■pip '


=L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
=1/
4
Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4meriki
VMLEFON PISARNE: 127« RECTOR*
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127»
HO. 88. — ŠTEV. 88.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 14, 1908. — V TOREK, 14. MAL. TRAVNA. 1908.
VO LTTME XVL — LETNIK XVL
Iz delavskih krogov. Premogarji na jugozapadu
JUGOZ A P A D N I PREMOGARJI NADALJUJEJO V KANSAS CITY, MO., POSVETOVANJA GLEDE PLAČE.
Na brodovju Tonawanda Iron & Steel Company na velikih jezerih ne poznajo več unij.
PREMOGARJI V WEST VIRGI-NIJI.
Kansas City, Kan«., 14. aprila. Odbor jugozapadnih premogarjev, kakor tudi zastopniki lastnikov tamošnjih premogovih rovov, so se včeraj prijeli zopet posvetovati glede nadaljne plaie premogarjev, da se tako določi plaia za nadaljno leto. V sredo se vrši zadnja tozadevna konferenca, vendar se pa še ne more trditi, da bode prišlo md obema strankama do epo-
tHDBt.
Buffalo, N. Y., 14. arprila. Strojevodje, kteri služijo na parnikih Tonawanda Ivon & Steel Co. na velikih jeze rili, so včeraj vsak sam zase sklenili z družbo pogodbe, kajti imenovana družba ne pripoznava več unije in občuje le z vsakim uslužbencem posebej.-Družba je najela tudi mnogo neunijskih delavcev, ker med njimi in njihovimi neunijskimi tovariši ne dela več razlike.
Wheeling, W. Va., 14. aprila. Pred sednik premogarske unije, Lewis, naznanja, da so obravnave med zastopniki tukajšnjih premogarjev in lastnikov premogovih rovov v +oliko napredovale, da bodeta obe stranki dne 1. maja podpirali vse pogodbe in potem prične v četrtek v Ohio, Indiani in Pennsylvaniji zoj»et 105,000 premogarjev z delom..
POMANJKANJE ŽENSK NA ZAPADU.
Is Terasa prihaja poročilo, da si za-morejo lepe ženske na zapa-du ustanoviti lepa domov j a.
"Pri nas imamo vse, kar si poželi-mo, le žensk nam manjka, da bi živele z nami kot zvesti tovariši." Tako je pisal te dni nek možki iz Texasa nekej ženski, ktera je lepo življenje na prerijah zamenjala z onim na gledaliških deskah. Omenjena mlada šenska nastopa sedaj v New Yorku v igri "Girls". Pisalee jo prosi, naj na iztoku med ženskami prične z agitacijo, vsled ktere naj se mnogo mladih žensk izseli na jugozapad, kjer dobe lahko prave in zveste može, koji jim bodo življenje spremenili v pravi raj. Imenovani pisalee piše v imenu mnogih mož in njegovo pismo se zaključuje: "Denarja imamo v izobi lju in tudi konj ne manjka, vendar pa nimamo prilike, da bi se veselili našega življenja, dokler ne dobimo žensk, ktere provzročijo, da je šele vredno živeti v Texasu."
V ječi umrL York, Pa., 13. aprila. Ko se je včeraj zjutraj John Stewart, ki je zaprt v ječi tukajšnjega countyja, pro-budil, je v strahu opazil, da je njegov tovariš in sojetnik John Rodman mrtev. Rodman je umrl po noči vsled bolezni na pljučih. Zaprli so ga pred par dni radi neke malenkosti. Pokojnik je bil star 38 let in je bil doma is Bridge tona, N. J.
Zopet zvišane cene.
Bane parobrodne družbe so povi-Šal* cene ta parniške listke, ln sicer jfoitfc German Lloyd, Hamburg-American Line, American Line, White Rod Star, Anchor in Holland -jus sa $4.00 sa vožnjo t is Evrope seas pa sa $2.90
Šola za tatove.
Profesor ušel.
NJEGOVI UČENCI SO BILI TAKO NESPRETNI, DA SO GA NEHOTE IZDALI.
Šolo je obiskovalo nad sto dečkov in deklic; reden pouk.
TEORIJA IN PRAKSA.
Detektivi brooklynske policije so dobili nalog, da aretujejo učitelja neke šole za tatove, ktera obstoji v mestnem delu Williamsburg že par let in ktero je obiskovalo nad sto dečkov in deklic. Policija je prepričana, da ima ubegli učitelj vse polno ukradenega blagž^, in dragocenosti, ktere morajo biti vredne na tisoče dolarjev. Tudi se je baje dognalo, da je bil v zvezi z raznimi kupci in prodajalci ukradenega blaga, ktero jim je naravno ceneje prodajal. Glavni predmeti te šole so bili v'om in žepna tatvina. Mnogo učencev imenovane šole je bilo že zaprtih v raznih zaporih. —
Minolo nedeljo je policija dobila vse potrebne informacije in sicer s tem. da se jej je posrečilo prijeti dečka Emanuel Carpenterja, starega 14 let, in njegovega tovariša Maurice Lohbodena, ki je star 12 let. Oba dečka so prijeli v Brooklynu na Broad wayu, kjer sta se tako obnašala, ka kor da nameravata izvesti kako žepno tatvino. Ko so ju na policijskej l»ostaji zaslišali, sta oba med jokom priznala, da sta nameravala pokrasti razne pasante. ako bi se jima nudila prilika. Oba sta tudi izjavila, da se v tem poklicu še nista dovolj izvež-bala. vsled česar nista dosegla zaže-ljenega uspeha. Povedala sta tudi, da .ju je nek mož tekom zadnjih pet mesecev podučeval v tatvini in da ju je vedno, kadar sta prišla zvečer brez plena domov, pretepal. Dečka sta naznanila tudi detektivom ime in stanovanje učitelja tatov. Sodišče je izročilo oba dečka družbi za varstvo otrok.
RAZŠIRJANJE JEKLENE OBRTI.
Jeklo je spodrinilo mnogo druži h materij ali j, ki so bile dose-daj v rabi.
Pittsburg, Pa., 13. aprila. Ker imajo tovarne za jeklo letos izdatno manj naročil, kakor so jih imele druga leta, skuša sedaj Carnegie Steel Company dobiti druga polja, kjer zamore svoje izdelkfe prodati in tako doseči, da bodo njene tovarne tudi v nadalje delale. V oddelku za oklope, kjer je delo skoraj popolnoma pošlo, ker je neka druga družba vladi ponudila cenejše in ravno tako dobro blago, so sedaj pričeli izdelovati oklope za bančne shrambe. Dosedaj so zgradili štirideset tacih blagajn in so dognali, da se to delo izvrstno izplača. Nadalje je imenovana družba pričela izdelovati tudi jeklene cevi, s pomočjo kterih je lahko graditi podvodne stebre, za kar se je dosedaj rabil večinoma trd les. Te cevi se napolnijo z maso, ko j a se otrdi, nakar se cevi odstranijo in so zopet za rabo. V imenovanej tovarni so pričeli izdelovati tudi jeklene podpore, kakoršnje se rabijo v rudnikih in ktere so bile dosedaj večinoma lesene. Carnegie Steel Company izdeluje sedaj na tisoče ton jekla, ktero bode samo za rudnike v rabi. Na ta način se jekleni izdelki neprestano množe, in kakor se je sedaj izračunalo, se bode jeklena obrt tekom desetih let podvojila.
•' š&^kMi.
75 let star whisky.
Washington, 13. aprila. Semkaj je dospela iz Alaske steklenica 75 let starega whiskyja. Steklenico je dobil delegat Thomas Cale, ki zastopa v kongresu Alasko, in sicer is Ketchi-kana. Našli so jo pri ustju reke McKenzie v razvalinah nekega starega poslopja, ktero je bilo ▼ starih časih najbolj severna postaja Hudson Bay Co. Na stekleniei je zapisano, da so jo prinesli na mrzli sever leta 1833. Kedaj je bil whisky zvarjen,
ni fpupA
v. -
/
' ■ ... • „
Washingtonske novosti. Zasedanje kongresa.
ČLANI KONGRESA ŽELE, DA BI SE ZASEDANJE KONČALO ŽE 10. MAJA.
Ta želja je pa nekoliko omejena vsled strahu pred Belo hišo.
PRIPRAVE ZA VOLITVE.
Gospodarski položaj. Nestanovitno delo.
PO VEČMESEČNEM POČIVANJU SE BODE PRI JEKLU IN ŽELEZU ZOPET PRIČELO Z DELOM.
Pri tem pa dobi le malo delavcev delo in zaslužek, ker so naročila nedostatna.
Washington, 13. aprila. V kongresu je v novejšem času nakrat opažati željo, vsled ktere naj bi se zasedanje kongresa kmalo končalo. Ta želja je pa nastala vsled tega, ker se člani kongresa še vedno branijo potrditi razne važne predloge, ki bi vsemu ljudstvu koristili. Ako se sedaj zasedanje kongresa konča, omenjenih predlogov ne bode treba reševati in tako se sedanjej večini tudi v javnosti ne bode moglo očitati, da jo vse ono, kar je koristno, namenoma zavlačevala. Da se tem očitanjem izognejo, žele, da bi se zasedanje kongresa končalo tako hitro, kakor mogoče.
Zasedanje naj se vsled tega tako hitro konča, da se bodo člani kongresa lahko pripravili na volilno borbo. Ljudski zastopniki se morajo namreč pred nacijonalno konvencijo razi ti, da se tako uravnajo politične smeri. Čemu navajajo letos te vzroke, ni znano, toda vsak vzrok je dober samo. da se ga ima.
Tu se sedaj zatrjuje, da se zasedanje kongresa preneha dne 10. maja. To tudi lahko zgodi. Proračunske predloge je lahko takoj dovoliti pa odreči.
Vendar je pa mogoče, da se želja ljudskih zastopnikov ne bode uresničila, kajti za to bode najbrže skr-l>el predsednik Roosevelt, kteri je nedavno izjavil, da ni izključeno, da bode letos odredil po?ebno zasedanje kongresa.
Z NIZANJE PLACE.
PAMETNA POŠTNA ODREDBA.
V inozemskih jezikih tiskano časopisje bode moralo politične članke prestaviti v angleščino in jih poslati pošti.
Washington, 14. aprila. Generalni poštni ravnatelj Meyer izdeluje sedaj nove poštne določbe, ktere se bodo nanašale izključno na časopisje, ktero se pri nas tiska v tujih, oziroma v neanglefcih jezikih. Glasom teh določb bodo morali časopisi, koji se tiskajo v neangleških jezikih, v na dalje, ko pošljejo liste na pošto, pri ložiti tudi prevod vseh političnih člankov v angleščino, ker inače se časopisa ne bode smelo po pošti razposlati.
Tretji generalni poštar preiskuje sedaj razne anarhistične in socijali-stične liste, ki so pisani večinoma v inozemskih jezikih. Vse članke teh časopisov je treba prestaviti in v njegovem uradu še nikoli niso imeli toliko dela, kakor sedaj. Vse inozemske časopise sploh ni mogoče prestav Ijati, ker jih je preveč in radi tega bodo sedaj izdali odredbo, da bode vsak časopis sam moral dobaviti potrebne prestave.
