Stran 500. Novice. — Osebne vesti. Evidenčni geomefcer 2. razreda gospod Josip Ver bič v Črnomlju je imenovan evidenčnim geometrom 1. razreda. — Župnik v Sfarom trgu pri Poljanah g. Peter Rezek, jo dobil zlati zaslužni križec. — Finančni koncipist v Ljubljani gospod Rudolf S a jo vi c je imenovan finančnim komisarjem. — Poštna asistenta v Ljubljani gg. Josip Tomazin in Alojzij Wernig sta imenovana za poštna oficiala. — Koncipist pri deželni vladi v Ljubljani g. Hugon pl. Hofbauer je imenovan okrainim komisarjem. — Davčni praktikant v Škofji Loki gosp Alojzij Mazgon je premeščen na Vrhniko, davčni praktikant na Vrhniki gosp. Fran B oltar pa k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano. — Evidenčni eleve gosp. Matej čepernič je premeščen iz Mokronoga v Logatec, evidenčni eleve gosp. Alfonz vitez Grspan pa iz Postojne v Logatec — Občinski svet ljubljanski je v zadnji seji zopet izvolil svojim zastopnikom v deželnem šolskem svetu podžupana dr. Karola viteza B1 e i w e i s a. — Dopolnilne volitve v »Zavarovalnice proti nezgodam«. Naši kandidatje kakor zastopniki skupine gospodarjev so bili za I kategorijo: Man koč Ivan, trgovec z lesom v Trstu. Namestnik: Dolenc Eduard, poštar v Trstu, vi a Belvedere. Za II. kategorijo: Tonnies Gustav, tovarnar v Ljubljani. Namestnik: Sam as s a Albert, tovarnar v Ljubljani. Za VI. kategorijo: Stare Feliks, Radomlje na Kranjskem. Namestnik: Majdič Vinko, posestnik mlina v Kranju. — Ljudska knjižnica in ljudska čitalnica v Ljubljani. Magistratni policijski svetnik gosp. Podgoršek je predložil magistratu poročilo o ustanovitvi ljudske knjižnice in ljudske čitalnice. Ta predlog se izvrši, če se dobi primeren in ne predrag lokal. — Ljubljansko gasilno društvo je imelo v nedelio v prostorih „Mestnega doma" izreden občni zbor, katerega se je udeležilo 57 članov. Ker se je načelnik društva gosp. Lu-dovik Strice 1 j odpovedal poveljništvu, predsedoval je občnemu zboru poveljnik prve čete gosp Anton Dinter, ki je pre-čital dopis bivšega društvenega načelnika ter izrazil željo, da bi se v društvo povrnil zopet mir, in da bi zavladala zopet za obstoj društva nujno potrebna sloga mej člani. Na dnevnem redu bila je popolnitev odbora, ki se je izvršila povsem mirno in brez opozicije. Načelnikom bil je per acclamationem izvoljen poveljnik druge čete gosp. Vinko Zirnstein, ki je izjavil, da sprejme načelništvo, a le do prihodnjega rednega občnega zbora, ker mu njegova obrt ne pripušča, da bi društvu trajno posvetil v toliki meri svoje moči, kakor to neobhodno zahteva uspešen razvoj gasilnega društva. Nadalje so bili izvoljeni: Zapisnikarjem gosp. Dachs, zaupnim možem gosp. (račnik, revizorjem pa gospod Bertl. Grlede vežbalca gospod Daxa sklenil je občni zbor, da se istemu z ozirom na društvene finance plača primerno zniža; ako pa gosp Dax s tem ne bi bil zadovoljen, naj se mu služba odpove. — Želeti je, da se to prekoristno društvo, ki je bilo v zadnjem času le preveč pristopno vnanjim vplivom zopet konsolidira; uspešnega delovanja in razvoja pričakovati je le tedaj, ako se bodo vsi društveniki ogibali osebnosti in strankanstva ter v prvi vrsti imeli pred očmi človekoljubni namen gasilnega društva, — Zaključene ljudske šole. V zadnjem času množe se v Ljubljani bolezenski slučaji za škrlatico in davico prav opasno, kajti od dne 12. novembra do zadnje sobote zbolelo je za škrlatico 24, za davico 18 oseb; umrlo je za škrlatico 7 oseb, za davico 2 osebi. Posamezni slučaji te bolezni pripete se sicer vsako leto, posebno ob času, ko se prične pouk; radi tega se tudi letos ni pripisovalo posebne važnosti tem razmeram, in so se le v vsakem posameznem slučaju izvršile vse potrebne varstvene in razkuževalne odredbe. Tem večjo pozornost pa vzbuja položaj sedaj, ker spada od gori omenjenih bolnikov 16 samo na zadnji teden. Opravičena je torej bojazen, da se utegne razviti epidemija. Šolska mladina do sedaj