L PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 58 (9060) TRST, sreda, 12. marca 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tisikal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GIBANJE OBOROŽENIH SIL POPOLNOMA NADZORUJE POLOŽAJ REAKCIONARNI VOJAŠKI KROGI BREZ USPEHA POSKUSILI STRMOGLAVITI DEMOKRATIČNI REŽIM NA PORTUGALSKEM Pobudnik poskusa državnega udara je bivši predsednik republike gen. De Spinola, ki je zbežal v Španijo — Uporniki napadli vojašnico v bližini Lizbone — V spopadih samo ena smrtna žrtev — Veleposlaništvo ZDA vpleteno v poskus udara? j l-IZBONA, 11. — Vojaški reakcionarni krogi na Portugalskem so p J16.5 .p°skusili izvesti državni udar, ki pa se je v nekaj urah izjalovil. je-Pzai ie sicer še vedno zelo nejasen ter je iz dosedanjih poročil da ° raz*3rat'' kakšen obseg je imel poskus udara, gotovo pa je, imata^ vlada in gibanje oboroženih sil popolno nadzorstvo nad rzavo. številni visoki častniki so bili aretirani, medtem ko je bivši na rTh ^'k rePublike general Antonio De Spinola, ki je bil glavni c)rV . °valec ponesrečenega poskusa udara, zbežal v Španijo. Med ^ ugimi je bil aretiran tudi general Carlos Galvao De Melo, bivši ng0 \°iaške junte za časa De Spinolovega predsedstva, ki bi moral de T0^ vol',vah na Portugalskem kandidirati na listi krščanske Vejnokracije. V poskusu udara naj bi bilo vpleteno tudi ameriško Ca ep?® an/afvo v Lizboni: sam vojaški guverner Lizbone, general De rvalho, je zahteval odpoklic ameriškega veleposlanika Franka Caducala v domovino. in« UaS,tični Poskus se je začel v j .ranl1^ orah, ko so oddelki pa-S Pom°òjo letal in topništva napadli vojašnico v Secavemu, ne- so eC ^bonskega letališča, ki 2 9a uporniki zasedli. Reakcionarni boH ’ -50 verietno računali, da d °. njihovemu zgledu sledili še Ij P^aiki portugalske vojske, vendar so ostali osamljeni. butjnj. toni° De Spinola, glavni po-neuspelega poskusa državnega udara Pade^° Je ,naPad na Secavem pro-deikj ’ P'antem ko so vojaški od-baZo ’ tiadi, zavzeli letalsko trov lancosu, kakih 170 kilome-glavno Vern,°-?d Lizbone, ki je bila kov v ?r®^išče in oporišče uporni-- • 1 tej bazi sta bila tudi gene-a in general De Melo. ral De c • t>„., e Spino!; r"'vemn ; " senerai ue meiu. Piki Ha usPe'°- skupaj z 18 čast-’ Je s helikopterjem zbežal v biižin:,0t_^ruSi Pa je bil aretiran feofd^_ _ bil tud;1 meje. Aretiran je generai' J??vel.inik baze v Tancosu T, . Rlcardo Durao. 2 Španije So .gen. De v jevalci «i v pri°Žki v Talaveri la Real, a skle°!anju‘ ^a bi španska via-re Paia o njihovi usodi. Šnan- da so^^J® ao Pozneje sporočili, sPremlie„",' • . Spmola in njegovi ski velati3 ,1 «mternirani» v špan- da sko žuna^1-3 0 .nJibovi usodi. Špan-aporočjie Js ministrstvo je objavilo ktšno n j 1v.. katerem zanika vsa-državneaae Španije v poskusu P° dobrn,.„alara. ter. Potrjuje željo Salsko r0pSosedskih odnosih s Portu- španske Ziadniih vesteh naj bi nnii. nai 0 as*;i «svetovale» De Spi-čišče v RZaprosi za politično zato-Štiri B:'azilUi- nePosrednoS°kl adias-t'.n’kl’ ki 50 se Poskusa n udeiežili pučističnega nonemšiiePa ?