V ostalem se pa poroča, da bodo nove odredbe veljale le za socialistično in anarhistično časopisje, do-Čim ee te določbe ne bodo nanašale na drugo časopisje, eegar tendenca je taka, kakor ona domačega časopisja.
Johnston, Pa., 14. aprila. Tukaj se zatrjuje, da se bode v raznih oddelkih tovarn Cambria Steel Co., v kterih delo že par mesecev počiva, tekom tega tedna pričelo zopet z delom in pri tem bode dobilo 1560 delavcev zopet delo.
Gadsden, Ala., 14. aprila. Po trimesečnem počivanju so danes pričeli v tovarni od Alabama Consolidated Coal and Iron Co. zopet z delom. Vendar so pa za sedaj najeli le 300 delaveev, ktero število se pa tekom druzega tedna nekoliko pomnoži.
Boston, Mass., 14. aprila. V predilnicah in tkalnicah držav Nove An glije, kakor tudi v newyorski državi, so včeraj 35,000 delavcem znižali plačo za dehtet odstotkov. Od početka marca nadalje so v tovarnah teh držav znižali plačo 153.000 delavcem. Od teli jih je 144,000 v državah Nove Anglije, dočiin jiii je !)500 v državi New York.
PO VELIKEM POŽARU V CHELSEA, MASS.
Razvaline varuje milica; vsestranska pomoč.
Močan veter.
Middletown, N. Y., 13. aprila. Veter, ki je tukaj divjal minolo soboto, je napravil v tukajšnjem mestu in okolici veliko Škodo. Raz Howell & Hinchman6ve tovarne je odnesel streho in po vsem mestu je izrural vse polno dreves. Tudi električne žice so potrgane, tako, da je nekaj časa vladala v mestu popolna tema. Gozd blizo mesta je pričel goreti in od tu se je razširil požar tudi ha ne-ktere hiše, ki so blizo gozda. Ljudem se je posrečilo požar omejiti. Med viharjem je bil nek delavec, ld je delal na kolodvora, tako poškodovan, da je na potu v bolnico umrL
Boston, Mass., 14. aprila. Škodo, ktero je napravil velikanski požar, zainorejo sedaj že približno ceniti. Dognalo se je tudi, da so bile pri požaru le tri osobe ubite, dočim število ranjencev še ni bilo mogoče dognati. Tretjina mesta Chelsea je zgorela," in sicer nad tisoč poslopij, hiš, cerkev, gledališč in tovarn, tako da je nad deset tisoč ljudij ostalo brez domov-ja. Škodo so cenili na $5,000,000 in ta svota se le deloma pokrije z zavarovalnino.
Takoj po požar ju se je ustanovil pomožni odbor, kteri daje sedaj ljudem stanovanje in tudi obleko, ktere je obilo na razpolago, tako, xda jo vsakdo lahko dobi. Včeraj tekom po-poludneva- je pomožni odbor nabral deset tisoč dolarjev za podporo nesrečnim ljudem. Tudi državne in zvezi ne oblasti so ponudile pomoč.
Parnik v nevarnosti.
Amagansett, Long Island, 13. apr. Pet milj daleč od tukajšnjega obrežja se je včeraj zasidral nek velik parnik, ki je plul proti zapadu. Morje je zelo valovito in spočetka se je bilo bati, da se sidro ne odtrga. Možtvu bližnje rešilne postaje se ni bilo mogoče bližati se parniku, ker so bili valovi previsoki. Parnik je pobarvan črno in na difnniku ima rudeč kolobar. Na parniku so razobesili signale, iz kterih je posneti, da je stroj pokvarjen, da pa bodo škodo sami popravili, oziroma da ne potrebujejo tuje pomoči. Z daljnogledom je bilo opaziti, da je na parniku tudi nekoliko potnikov, ker je bilo na krovu opaziti par žensk in otro^. Tekom minole, noči so stroje najbrže popravili, kajti sidro so dvignili in odpluli, ne da bi bilo mogoče dognati ime parnika.
Razstrelba ▼ tovarni.
Chicago, HI., 14. aprila. V Miller, Ind., je včeraj zletel del tamošnje tovarne smodnika, ki je last Aetna Powder Company, v srak. Razletel Be je nitroglicerin in Arse poslopje se je podrlo in zgorelo. Ko se je pripetila razstrelba, k sreči ni bilo nikogar v poslopju in tako razstrelba ni zahtevala žrtev. Veliko poslopje se je razletelo na kosce in posamezne dele je odneslo po pol milje daleč po okoHeL Razstrelbo je bilo slišati tudi v deset milj oddaljenem'
Sprejem mornarjev v San Diego, Cal.
NAŠE VOJNO BRODOVJE PRIDE DANES V IMENOVANO CA-UPORNI JSKO MESTO.
Tam bodo mornarjem priredili lepše ' slavnosti,
nego so se vršile povodom Deweyevega po-vratka iz vojne.
JUTRI POPOLUDNE.
San Diego, Cal., 14. aprila. Atlantsko brodovje pride semkaj danes po-poludne in v sredo se bode vršila tukaj največja moraarična parada, kar jih je bilo dosedaj v Zjed. državah. Tem povodom bode korakalo nad pet tisoč mornarjev in 200 častnikov po tukajšnjih ulicah, oziroma več nego jih je korakalo ob znanej Deweyejev paradi v NiTW Yorku, ko se je imenovani admiral vrnil iz vojne iz Filipinov. —
Parada se prične v sredo popolu-dne ob 2. uri in to bode pričetek for-melnih slavnosti, ktere bode tukaj šnje prebivalstvo priredilo mornarjem. V mestnem parku bode mornarje pozdravil guverner, kteri bode go voril lep govor. Mornarji se bodo iz krcali že ob 12. uri. Korakali bodo i 64 posebnih sotnijah, dočim bodo mornarični vojaki tvorili 16 sotnij Pri tem bode sviralo vseh 16 godb skupaj in potem se bodo razdelili ta ko. da dobi vsaka divizija svojo god bo. ktera vsaka šteje po 72 mož.
PROTI STANDARD OIL CO.
V državi Tennessee imenovana dru žba ne sme več poslovati.
Nashville, Tenn., 13. aprila. Vrhovno sodišče države Tennessee je spoznalo Standard Oil Company, proti kt ere j je bilo vloženih 1903 tožb, krivim. in sicer v 1524 slučajih. Vsled tega je sodišče družbi prepovedalo v nadalje poslovati v državi Tennessee. Imenovana družba ima v Tennessee posle, koji znašajo na mesec po 500 tisoč dolarjev. Ako bode sedaj sodi šče za vsak posamezni delikt obsodilo družbo v denarno kazen, potem bode morala Standard Oil Company plačati $29,000,000 denarne kazni, oziroma en milijon dolarjev več, nego jo je obsodilo sodišče v Chicagu.
Boj proti petroljskemu -trustu se je sedaj pričel po vseh državah naše republike.
Zavodi za slaboumne prenapolnjeni.
Albany, N. Y., 13. aprila. Predsednik državne komisije za zavode za blazne ljudi, dr. Ferris, je priposlal governerju poročilo, vsled kterega je v raznih takih zavodih dražve New York 28,000 bolnikov. V teh zavodih je sedaj 2309 ljudij več, nego je v teh zavodih prostora, in mesto New York je prisiljeno pošiljati svoje bolnike v oddaljene zavode, oziroma celo v druge države, ker so domači prenapolnjeni. Vsled tega priporoča imenovani predsednik, da bi država New York v bližini mesta New York zgradila novo veliko norišnico, v kterej naj bi nastanili bolnike iz mesta New York, tako, da bi jih njihovi sorodni ki in znanci obiskovali, kar jim je sedaj Bkoraj nemogoče.
Požigalec priznal svoj zločin.
V Elizabeth^, N- J., so prijeli Gustava Pfisterja, kteri je bil na 811111 da je po žgal poslopje George Zimmer-mana na Berkeley Heights, kterim povodom je zgorelo mnogo živine, tako, da je znašala skupna škoda 10 tisoč dolarjev. Pfister je sedaj priznal, da je on izvršil zločin in je temu pristavil tudi, da je požgal skladišče necega Wahla v New Providence/ Lopov je naravno Nemec in je prišel iz Nemčije šele pred desetimi meseci. Ko so ga vprašali, čemu je to storil, ni vedel navšsti nikaeega
Iz Avstro-Ogrske. Izzivajoči Nemci.
V KOMOTAVT NA ČEŠKEM SO PRIREDILI TAMOŠNJI IN TUJI NEMCI VELIKA PROTIČEŠKA IZZIVANJA.
Nemci so v svojih govorih napadali politiko ministerskega predsednika Becka.
"OGRSKA BANKA."
vzroka in je dejal, da bi le rad vida! kak velik pofar.
Dunaj, 14. aprila. V Komotavi na Češkem so priredili Nemci velik ta-kozvani ljudski shod, kteri ni bil dru zega, nego navadno izzivanje Cehov, kteri zahtevajo na Češkem svoje pravice. K ljudskemu shodu so prišli vsi nemški poslanci iz Češke, kakor tudi nemški Člani češkega deželnega zbora. Ljudski shod ni bil nič druzega, nego nemška demonstracija proti Čehom
Znani lopov in fanatik Wolf je tem povodom kritiko val jezikovno politi ko ministerskega predsednika Becka in naravno priporočal, da se vsi Nem ei združijo proti Čehom. Do uresničenja nemške želje naravno ne pride.
Dunaj, 14. aprila. Cesar Fran Josip je poslal vdovi umorjenega gališkega namestnika grofa Potockega brzojavko v znamenje sožalja. Tudi tukajš nje časopisje izraža svoje simpatije s pokojnim namestnikom.
Budimpešta, 14. aprila. Trgovinski minister Košut je posvaril svoje pristaše od stranke neodvisnosti in jim svetoval, da naj za sedaj še ne zahtevajo ustanovitve samostojne ogrske banke. Minister izjavlja, da za to ugodni čas še ni prišel, kajti sedanji č^s še ni ugodon za to, da se Ogrska tudi v tem smislu loči od Avstrije.
Lvov, avstr. Poljska, 14. aprila. Vsled umora gališkega namestnika irrofa Potocke*:a se je vnel živahen boj med Poljaki in Malorusi. kteri se vedno bolj razširja. Ljudstvo je nepopisno razburjeno. Včeraj je prišlo do raznih pretepov med poljskimi narodnjaki in Malorusi in pri tem je tudi tekla kri. V mestne bolnice so tekom včerajšnjega dne pripeljali več nego 50 ranjencev, dočim se jih še več nego še enkrat toliko zdravi v zasebnih stanovanjih. Tukajšnjo posadko so takoj pomnožili, veildar pa ljudstvo radi tega nikakor še ni pomirjeno, pač pa še bolj razburjeno. Po vseh ulicah je opaziti velike vojaške patrulje, tako da izgleda v mestu, kakor da bi vladalo izjemno stanje. —
Policija je naravno prepričana, da ima opraviti z zaroto Malorusov in je že aretovala vse polno ljudi, ne da bi jim mogla kaj dokazati. Potočki je Maloruse zatiral, kjer koli jih je mogel, tako da so morali mnogo prestati in da v lastnej deželi niso imeli ni-kakih pravic.
