industrijske proizvodnje in rast dohodka podpirata konjunkturo. Aprilsko zvišanje davka na dodano vrednost je nekoliko ohromilo rast zasebne porabe, vendar pa so ostali kazalci ugodni, je menil prvi mož centralne banke. (STA/dpa) Siemensov dobiček višji za 300 milijonov mark? MUNCHEN - V koncernu Siemens naj bi bil dobiček pred obdavčitvijo v iztekajočem se poslovnem letu 1996/97 (30. septembra) od načrtova- . nega višji za 300 milijonov mark, piše gospodarska revija Capital, ki izhaja v Hamburgu. Promet največjega nemškega elektrokoncerna naj bi se povzpel s 94, 2 na 101 milijardo mark, dobiček pred obdavčitvijo pa naj bi se povečal z lanskih 3, 26 na 3, 5 milijarde mark, navaja Capital, ki tudi meni, da se bo Siemensov promet do leta 2000 povzpel na 128 milijard mark. (STA/dpa) Woolworth zapira duri NEW YORK - Veriga marketov VVoolvrorth, ki je prva uvedla na tržišče zasnovo supermarketa, bo zaprla 300 svojih obratov in ena od najbolj znanih ameriških znamk bo zapustila tržišče. Vodstvo koncerna je sklenilo, da zapre 300 supermarketov in odslovi 9.000 uslužbencev, ker je v lanskem poslovnem letu zabeležila zgubo 37 milijonov dolarjev. Ohranilo bo samo 100 obratov, vendar jih bo spremenilo v specializirane trgovine. Koncern VVoolvrorth je bil ustanovljen leta 1879. S svojimi marketi je bil prisoten v 35 ameriških državah in Portoricu. Vzrok krize je po oceni izvedencev predvsem dejstvo, da koncern ni znal prenoviti svoje ponudbe in svoje podobe. 5 0Q N S* v <£ N 5 ^ 3 h SE T3 ti ” g N s M 18. JULIJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1723,00 1768,00 nemška marka 961,00 981,00 funt šterling 2888,00 2943,00 švicarski frank 1161,00 1191,00 belgijski frank 46,05 48,05 francoski frank 282,00 292,00 danska krona 250,00 260,00 nonreška krona 230,00 240,00 švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1246,00 1286,00 portugalski eskudo 9,12 10,02 nizozemski gulden 848,00 873,00 avsfrjski šiling 135,68 140,18 španska pezeta 11,02 12,12 grška drahma 5,89 6,69 irski šterling 2563,00 2643,00 japonski jen 14,57 15,47 avstralski dolar 1233,00 1303,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 18, JULIJ 1997 I *I V Ul IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1724,00 1754,00 nemška marka 963,00 981,00 francoski frank 283,00 293,00 nizozemski gulden 849,00 874,00 belgijski frank 46,28 48,08 funt šterling 2865,00 2945,00 irski šterling 2567,00 2662,00 danska krona 251,00 261,00 grška drahma 6,01 6,61 kanadski dolar 1243,00 1278,00 švicarski frank 1162,00 1187,00 avstrijski šiling 135,82 140,32 slovenski tolar 10,45 10,75 18. JULIJ 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1751,610 EKU 1922,390 nemška marka 973,660 francoski frank 288,210 funt šterling 2930,270 nizozemski gulden 864,860 belgijski frank 47,156 španska pezeta 11,563 danska krona 255,690 irski funt 2617,080 grška drahma 6,202 portugalski eskudo 9,644 kanadski dolar 1271,860 japonski jen 15,130 švicarski frank 1180,330 avstrijski šiling 138,380 norveška krona 235,840 švedska krona 225,030 finska marka 329,890 18. JULIJ 1997 IN IDEKS MIB-30: -2,26 delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 16.515 -1,14 Montedison 1.225 +1,74 Bca di Roma 1.501 -1,12 Olivetti 478 -1,24 Bca Fideuram 5.880 +0,12 Parmalat 2.490 -0,92 Benetton 27.792 +1,20 Pirelli Spa 4.774 +1,21 Comit 4.396 -1,74 Ras 15.566 -0,11 Credit 3.450 +0,73 Rolo 22.079 -1,18 Edison 8.869 +0,02 Saipem 9.348 -1,23 Fiat 6.930 +0,58 San Paolo To 14.524 +0,39 Generali 37.167 -1,06 Sirti 10.044 + 1,43 Imi 16.493 +1,98 Štet 11.461 -0,62 Ina 2.745 -1,22 TIM 5.857 +1,00 Italgas 5.779 +3,55 Telecom Ita 6.434 +0,47 La Fondiaria 8.381 -2,76 Mediaset 7.709 +0,73 Mediobanca 12.625 +1,21 Mediolanum — — EVROPSKA UNIJA / IZVLEČEK POROČILA EVROPSKE KOMISIJE O POGAJANJIH S SLOVENIJO V čem se bo morala Slovenija prilagoditi evropskim standardom STRASBOURG - Slovenija je vlogo za članstvo v Evropski uniji vložila 10. junija lani kot zadnja med desetimi srednjein vzhodnoevropskimi državami. Evropska komisija, ki je slovensko kandidaturo preučila na osnovi objektivnih kriterijev na političnem in gospodarskem področju ter na področju sposobnosti prevzemanja obveznosti članstva, je ocenila, da Slovenija v zadostni meri izpolnjuje kriterije, da lahko začne pogajanja o včlanitvi v prvem valu širitve, v začetku prihodnjega leta skupaj s Ciprom, Češko, Estonijo, Madžarsko in Poljsko. Na političnem področju je komisija ocenila, da slovenske ustanove ustrezno delujejo, ter da različne ravni oblasti spoštujejo svoja polnomočja in sodelujejo med sabo. Pri spoštovanju osnovnih pravic ni večjih težav, nekatere spremembe pa so potrebne pri delovanju pravosodnega sistema in vračanja premoženja nekdanjim lastnikom, ki so bili razlaščeni v času komunističnega režima. Od Slovenije komisija pričakuje tudi učinkovitejši boj proti korupciji. Slovenija po splošni oceni komisije na političnem področju predstavlja značilnosti demokracije s stabilnimi ustanovami, ki zagotavljajo pravno državo, človekove pravice in zaščito narodnih manjšin. Na gospodarskem področju komisija Sloveniji priznava, da je po letu 1993 stalno dosegala gospodarsko rast (leta 1994 5,3 odstotka, leta 1995 3,9 odstotka in leta 1996 3,1 odstotka). To je dosegla v razmerah uravnoteženih javnih financ in zunanjih računov ter ob padanju stopnje inflacije (lani 9, 1 odstotka). Slovenski bruto domači proizvod na prebivalca dosega 59 odstotkov povprečja EU. Kmetijski sektor zaposluje skoraj 7 odstotkov aktivnega prebivalstva in prispeva 5 odstotkov k bruto dodani vrednosti. Trgovinski odnosi Slovenije z EU so se po letu 1991 znatno povečali in sedaj predstavljajo 65 odstotkov slovenske zunanje trgovine. Slovenija bo prenesla konkurenčne pritiske Komisija na osnovi kriterijev, ki jih je EU sprejela na vrhunskem srečanju leta 1993 v Koe-benhavnu, Slovenijo ocenjuje kot delujoče tržno gospodarstvo. Priznava ji precejšen napredek na področju liberalizacije in lastninjenja ter uspešno utrditev gospodarstva. Opozarja pa na pomanjkanje konkurenčnosti na nekaterih področjih, zlasti finančnem, in meni, da mora Slovenija še izboljšati delovanje tržnih mehanizmov, kot tudi dokončati potrebne reforme davčne politike in socialnega varstva. Slovenija naj bi po mnenju komisije Kako bodo financirali širitev Evropske unije BRUSELJ - Evropska unija bo krila stroške za sprejem novih članic predvsem iz noptranje gospodarske rasti. Ta naj bi letno znašala 2, 5 odstotkov, seveda če ne bo hujših pretresov. Poleg tega bodo skrčili izdatke za kmetijstvo in sklade za manj razvite dežele, ki sta dve največji postavki v proračunu EU. To je napovedal predsednik evropske komisije Jacques Santer prejšnjo sredo v Strasbourgu in tako stališče je potrdil komisar EU za proračun Erkki Liikanen, ki pa je pripomnil, da so napovedi o 2,5-odstotni rasti »optimistične«. Po njegovem