ni posebno prizadeta; vzlic temu odredil je c Kr. mestni šolski svet, da so se zaključile vse mestne ljudske šole in otroški vrtci in da ostanejo zaprti do 2. januvarja 1901; tudi k običajnim boŽičnicam je pristop vnanjemu občinstvu zabranjen. Ta odredba umestna je že zaradi tega, da se raz-idejo učenci sedaj, ko bolezen še ni nevarno razširjena, in da se prepreči nadalnje razširjevanje teh epidemiČnih boleznij. — Važna odredba. Deželna vlada je povodom necega konkretnega slučaja zaukazala. da bolniške blagajne ne smejo svojega denarja nalagati pri Šusteršičevi „Ljudski posojilnici", ker ta ni dovolj varna, to se pravi, ker denar pri njej ni po • pilarno varno naložen. Stran 501. — Novi domovinski zakon je naslov knjižici, ki jo je spisal Eudolf Starovasnik v Litiji, in v kateri so pojasnjeni vsi predpisi, ki se nanašajo na domovinstvo. — Grobni spomenik Ivanu Knavsu, prvemu predsedniku „Okrajne posojilnice" v Krškem, namerava postaviti ta posojilnica, ki je v ta namen za sedaj odločila 100 kron. Ker pa ta svota za dostojen spomenik, kakoršnega je ranjki zaslužil, ne zadostuje, prosi ona s tem sorodnike in prijatelje pokojnega, da bi v ta namen kaj darovali in ji blagovolili poslati. — Plačevanje davkov. Vsled razpisa c. kr mini-, strstev za trgovine in finance z dne 2. novembra 1900. drž. zak. št. 191 vpeljalo se bode za vplačevanje davkov in javnib davščin v nakazilnem prometu poštne hranilnice od 1. janu-varja 1901 počenši nova vplačilna listina, popolnjena po vknjižnem listr, namenjenem za poštno-hranilni urad, po znižani prodajni ceni 7 vinarjev za komad. — Pasji kontumac se je uvedel za mesto Ljubljano in za okrožje 4 km. Posestnike psov opozarjamo na inserat ljubljanskega magistrata. -— Pasji davek v Ljubljani se zviša prihodnje leto od 4 na 8 gld., kakor se govori v krogu obč. svetnikov. — Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se otvori v soboto. Štela bo 130 slik in kipov. V sosednih sobanah bodeta specialni razstavi češkega slikarja Muche in hrvatskega slikarja Crnčiča. — »Moja deca«. Znani in velepriljubljeni slovenski pesnik Ivan N. Eesman izda v kratkem svoje izbrane pesmi, katerim je dodal tudi mnogo neobjavljenih pesmi. Zbirka BMoja deca" izide pri Dragotinu Hribarju v Celju za Božič, — Umrli. Umrl je v Ljubljani mestni komisar gospod Josip Križaj po dolgotrajni mučni bolezni vsled otrpnenja srca v starosti 58 let —• V Ljubljani je umrl občespoštovani restavrater in vinotržec gosp. Fran Frlinc v starosti 68 let. — V Trstu je umrl bivši trgovec gosp Jakob M a n k o č v starosti 89 let * — Potres. Dne 17. t. m okoiu x/23. ure popoludne so čutili v Črnomlju 4 do 5 sekund trajajoči potres, ki pa ni napravil nobene škode — Nezgoda. V deželno bolnico so pripeljali hlapca pri baronu Rechbachu Petra Lambergerja, ki se je prestrelil desno roko, ko se je neprevidno igral s puško. — Surovost. V Šiški so trije fantje napadli necega trgovca s kamni in ga pretepli. To je že največji škandal, da se gode take stvari v vasi. ki živi samo od Ljubljane. — Aretovanje nevarnega tatu. Orožniški četovodja gosp. Josip Tomažič na Eaki, je dne 12. t. m. zasačil nevarnega tatu Jurija Petana iz Sromelj pri Brežicah. Tat, katerega so izročili sodišču v Krškem, je imel pri sebi nabit samokres, dve srebrni uri, zlato verižico in nekaj denarja. Za omogo-Senje aretiranja si je pridobil posebnih zaslug orožniški straž-mojster v Krškem gosp. Pušnik. — Ustrelil se je v Gaberju znani nemškutarski gostilničar Erjavec po dom. Jezernik. Vzrok samomoru ni znan. — Čuden otrok. List „Bošnjak" v Bosni poroča, da ima delavec Okič iz Otoka fantka treh let, kateremu so začele poganjati brke takoj po njegovem rojstvu. Danes ima že brke, katerih bi se ne sramoval nobeden mladenič. Fantek ustaja po noči, nalaga drva na ogenj in sedi pri ognju do zore. Potem pa gre spat. Deček je sicer docela normalen. — Szcepanik pri vojakih. Poljak