Thawova mati je smrtno bolna.
Pittsburg, Pa., 13. aprila. Mati morilca Harry Thawa, kteri je sedaj v newyorskej blaznici za blazne zlo-. Čince, je nevarno zbolela in zdravniki so mnenja, da ima le še par dnij živeti. Thawova mati že dalj časa bolnje za revmatizmom in sedaj je njeno srce zelo oslabelo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.35 ............ 60 kron.
za I 20.45 .............100 kron.
> 40.90 ............ 200 'kron.
102.00 ............ 500 kron.
204.00 ............ 1000 kron.
sa 1017.00 « j.......... 6000 kron.
Poitarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve Izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprflifr-neje do $25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Sfc, New Yorit,
6104 81 Clair Ave^ V. K 1 Cleveland, Qfcfc.
Razne novosti
iz inozemstva,
VELIKANSKA POVODENJ V KITAJSKEM MESTU HAN-
KOV; 2000 LJUDI UTONILO.
Graft v Moskvi; tamošnji prefekt je
nastopil proti svojim podložnim.
CERKEV V BEROUNU ZGORELA
Shanghai, Kitajska, 14. aprila. I* Hankova v pokrajini Hu Peh se poroča o velikanskej povodnji. Tem povodom je tam utonilo baje nad dva-tisoč ljudi. Xa stotine džunk se jo potopilo in zdrobilo. Povodenj je nastala, ker je tamošnja reka nepričakovano ostavila svojo struiro in preplavila vso okolico. Voda je prebivalstvo iznenadila po noči, ko je v?*e spalo.
Moskva. 14. aprila. Moskovski prefekt je pričel kazensko zasledovati pet podprefektov. šefa gasilcev in par višjih policijskih uradnikov, kteri s* ljudi na vse mogoče načine izsiljevali in bili v zvezi z raznimi lopovi. Sedaj bodo tudi oddelek detektivov popolnoma reorganizovali.
Berolin, 14. aprila. Stara cerkev tukajšnje vojaške posadke na Fride-rikovej ulici je včeraj zgorela. Z njo zajedno so zgorele tudi vse stare, v raznih vojnah razstreljene zastave, kajti rešili so le jedno.
Lenkoran, Perzija, 14. aprila. Blizo Belesuvarja je prišlo do boja med ruskimi četami in tolpo perzijskih roparjev. Pri tem je bilo mnogo Perzij-cev ubitih, toda tudi Rusi so zgubili štiri može, med kterimi je njikov stotnik.
SVOJEGA ZETA USTRELIL. Ranjeni policaji v bojn z morilcem.
Fort Worth. Texas, 33. aprila. Včeraj se je. tu vršil pravi južni družinski boj, v kterem sta bila policijski šef Montgomery in maršal Dick nevarno ranjena, dočim je Ed. Larman obležal mrtev na licu mesta. Kot morilca so zaprli nekega Ike Knighta.
Ko so v Larmanovej hiši pričeli pokati streli, se je pred hišo nabrala velika množica ljudi. Ko je prišel Knight iz hiše, je pričel streljati iz svoje velike puške in policaji so ma na isti način odgovorili. Končno je odšel Knight v neko tovarno, kjer se je zabarikadiral in streljal na svoje zasledovalce. Ko so ga končno prijeli, je baje priznal, da je ustrelil Larmana, ki je bil njegov zet. Tema je pa pristavil, da je bil opravičen svojega zeta ustreliti.
o
Svojo mater ustrelil.
Wilkesbarre, Pa., 13. aprila. V Pittstonu so zaprli Otis Wood a, kteri je v minolej noči ustrelil svojo lastno mater. On trdi, da je mislil, da jo prišel v sobo kak tat, ko je slišal svojo mater hoditi po sobi, in radi tega je streljal. Vendar pa policija na veruje njegovim navedbam in trdi, da je Wood svojo mater ustreli] po daljšem prepiru. Jetnik pripoveduje, da je spal in da je po noči slišal v sobi nfek šum, nakar je vzel svojo puško, ko jo ima vedno kraj postelje, in — ustrelil. Ko je potem videl, da je svojo ^ater ustrelil, je njeno truplo odnesel v posteljo in bežal, ker se je bal, da bi ga sosedje ne linčali. Na begu še ni prišel daleč, ko ga je nek konstabler prijel in ga dovedel domov. Ko so ga dovedli pred truplo njegove matere, se je onesvestil. Danes se vrši zaslišanje pred sodnikom.
Westinghouse prične z delom.
V Westinghousejevej tovarni v Newarku, N. J., bodo v kratkem pričeli zopet z delom, kajti o tem se je delavcem imenovane tovarne, kteri so že dolgo časa brez dela, naznanilo. Tovarna je sedaj še pod vodstvom sodnega oskrbništva, kojemu se p« kmalo odvzame in takoj nato se prične zopet z delom kakor pred prišel-kom krize.
- v . o-	. ' ■
- , -- -, • mi . rH

"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Ownad and published by the SLOVENIC publishing company
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Ottj, N- Y.
Za leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
it pol leta.........1.50
ji leto sa mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00
,, Evropo za vse leto.....4.50
ft »i »i pol leta.....2.50
j. „ ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NAKODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«OUASjNARODAw
("Voice of the People") Iasaed every %dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
»^Advertisement on|*greement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar' naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaiišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "OUAS3NARODA"
10Q Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Hughes propadel.
Minolo soboto vršila se je v Carnegie Hall v New Yorku republikanska državna konvencija, pri kterej se je določilo delegate za nacijonalno republikansko konvencijo, ktera se bo vršila v Chicagu, 111. Iz sobotine konvencije je bilo razvidno, na kak aačin se bode vršila nacijonalna konvencija. Ljudje, kteri so bili prepričani, da postane vojni tajnik Taft republikanski predsedniški kandidat, sedaj že z veseljem izjavljajo, da bo Taft na vsak način izvoljen. V New Yorku so Hugbesa proglasili za ljubljenca newyorske države, in sicer radi -lega, ker se Roosevelt temu ni pro-tivil, oziroma, ker je on tako želel. Toda konvencija, pri kterej bi se moralo naročiti delegatom, da glasujejo zanj, se je zaključila brez vsakega Navdušenja za Hugbesa. Ko je pa govornik Bruce pričel hvaliti Roose-velta, so vsi navzoči vstali, godba je pričela svirati bimno "Star Spangled Eanner" in hurrah-klicom ni bilo ae konca ne kraja.
ftavno tako se bode zgodilo pri na-eijonalnej konvenciji v Chicagu, ako ■e bode slo za to, da dobi Taft nominacijo. Nominiran bode on, toda navdušenje bo veljalo drugemu. Ko bodo pa v Chicagu imenovali Hughesovo wie, se bode glasovanje pri prvem glasovanju razdvojilo. Čim več bode kandidatov, tem manjše bode upanje, 4a bode kak kandidat odbran takoj pri prvem glasovanju. In ko bodo potem Rooseveltovi pristaši pričeli govoriti o sedanjem predsedniku,, igrala bode tudi tam godba navedeno himno. '
V vsej zadevi je opaziti mnogo ironije, kajti Hugbesa republikanska •tranka ni rabila za druzega, nego sa reklamo. Medtem, ko se je do-sedaj tu pa tam zatrjevalo, da bode •a odbran kandidatom, izgleda vse tako, kakor jla se je dal le izrabiti aa to, da nehote pomaga Taftu, oziroma Rooseveltu. V Chicagu bode prav gotovo dobil politični nož med rebra in bode potem za javnost mrtev...
ranehih, tako, da se lahko izgovarja, da pride premalo živine v klavnice.
Vendar pa naj že bode temu kakorkoli, nihče ne more ugovarjati dejstvu, da bodemo končno tudi v Ameriki prišli tako daleč, da bodo naši delavci z ozirom na njihovo hrano prisiljeni nazadovati tako daleč, da bodo končno pri šli na niv6 delavcev v Evropi. Ako bode šlo tako naprej, potem bodo tudi pri nas zavladale žalostne razmere, kakoršnje so v Evropi, kjer morajo ljudje jesti konjsko in pasje maso, ktero se je v Evropi že davno udomačilo.
Ktera delavska rodbina naj si dandanašnji, ko smo sredi splošne brezposelnosti, privošči beefsteak, ko velja funt te vrste mesa 25 do 35 centov? In kedo naj še dandanašnji je delikatno ovčje meso, ktero velja tudi po 35 centov funt T Delavcem ostane torej le še svinjsko, telečje in goveje meso, ktero je pa tudi treba plačevati od 12 do 20 centov funt.
Tu se nudi dobrodelnosti veliko polje in pravi dobrotnik bi bil oni, ki bi skrbel za to, da se klavnice podr-žavijo, kajti potem bi bilo meso takoj tako po ceni, kakor je bilo pred desetimi leti, ko je bilo dobiti funt mesa za 5 centov.
Podražitev mesa.
Tekom zadnjih let se pri nas živila vedno in neprestano podražujejo in tudi kriza, ktera je nastala v mi-nolem oktobru, ne more položaja spremeniti tako, da bi postala živila oaj nekoliko ceneja in da bi vsled tega postali izdatki ljudi, kteri sedaj manj zaslužijo, saj deloma manjši.
Se lani smo v 4'Glasu Naroda" baš na tem mestu pisali, da so se živila tekom zadnjih sedem let podražila od 30 do 40 odstotkov. In od lanskega leta naprej se je gotovo felago zopet podražilo. Sedaj se zopet vsa Amerika pritožuje radi zo-petne podražitve mesa, ktero se je podražilo za do 5 centov pri funta. Podražitev je tem večja, čim manjša je količina mesa, kterega se ftmpi. Siromašni ljudje, oziroma ljudje, morajo torej, kakor vedno, tako tudi sedaj draginjo najbolj občutiti, to tem bolj, ker se je meso vsake vrste podražilo. Podražitev govejega, telečjega, ovčjega in prešiževega mesa je seveda tudi vzrok, da so se tudi kokoši podražile.
Vzroka za podražitev mesa, ko je jo glavna hrana našega ljudstva, do-oodaj baje ni bilo mogoče dognati.
ko nekteri domnevajo, da j* to zakrivila nepoštena manipulacija trusts za meso, izjavljajo zopet ingi, da jo trust storil vse potrebam da ladriuje živino na zapadnih
Nekaj misli o jugoslovanskem programu. ^
Iz Belegagrada.
Velika Hrvatska, velika Srbija, ve lika Bolgarska; evo trojico naših največjih, najgrozovitejših bolezni, ki razjedajo in uničujejo naše jugoslo vansko telo mnogo hujše, nego zloglasni "Drang naeh Osten" in vse slične nesreče. Naši sovražniki imajo vsled omenjenih naših bolezni v boju proti nam jako lahek posel; ka dar jim posel ne gre najbolje, mečejo med nas te velikohrvatske, veliko-srbske in velikobolgarske kosti in uspeh je gotov.
Mesto da bi gledali v bodočnost 111 skušali z ozirom na spremenjene razmere urediti svoje medsebojne od-nošaje, naslajajo se Jugoslovani „ na blestečih slikah nekdanje veličine in drve v prepad.