mnenju bo celotni budžen Evropske unije v letu 1999 znašal 1, 27 odstotka globalnega evropskega BDP. Te mere ne morejo prekositi, saj bi bil zta to potreben nov sporazum, ki bi ga morale seveda ratificirati vse države. V letu 1996 so zaradi restriktivne politike prihranili pol promila, kar pomeni 4 milijarde ekujev oziroma približno 8.000 milijard lir in Liika- nen meni, da gre za pomembno vsoto, s katero bodo lahko financirali reforme in strategije razširitve EU, pa tudi priprave na to razširitev. Od leta 2.000 pa bodo za razširitev namenili 45 milijard ekujev, ki bodo v prvi fazi namenjene vsem enajstim državam, ki so zaprosile za redno članstvo, obstajajo pa še nekatere druge že sprejete obveze, kot na primer 210 mi-hjard ekujev za regionalni razvoj in 45 milijard ekujev za štiri najrevnejše članice EU, to he Grčijo, Portugalsko, Irsko in Španijo. Med novimi problemi je Liikanen navedel predvsem dva: pokojninski sklad funkcionarjev EU (tudi unija se stara, je dejal) in vprašanje jezikov. V novi Evropski uniji bo 20 uradnih jezikov in treba bo poiskati alternative, to je izbor nekaterih delovnih jezikov. Vedno pa bo treba zagotoviti prevajalce evropskim poslancem, katerim mora biti omogočena raba njihovega jezika. srednjeročno bila sposobna prenesti konkurenčne pritiske in vplivanje tržnih silnic znotraj unije. Komisija Sloveniji priznava raznoliko izvozno bazo, usposobljenost in visoko kvalificiranost delovne sile ter razmeroma dobro infrastrukturo. Opozarja pa na počasno prestrukturiranje podjetij zaradi soglasnega odločanja v gospodarstvu, pa tudi na to, da se sistem stimulacije delavcev in menedžerjev se v Sloveniji ni spremenil. Izboljšanje konkurenčnosti v Sloveniji ovira hitra rast plač in hkratna nizka rast storilnosti. Te strukturne pomanjkljivosti, ki jih je treba rešiti, se odražajo na nizki ravni neposrednih tujih vlaganj, je ocenila komisija. Komisija ugotavlja, da je Slovenija na večini področij skupnega trga, zlasti na področju računovodstva, vzajemnega priznavanja poklicne izobrazbe in intelektualne lastnine, praktično vzpostavila pravne osnove. Navaja oceno slovenskih oblasti, da je v nacionalno zakonodajo delno ali v celoti vključena večina nujnih ukrepov. Za popolno sprejetje pravil EU pa bodo potrebna nadaljnja prizadevanja na zakonodajnem področju/ "Ne glede na prizadevanja, ki so bila opravljena, pa morajo napredek H SCHENGEN / PO DOSEŽENEM KOMPROMISU V INNSBRUCKU Italija se bo morala kar pošteno potruditi BONN, RIM, DUNAJ - Dan po srečanju na vrhu v Innsbrucku med predsednikom itabjanske vlade Prodijem, nemškim kanclerjem Kohlom in avstrijskim kanclerjem Klimo je lahko vsakomur jasno, da ne bo doseženi kompromis o začetku izvajanja Schengenskega sporazuma o prostem prehodu meje med Italijo, Nemčijo in Avstrijo za-dovolil Nemcev. Kancler Kohl je včeraj zagotavljal, da je doseženi kompromis »zadovoljiv« za Nemce in da ne bi smel povzročiti zapletov. Tega mnenja ni bavarski notranji minister Giinther Beckstein, ki ima »številne pomisleke o voznem redu, po katerem bodo odpraviti nadzorstvo na mejah med Nemčijo, Aavstrijo in Italijo«. Po njegovem je nemogoče, da bi Italija lahko do aprila prihodnjega leta zagotovila nadzorstvo nad svojimi približno 8 tisoč kilometrov dolgimi pomorskimi mejami. Beckstein je imel tudi pomisleke glede Avstrije, ki ima 1.300 kilometrov dolgo »zunanjo mejo« (s Češko, Slovaško, Madžarsko in Slovenijo), tako da mu je Kohl očital »stare predsodke med Mundmom in Dunajem«. V Innsbrucku so se namreč šefi treh vlad domenili, da bo Avstrija pristopila k Schengenskem sporazumu že 1. decembra, italijanski pristop bo etapni, in sicer 27. oktobra bodo odpraviti nadzorstvo nad letališči, poenotili vizume in Italijo vključiti v schengenski informativni sistem, medtem ko bodo sprostiti kopenske in pomorske mejne prehode šele 1. aprila leta .1998, ko bo Italija postala polnopravna članica Schengena. Obenem so ustanoviti skupino izvedencev, ki se bo periodično sestajala, da bi sproti odpravljala morebitne zaplete in nesporazume. Vse tri države so obenem sklenile še tesnejše sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu. Veliko skrb bodo posvetili pranju umazanega denarja in vsem pojavom, ki so vezani na organizirani kriminal. Z innsbruškim kompromisom je zadovoljen tudi Prodi, ki je včeraj zavrnil Becksteinove pomisleke o »propustnosti italijanske pomorske meje«, češ da večina ilegalnih priseljencev prihaja v Italijo po kopnem, in sicer z Balkana in Vzhodne Evrope preko meje s Slovenijo. Prodijeve besede je že včeraj demantirala vest, da so pri sicilskih Sirakuzah prestregli več kot 400 »nebalkanskih« priseljencev. pri prenašanju zakonodaje pospremiti še konkretni ukrepi za izvajanje, kot tudi vzpostavitev učinkovitih upravnih struktur. Precej dela je še potrebnega na področju javnih nabav, konkurenčnosti, zavarovalništva, svobodnega pretoka kapitala, ustreznosti izdelkov in standardizacije. Uvedba davka na dodano vrednost je glavna naloga. Izvajanje in uporabo zakonodaje je treba razumeti kot osnovno prvino slovenske predpristopne strategije. Slovenija mora napredovati od osnovne zakonodaje in pokriti tudi tehnične standarde, " poudarja komisija. "Slovenija na drugih področjih ob nadaljevanju prizadevanj ne bi smela imeti posebnih težav pri izvajanju pravil EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, raziskav in tehničnega razvoja, telekomunikacij, avdiovizuelne politike, majhnih in srednje velikih podjetij, zaščite potrošnikov, mednarodnih trgovinskih odnosov, razvoja in carin." "Sedanja raven in perspektive za konkurenčnost večine slovenske industrije omogoča pozitivna pričakovanja glede njene sposobnosti, da se sooči s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v uniji v srednjeročnem obdobju. Pri tem pa bi lahko prišlo do težav zaradi nekaterih neprožno-sti na trgu delovne sile ter na tistih področjih in v podjetjih, ki še niso opravila prestrukturiranja." Obveze na področju varstva okolja Komisija meni, da bo Slovenija na področju okolja morala napraviti še precejšnje korake, vključno, z velikimi vlaganji in utrjevanjem upravnih zmogljivosti za izvajanje zakonodaje. "Polno usklajenost zakonodaje je mogoče pričakovati samo v dolgoročnem obdobju, to pa bo zahtevalo tudi povečano raven javne porabe, " meni komisija o slovenski ekološki zakonodaji. "Slovenija je že dosegla zadovoljiv napredek na prometnem področju. Ge bo nadaljevala s prizadevanji v tovornem prometu in na železniškem področju, promet ne bi smel predstavljati težav za včlanitev. Slovenija se je obvezala, da bo zagotovila potrebna vlaganja za vzpostavitev transevro-pskih omrežij, da bi zagotovila učinkovito delovanje skupnega trga." Slovenija bi morala biti po oceni komisije v srednjeročnem obdobju sposobna izvajati standarde EU tudi na področju zaposlovanja in socialnih zadev. "Se vedno pa so potrebna