Szcepanik, čegar iznajdbe na polju elektrotehnike so bile v zadnjih letih najuspešnejše ter so se zanje ustanovile delniške družbe, ki štejejo milijone premoženja — služi sedaj kot navaden infanterist v 45 pešpolku v Przemvslu. Vpoštevaje izredno njegovo po-rabnost so ga dodelili vojaškemu telefonskemu oddelku. To je pač edina ugodnost, ki se je mogla storiti infanteristu s sve-tovnoznanim imenom o izvrševanju stroge vojaške dolžnosti. Običajnih vežbalnih vaj se mora seveda udeleževati z drugimi novinci vred, sicer postopajo ž njim njegovi predpostavljeni zelo obzirno. O slobodnem času se „infanterist Szcepanik" v duhu lahko bavi z novimi iznajdbami, ki provzroče v industrijskem obratovanju cel preobrat. — Zavoljo dogodkov v Isoli. 0. kr. pomorska oblast je odposlala v Isolo v Istro svoj parnik „Audax", s katerim se je tja podal luški kapitan Nikolic in nadzornik ribolova Lorini, ter podmorski ronilec. Ko eo dospeli v Isolo, so vzeli seboj nekaj ribičev in tudi zdravnika. Šli so na mesto, kjer je bilo prejšnje dni zajeto toliko število morskih polžev (garuz), kateri so provzročili zastrupljenje mnogih oseb. Eonilec je šel večkrat pod vodo, ali v bližini ni našel nič posebnega, kar bi kazalo, da bi se mogli polži s čimur zastrupiti. Pozneje so vrgli mrežo in parnik jo je nekolikrat v daljavo in širokost povlekel na omenjenem mestu, ko so mrežo izvlekli so v nji dobili nekaj enakih polžev (garuz) in pa drugih morskih živali j. Nič ni kazalo nekaj nenavadnega. Kapitan c. kr. luške oblasti je vzel vse seboj, in se bode natančno preiskalo. — Milan se ženi. Eazkralj Milan se — kakor poroča „Novoe Vremje" — zaljubil v milijone neke večkratne milijonarke Atzel. Ta dama, ki mora imeti pač poseben ukus, se je baje že obrnila do kraljice Natalije, da bi ji moža odstopila. Prej bi se morala Milan in Natalija seveda sod-nijsko ločiti. — V spovednici umorjen. Iz Ravene poročajo, da je 3. t. m. zjutraj v stolni cerkvi neka 351etna gospa Mar-goti v spovednici zabodla duhovnika Peppija. Žensko so zaprli. Morilka je povedala, da jo je dal duhovnik po krivem rubiti, dasi mu ni bila ničesar dolžna. — Kajenje baje škodi! Nedavno sta v Altoni na Nemškem obhajala zakonska Paulsen dijamantno poroko. O slavnostni večerji se jubilarka, 78 letna gospa, ni dotaknila nobene druge jedi raz ven mleka in suhovja (cvibak). Potem pa je vzela dolgo pipo ter veselo pušila močen duhan. Žena puši že 30 let, izključno od mleka in suhorja pa živi že 18 let. Pa pravijo, da kajenje škodi! — Koliko ljudi je bilo — aretovanih v parižki razstavi? Na to vprašanje podaje policijska prefektura v Parizu sledečo statistiko: Od 15, aprila do 31. oktobra je znašalo število aretirancev 13 904 Večina teh se je pregrešila proti javnemu redu, namreč 6420; potem prihajajo tatovi v številu 5123; 1192 je bilo aretovanih radi proti zakonitega napada na tuje osebe in 362 radi deliktov proti nravnosti. Z ozirom na državljansko pravo aretovancev je mej njimi le 1189 tujcev. Tem načelujeta Belgija in Nemčija v števili 360 in 257, dočim se Avstro-Ogerska in Amerika morata zadovoljiti le z 44. — Pesnik »Sharleyeve tete«, Charles Hoyt, je pred nekaterimi dnevi umrl v blaznici. Dasi je šele pred kratkimi leti slovel s svojimi amerikanski veseloigrami in burkami, je umrl docela pozabljen. Zapustil je svoje veliko premoženje, katero so mu prinesle drame, svojim prijateljem in dvema igralskima društvoma v Zjed. državah „Charleyeva teta" se je igrala na vseh večjih odrih z največjim uspehom. — Izseljevanje v Ameriko narašča. Iz računa, kojega so napravili uslužbenci „Barge Ofice" v Novem Jorku, je razvidno, da se je izkrcalo tamošnji luki povprečno vsak dan po 1000 izseljencev. Število vseh izseljencev, t j. ki se izkrcajo tekom jednega leto t j. od 30 junija 1900 do istega dne prihodnjega leta gotovo preseže 450.000. To bode največji enoletni kontingent, ki se je izselil od leta 1892. v Ameriko.