Dva glavna povoda vse jugoslovanske mizerije sta Bosna-Hercegovina in Maeedonija. V okupiranih deželah križajo se aspiraciej Srbov in Hrvatov, v Maeedoniji pa Srbov in Bolgarov.
Oglejmo si nekoliko natančnejše te aspiracije ravno mi Slovenci, ki smo — hvala Bogu — v položaju, da jih presojamo popolnoma objektivno in blagohotno, prvič zato, ker nimamo sami ni kakih slienih aspiracij (Pardon ! imamo Žumberk m Marindol, ali nikar se ne smejte!), drugič pa, ker do omenjenih spornih dežel gojimo le bratsko ljubezen in smo ego-istični le v toliko, v kolikor smo prepričani, da bi složno delovanje koristilo ne le našim bratom, marveč tudi nam samim.
Kakšne so torej te aspiracije ? Hrvati, Srbi in Bolgari hoteli bi s pripojenjem dotičnih dežel povečati svoje lastne države in se tako oja-čati. Pustimo na stran vprašanje, da-li bi te jugoslovanske državice s' tem postale kaj druzega, nego državice? Da-li bi s tem prišle v položaj, da bi mogle živeti svoje lastno življenje, ne oziraje se na veter, ki prihaja iz Evrope? In slednjič: da-li bi mogle potem imeti kako, vsaj najmanjšo besedico v evropski družini 11 Vse to puščamo na «tran, ker si na ta vprašanja da lahko konkretni odgovor vsaki pameten človek.
Pobavimo se rajše z vprašanjem: kdo daje našim jugoslovanskim bratom pravico do teh aspiracij t Njih odgovor je: zgodovina in narodni princip.
Zgodovina! Zgodovina je v tem obziru važna le radi pouka, ki si ga moramo crpiti iz nje za sedanjost in bodočnost; za to pa, kar je bilo... Drugič pa, če bi se tudi hoteli ozirati na zgodovino: ktero razdobje v zgodovini pa naj vzamemo za merodaj-no t!! Ali ono, ki daja Bolgarom prav, ali ono, ki daja prav Srbom, ali ono, ki je povdarjajo Srbi, ali ono, ki je naglašajo Hrvatje?! Sicer pa se nikar ne delajmo slepe, — na podlagi zgodovine prišle bi lahko s svojimi zahtevami do balkanskih dežela tudi Turčija, Avstrija, Italija (z osirom na nekdanjo benečansko republiko), Francija (Napoleon X.) itd. Ne da bi se spuščal v dnina razmotrivanja v tem obziru, je jasno dovolj, da imajo po zgodovini pravico vsi in — nihče.
Kaj pa z ozirom na narodnost? Evo, tu leži težiiče vsega vprašanja I Predvsem moram povdariti, da so po modernih' nazorih o človečanatvu in svobodi vsa okupatorska stremljenja največja brutalnost, ki postaja še večja, ako so ta stremljenja naperjena proti lastnim krvnim bratom! Ako se svobodni Slovani interesirajo za oosodo svojih neosvobojenih fantov, mora biti ta interes produkt najčistejše bratske ljubesni, ne pa ego-
ist ičnih instinktov; egoizem, zdravi egoizem mora se omejevati na to, da vsako pleme od skupnega zboljšanja razmer vseh Jugoslovanov opravičeno pričakuje tudi svojo lastno korist. Zato se mora z jugoslovanskega stališča najodločneje obsojati velikobol-garsko, velikosrbsko in velikohrvat-sko propagando v vseh njiju nijan-sah in oblikah! Ne gre za to, da se ima ustvariti neka velika država, ki se bode imenovala Hrvatska, Srbija ali Bolgarija, — ne gre za to, da-li bode v bodočnosti Beligrad, Zagreb ali Sredec (Sofija) igral veliko ulo-go na slovanskem jugu, marveč za to, da bodo tudi Jugoslovani enkrat živeli svoje lastno življenje, da bodo tudi oni smeli vstopiti kakor ravno-praven član v družbo druzih evropskih narodov, da se balkanksa politika ne bode delala na Dunaju, Londonu in Parizu in na raznih evropskih koncertih, marveč, da si bodo, v kolikor se njih tiče, določali Jugoslovani sami!
Radi tega mora delovanje svobodnih Jugoslovanov biti naperjeno v to, da v vseh vnanjih stvareh postopajo popolnoma solidarno in da neosvobo-jene svoje brate po svojih močeh podpirajo v njihovih narodno-kultur-nih, gospodarskih in političnih stremljenjih ter jih na ta način uspo-sobljajo, da bodo v trenotku, ko pride čas odločevanja njihove osode, mogli oni sami odločevati o vprašanju: v kako razmerje imajo vstopiti do ostalih Jugoslovanov?!
Nisem tak optimist, d» bi si domišljal, da bi mogli Jugoslovani sami — brez ostalih Slovanov — igrati v Evropi isto ulogo, kakor n. pr. Nemci. Ali, ako so Nemci mogočen narod kljub temu, da so podeljeni na tri med seboj popolnoma neodvisne države (Nemčija, Avstrija, Švica), kljub temu, da je njih matica država Nemčija sestavljena iz neštevilno držav in državic in da so v Avstriji celo v manjšini: zakaj bi ne mogli biti Jugoslovani pod jednakimi pogoji vsaj srečni?!!
Nas ne srne prav nič motiti, da je dober del Jugoslovanov v okviru Av-stro-Ogrske in mene čisto nič ne straši, ako bi morali tudi vedno tam ostati. Čemu tudi? Ako so bili avstrijski Slovani in med njimi posebno Jugoslovani dosedaj tlačeni, iz tega vendar ne sledi, da bi morali biti tlačeni tudi v bodočnosti. Novejši dogodki (ktere pa so balkanski Slovani na žalost prespali) kažejo ravno nasprotno.
Mesto da balkanski Slovani gledajo v Avstriji nekak bau-bau, ki hoče pojesti vse Jugoslovanstvo, naj bi rajše nekoliko bolj pazno zasledovali avstrijsko evolucijo in naj bi s pametno in složno politiko blagodejno vplivali na razvoj avstrijskih Slovanov in Jugoslovanov sploh!
Avstrija je pijonir Nemške! čujem prigovor od strani Jugoslovanov. Ali tu si moramo odgovoriti na vprašanje: zakaj more biti pijonir Nemčije kljub slovanski veČini?! Temu je nekaj kriva zgodovina, še več pa avstrijski in neavstrijski Slovani sami. Od njih je odvisno, da Avstrija ne bode več nemški pijonir, marveč da bode, če že ne slovanska, pa vsaj narodno neutralna država, v kterej bode Jugoslovanom možno neovirano razvijati se, isto tako, kakor njihovim bratom v jugoslovanski federaciji.
Rusija, neutralna Avstrija in jugoslovanska federacija, te tri skupine bile bi v bodočnosti največje jamstvo ne samo za razvijanje Jugoslovanov, marveč tudi za evropsko ravnotežje. Vse druge kombinacije, toliko odtr-ganje Jugoslovanov od Avstrije in njih pripojenje jugoslovanski federaciji, kolikor prodiranje Avstrije na Balkan smatram za fantastične in Jugoslovanom škodljive in obe te dve eventualnosti dovele bi do nedogled-j nih mednarodnih komplikacij.
V prvem slučaju bi ostali del Avstrije bržkone postal novo "balkansko vprašanje''; v poslednjem slučaju bi pa tako povečana Avstrija postala nevarna drugim velesilam in bi jih izzvala v skupe nnastop proti sebi.
Ne udajajmo se torej nikakim iluzijam in nikakim sanjarijam, marveč delajmo na tem, kar je dosegljivo in vrhu tega tudi najkoristnejše. Vodilna misel naj bi pa bila:
a)	stremljenje balkanskih Slovanov k federaciji, v ktero bi morala priti tudi Maeedonija celotna ali razdeljena, vpoštevajo željo njenega prebivalstva ;
b)	sporazumi jen je balkanskih Slovanov ne z Avstrijo, pač pa % avstrijskimi Slovani, s kterimi je potrebno soglasno postopanje glede reSitve vprašanja Bosne in Hercegovine.
Mimogrede rečeno, bi ti dve deželi isto tako koristili jugoslovanskim
Slovanov z ozirom na evropejske velesile, ki bi v tem slučaju prišle zadnjič v položaj odločevanja v balkanskem vprašanju.
Slednjič še jedno pripombo: Ne domišljam si, da bi bil jugoslovanski program na podlagi teh glavni načel morda najbolji, vsekakor pa sem prepričan, da je neobhodno potrebno, da se osnuje jugoslovanska stranka v smislu mojega tozadevnega članka s kakoršmm bodi programom, ki bi morala imeti svoje pristaše med vsemi jugoslovanskimi plemeni. Ako bode prvotni program slab, moglo se ga bode pozneje popraviti, ali se pa po naravnem razvoju osnuje druga nasprotna stranka z drugačnim jugoslovanskim programom, in tista, ki bode močnejša, bode vodila politiko. Vsaka jugoslovanska stranka, s ka-koršnimbodi skupnim programom pa bode boljša in uspešnejša za Jugoslovane, nego sedanja popolna zmeš-
njava !
Ed.
interesom, toliko v slučaju, ako postaneta avstrijski de£eli, ker bi ojačali slovanski element v tej državi, kolikor v slučaju, da se pridružita jugoslovanski federaciji, in povečati isto vprašanje bi le bilo, na kteri. strani bi bilo za ti deželi sand bolje in kaj bi bilo možno dooeŽi po aknpnem postopanju avstrijskih in hdkanskih
čal
v
Novo pohištvo.
Spisal Ferdo Plemič.
Pravil sem vam že, da je prišel moj tovariš slikar Tilho po čudnem naključju do precejšnje slave in pre cejšnjih naročb. Vsled tega mu je zrastel greben. Petelinu na primer zraste Že kar tako sam ob sebi, volilnemu kandidatu po ugodni volitvi, uradnikom vsakega prvega, drugim Zemljanom pa, kadar ga imajo malce pod kapo. Meni je zrastel, ko je ponatisnil po pomoti nek list prvo poglavje mojega 59 glavatega romana. Se sedaj ga imam, greben namreč, romana pa ue več, ker nadaljniii poglavij ni bilo na dan, manuskript pa sem potem čez nekaj časa v ratah zopet nazaj kupoval _ s sirom in klobasami vred.
Tilhu je sedaj zrastel greben in prvi znak o tem je bil, da mu je postajala najina podstrešna sobica pretesna m premalo zračna. Zakaj, res ne vem. Zraka sva imela v njej vedno dovolj dovolj, posebno po zimi. Glede prostora pa je bila taka, da bi objemala še deset drugih 59 glavatih romanov in ducat Tilhovih slik po vrhu. Morda pa se je zdelo Tilhu, da njegov greben ne najde več prostora v nji. Zato mi reče lepega ju-tra:
"Iz tega zaboja morava ven!" Jaz sem nato najprej modro mol-I- Tudi tega mi ne smete šteti zlo. Molčal je že marsikteri. Molčal je na primer Jernejev Štefe, revež je bil namreč mutast. Molčal je Andrejev Tone, revež je bil namreč dr-zavnozborski poslanec. Molčal je Ja-nezev Pepe, revežu se namreč ni dalo govoriti. Ker se pa jaz vedno le ravnam po klasičnih izgledih, zato sem tudi molčal.