prizadevanja pri zakonodaji o delu ter zdravju in varnosti pri delu. Slovenija mora zagotoviti tudi avtonomnost inšpekcije dela." "Na področju regionalne politike in povezovanja je Slovenija sprejela razvojno politiko, ki bi ji morala v srednjeročnem obdobju omogočiti izvajanje pravil skupnosti in učinkovito uporabo strukturnih skladov. Toda precej bo še morala utrditi svoje mehanizme nadzora." Na kmetijskem področju komisija predvideva, da Slovenija naj ne bi imela večjih težav za ustrezno izvajanje skupne evropske kmetijske politike v srednjeročnem obdobju, če bo dosegla napredek na področju veterinarskega in fitosanitarnega nadzora, pri utrjevanju struktur, ki jih potrebuje za izvajanje skupne kmetijske politike ter pri prestrukturiranju agroživilskega področja in utrjevanju politike razvoja podeželja. Komisija meni, da se mora Slovenija na področju energetike še potruditi pri monopolnih operacijah, določanju cen, dostopu do omrežij in državnih intervencijah na področju trdih goriv. "Slovenija ima jedrsko centralo v Krškem, ki jo deli s Hrvaško, in ki proizvede 20 odstotkov njene elektrike. Zgrajena je bila po zahodnih tehnoloških standardih. Najti mora rešitev za jedrske odpadke." Slovenija naj bi bila po komisijinem mnenju v srednjeročnem obdobju sposobna prevzeti in izvajati ukrepe za odstranitev nadzora na mejah z državami članicami EU. Sodelovanje Slovenije v tretji fazi gospodarske in denarne zveze, ki zahteva usklajevanje gospodarske politike in popolno sprostitev gibanja kapitala, bi lahko predstavljalo nekatere težave, ker pravila o delovanju slovenske centralne banke niso v skladu s pravili EU, pa tudi bančni sektor je treba prestrukturirati. "Prezgodaj je za sodbo, če bo Slovenija do časa včlanitve sposbna sodelovati v območju evra. To bo odvisno od tega, kako uspešna bo pri sturktumi pretvorbi, da bi lahko dosegla in za stalno ohranila konvergenčne pogoje. Ti pa niso pogoj za članst- Izvajati pravila EU v pravosodju in notranjih zadevah "Slovenija bi morala biti v prihodnjih nekaj letih sposobna izvajati pravila EU na področju pravosodja in notranjih zadev, celo če bo morala nameniti posebno pozornost delovanju pravosodnega sistema, ravnanju s prosilci za azil in boju proti organiziranemu zločinu." "Slovenija bi morala biti sposobna izpolniti svoje obveznosti na področju zunanje in varnostne politike." Komisija navaja, da je Slovenija po letu 1991 utrdila odnose s sosednjimi državami ter podpisala sporazume o prijateljstvu in dobrososedskih odnosih, da pa je še vedno v sporu s Hrvaško glede morske meje. Komisija meni, da bi Slovenija lahko pravila EU učinkovito izvajala v srednjeročnem obdobju, če se bo močno potrudila pri reformi svoje uprave. Pomembna je tudi zmogljivost pravosodnega sistema, ki bo zagotovil pravilno in enotno izvajanje zakonodaje EU, zlasti za uveljavitev skupnega trga. "V sedanjih okoliščinah je težko oceniti napredek Slovenije na tem področju, " je zapisala komisija. Komisija je v sklepu Slovenijo v luči teh ocen priporočila za začetek pogajanj o članstvu v EU. Slovenija se bo na obveznosti članstva lahko pripravljala v okviru poglobljene predpristopne strategije, ki ji bo pomagala tudi pri sprejetju ukrepov za odpravljanje v oceni navedenih pomanjkljivosti. Komisij3 bo najkasneje do konca leta 1998 predstavila poročilo o napredku, ki ga je dosegla Slovenija. Simona Pilko, STA KOLESARSTVO / DIRKA PO FRANCIJI NOGOMET / KONEC VSEH UGIBANJ Ullrich pregazil vse tudi v vožnji na kronometer Tri minute prednosti - Pantani se je dobro odrezal SAIN ETIENNE -Nemški kolesar Jan Ullrich je premočno dobil 12. etapo dirke po Franciji, 55 kilometrov dolgi gorski kronometer v okolici Saint Etienna. V cilju je imel 3 minute in 4 sekunde prednosti pred domačinom Richardom Virenquejem in Se dodatne štiri sekunde pred lanskim zmagovalcem Toura Dancem Bjar-nejem Riisom. Ullrich ima zdaj v skupnem seštevku že 5 minut in 42 sekund prednosti pred najbližjim zasledovalcem Viren-quejem. Nemčija že slavi svojega novega heroja, ki se bo, če do 27. julija ne bo večjih pretresov, vpisal v zgodovino »francoske pentlje« kot prvi Nemec zmagovalec te najtežje etapne preizkušnje na svetu. Ullrich je svoj pohod proti vrhu začel v torek, ko je v Pirenejih prvič oblekel rumeno majico, po treh dneh pa je že trdno zasidran na prvem mestu. Gorski kronometer je bil prava priložnost za njegovo dokazovanje vrhunske pripravljenosti. V 40 kilometru je že ujel Virenqueja, ki je štartal 3 minute pred njim, do konca pa ga je nato še prehitel. Dobro se je odrezal Marco Pantani, ki je zaostal »le« 3:40. Verjetno se tekmovalci zavedajo, da bo Ullricha zdaj sila težko ogroziti. Edino pravo priložnost bodo imeli v Alpah, kjer so pobegi in presenečenja še možna. V zadnjih etapah, ko bodo kolesarji vozili pretežno po ravninah, in na kronometru okoli Di-snejdanda pri Parizu, pa bodo imele ostale ekipe in Ullrich spet izvenserijski tekmovalci mnogo težje delo. Vrstni red: 1 Ullrich (Nem) 1.16:24 s poprečno hitrostjo 43, 193 km/h; 2. Virenque (Era) +03:04; 3. Riis (Era) +03:08; 4. Olano (Spa) +03:14; 5. Pantani (Ita) +03:42; 6. Casagrande (Ita) +03:56; 7. Vanden-brouche (Bel) +04:44; 8. Ja-skula (Pol) +04:50; 9. Zberg (Svi) +05:00; 10. Boogerd (Niz) +05:04. Skupni vrstni red: 1. Ullrich 61.22:41; 2. Virenque +05:42; 3. Olano +08:00; 4. Riis +08:01; 5. Pantani +09:11; 6. Escartin (Spa) +11:09; 7. Casagrande (Ita) +11:16; 8. Dufaux (Svi) +12:28; 9. Camenzind (Svi) +13:15; 10. Lino (Era) +14:16; 11. Jimenez (Spa) +14:52; 12. Luttenberger (Aut) +15:47; 13. Elli (Ita) +17:16; 14. Nardello (Ita) +17:33; 15. Zberg OSvi) +17:47; 16. Vassem (Era) +18:30; 17. Conti (Ita) +18:36; 18. Madouas (Era) +19:58; 19. Laukka (Fin) +21:48; 20. Simon (Era) +22:49. Bacjgio se je odločil za Bologno Zaslužil bo 800 milijonov lir manj kot pri Milanu - Zeli nastopiti na SP v Franciji Baggio se rokuje s predsednikom Bologne Gazzonijem MILAN - Roberto Baggio bo v prihodnji sezoni igral za Bologno. Vest je sporočil sam igralec. Po neuradnih vesteh naj bi Bologna odštela Milanu 4 milijarde lir odškodnine, igralcu pa dve milijardi in pol letnega čistega dohodka, to je približno 800 milijonov lir manj kot je prejemal pri Milanu. Baggio je na tiskovni konferenci obrazložil, da se bo pri Bologni boril tudi zato, da bi si priboril mesto v državni reprezentanci, ki bo prihodnje leto nastopila na svetovnem prvenstvu v Franciji. Baggio je tudi dejal, da se je pri Milanu odlično počutil, a da je že junija po pogovoru s trenerjem Capel-lom razumel, da bi si težko utrl pot v začetno postavo. KOŠARKA / POSTAL JE ČLAN PHILADELPHIE Milič prvi Slovenec v NBA ligi Prejel bo »samo« 250.000 dolarjev bruto plače - V ZDA prezgodaj? PHILADELPHIA - Dvajsetletni slovenski košarkarski reprezentant Marko Milič (Olimpija) je podpisal enoletno pogodbo z ekipo Philadelphia 76ers. Milič bo tako postal prvi