° se zatekli v zahodni. da h? veRP°slaništvo v Lizbo-njitni iP f,Sj. lzognili aretaciji. Med ši Poveliniv gen,eral Damiao, biv-Sarde kiJ republikanske narodne novan za pred kratkim ime- konjenicp Pr®dsednika portugalske nik ie té ^anodnonemški veleposla-stvom nè,,* na'lezal stik s predsed-našel tak-n U“?!fke republike, da M ki bi nj.pe fnsdev za štiri častnike, jfgalsko Pjnecilauzaostritev med Por-Predsprie-i ^akQdno Nemčijo. sta Gornl k nnPnblike gen. Da C<> teti obtožuje6skbjaVl1 iZ'iaV0’ v ka" castniknx; ' f s^uP1no reakcionarnih finimi inf 80 z lažnimi in izzi-kaj voìàkoTmaCÌÌamÌ PrePričali ne-da So sek0 dpin - a™8111 pndnejenib’ lasnico v cdelezili napada na vo-Se položni b> še bolj utrdi-ojem oborožp16*? Ijudstvo™ in giba-Valstvo ! Sil in d- bo Prebi-VeUko demrikenÌ-r-at d°kazalo svojo Ski Predsednik^'6110 Zrel0St' Ministr' gen. Vasco Consal- d.ikate, i.iiHa a Prebivalstvo, sin-sde in vse ri' nt franke, oborožene z'jo protf „Ìmol,ube- naj se zdru- da b^uničm6"? Poskusom reakcije, ViU na Uportùfzn?r|10kraC1'' ’ in obnO' i?- ».dl« .»• 5bffi*v0b^j”"!t P» katerem “»“TS ™lj'° *■ Vojaški guverner Lizbone general Saraiva De Carvalho, eden najuglednejših voditeljev gibanja oboroženih sil, je imel pozno zvečer tiskovno konferenco, med katero je dejal, da so bili glavni voditelji neuspelega udara sam general De Spinola, general letalstva Monteiro, poveljnik mornarice Reboardo De Brito in polkovnik Rafael Durao. Povedal je tudi, da je njegova vlada že zahtevala od Španije izročitev generala De Spinole in drugih upornikov, ki so se zatekli čez mejo. Nato je potrdil, da je položaj pod popolnim nadzorstvom gibanja oboroženih sil in da so bili že aretirani voditelji napada na vojašnico v Secavemu, ki bodo strogo kaznovani. Končno je pozval prebivalstvo, naj ne postavlja barikad in da naj se udeleži samo manifestacij «v znamenju radosti zaradi minule reakcionarne nevarnosti». Kot smo že omenili na začetku, je general neposredno omenil odgovornost ameriškega veleposlanika v Lizboni Franka Carluccija. Dejal je, da ne ve, ali gre zgolj za naključje ali za kaj drugega, da pa je prihod tega človeka v Lizbono sovpadel s povečanjem nestabilnosti v državi. Dodal je, da bi bilo najbolje, če bi ameriška vlada odpoklicala svojega diplomata, da se mu ne bi kaj zgodilo, češ da portugalska vlada ne more jamčiti za njegovo varnost. Kot je bilo pričakovati, je ameriško zunanje ministrstvo demantiralo vsakršno udeležbo veleposlaništva v poskusu državnega udara. Altamirano gost socialistične stranke RIM, 11. — Na vabilo socialistične stranke pride v četrtek v Rim glavni tajnik čilske socialistične stranke Carlos Altamirano. čilski gost bo imel v petek dopoldne tiskovno konferenco na sedežu osrednjega vodstva PSI. V nedeljo pa bo na pobudo italijanske socialistične stranke v rimskem gledališču «A-driano» manifestacija, katere se bosta udeležila Altamirano in De Martino. ____.............. S i immi Portugalski vojaki pred vojašnico v Secavem, ki so jo včeraj zjutraj napadli uporniki KONFERENCA PREDSEDNIKOV VLAD EGS Dosežen sporazum o udeležbi Velike Britanije v skupnosti Sedaj morajo o tem odločati še britanski volivci na referendumu, ki bo junija EGS za čimprejšnji zaključek konference o varnosti in sodelovanju v Evropi DUBLIN, 11. — Na današnjem zasedanju predsednikov vlad Evropske gospodarske skupnosti je prišlo do sporazuma med Veliko Britanijo in ostalimi članicami, na osnovi Wilscnovih zahtev o ponovnem pogajanju za vstop Velike Britanije v skupnost. Osnovna točka tega sporazuma se nanaša na finančno udeležbo Velike Britanije. Sedaj ostaja samo še vprašanje referenduma o vstopu Velike Bri- tanije v EGS, ki bo prihodnjega junija. Wilson se je po današnjem sporazumu obvezal, da bo priporočil laburistom, naj glasujejo za vstop. Ker je že znano, da bodo konservativci in liberalci v glavnem glasovali za vstop v EGS, v krogih konference menijo, da je obstanek Londona v skupnosti že zagotovljen. Poleg tega važnega vprašanja so predsedniki vlad in zunanji ministri devetih držav obravnavali tudi protek konference o evropski varnosti, v okviru politične kooperacije. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da so predstavniki vseh devetih držav prepričani, da je treba v najkrajšem času zaključiti ženevska pogajanja in da predvidevajo, da se znajo ta pogajanja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVE ZAKLADNEGA MINISTRA V SENATU Resnost gospodarskega položaja vzbuja veliko zaskrbljenost tudi za leto 1975 Colombo je odgovarjal na interpelacije predstavnikov političnih strank Ponoven napad La Malte na sindikate ■ Carli o proizvajalnih naložbah RIM, 11. — Zakladni minister Colombo je danes v senatu odgovoril na interpelacije o gospodarski politiki vlade, s posebno pozornostjo na politiko proizvajalnih naložb. Uvodoma je zakladni minister dejal, da so «nepopularni sklepi» omogočili majhno izboljšanje gospodarskega položaja v Italiji, da pa položaj še vedno vzbuja zaskrbljenost predvsem zaradi zmanjšanja proizvajalne dejavnosti. Potem ko je povedal, da jim je uspelo nekoliko zmanjšati primanj- kljaj s tujino, ki se nanaša predvsem na zmanjšanje uvoza in ne na povečanja izvoza, je ugotovil, da bo popraševanje v tujini letos ostalo več ali manj na lanski ravni. Zagotovil je tudi, da bodo pribitek trgovinske bilance v letošnjem letu uporabili za delno zmanjšanje petrolejskega primanjkljaja. Toda za ostali del primanjkljaja, je dejal Colombo, bo morala Italija najeti nova posojila v tulini. Glede notranjega gospodarskega položaja pa je dejal, da se je sicer inflacija nekoliko ublažila, da pa je na žalost še vedno najvišja med vsemi industrializiranimi državami. Potrdil je predvidevanja gospodarstvenikov, da se bo dejanski narodni dohodek v letošnjem letu zmanjšal za 2 odst in ob tej priložnosti poudaril, da bo treba omejiti na najmanjše posledice recesijo. Menil liiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiHiuiuinmiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuMiiiiuiiiiiv ZA OHRANITEV IZHAJANJA DVEH DNEVNIKOV Danes vsedržavna stavka tiskarjev Zaradi stavke jutri ne bo izšel noben dnevnik RIM, 11. — Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL tiskarskih delavcev je za jutri napovedala celodnevno stavko tiskarjev dnevnikov. Stavkalo bo tudi tehnično o-sebje tiskovne agencije Ansa. Stavka je v podporo boja tiskarjev in časnikarjev «Gazzette del Popolo» iz Turina in «Globo» iz Rima, ki se bojujejo za obstanek. Stavki tiskarjev so se danes pridružili tudi prodajalci časopisov, ki so sporočili, da bodo imeli v pe- Časnikarska zveza bo zaostrila boj proti ukinitvi omenjenih dveh dnevnikov in za uveljavitev svobode tiska. Zato je sklicala za petek, 14. t.m. v Rimu sestanek med izvršnim odborom zveze in konzulto predsednikov deželnih časnikarskih združenj. Na sestanku bodo proučili nadaljnje pobude za mobilizacijo in boj na vsedržavni ravni za rešitev vprašanj dnevnikov «Gazzette del Popolo» in «Globo» in za demokratično reformo javnega obveščanja. je, da je treba obenem preprečiti povečanje denarnega obtoka in kupne moči prebivalstva, da se prepreči zaostritev inflacije. Zakladni minister je govoril tudi o sedanjih bančnih obrestih in dejal, da bo vlada sprejela ukrepe, da se bodo