"Iz te-le bajte morava", nadaljuje Tilho, "in v novi si postaviva svoje šotore."
Jednega za-te, jednega Eliji, jednega..."
Kakšnega Elijo pa meniš T"
'1 Citiram sveto pismo "
"Aha!"
'•Da. Jaz ponavljam dan za dnevom občo zgodovino; zjutraj pričnem s starim vekom, opoldne je na vrsti srednji vek, zvečer... "
* Splošni vek. Ali vekaj in tarnaj kolikor hočeš, iz bajte morava že, da pokaževa najinemu čevljarju roge. Za to poskrbim že jaz." In poskrbel je.
Najprej je obletel pol mesta ter iskal ob raznih hišnih vratih po listkih, ki bi naznanjali, da se tod in tod odda opremljena soba. Ko jih je bil prebral kakih trideset in preštudiral njihov slog, se je spomnil, da si je treba tudi ogledati tako ali slično sobo. Zato stopi v neko hišo in poteka ob nekih vratih tretjega nadstropja. Ženska, zalita in zamazana, mu odpre vrata.
"Kaj želite, gospod?" "Bajto bi si rad ogledal." *' Kaj 1''
111 nu, svoj šotor bi rad tu razpel." "Kaj?"
"Prosim, ste ''hi? Le po\3jte, kar nič vas na„ j bode sram, tudi gluhi jedo svoj kruh. Poznal sem celo človeka, ki je bil gluh, pa se je mastil vsak večer ob piščetih."
"Ne razumem."
"Ja, taksen je pač sveti Tudi meni ne gre to pravzaprav v glavo. Pa kaj se hoče, faktum je. Sedaj mi pa pokažite bajto."
"Aha, vi menite sobo?"
"Bravo, bravo! Sobo, seveda sobo, tako se tudi včasih reče."
Peljala gi je v sobico, precej lično in Bvitlo. Tilho se razkoraži sredi nje in prične kimati z glavo. Slednjič reče:
"Najprej, da vam povem, mora ie jedna postelja noter."
"Ste-li oženjeni?"
"Bog varuj 1 Ali tovariša imam, ki bod« prebival s menoj. Potem pa
vrzite * vse to staro pohištvo ven in uredite sobo z novim."
"To bode malce težko."
" Koliko zahtevate mesečno za sobo, kakoršna je namreč sedaj?"
"25 kronJ*
"Dam vam jih trideset, a pohištvo mora biti novo."	'
"Nu, potem že. A vsega, popolnoma vsega vam ne morem opremiti na novo."
"I, če ostane kaj starega, še rab-ljivega notri, nič ne dč."
"Tedaj kdaj pridete?"
"Čez osem dni."
"Hm, ne bi mi hoteli dati nekaj na roko, v jamstvo, da pridete res?"
"Tukaj, deset kron."
4'Dobro! Tedaj čez osem dni na svidenje!''
"Da, ali zapomnite si, vsaj del pohištva mora biti nov v bajti!"
"Že prav!"
Odšel je.
Tekom naslednjega tedna sem jaz čul čudeže o najinem prihodnjem stanovanju. Človek bi mislil, da Tilho ni več pošten secesijonistični slikar, temveč kak tovarnar ali prekupova-lec s pohištvom. Vedno je imel stole, mize, omare, postelje in drugo leseno ropotijo v ustih. To mu je provzro-čilo pogosto hujo žejo. Zameril mu tedaj nisem, da si jo je pošteno tolažil, nasprotno sem mu celo pomagal pri tem hudem delu kakor črna živina.
Prišel je toliko pričakovani dan in Tilho se je odpravil v novo stanovanje. Jedva mu je gospodinja odprla vrata, že je sfrčal v najeto sobico. Le njegovemu dobremu živčevju imamo se zahvaliti, če ni Tilha zadela kap, ko je vstopil v sobo. Vendar je ostal mutast dobre četrt ure, potem pa je pričel ogorčen:
"Kaj, to je novo pohištvo?"
'1 Seveda.''
"Menda ne boste trdili, da sem slep."
"Tega ne."
"Dobro tedaj. Jaz namreč novega pohištva ne vidim; vse je pri starem. ''
"Oho, saj popolnoma novega niste zahtevali."
"Ne, a vsaj večjidel novo."
"Nu, in to je."
"Prosim, kje? Jaz ga ne vidim."
"Tu-le je!" reče nato ona in pokaže na vegasto trinogato mizico, katere pred osmimi dnevi res ni bilo v sobi.
"To je novo pohištvo?"
"Da."
"Potem pa se gugajte vi na njem, mene ste videli slednjič."
Pograbil je klobuk in odšel v krčmo. Tam je najprej zvrnil tri merice črnega vina v se, potem pa se je spomnil, da je oni debeli ženi dal že na roko deset kron.
"Kako priti do njih? Sam ne grem! — E kaj, komisijonarja pošljem. "
Poslal ga je z malim listkom. Mož se je vrnil kmalo, brez kronic, a z nekim pismom, v kterem je povdar-jala gospodinja, da ima po kontraktu pravico pridržati si jamstveno svoto.
"Pa naj jih ima", reče Tilho jezen. "vsaka šola kaj stane!"
Naročil si je še merico vina, a pri tem je opazil, da se je komisijonar še ni zganil z mesta.
"Nu, oče, ali ga boste tudi vi merico?"
"Že, že; ali prej prosim eno krono za pot."
"Grom in strela, še to!"
Slovensko katoliško
CL
podp, društvo
C?
svete Barbare
za ZJedinJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi PennsylvanlJU
-o—o-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O- Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. I L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P«.
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, EL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Bra*, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Lozern* Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:	»
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O Box 6f7. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SKLEP.
In to naj bi bila res slika najinega življenja? Posmehuješ se mi, tovariš Tilho? Ej, nikar ne! Najino cigansko življenje je bilo res bogatejše, nego so opisani dogodki. To moram pritrditi v pomirjen je tvojega kritičnega duha.
Pisal sem tedaj le odlomke, prav vesele odlomke iz onih tragikomičnih dni j. Veš, Tilho, dandanes se piše sploh le odlomke, menda zato, ker je ves sedanji višje čuteči svet tudi le odlomek nekdanjih silnih prednikov. Sedaj si pomirjen? Ne še? Še me ne umeš popolnoma?
Vidim, da moram govoriti v tvojem žanru, da prisije zlata luč dobrega umevanja v tvojo bistro glavico.
Videl sem nekje v neki razstavi sliko, res umetniško dovršeno sliko, kakor je ti nisi Še nikdar zmogel. Naslova te slike nisem nikoli zvedel, ker naslov je stal v katalogu, katalogov pa iz finančnih in drugih ob-zirov nisem nikdar kupoval. Slika je predofievala predmestno ulico. Sredi nje je stalo zveženo, grbasto člo-veČe, kteremu je padel predalček s raznimi malenkostmi na nmaiMLii tlak. Čudno se je pačil revčekbv obraz. Okoli njega pa so stali predmestni pobalini in rogali ter smejali so se mu. Tragičen prizor, kaj ne 9 Istega dne nisem si .ogledal nobene druge slike; sila potrt zapustil sem dvorano. Vendar sem bil naslednjega jutra zopet pred isto slike. Takrat pa sem izborno zajntrkoval in droge misli so me prsvaele.
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v
gotovem denarju, kar pa najhitreje naj-vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
lOO^kron avst. velj. za $20.45


poštnino vred.
Kaj, ko bi izrezali iz te slike ono krevljasto revo t Sama za-se, brez one trdosrene okolice, naredila bi jako smešen vtis. Ne da se tajiti.
Si me razumel ?
Vidiš, tako je bilo najino življenje in taki so ti borni odlomki.
Sedaj si pa zapali smodko in poglej tudi malce na druge, med kterimi sem seveda tudi jaz.
VABILO — k —
VELIKI PLESNI VESELICI,
ktero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J.
v Conemaugh, Pa., dne 20. malega travna, na velikonočni ponedeljek, v svoji lastni dvorani. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh, Pa., in okolice, kakor tudi nam bratska in sosedna društva, da se iste mnogoštevilno udeležiti blagovolijo.
Vstopnina je za gospode $1.00; dame proste. Pivo prosto, kakor tudi prigrizek. Izvrstna godba.
Za dobro zabavo skrbel bode (13, 14 & 16 ap)	ODBOR, j
Kje je moj oče JANEZ STEKLAR t Doma je iz vasi Snežatna, okraj Gorica, Primorska. Pred 13. leti je odpotoval v Brazilijo, Južna A-merika. Zadnje njegovo pismo dobila
sem pred 10. leti. Kdor izmed rojakov kaj zna o njem, naj mi" blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Carolina Stekar, 669 W. 22nd St., Chicago.
111.	(10-14—4)
'
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Sovencem in Hrvatom priporočam svoj novi
gr SALOON, 501 West Washington Street, INDIANAPOLIS, IND.,
kjer točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter im»m T zalogi zelo fine smotke. Potujoči Sloven in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen poset se priporoča Frank Don »g, 501 West Washington Street, Indianapolis, In d.
ANGLEŠČINA	-
v 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Bok 181, Sta. B, Cleveland, O. (10-4—10*5
Pozor Rojaki!
Noroiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam ▼ 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c>, da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poliljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CUeVfcJUAND, OMIO.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TA1NE MOŽKE IN ŽENSKE - - - BOLEZNI -
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUCENEJSIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero oCij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ načo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bo-Iezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaša Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa
takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobfte. Pišite na nas v svojem matomem jezika in pošiljajte pisma na:
AKADEMIČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
DR. ROOF
Specijalist za spolne bolezni.
DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni, DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostiko.
1° AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, NraYoit


Jugoslovanska
Katol. Jednota,
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
*	Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
UEADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu * Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-ttock, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.	4 - —rfrfVfifci
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. I VE C, 711 North Chicago Street, -ffeliet, III.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poŠiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
KRANJSKE NOVICE.
Smrt pijanke. V Bregu pri Vrhniki «0 našli mrtvo 28letno tovarniško delavko Marijo Leban, ki se je tako na-pila vina, da je padla v jarek in utonila v vodi.
Otrok v ognju. Dne 24. marca-okoli 12. ure dopoldan se je vnela obleka štiriletne hčerke konjskega hlapca, služečega na graščini "Krumperku Otrok je bil takoj ves v ognju in tako opečen, da je ponoči za opeklino umrl.
Jezik Bi je odgriznila. 30 let stara I v ar a Škofic, hči gozdnega čuvaja v Rodici pri Kamniku si je v svoji zmedenosti odgriznila 4 cm jezika ter so jo morali oddati v deželno blaznico na Studencu.	|
Obstrelil se je. Josip Žgajnar, 12 let stari mesarjev sin na Karolinški zemlji št. 4 je doma vzel v roko bratovo flobert-puško in sprožil ter se je, ne vedoč, da je nabasana, obstrelil v dlan leve roke.