Slovenec, ki bo zaigral v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA. Mihe bo za igranje v naj-fiiočnejši ligi na svetu Prejel »samo« 250.000 dolarjev bruto plače, kar je nhnimum, ki ga lahko dobijo začetniki, izbrani v drugem krogu. »Ko sem začel igrati košarko, sem imel cilj enak kot verjetno vsak začetnik, Preiskusiti se v najmočnejši ligi na svetu. Letos so Se mi sanje uresničile in npam, da se bom v ZDA čim bolje znašel. Vem, da bo na začetku zelo težko, toda imam dovolj volje in upam tudi znanja, da bom uspel,« je dejal 20-letni Kranjčan. Ob njegovem odhodu čez lužo je veliko izgubil tudi njegov dosedanji klub Union Olimpija. »V Mi-hčevi pogodbi je bilo zapisano, da ga v primeru odhoda v NBA ligo pri tem ne oviramo in tako se je tudi zgodilo. Osebno menim, da je njegov odhod med profesionalce malce prezgoden, saj bi se lahko še kakšno leto ali dve kalil v Evropi in nato odšel. Kakor koli Marko se je tako odločil in želim mu veliko sreče. Mi bomo zdaj poskusili najti čim boljšo zamenjavo zanj, kar verjetno ne bo lahko. Več bo jasno v prihodnjih dneh,« je odločitev 199-centimetrov visokega igralca ocenil direktor kluba Radovan Lorbek. d HOKEJ NA ROLERJIH / DANES Na Opčinah (od 10. ure dalje) prvenstvo Slovenije Kot smo že poročali bo danes na openskem Pikelcu zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije v hoekju na rolerjih. Sinoči je bila na plošči ob Repentabrski ulici uradna predstavitev te manifestacije, ki se odvija pod pokroviteljstvom openskega Poleta. Po najnovejših podatkih se bo tekmovanja udeležilo pet mladinskih in 12 članskih moštev. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, tekme pa si bodo sledile brez prekinitve. Najprej bodo na vrsti mladinci, prva tekma članov pa naj bi se pričela okrog 11.30. Popoldne bo ob 16.30 finalna tekma mladincev, ob 17.30 pa finalna tekma članov. V pimeru slebega vremena bo tekmovanje preloženo na jutrišnji dan, če bo vreme se nagajalo pa ga bodo odpovedali. Finalni del prvenstva bo vsekakor prihodnji konec tedna na Jesenicah ob priliki 50. obletnice ustanovitev tamkajšnjega hokejskega društva. Na začasni lestvici prvenstva v hokeju na rolerjih vodi moštvo Triglav Martin’s iz Kranja pred Piranom in Jesenicami, med mladinci pa vodijo Bledolič-niki pred mariborskim Bonbcom in Naklom. ODBOJKA / Z DRŽAVNO MLADINSKO REPREZENTANCO Matej Černič poletel v Brazilijo na priprave Med »azzurri« je njegov položaj vse bolj trden - Top scorer proti Rusiji - Klubska bodočnost pa je še negotova Naš mladinski odbojkarski reprezentant Matej Cemic bo danes dopoldan iz Rima poletel v Brazibjo, kjer se bo z državno mladinsko reprezentanco en teden pripravljal za nastope na svetovnem mladinskem odbojkarskem prvenstvu, ki bo v Bahreinu od 19. do 29. avgusta. Matej je pod pritiskom že od žacetka junija. Po nastopu v Rigi na kvalifikacijah za SP so se treningi in turnirji vrstih kot na tekočem traku. V tem času je rnladi Valov odbojkar le Se utrdil svoj položaj v reprezentanci, bla obeh mednarodnih turnirjih, tako v Cagliariju, kot ta teden v Gubbiu, je bil stalen Član začetne šesterke. V Gubbiu so se »azzurri« pometih z vrstniki iz ZR Jugoslavije in Rusije ter z italijansko B reprezentanco, ki bo nastopila na univer-žiadi. Mladinska vrsta je s 3:0 premagala tako ZRJ kot B repre-žentanco, tako da ji je proti Rusiji za uvrstitev v finale zadostovala že osvojitev enega seta. To jim je tudi uspelo, saj so zmagah s 15:7, nato pa tekmo izgubih s 3:1. V finalu so Cemic in tovariši vnovič - s 3:0 premagali B reprezentanco. Proti Rusiji je bil Matej z 8 točkami in 22 menjavami »top scorer« ekipe, za nastop proti ZRJ (5 točk + 9 menjav) pa si je tudi prislužil pohvalo krajevnega dnevnika Corriere Umbro, ki je zapisal, da sta bila »Cemic in Patriarca nezadržna tako v napadu kot na servisu v skoku.« Ce je torej Matejeva reprezentančna pot jasno začrtana, pa je njegova klubska bodočnost še negotova. V preteklih dneh je Cemic vnovič zavrnil predlog vodstva OK Val, da bi še eno leto igral za goriško društvo v Bi ligi in se šele v prihodnji sezoni preselil k bolonjskemu prvoligašu Jeans Hatu, s katerim se je Val že dogovoril tudi kar se tiče odškodnine. »Matej je zdaj v središču pozornosti, v reprezentanci prevzema hderske odgovornosti, v Bologni ima možnost, da igra v standardni postavi in te priložnosti noče zamuditi,« nam je povedal Matejev oče Igor in izrazil upanje, da se bo Val dogovoril z Bologno za takojšnjo Matejevo selitev med prvoligaše. Vse kaže, da so se z Matejevo neomajnostjo sprijaznili tudi pri OK Val, vendar pa ne pristajajo na nobeno razprodajo. »Nam se še vedno zdi boljše, da Matej ostane z nami še eno leto. Ce bo vztrajal pri svojem stališču, smo mu pripravljeni ugoditi, vendar samo, če bomo dobili od Bologne resno ponudbo. Zaenkrat je še nismo prejeti« nam je povedal Valov podpredsednik Corva. Corva je tudi potrdil, da je bil za novega trenerja izbran dosedanji trener mladincev pri padovski Petrar-ci Paolo De Marchi, v Gorico pa se bo preselil tudi 29-letni in 199 cm visoki Giancarlo Snide-ro, Videmčan, ki je igral s Pe-trarco v Al hgi in s Ferraro v A2 hgi. Skratka, Val tudi v višji hgi ne namerava odigrati podrejene vloge. Matej Černič bo letos prebredel pol sveta NOVICE Srebrnega iz Atlante Jamajčani suspendirali KINGSTON - Atletska zveza Jamajke je sporočila, da so zaradi jemanja nedovoljenih poživil za tri mesece suspendirali dvaindvajsetletnega Jamesa Beckforda, ki je na olimpijskih igrah (OI) v Atlanti leta 1996 v skoku v daljino osvojil srebro. Backford je bil pozitiven na testu 25. junija, ko je nastopal na mitingu IAAF v Parizu. V vzorcu so našli sledove nedovoljenega ephedrina. Dan 0‘Brien odpovedal nastop na SP NEW YORK - Olimpijski prvak in svetovni rekorder v deseteroboju 31-letni Američan Dan 0‘Brien je odpovedal nastop na svetovnem prevnstvu (SP) v atletiki od 2. do 10. avgusta v Atenah. Čeprav mu je Mednarodna atletska federacija (IAAF) podelila posebno povabilo (wild card), pa deseterobojski kralj, ki ga ni bilo na ameriških kvalifikacijah za SP, zaradi težav z desno nogo ni pripravljen za nastop. Z inteziv-nimi treningi bo lahko pričel šele septembra. Wilkins kot Baggio BOLOGNA - As košarkarske NBA lige Domini-que VVilkins, ki ga je pred dnevi najel bolonjski Fortitudo TeamSystem, bo zaslužil 3, 3 milijarde lir na leto, približno toliko kot nogometaš Roberto Baggio. VVilkinsk je star 37 let, a je bil še lani najboljši strelec moštva Phonenc Suns (18, 2 točki na tekmo), v Evropi pa je že igral za grški Panathinaikos, s katerim je leta 1996 osovjil evropsko ligo. Memorial Grillo: finalista sta Vrh in Adria veterani Vrh 2 Danica in Adria veterani sta finalista nogometnega turnirja za memorial Grillo, ki ga na Vrhu organizrira KD Danica. V polfinalu so Vrhovci premagali Birrerio aha Sta-zione z Zdravščine z 1:0, Adria veterani pa Podnanos po 11-metrovkah s 6:4 (3:3). Drevišnja finala na Vrhu: ob 20. uri za 3. mesto: Podnanos - Birreria alla Stazione; ob 21. uri za 1. mesto: Vrh - Adria veterani. Obvestili YCCUPA prireja tečaj jadranja od 21.7. do 1.8., in tečaj za vvindsur-fe od 21.7. do 26.7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na št. 040/299858 danes od 16. do 18. ure. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA prireja od 28. julija do 1. avgusta na igriščih in v objektih ŠD Breg v Dolini NOGOMETNI KAMP ’97 za dečke in deklice, rojene 1986 in mlajše. Vabljeni k udeležbi vsi, ki bi se radi zabavali v prijetni in sproščeni družbi. Za informacije in prijave: Občinski športni center, tel. 227044, ah Fabio Zennaro, tel. 232194 po 20. uri. PRIREDITVE Sobota, 19. julija 1997 FURLANIJAJULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Festival operete Danes, 19. t. m., ob 20.30 opereta »Kneginja CardaSa«. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi. Orkester vodi Julian Kovat-chev, zbor pa Franco Monego. Režija in koreografija Gino Landi. Ponovitvi v petek, 25. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 27. t. m, ob 18. uri. Jutri, 20. t. m., ob 18. uri bo v Dvorani Trip-covich nastopila Zizi Jeanmaire s predstavo »Zizi«. Nastopa Ballet National De Marseille Roland Petit. Koreografija Roland Petit. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, umik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za sledeče operete: »V deželi zvončkov« (26., 29., 30., 31.7., 2. in 3.8.), Broadway Memories (22. in 23:7. ter 27.7. v Lignanu)) ter »Milonga Boulevard« (7., 8., 9., 10.8.). Miramarski grad - Luči in zvoki -Bafies, 19. t. m., ob 21. uri glasbeni večer »A cena con Massimiliano«. V ponedeljek, 21. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V soboto, 26. t. m., ob 21. uri baletna predstava skupine Momix »Supermombc«. SESUAN Poletje v Sesljanu V četrtek, 24. t.m., ob 21.15 predvajanje Walt Disneyevega filma »II gobbo di Notre Dame«. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini V četrtek, 31. t. m., ob 21. uri bo pri Peterlinovih (Zgonik št. 6) na sporedu »Filomena Marturana« E. de Filippa. SLIVNO Na borjaču pri Terčonovih bo danes, 19. t. m., ob 21. uri predstava E. de Filippa »Filomena Marturano«. Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. ___________SLOVENIJA______________ ŠTANJEL Poletni grajski večeri Jutri, 20. t. m., ob 21. uri komedija E. de Fi-lippa »Filomena Marturano«. Režija Mario Uršič. Nastopata M. Caharija in L. Bogateč. 4. Primorski poletni festival Jutri, 20. t. m., ob 21.30 na Vrtu Pokrajinskega arhiva v Kopru: PPF - Zavod Vitkar, Hrastnik, B. Potočan - Fourklor: »Ko si še nismo lagali, vsaj ne toliko«. Ponovitev v ponedeljek, 21. t. m., ob 21.30. Triestate Kino: Jutri, 20. t. m., ob 21.30 bodo na gradu sv. Justa predvajali film »Nirvana«. V ponedeljek, 21. t. m., ob 21.30 pa bo na vrsti »Mars Attacks!«. V ponedeljek, 21. t. m., ob 18.30 bosta na Titovem trgu v Kopru predstavi »Punch and Judy« Roda Burnetta (Anglija) in »Marionet-te« Luisa Montota (Španija). ___________KOROŠKA______________ BEKSTANJ Grajska Arena: danes, 19. t. m., ob 20. uri nastopa VVolfgang Ambros. TINJE Katoliški dom prosvete Dom Sodahtas: danes, 19. t. m., ob 9. uri začetek tečaja slikanja ikon. HODIŠE Pri Kokeju na Gori: danes, 19. t. m., ob 20. uri Veselica na Gori z ansamblom »Toni Hervol*. OSOJE Samostanska cerkev: danes, 19. t. m., ob 20.30 koncert: Evgeni Bunkov (violina) in Benedett Lupo (Klavir) FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA VERONA TRST Grad Sv. Justa - Triestate 97 Danes, 19. t. m., ob 20.30 bo nastopil Filhar-monski orkester iz Craiove. V četrtek, 24. t. m., bo ob 21. uri nastopil kantavtor Samuele Bersani. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri večer operetnih arij »Addio Tabarin«. Poletje pri Sv. Ivanu V četrtek, 24. t.m., ob 21. uri večer z DJ. V petek, 25. t. m., ob 21. uri bosta nastopila pevka Valeria Nicolovska, spremljal jo bo kitarist Andrea Allione. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini V sredo, 20. avgusta bosta v Repniču - pri Stubljevih na št. 11 nastopila violinist Ales-sandro Simonetto in harmonikaš Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. Folkest Mednarodni festival etnične glasbe Danes, 19. t. m., bo v Osoppu (utrdba) nastopila skupina Mediterraneo; na trgu XX Septembra v San Giorgio di Nogaro skupina Sin E’; na Trgu Municipio v Meduni »Phil Campbell & Tom McFarland ter Braul. Juhi, 20. t. m. bo v Vidmu, na Trgu Matteoth »Praznik folk«: na Trgu Municipio v Trivi-gnanu skupina Mediterraneo; na dvorišču palače Campeis v Tolmeču skupina Alboka; v Vili Varda v Brugneri »Crabh Rua«. Arena Jutri, 20. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera va opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Cam-pori. V četrtek, 24. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. ____________SLOVENIJA________________ ŠTANJEL Poletni grajski večeri Danes, 19. t. m., ob 21. uri koncert čelistke Alle Vasiljeve in pianistke Lene Litvinove. Na programu Brahms in Chopin. IZOLA Festival Mediteran Danes, 19. t. m., ob 21. uri bo na Manziolije-vem trgu nastopila sarajevska skupina »Der-tum«. V petek, 25. t.m., ob 21. uri bo nastopila grška skupina Lakis & Ashwach. PORTOROŽ Avditorij - letno prizorišče Danes, 19. t. m., ob 21. uri bo zadnjučni večer XX Festivala melodij morja in sonca. Informacije na tel. št. (0038666) 272068 in 747230. Jutri, 20. t. m., ob 20. uri na portoroški ploščadi »Istrski večer«. Nastopajo Istrski mužikanti. Vstop prost. »Macbeth«. Dirigent John Neschling. V sredo, 23. t. m., ob 21.15 Puccinije FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miram ar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Galerija Cartesius: do 31. t. m. je na ogled razstava Graziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigama (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič. ___________SLOVENIJA_______________ PIRAN Galerija Meduza 2: do 1.8. je na ogled je razstava slovenskega slikarja V. Omana. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ____________KOROŠKA________________ CELOVEC Kavarna Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletij umetnosh na Koroškem«. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 1. JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.11), Portogruaro (5.54), Mestre (6.45), Benetke (7.05). Tržič (6.01), Portogruaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke (7.41). Tržič (6.22), Portogruaro (7.01), Mestre (7.54) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 5.39 (IR) 6.00 (IC) 6.53 (R) občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogruaro (8.11). 7.22 (E) Tržič (7.46), Portogruaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke (9.19). 8.02 (IR) Tržič (8.24), Portogruaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke (9.59). 