V Ameriko. Dne 30. marca ise je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov, 31 Ma-cedoncev in 2 Slovenca.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Od stopnje do stopnje. Jože Kolenc iz Rudol-fovega, 34 let star, je bil svoje čase jetniški paznik. A ta posel se mu ni dopadel, zato je odpotoval v Ameriko, a ker tudi tu ni našel zaželjene sreče, vrnil se je v svojo domovino in vstopil v službo Edvarda Tavčarja, posredovalca za izseljevanje v Ljubljani, kjer je užial njegovo popolno zaupanje. A to zaupanje jc izkorišča val v svoje namene ter si pridržal vzlie dobrim dohodkom 721 K 20 v zaupanega mu denarja. Bil je iz službe odpuščen, a je takoj na svoje roke ustanovil tvornico pletenin v Ljubljani, odprl svojo prodajalno na Dunajski cesti, naročil potrebne stroje in najel več delavk. Ker mu je primanjkovalo obratnega kapitala, je zašel v dolge in končno je otvorjeni konkurz naredil konec njegovemu trgovanju. Aktiva obstoječa s čistim skupilom so znašala 997 kron 15 vin., temu nasproti je bilo 1 K 3703.85 pasiv. Takoj potem je stopil v službo tvrdke bratov Wortmann v Reki, ki trži z žganimi pijačami, kot potovalee. Kot tak je imel šest do deset odstotkov provizije, a ni smel prejemati nikakršnih plačil. Kolenc je pa kljub iemu pobiral denar od odjemalcev, ^fajti pravil jim je, da ima za to od svoje tvrdke pooblaščenje, in ■i je od tega denarja prilastil in zase porabil okoli K 596.65 in na ta način Šest strank oškodoval za to svoto. Ob-dolženee poskuša s raznimi izgovori svoje kaznjivo dejanje olepšati, a ee mu ni posrečilo. Obsojen je bil na 13 ■keoeeev težke ječe.
Kunčič obsojen. Dne 30. mar-ea sta sedela na zatožni klopi bivši oodovičar Janez Kunčič in njegova priležniea Marija Kaaajzler. KunfiJ dolguje Frančiški Mlakar na prisojeni odškodnini 10,000 K in 118 K nara-
slih stroškov. Da bi to plačilo brez-uspešil, izročil je svoje celo imetje, obstoječe iz hi"e in vrta na Rimski cesti pri takozvanem "črnem medvedu" z vsemi pritiklinami vred Kanajzlerjevi. To posestvo je bilo na prostovoljni javni dražbi prodano za okroglo svoto 40,000 K- V to svrho je izročil Kunčič Mariji Kanajzlerjevi svoj denar s kterim je na dražbi položila kavcijo 8000 K, potem pa, ko je posestvo nji ostalo, izplačala na račun kupnine 2328 K 38 v. Dne 26. januarja 1!)07 izvršil se je prepis na njeno ime. Umevno je, da je Kunčič potem zasmehoval Frančiško Mlakar, Češ, da je dal vse Kanajzlerjevi in da ne bodo ne ona, ne njeni neumni doktorji ničesar dobili. Vse to je bilo vzlie ta-jenju obdolžencev po zaslišanih pričah jasno dokazano. Kunčič je pa nekoč meseca decembra 1907 Marjeto Čebular, likarico v Ljubljani, težko telesno poškodoval. Ta je namreč stanovala pri Kanajzlerjevi, ki je bila botra njenega otroka, in opazila, da ima Kunčič z neko deklino intimne pogovore ter ji je to sporočila. Kunčič se je bil vsled tega razsrdil nad Marjeto Čebular ter jo iz hiše spodil, na to pa še s tako silo sunil, da se je morala lečiti v bolnici. Tudi to dejanje Kunčič taji. Sodišče je Kunčiča obsodilo na šest mesecev ječe, Marijo Kanajzlar pa na en mesec zapora.
PRIMORSKE NOVICE.
Otroka je umorila. 291etna kuharica Terezija Mulec v Trstu je porodila otroka, kterega je nato zadavila ter skrila truplo v' skrinjo. Ker se je izvršil porod brez babice, je Mulec obolela in morala v bolnišnico, kjer je sprva tajila, da bi bila sploh porodila; ko so pa našli v njenem stanovanju umorjeno truplo otrokovo, je priznala zločin.
Ustrelil se je v Trstu 341etni bančni uradnik Karol Stiasny. — Istoletni čevljar Ivan Bizjak, tudi v Trstu, se je pa obesil vsled bede in bolezni.
Tatvine. Neznani tatovi so pokradli iz stanovanja M. Venuti v ulici Mo-relli v Gorici raznih dragocenosti za več sto kron. — Ivanu Blažiču iz Kož-hane je ukradel neznan tat v Gorici bicibelj; taka nesreča je zadela tudi mehanika F. Božiča. — V St. Petru so ukradli neznani tatovi A. Jarcu bi-cikelj in razne druge reči.
Truplo umorjenca v ribiški mreži.
Nedavno zjutraj so čozotski ribiči pri Trstu potegnili iz morja truplo neznanega delavca, starega približno 60 let. Truplo ne kaže nobenih znakov nasilstva; v morju je moralo ležati več dni. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Justu, kjer so utopljenca foto-grafiralL
ŠTAJERSKE KOVICE.
Za opeklinami je umrla služkinja
Frančiška Leskovšek v Celju. Polila se je pred kratkim po neprevidnosti s petrolejem, ki se je na njej vnel.
Vsled sladkosnednosti je pila Ing v Celju služkinja fotografa Picka, misleč, da bo zaužila sladko tekočino.
		
Avstr. Slovensko	KiLs^BI	Bol. Pod. Droštvo
Ustanovljeno		16. j&nuvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kan«
GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frootenac, Karmaa. Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kanese Leo Hromet, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kmwaa. Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Fronteoae,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 138, Frontenac, Kansaa Frank Premk, Cherokee, Frank Bnchman. Radley, ^mhum Anton Leejak, Chieopee, Kfttf.
Težko poškodovano so prepeljali v bolnišnico.
Uboj na gostiji. Na neki gostiji v Pobrežu pri Ptuju so takozvani 'pre-žarjl' ubili posestnika Josipa Fortne-riča, ki je Šele malo časa poprej prišel nazaj iz Amerike. Ker sodišče ni moglo dognati, kdo mu je zadal smrtni udarec, obsodilo je Iv. Klanjšeka in Mart. Vidoviča vsakega na 13 mesecev ječe.
Pogorelo je v Središču na Štajerskem gospodarsko poslopje posestnika Frana Mlinariča. Živino so komaj rešili. Če bi bil pihal veter, bi bila dobra četrtina trga v nevarnosti, da pogori.
Obesil se je v Gradcu 351etni delavec J. Zupan, doma iz Velenja.
HRVATSKE NOVICE.
Postojnčan aretovan na Reki. Nedavno je na Trsatu pri Reki areto-vala policija 251etnega Frana "Wolfa. rodom iz Postojno, ker je oskrunil 121etno dekletce Antonijo Zele, ki je stanovala pri njegovi materi. Oskru-
ii i tel j a so izročili sodišču v Ogrulinu.
Vlomilec prijet. Dne 6. januarja je bilo vlomljeno v tobakarno Ludovika Fanjka v Jurišieevi ulici v Zagrebu ter ukradeno 100 kron gotovine, .ie-kaj zlatnine in kolkov ter menic v vrednosti 1800 kron. Sredi februarja meseca je našel nekdo na stopnicah v zvoni stolne cerkve zavitek ukradenih menic in kolkov. Sedaj so dobili tudi vlomilca v osebi krojaškega pomočnika Frana Golubiča, rojenega leta 1884 v Zagrebu, pristojnega v Krško. Tudi ostale kolke in menice so našli pod nekim grmom na Vse-u-čiliškem trgu, kjer jih je Golubič zakopal.
BALKANSKE NOVICE.
Bratovski umor pred oltarjem V
srbski vasi Ivanica se je pred enim letom zaročila lepa kmečka deklica A. Kerotovič s kmečkim fantom Mi-lioze Kojopeličem ter mu, ko je odhajal v vojake, prisegla večno zvestobo. Kojopelieev brat Vajin je pa kmalu po bratovem odhodu začel nadlegovati deklico z ljubezenskimi ponudbami, ki niso bile brez uspeha. Ko jo je Vajin pred kratkim poprosil za roko, je deklica privolila v to. Dne 25. marca bi imela biti poroka. Mi lioze Kojopelič pa je zvedel za nezvestobo svoje zaročenke ter je sklenil, da se krvavo maščuje nad zapeljiv-cem — svojim bratom. Dezertiral je od vojakov ter prišel v domaČo vas ravno tedaj, ko so bili svatje na potu v cerkev in se postavil prav blizu oltarja. Ko sta imela poročenca stopiti pred oltar, je hitro oddal dva strela iz samokresa na svojega brata, ki je bil na mestu mrtev. Nato je streljal še na deklico. Kroglja ji je predrla lice. Med svati je vsled tega nastala velika panika, ter so vsi bežali iz cerkve. To porabil morilec za beg. Zasledujejo ga vojaška oblastva in orož-ništvo. Sodijo, da je zbežal najbrže na Ogrsko.
Proti Židom na Rumunskem. Ru-
RAZNOTEROSTL
Leni model. Ko je sloveči ruski slikar Rjepin zbiral skice in študije za svoje *' Zaporožcedoživel je sledeče, kakor sam peroča: "V Mali Rusiji zagledam nekega dne gručo moških ležati travi. Dočim sem brž skiciral njihove obraze, pripravljati se je začel eden med njimi, najzanimivejši tip, da zaspi. "Dam ti pet rubljev, ako pustiš, da te narišem," mu rečem. Raztrganec me pogleda ter reče počasi: "Tu imaš dve kopejki, a pusti me, da mirno spim." Po teh besedah se je zaril v travo ter takoj začel smrčati.
Učiteljice na Pruskem Na Pruskem je približno 22,000 katoliških ljudskošolskih učiteljev in 7170 katoliških učiteljic. Protestantskih učiteljev je okolu 52,000. protestantskih učiteljie pa le 6527, torej osminka. Na 4—5 katoliških učiteljev prihaja na kmetih po ena učiteljica, a šele na 30 protestantskih po ena ženska učna moč. Leta 1879 je bilo na Pruskem 3155 katoliških in 1876 protestantskih učiteljic. Od tedaj do danes je število protestantskih učiteljic za tri-inpolkrat naraslo, število katoliških pa le dvakrat. Učiteljice obeh vero-izpovedanj tvorijo dandanes 18% števila učiteljev; o predzadnjem štetju so tvorile le 15%.
122 milijonov Šlo v zrak. Preteklo leto se je pokadilo v Avstrijo za 122.079,430 K, torej za 2,897,321 K več nego leta 1906. Tobaka se je prodalo 587.621.840 k<r. cigar 559,000,000 komadov, cigaret 1,786,000,000.
Pri devetih letih. V Dulknu je neki devetletni deček slekel štiriletno deklico, jo pretepel ter privezal k drevesu. Deklico so dobili na pol živo. Deček je pobegnil.
Skrajna surovost pri vojakih. Z Dunaja poročajo, da je bil četovodja Al. Prokš obsojen na osem mesecev v ječo s postom vsak teden in izgubo šarže, ker je naredil na obraz na tleh ležečega vojaka nekaj takega, česar ne moremo tu navesti.
POZOR, SLOVENCI, V JOHNS-TOWNU, PA., IN OKOLICI!