8.28 (IC) Tržič (8.50), Portogruaro (9.27), Mestre (10.20) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno. 10.02 (IR) Jržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Benetke (11.59). 12.02 (IR) Tržič (12.24), Portogruaro (13.05), Mestre (13.49), Benetke (13.59). občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 12.38 (R) 12.58 (D) Tržič (13.22), Portogruaro (14.05), Mestre (14.49), Benetke (14.59). -<1402 JIR) Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 14.23 (R) občasna vožnja, Tržič (14.51), Portogruaro (15.57). 14.54 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan in nato v Sestri Levante. 15.02 (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.07), Mestre (16.51), Benetke (17.00). Tržič (16.24), Portogruaro (17.05), Mestre (17.49), Benetke (17.59). Tržič (16.50), Portogruaro (17.27), Mestre (18.20) - nadaljuje v Rim. občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogruaro (18.17). 16.02 (IR) 16.28 (IC) 17.02 (D) 17.29 (E) Tržič (17.51), Portogruaro (18.39), Mestre (19.22), Benetke (19.32). Tržič (18.03), Portogmaro (19.12), Mestre (20.14), Benetke (20.23). Tržič (18.24), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Benetke (21.14) - nadaljuje v Lecce. 17.37 (R) 18.02 (IR) 19.08 (E) 19.32 (R) občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogruaro (20.55). 20.02 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.05), Mestre (21.49) Benetke (21.59). Tržič (20.54), Portogruaro (21.32), Mestre (22.42) - nadaljuje v Ženevo. 20.31 (E) 22.26 (E) Tržič (22.49), Portogruaro (23.32), Mestre (0.36) - nadaljuje v Rim. URA VRSTA SMER 2.01 (IR) Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37). občasna vožnja, Portogruaro (5.10), Tržič (6.06). 6.30 (R) 7.01 (D) občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). 7.20 (E) iz Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). 7.54 (D) Portogruaro (6.47), Tržič (7.28). 8.46 (E) iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21). iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogruaro 9.32 (E) (8.22), Tržič (9.07). 9.58 (IR) Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogruaro (8.53), Tržič (9.34). 11.55 (E) Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogruaro (10.49), Tržič (11.31). Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogruaro (12.53), 13.58 (IR) Tržič (13.34). 14.58 (IR) Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogruaro (13.53), Tržič (14.34). občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 15.31 (R) 15.49 (IC) iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom. 16.23 (D) Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogruaro (15.17), Tržič (15.59). , . iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogruaro (16.03), Tržič (16.42). 17.06 (IC) 17.58 (IR) Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogruaro (16.53), 18.50 (R) občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22). 18.58 (IR) Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogruaro (17.53), Tržič (18.34). Benetke ( 18.02), Mestre (18.11), Portogruaro (18.53), Tržič (19.34). občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Porto- 19.58 (IR) 20.49 (D) gruaro (19.27), Tržič (20.25). 20.58 (IR) Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogruaro (19.53), Tržič (20.34). iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič 21.34 (IC) (21.10) - vozovnica z dodatkom. 22.10 (IC) iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogruaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom. 23.01 (R) Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35). Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), 23.59 (E) Tržič (23.34). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.07 (R) občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm (639) 6.45 (R) 5.49 (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm 7.29 (R) 6.20 (R) občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7 34) 7.46 (D) 7.17 (IR) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22). 8.23 (R) 8.12 (R) občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (938) 8.30 (D) 8.17 (D) občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm 8.37 (D) 9.17 (IR) Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). 8.38 (R) 10.10 (R) občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01), Videm 9.26 (R) 11.17 (IR) Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22) 11.30 (R) občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm y.4i (IR) 12.17 (R) (12.56). Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43). 9.53 (IR) 13.17 (IR) Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22). 10.41 (R) 13.30 (R) občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58). 11.38 (R) 14.10 (R) občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (15.36). 12.41 (IR) 14.17 (D) občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15 29) 13.38 (R) 14.30 (R) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm 13.43 (D) (15.58). 15.17 (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22). 14.41 (IR) 16.07 (R) občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (1732) 15.13 (R) 16.17 (R) občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm 15.38 (R) 16.45 (R) občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm 15.42 (R) (18.09). 16.41 (IR) 17.17 (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22). 17.38 (R) 17.42 (R) občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm 17.41 (R) 18.17 (R) Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43). 18.30 (R) občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm 18.33 (R) (19.55). 19.17 (IR) Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). 18.41 (IR) 20.15 (D) Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). 19.28 (R) 21.17 (IR) Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). 1943 (R) 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). 20.22 (R) 20.41 (IR) 21.43 (D) 22.41 (IR) I 1.02 (R) SMER__________________________________________________ občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič (6.17) . občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.02). občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.23). občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.56). občasna vožnja, Videm (7.27), Tržič (8.07). občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.14). občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič (8.11). občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.59) občasna vožnja, Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič (9.18) . občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30). občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.16). občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica (12.47), Tržič (13.11). občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.16) . Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18). občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.46). občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.13). Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15). Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.16) . občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05). Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18). občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.01). občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55). Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18). Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.16 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak A RAI 3 mik slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 ® RAI 1 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo Mednarodni baletni maraton: La Bayadere r. Rudolf Nurejev, 2. del) Film: Incontrando Mark Twain (pust., ZDA ’91, r. D. Petrie, i. Jason Ro-bards, Tali a Shire) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Umor na otoku (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona), vmes 15.20 Rojstvo delfina Sedem dni v Parlamentu Nanizanka: Pazza fami-glia (i. Enrico MOntesa-no) Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Nan.: Se bojiš teme? -Omarica St. 22, 18.55 Velika dolina (i. Linda Evans) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Igre brez meja (vodi Maria Teresa Ruta) Dnevnik, 23.15 Izžrebanje lota Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: In Calabria (dok., It. ’91, r. Vittorio De Seta, prip. Riccardo Cucciolla) Variete: Teatro 10 RAI 2 Variete: Videocomic Nad.: La traidora Harry in Hendersonovi Film: Pensiero d’ amore (kom., It. ’69) 10.00 Dnevnik Evropski dnevi Dnevnik Nan.: Komisar Kress Perche? - Zakaj? Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Variete: Ci vediamo in TV Film: Balle spaziali (fant., ZDA ’87, r.-i. Mel Brooks, John Candy) Tg2 Dosje Sereno variabile Nan.: Hunter Sl Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Dnevnik TV film: Amnesia (thril-ler, ZDA ’96, i. N. Wal-ter, John Savage) Opera: Cenerentola (G. Rossini, pojejo C. Bartoli, E. Dara, R. Gimenez), vmes (23.35) dnevnik Dokumenti RAI 3 7.10 9.00 11.00 12.00 12.35 14.00 14.45 17.25 18.50 19.00 20.00 2035 20.40 22.30 22.55 23.30 23.55 0.05 Film: Nata di maržo (kom., It. ’57) Film: II miracolo delle campane (dram., ZDA *48, i. A. Valli) Film: Notte senza fine (dram., ZDA '47) Dnevnik Nan.: Komisar Maigret Deželne vesti, dnevnik, vreme Kolesarstvo: Tour de France (13. etapa) Šport: SP v sabljanju, 17.45 Beach volley, 18.10 Tenis Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Le in-fedeli - Nezveste Nan.: Erotic Tales - Nena-sitljiva gdc. Kirsch (i. Ketty Baynes) Dnevnik in vreme NoCni šport: boks (SP v petelinji kat.), sabljanje SS RETE 4 Nad.: Lasciati amare iH TV film: Un grido nel buio (dima., ZDA ’90) RJI Pregled tiska Ry Nan.: VVings Aktualno: Časa per časa -Nasveti zajepši dom HHi] Dnevnik Aktualno: Gin la masche-ra (vodi Guido Prussia) La macchina del tempo Dnevnik Variete: Classici... ma non troppo Aktualno: Eurovillage Nan.: Havvaii Variete: Perdonami Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Zappatore (dram., It. ’80, i. Mario Merola, R. Bianchi, G. Amato) Film: Il mercenario (pust., It. ’68, i. F. Nero, T. Musante, J. Palance) Pregled tiska @ CANALE 5 6.00 9.00 13.00 13.30 13.45 15.45 17.45 18.15 18.45 20.00 20.30 20.45 23.30 23.45 0.45 1.00 Na prvi strani Nan.: VVonder VVoman, 9.45 Blondinka za oCeta -Vse za ... superbovvl, 10.30 La donna bionica, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: II ragazzo del Pony Express (kom., It. '86, r. F. Amurri, i. Jerry Gala, Isabella Ferrari) Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile (i. Peter Graves) Nan.: Robinsonovi Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Variete: Sotto a chi tocca (vodita Pippo Franco, Pa-mela Prati) Dnevnik Nan.: N.V.P.D. - Umazani posel (i. J. Miceli, Jon Polito, Dennis Franz, N. Turturro) NoCni dnevnik Nan.: Svvift il giustiziere ITALIA 1 6.10 10.10 10.30 12.20 12.55 13.30 14.30 15.00 16.00 17.25 17.30 18.00 18.30 19.00 20.30 20.45 22.45 0.45 0.55 2.00 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino Film: Simon, il cacciato-re di sogni (pust, VB '93) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao ciao parade, risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše: Pro-ve su strada di Bim Bum Bam, risanke Variete: Giovani intra-prendenti Nan.: Prvi poljubi Variete: Planet predstavlja Giffoni Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Odprti studio Nan.: Mike Land, detecti-ve (i. Fred Dryer) FilimUn lungo week-end di paura (dram., ZDA '94, i. Robert Patrick) Fatti e misfatti * Italija 1 šport Nan.: Star Trek S TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amando Film: Mare d’ erba Nad.: Joana A tu per tu Športna oddaja Enos Film: Piccole stelle (•) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nanizanka: Booker Film: Il principe e il povem (kom., ZDA ’37) Nan.: Booker Variete: Poletni Zap zap Aktualno:... e moda Film: La tragedia del Bounty (dram., ZDA ’35) Film: Da mezzogiorno al-le tre (dram., ZDA 75", i. C. Bronson, J. Ireland) {r Slovenija 1 {r Slovenija 2 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Bob, 8.20 Taborniki in skavti, 8.35 Zgodbe iz školjke Pesmi porabskih Slovencev (2. del) Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-gregorjevih (16. ep.) TV igrica: Hugo (pon.) Danski film: Gumijasti Tar- zanv Ameriki Tednik Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 10. ep.) Videostrani Parada plesa Videostrani Obzornik Dokumentarna oddaja: Svet narave - Križišča Nanciteja (VB, 7. del) Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 Ozare TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport, 19.50 Utrip 20 let melodij morja in sonca Melodije morja in sonca Poročila, vreme, šport Melodije morja in sonca Poletna noč. Nanizanka: Caroline v velemestu (ZDA, 20. epizoda) Nan.: Svilene sence (ZDA, 17. epizoda) Film: Tujka v mestu (Av-stral., '93, i. S. Bernard) Videostrani 7.45 8.00 13.40 16.40 17.05 17.50 19.20 19.30 19.45 19.50 20.00 22.05 22.55 23.25 1.25 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor. Film: Odeleke za umore (krim., ZDA, 1991, r. David Ma-met, i. Joe Mantegna, VVilliam H. Macy, Ving Rhames, R. Pidgeon) Poletna noC. Nanizanka: Caroline v velemestu (ZDA, 19. epizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, 16. epizoda) Nova scena Kolesarska dirka po Franciji (posnetek) Dnevnik, vreme Šport Včeraj, danes, jutri Film: Brubaker (dram., ZDA, 1980, r. Stuart Rosen-berg, i. Robert Redford, Yaphet Kotto, Jane Alexan-der, David Keith) Dokumentarna serija National Geographic: Življenje na mokrem in blatnem (ZDA, 3. del) V vrtincu Sobotna noC @ Koper Euronevvs Film: Skrivnost Charlieja Chana (ZDA, 1936, i. W. Oland) Porgram v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Prjatelji ostanimo prijatelji, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Dokumentarna oddaja TV dnevnik: Vsedanes, vreme Koprska kinoteka - Film: Margherita Gauthier (ZDA, r. Cukor, i. Greta Garbo, Robert Taylor) Nogomet: Barcelona - Pariš St Germain (ponovitev) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika G. Z' "N Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10,05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 KOncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.05 S. Teršek z gosti; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 21.00 Festival melodij morja in sonca; 22.30 Jambalaya: Country, bluegrass. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22,00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci (10. del); 18.32 V podvečer; 19.30 Opera: Lizistrata 75; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00,8.30,9.30,10.30, 13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7,30 Poročila -OKO obveščajo; 8,00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?l; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih; Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11,15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Kot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19,25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: U. Krek; 11.30 Odprta knjiga: Vnuki (29. del), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: Poklon P. Merkuju ob 70-letnici; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Pousod je lepu, najlepše je doma (T. Turco); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 KJlasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca; 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG -/v r _ . SREDISCE SREDISCE ANT!- 16 Sobota, 19. julija 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN TOPLA HLADNA 6 66 6^6 /? mCVLA r KUN IM rKUNI A : L x i 'l v DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.43. Dolžina dneva 15.04. Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 5.10. PLIMOVANJE Danes: ob 4.00 najnizje -65 cm, ob 10.34 najvisje 37 cm, ob 15.59 najnižje -20 cm, ob 21.47 najvisje 52 cm. lutri: ob 4.33 najnižje -68 cm, ob 11.07 najvisje 42 cm, ob 16.39 najnizje -23 cm, ob 22.25 najvisje 51 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj. ... _ ^ (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c 500 m.............20 1000 m.............15 1500 m.............10 BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv Se obremenilen, popoldne pa bo obremenitev postopoma slabela, težave se bodo pojavljale samo se pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh. Spanje bo ugodno. °c 2000 m..............7 2500 m .............4 2864 m.............1 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Po štirih dneh ladjo HanseaHc povlekli s svalbatdskih plitvin OSLO - Za 145 nemških turistov, v glavnem upokojencev, se je po Štiridnevnem Čakanju v svalbardskem fjordu Hinlopeh nasedli ladji za križarjenje Hanseatic (na zgdrnji sliki AP) srečno končala nepredvidena pustolovščina. V Četrtek so s pomočjo plime končno ladjo zvlekli s sipine. Se prej so potnike iz previdnosti premestili na neko ladjo norveške obalne straže (na spodnji sliki AP). Ko se je Hanseatic vrnila na globoko morje, so po preverjanju morebitnih okvar, potnike ponovno premestili na nemško ladjo hamburške brodarske družbe Hapag-Lloyd. Ladja pa ni odplula proti islandskemu Reykjaviku, kjer bi se moralo končati križarjenje, temveč je v spremstvu norveških reševalnih ladij zaplula v svalbardsko pristanišče Longyearbyen. Od tu so nemške turiste s Čarterskim poletom odpo-slah v domovino. Hanseatic je nasedla v ponedeljek ob zori, štiri dni po izplutju iz norveškega pristanišča Hon-ninsvag, na pbtvini med ledenimi ploščami sval-bardskega fjorda Hinlo-pen. Slo je za bedansto, skoraj otroško napako. Morebitne krivce bo ugotovila preiskovalna komisija, vsekakor pa je že sedaj jasno, da se ladje Hanseatic dobesedno drži smola. Tudi med lanskim križarjenjem v arktičnih morjih se ji je pripetilo nekaj podobnega. Na pbtvini je takrat čakala kar teden dni. "Nebesncf povezava prek telefona Mobiq DUNAJ - Papež Janez Pavel H. je eden prvih lastnikov novega telefona Mobfo, s katerim se je mogoče prek satebta pogovarjati celo iz najbolj odmaknjenih kotičkov sveta. Telefon, katerega velikost ustreza velikosti običajnega prenosnega računalnika, tehta dva kilograma in stane približno 6000 nemških mark. Razvila sta ga norveški koncem Telenor in britanski Telecom. Osnovna mesečna pristojbina zanj znaša 44 mark. Uporabniki novega telefona - ta Cas jih je na vsem svetu približno 2000 - lahko za 5, 25 marke na minuto sprejemajo telefakse na vrhu Himalaje ali celo pošiljajo elektronsko pošto iz Sahare. Poleg Svetega oCeta so lastniki telefona Mobiq predvsem poslovneži, novinarji in elani mednarodnih organizacij za Človekoljubno pomoč, je v zadnji številki zapisal časnik Focus. (STA) S snemanjem spota dva dni ohromili promet KANSAS QTY - Znana irska rock skupina U2 je v svojem novem video spotu z naslovom Zadnja noc na zemlji kot ozadje uporabila dele mesta Kansas City. Vendar pa se Zupan mesta Emanuel Cleaver dogodka ne spominja preveč navdušeno. Zaradi snemanja je bil namreč v mestu cela dva dni ohromljen promet, Cleaver pa je moral v tem Času razjarjenje voznike pozivati k stronosti, saj naj bi projekt mestu prinesel 500.000 dolarjev dobička. Supan je po končanem snemanju dejal, da si bo video spot ogledal le zato, da bo videl, kako so predstaviti mesto, pri tem pa je dodal, da ga bo posnetek tudi opozarjal na to, da nikoli več ne bo stonl česa podobnega. (STA/Tanjug) Gostje bodo sami določili ceno CHAMBERY - Gostje nekega hotela v kraju Chambery v francoskih Alpah bodo lahko sami določiti ceno bivanja, se je odločil lastnik hotela s 15 sobami Gerard Petit. Po njegovih besedah med letom zelo slabo poslujejo, zato bodo lahko gostje od 5. julija do 23. avgusta sami določiti višino plačila za bivanje. Vendar pa bodo morati plačati najmanj 150 frankov po osebi za poln penzion, medtem ko je običajna cena 390 frankov. (STA/Hina) Američani radi dvigajo uteži WASHINGTON - Dviganje uteži je bila tudi v minulem letu najbolj priljubljena telovadba Američanov, so ugotovitve nedavno objavljene raziskave. Lani je namreč število Američanov v starosti nad šest let, M dvigujejo ročke ati uteži, doseglo skoraj 43 milijonov, kar je 8 odstotkov veC v primerjavi z letom prej. Druga najbolj pogosta telovadna vaja v ZDA pa je kolesarjenje na sobnem kolesu. Nasprotno pa se je za 13 odstotkov zmanjšalo število Američanov, ki se dvakrat tedensko ukvarjajo s športom ati enkrat tedensko plavajo. (STA/APP)