Ker so nas slovenski prijatelji naprosili, priredili bodemo v premikajočih slikah "Passion Play", KRISTUSOVO ŽIVLJENJE OD ROJSTVA DO VSTAJENJA. To je nekaj posebnega za vaše otroke in prijatelje. To bode ena najlepših in najbolj zanimivih predstav, kar jih je bilo kdaj ▼ Johnstownu, ktere ne smete zamuditi. Slike se bodo kazale v četrtek, na veliki petek in soboto, t. j. 16., 17. in 18. aprila. Odprto od 10. ure dopoludne do 11. ure zvečer. Vstopnina samo 10 centov.
NEW CASINO, 510 Washington St., Johnstown, Pa.
(14- 18—4)
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Oohtra Costa Co., Cal.
NA PRODAJ.
Farma obstoječa iz 40 akrov, z'dobrim poslopjem in zasajena z raznim sadnim drevjem. Prodati jo moram v kratkem radi družinskih razmer. Raste tukaj vse izvrstno, ker ie zdravo podnebje. Lepa prilika za vsakega Slovenca, da pride k munska vlada je dala prefektom na- dobri farmi za mali denar. Več pove log, naj bi občine pregnale Žide ter	Bogdan, Box 53 Poplar
bi ne dopuščale, da sklepajo pogodbe
za zakup zemljišč.
Angleški in ruski reformni načrti za Macedonijo. London, 30. marca. O Macedoniji je vlada ravnokar izdala belo knjigo, kjer so najprej navedeni angleški predlogi glede Mace-donije. Da bo novi guverner za Macedonijo neodvisen od turške vlade, predlaga Anglija, naj mu plačo za-jamčijo velesile. Nadalje predlaga Anglija, naj se število turškega vojaštva v Macedoniji znatno zmanjša, pri tem prigospodarjeni denar se naj porabi za novo upravo. — Z ozirom na izgovor Avstro-Ogrske in Rusije, da sedanji trenotek ni ugoden za nove predloge, pravi angleški državni tajnik Gray, da položaj v Macedoniji in Stari Srbiji zahteva, da ee začne nemudoma z akcijo. Ako bi se hotelo s tem čakati na primerni čas, raztegnejo se anarhistične razmere na nedoločen čas in prebivalstvo bi upravičeno očitalo velesilam aloihiako ravnodnšnost.
RAX-
KRASNE VELIKONOČNE OLEDNICE 13 komadov sa 30c •o dobiti pri
Frank Sakser Company, 100 Greenwich St., New York, H. Y
NAZNANILO.
Rojakom v Calumetu, Mich., is okolici naznanjamo, da je g. PAUL 8HALT2, 11 7th Street, Cahimet, Mick, pooblaščen pobirati naročnino ss 'Glas Naroda" In ga toplo priporočamo.
'Glasa Naroda".
Ako kagljat, ako si prehla jen, ako imaS kake vrste Ita tar, ako trpiS na kaki drntl bolezni in si se
naveličal zdravnikom denar dejati, ne odlašaj pisati takoj po knji-"NAVODILO IN CENIK
1
Šefe. Kneipp
(Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob 5 zastonj ako dopošljeS
poštno znamko za dva centa za poštnino. *» - •
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov :
AL. AUSENIK,
lOQ Greenwich Street Now York, N. V.
ZAUPANJE
je bo^je kakor zlato in to ima ri svojih rojakih FR. SAKSER CO', 109 Oreenvicb St., New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Nižie uoduisana oriDoro-
ČttOl	U.J - ..-.£,. b
in H "/atom svoi........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
OOOO NEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua fina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............

Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
ROJAKI, HA&OČAJTE SB HA "GLAS JCARODA", NAJVEČJI EV HAJOEHEJftl PHJBVH1BJ
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih,
50.000
Iztlsov.-
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. *>
Zatoraj r^ojol^i, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
rp-pq-p
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. - NEW YORK, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nikar-ju 6102 SL C lair Ave. N.Vi. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
vsebino tajik oflaaor al odgovorno ne apravnUtro ne uredniitre.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-^s Majpripravnejša io najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do:
Vač spodaj navedeni novi parobrodi
na dva vijaka imajo brezžični maaS* brzojav: :
AUCB, JLAURA, MARTHA WASHINGTON, !! ARGENTINA.
V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva druga nova potnifika panika.
TRSTA..............................................$29.—
LJUBLJANE........................................$29.60
REKE...............................................829.—
ZAGREBA.......................................... f 30.20
KARLOYCA........................................$30.25
n. RAZRED do TR^TA ali REKE.........................$52.50 do $55.—
Parobrod 'ALICE" odpluje 18. aprila 1908. Parobrod "ATLANTA" odplnje 22. apriia 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
V padišahovej senci.
Spisal Karol May; za ''Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KINJIOA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
Globoko me je prevzela ta prisega, vendar nisem smel ničesar ugovarjati. Omar se vsede k nama in reče skoro z nadnaravnim mirom: "Pripovedujte!"
Halef mu spolne željo. Ko konča, vstane mladenič.
"Pojdita!"
Samo to besedico izreče in se nato zopet obrne proti strani, odkoder je prišel.
Najbolj nevarna mesta smo ie preje prekoračili; nevarnosti ni bilo več kljub temu, da smo hodili celi večer in celo noč. Zjutraj smo stali na bregu poluotoka Nifcana in zagledali Fetna&rO pred seboj.
"Kaj sedaj?" vpraša Hakf.
"Sledita mi!" odvrne Omar.
To so bile prve besede, ki sem jih od včeraj slišal od njega. Korakal je proti eni izmed koč, ležečih na obrežju. Star mož je sedel na pragu.
"Salam aalejkum!" pozdravi Omar.
"Aalejkum," odvrne stari.
"Ti si Abdulah el Hamis, trgovec s soljo?"
"Da."
"Ali si videl vodnika Arfan Rakedihma iz mesta Kris?"
"Zjutraj je dospel sem z nekim tujcem."
"Kaj sta delala?"
"Vodnik je počival pri meni in šel nato v Bir Rekekb, da se povrne v Kris. Tujec pa je kupil pri meni konja in povprašal za pot v Kbillo."
"Hvala ti, Abu el Malah (oče soli)."
Molče nas pelje nato v neko kočo, kjer dobimo nekoliko dateljnov ter si s pijačo dušo privežemo. Nato se odpravimo proti Beshni, Negua in Mansurah in s spraševanjem pri ljudeh smo dognali, da smo morilcem na sledu. Iz Mansurah nikakor ni daleč do oaze Kbilli. Tu je tedaj še stanoval turški vekil (namestnik), ki je pod nadzorstvom tuniškega vladarja upravljal pokrajino Nifzaua. Za pomoč je imel pri sebi deset vojakov.
Podamo se najpreje v neko kavarno, kjer pa Omar ni mogel strpeti. Kmalu naju zapusti ter se vrne šele čez eno uro.
"Videl sem ga." nama reče, ko se povrne.
"Kje?" vprašam.
"Pri vekilu."
"Pri namestniku?"
"Da. On je njegov gost in ima zelo lepo obleko. Če hočete ž njim govoriti, se požurite, ker sedaj je čas avdijence."
Moje zanimanje postane zelo veliko. Morilec, kterega so oblasti povsod zalezovale radi umora, je sedaj gost namestnika turškega sultana.
Omar nas pelje po nekem odprtem prostoru do kamenite, nizke hiše, kjer nisem mogel opaziti nikakega okna. Pred vratmi so stali vojaki, ki so 'eksercirali' pred desetnikom, medtem ko je bobnar slonel na vratih. Brez posebnih ceremonij nas puste v notranjost in neki zamorec nas vpraša, česa želimo. Pelje nas nato v selamlik, pusto sobo, ktere jedin okras je bila preproga v kotu sobe. Na njej je sedel mož zabuhlega obraza in kadil s starodavne pipe.
"Kaj hočete tukaj?"
Način in glas, s kterim nas je nagovoril, mi ni ugajal. Raditega mu odvrnem:	v
"Kdo si ti?"
Pogleda me strme in odgovori:
"Vekil!"
"Mi hočemo govoriti z gostom, ki je včeraj ali danes prišel k tebi."
"Kdo si ti?"
"Tu je moj potni list."
■fci . -.1,1 . .. —
Dam mu listino v reke. Pogleda, ga zgane in u t akne v žep svojih širokih hlač.
"Kdo je ta nfož?" vpraša in pokaže na Halef a.
"Moj služabnik.'*
"Kako se imennjef" i "Hadži Halef Omar."
"Kdo je drugi?" in pokaže na Omarja.
"On je vodnik Omar ben Sadek."
"In kdo si ti?"
"Saj si vendar bral!"
"Jaz nisem bral.''
"V moji potni listini je zapisano."
"Pisano je s črkami nevernikov. Kdo ti je dal potni list t"
"Francoski guverner v Algirju."	*
"Francoski guverner v Algirju ne velja tukaj nič. Tvoj potni list je toliko vreden kot kos praznega papirja. Torej, kdo si ti?"
Sklenil sem, da obdržim ime, kterega mi je dal Halef Omar.
"Moje ime je Kara ben Nemsi."
"Ti si sin Nemcev? Jaz jih ne poznam. Kje prebivajo?"
"Na zapadu od Turške do mej francoske in angleške dežele."
"Ali je velika oaza, kjer prebivajo, ali imajo več malih oaz?"
"Oni imajo eno samo oazo, vendar je ta tako velika, da na njej lahko prebiva petdeset milijonov ljudij."
"Alah akbar, Bog je velik. Na zemlji so oaze, kjer kar mrgoli ljudij. Ali so na tej oazi tudi reke?"
"Petsto rek in milijoni potokov. Mnoge izmed teh rek so tako velike, da plavajo na njih ladije, ki lahko nosijo več ljudij kot ima Basma ali Rah-mat prebivalcev."
"Alah kerim! Bog je milostljiv! Kakšna nesreča, če se vse te ladije potopijo v eni uri! V kterega Boga verujejo Nemci?"
"Oni verujejo v tvojega Boga, vendar ga ne imenujejo Alah, temveč oče."
"Torej niso suniti, temveč šiiti?"
"Oni so kristjani."
"Alah iharkilik, Bog te zažgi! Torej si ti tudi kristjan?"
"Da."
"Gjavr? In ti se upaš govoriti z vekilom iz Kbille? Ukazal bom, da dobiš bastonado, če takoj ne zgineš izpred mojih oči!"
"Ali sem ti kaj protipostavnega storil, ali sem te razžalil?"
"Da. Nikdar se gjavr ne sme predrzniti stopiti pred moje oči. Kako se imenuje tvoj vodnik?"
"Omar ben Sadek."
"Dobro! Omar ben Sadek, kako dolgo že služiš temu Nemcu?"
"Od včeraj."
"To ni dolgo. Postopal bom s teboj milostno in ti ukazal našteti samo dvajset udarcev na podplate."
In obrnivši se k meni, nadaljuje:
"In kako se imenuje tvoj sluga?"
"Alah akbar, Bog je velik, vendar je tebi podaril tako majhno pamet, da si niti dveh imen ne moreš zapomniti! Kakor sem ti že povedal, se imenuje moj sluga hadži Halef Omar."
"Ti se hočeš norčevati, gjavr? Pozneje te obsodim! Torej hadži Halef Omar, ti si pravovernik in vendar služiš gjavru? Torej zaslužiš dvojno kazen. Koliko časa si že pri njem?"
"Pet tednov."
"Torej dobiš šestdeset udareev na podplate in nato boš moral stradati pet dni! In ti, kako se že imenuješ?"
"Kara ben Nemsi."
"Dobro, Kara ben Nemsi, učinil si tri velike hudobije."
"Ktere, sidi?"	/
"Jaz nisem nikak sidi; imenovati me moraš Dženabin-ic ali Hazretin-ic — torej Vaša Milost ali Vaša Vzvišenost! Tvoje pregrehe so sledeče: prvič si zapeljal dva pravoverna moslemina, da sta tebi služila; za to dobiš petnajst udarcc^jK) podplatih; drugič si se predrznil mene motiti v sobi. za kar dobiš zopet petnajst udarcev; tretjič dvomil si nad mojim spominom, za kar jih dobiš dvajset; skupaj torej petdeset na gole podplate. In ker imam pravico, da za vsak sodnji izrek zahtevam vergi, davek, pripada od te are vsa tvoja lastnina, in vse kar imaš s seboj, meni; jaz konfisciram."
"O, velika milost, občudujem te; tvoja pravičnost je vzvišena, tvoja modrost vzvišenejša, tvoja milost še bolj vzvišena in tvoja zvitost in premetenost pa najbolj vzvišena! Toda, plemeniti bej iz Kbille, prosim, da nam pokažeš svojega gosta, pnedno dobimo udarce po podplatih."
"Kaj%>češ od njega t"
"Mislim, da je moj znanec in bi se rad veselil njegovega pogleda."
"On ni tvoj znanec. Pač pa je on velik junak, plemenit podanik sultanov in strogi spoznovalec kurana; torej ni bil nikdar znanec kakega nevernika. Da pa se prepriča, kako kbillski vekil kaznuje hudobije, ga pokličem sem. Ne boš se ti radoval njegovega pogleda, temveč on se bo veselil udareev, ki bodo padali po tvojih podplatih. Vedel je namreč, da vi pridete.''
i "Ah! Kje je pa zvedel?"
"Preje ste šli mimo njega, ne da bi ga opazili in on vas je meni naznanil. Da niste sami prišli, dal bi vas sem privesti." i "Naznanil nas je? Zakaj?"
"Že zveste ob času. Potem dobite še drugo kazen, ki bo še večja od prve."
No, vladale so pač čudne in nenavadne okoliščine ob "avdijenci" pri tem uradniku. Vekil z desetimi vojaki v tej tako zanemarjenej, zapuščenej oazi — bil je preje najbrž kak narednik ali k večjem milasim, poročnik, in vsakdo ve, kaj je pričakovati od turškega poročnika: Ti ljudje prvotno niso bili ničesar druzega kot vratarji, snažilci čevljev in sužnji višjih častnikov. Siromaka so poklali v Kbilh), da mu tako podele priliko skrbeti za-se, na kar so nanj pozabili; tuniški bej je že zdavnej pognal vse turške vojake iz svoje dežele in arabski rodovi so bili le v toliko pod varstvom sultana, da je slednji njihovim glavarjem vsako leto pošilja] častne plašče, medtem ko so se oni njemu hvaležnega skazali s tem, da so nanj pozabili. Dobri vekil je bil torej navezan na izsiljevanje, če se je hotel preživljati, in ker je bilo to napram domačinom kaj nevarna stvar, mu je bil tujec kot jaz prav za-željen Vedel ni ničesar od Nemčije, ni poznal niti vrednosti konzulatov; bival je med roparskimi nomadi, menil, da sem brez varstva, in da počne z menoj, kar se mu zljubi.
Res, da sem bil sam na-se navezan, vendar mi ni niti v glavo padlo, da bi se bal "Njegove Visokosti", — še zabavalo me je, ker nam je s tako genialno predrznostjo grozil z bastonado. Zajedno sem se hotel prepričati, če je njegov gost res naš znanec iz shota. Omar se je vendarle lahko zmotil, kar pa nisem vrjel, ker sicer bi nas ta "gost" ne naznanil vekilu. Kake hudobije nas je obdolžil, sem že slutil naprej. Najbrž je bil kak prejšnji znanec vekilov in sedaj uporabil priliko, da se nas znebi.
Namestnik zaploska z rokami in takoj se prikaže črni sluga, ki se vrže pred njim kot pred sultanom na zemljo. Vekil mu zašepeta nekaj v uho, nakar zamorec odide. Čez nekaj časa se vrata odpro in deset vojakov z onbašijem (desetnik) na čelu vstopi. Nudili so kaj žalosten pogled v svojih raztrganih cunjah, ki nikakor niso bile sorodne z vojaško uniformo; večina njih je bila bosa in nekteri so imeli puške, s kterimi se je dalo vse kaj druzega delati, le streljati ne. Vse križem se vržejo pred vekilom na obraze, ki jih najprvo kolikor mogoče vojaško pogleda, na kar zapove:
"Kal kin — vstanite!"
Vzdignejo se, in onbaši potegne svoj mogočni meč iz nožnice.
"Kibin siraji — stopite v vrsto zagrmi z groznim glasom..
Postavijo se eden poleg druzega in drže puške kot se jim zljubi.
"Has-dur — puške čez ramo!" zapove grozni onbaši.
Puške zlete navzgor, bijejo ena ob drugo, ob zid ali pa ob glave krasnih junakov, konečno pa vendar le dospejo na rame svojih lastnikov.
"Izalam-dur — prezentirajte puške!"
Zopet lete puške iz ram in pri tem vrvenju ni čuda, da pade ena na tla. Vojak se komodno sklone, pobere, in jo ogleduje od vseh strani, drži proti luči, da se prepriča, če je tu še odprtina, kjer se strelja, potegne vrv iz žepa in ravnodušno priveze odtrgano cev h kopitu. Konečno je dal tako popravljeno puško v oni položaj, ki ga je zahtevalo zadnje povelje.
"Sesie sejle me-nic — stojte tiho in ne klepetajte!"
Po teh besedah stisnejo ustnice z močjo in eneržijo in s premikanjem trepalnic so dajali na znanje, da je njih trdna volja, držati jezik za zobmi. Opazili so, da morajo čuvati tri hudodelce ter se torej na vso moč trudili, da imponirajo.
(Dalje prih.)
Knjigarna
Fr. Sakser Co.
1W Greenwich St.,	NEW YORK..
ima y zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne......—.60
Vohun (Špion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mnčeniki (Aškerc) elegantno vezan........82.00
Ob Zori broš.........—.70
Rodbina Polane&kih
cela izdaja broš......$2.50;
Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 lJueek v strahu šaloma................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.1
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven.
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih, znamkah. Poštnina je pri vseh teh. cenah že všteta.
FRANK SAKSER C0.


Tukaj živečim bratom Slovenrem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vr^te whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razjtolago imam čez 2T, urejenih sob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanie. — Evropejska kuhinja 1
Za obilen j>or-et se priporočam udani Božo Gojsovič, Johostovn, Po.

: dtiL
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,'
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* macht) in drugih v notarski posel s padajočih Stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda [em parobrodne listke za v Stari kraj za vse b< 1 jše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO* k
Za vsebino tujih oglasov al odfo vorno ne npravniitvo na uredništvo.
Cupagoie Generale Tiansaliantip
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANI
Postni paraiki so^
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moCf
^LaSavoie" f> „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,,
"La Lorraine" „ „ ....................i2,000 „ 25,000 „	"
"LaTourame" „ „ ..................10,000 , 12 000	"
«LaBretagne» ............................... 8,000 9,000 ,	J
**La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parnimi plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoladne iz pristanišča št. 42 North Rirer, ob Morton St., K. T,
•LA LORRAINE	16. aprila 1908. »LA T0URAINE	21. maja 1908
•LA TOURAINE 23. apr. 1908 *LA SAVOIE	28., maja 1908
»LA SAVOIE	30. apr. 1908 »LA PROVENCE	Z jnn. 1908
•LA PROVENCE	7. maja 1908 »LA LORRAINE	11. jnn. 1908.
•LA LORRAINE	14. maja 1908 »LA SAVOIE	18. jnn. 1908.
Paro tka s zvezdo zaznamovani Imajo po dra rijaka.
iVl«	Kozminski, generalni agent za zapad.
f	71 Dcaodm St., Chicago, I1&
\
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ SALOON,
v ktere m vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn.
Er3 Velika zaloga vina in žganja. ^ g
Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
črno vino po........50c. ,,	g^
Drožnik 4 galone za............$11.00	§£
Brinjevec 12 steklenic za........812 00	=§
ali 4 ga.1. (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročilo se priporoča	fjp?
Marija Grlll^	§|
5308 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio.	cŽ
Važno, Važ no.
•
0 C
>N
CO >
o
C
>N
B
>
Važno. Važno.
Vra za gospode (18 size) 20 let jimčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena a -> z 15 kameni............JL.....i(>Io.CJO
z 17 kameni---- ...........\$15.00
Savno take vrste nre za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham . - S>lO.UU
Za blago jamčim.
Priporočam se za naročbo, kajti zgornje eene so samo za nekaj časa.
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building,	Chicago, I1L
Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
<
09 N< 2 0
Važno. Važno. Važni
Važn"
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon~a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizo kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh po-j slih. Torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne- , žev, kterih v Dulnthu tudi ne manj-' ka. Spoštovanjem
FRANK BAKflER 00. '
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Pneblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. PETER CHULIO, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
UpravniStvo "Glasa Naroda
NAZNANILO TN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem v Clarldge, Pa, naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. JOHN BATICH, P. O. Box 487, Claridfa, Pa, ? tar 'ffa rojakom toplo priporočamo.
Prank Sakser Company, j
FR. SAKSER C0. }
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND. 0.
Oficijeino zastopništvo vstrh parobrodnih družb.
rn^i jfc. i*. ■ j
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ^	tako.<lol>er in fini
4 IMPORT1RANI TOBAK
za cigarete in p'po ali cigare, f kakor pri na?. Pošljite i>ain na eni v§ dopisniei vhš naslov 111 lol»ite takoj {p 3 zastonj našeira tnKaka za<-iirareteali f pipo /a vzorec in tu<li naš i-enik, (la ne prepričate o finoti i.^-te^a. Vsi I lindje morajo naštobsk j^Hknpiti, - da se prepričajo, da ;e iiujltoijbi in ^ najcenejši. Pičite takoj na: 3 ADR1A TOBACCO CO. a f 308 E. 75th St., New York, N. Y. F ^ ww> -.....IT-
"JOHN KRAGSHR
EUCLID, O.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo* disi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
IOQ Greenwich Street,
In nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, pred no se da pregovoriti, da komu vroča denar; V mnenju, da ima opraviti z nami.

Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljo-jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOOIsf
v obilen poset. Točim vedno sveže* pivo, dobra, ■vin«, in whiskey ter imam v zalogi zelo ft ne smodke.
Rojakom pošiljam denar« Je v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorkn. Z velespoito van j em
Ivan Govže,
eiy, Minn,