v Italiji aktivne obresti, se pravi obresti za posojila predvsem za proizvodnjo, zmanjšale na 15 odst. O tem vprašanju je sedaj v Italiji v teku ostra polemika zaradi nedavnih sklepov italijanskih bank, ki so močno znižale o-bresti, ki jih dajejo varčevalcem, za malenkost pa obresti, ki jih plačujejo dolžniki. Confindustria in Confcommercio sta odločno protestirala in pravita, da ta bančna politika strogo omejuje vsako možnost proizvajalnega razvoja. Nadalje je Colombo govoril o vladni politiki povečanja proizvajalnih in socialnih naložb, zlasti za povečanje gradnje stanovanj. Obžaloval pa je, da na žalost še vedno naraščajo državni tekoči stroški. Glede krajevnih ustanov je povedal, da bodo imele za lansko leto okrog 2.300 milijard lir primanjkljaja in da predvidevajo za letos nadaljnjih 3.000 milijard lir primanjkljaja. Tem številkam, je dejal minister, je treba dodati vse tiste izdatke, ki jih bodo imele krajevne uprave na osnovi izvajanja pogodbe iz lanskega leta in izdatke, ki jih bo imela državna uprava na osnovi pogajanj, ki so sedaj v teku med sindikati in vlado. Obenem je povedal, da bo tudi letos blagajna za vloge in posojila lahko krila samo polovico občinskih primanjkljajev. Uveljavitev pogodbe za uslužbence krajevnih uprav, je dejal minister, bo še bolj zaostrila položaj in zna onemogočiti del predvidenih investicij. O notranji gospodarski politiki govori tudi guverner Banca d’Italia Carli v intervjuju reviji «Il Mondo». Sklicujoč se na nekatere nedavne izjave odgovornih osebnosti, Carli pravi, da je njihov optimizem pretiran in da se za sedaj lahko reče, «da smo se rešili». Glede napovedi za letošnje leto pa guverner pravi, da ne more nič povedati, da pa ve, da je sedanji gospodarski sistem neučinkovit. Po njegovem mnenju je treba danes poskrbeti za delovanje javnih in zasebnih ustanov in podjetij. Carli zagovarja strogo učinkovitost bančnih posojil in pravi, da bi morala biti posojila dana samo tistim javnim in zasebnim podjetjem, ki so solventna, se pravi, ki jamčijo, da bodo koristno vložila najeta posojila in jih pravočasno vrnila. V intervjuju nadalje obsoja dosedanjo politiko izbire voditeljev bank, ki jih nadzoruje država in omenja primer Banco di Napoli, kjer se vladne politične stranke že dlje časa bojujejo med seboj, katera bo imela ravnatelja. V intervjuju se dotika tudi vprašanja morebitnega sodelovanja komunistov v vladi, in pravi, da je najvažnejša vloga komunistične partije v opoziciji. Zelo hude obtožbe proti sindikatom je dal podpredsednik vlade La Malfa, ki jih dolži, da so prav tako krivi kot politične stranke, za veliko število brezposelnih. Zbornica začela obravnavati nov zakonski osnutek o reformi RAI-TV RIM, 11. — Poslanska zbornica je danes začela ponovno obravnavati reformo radia in televizije. Na dnevnem redu ima zakonski osnutek, ki so ga predložile štiri stranke vladne večine in ki nadomešča prejšnji vladni zakonski odlok o reformi RAI-TV, ki ga parlament ni utegnil pravočasno odobriti zaradi obstrukcije misovcev. Novi zakonski osnutek vsebuje nekaj bistvenih sprememb, med njimi tudi ukinitev vsedržavnega odbora za radio in televizijo in prenos njegovih pristojnosti na parlamentarno komisijo, ki bo nadzorovala delovanje radia in televizije. Poleg tega predvideva odgovornost pred zakonom ravnateljev radijskih in televizijskih dnevnikov in pravico do popravka po radiu in televiziji. zaključiti že junija in ne pozno jeseni, kot je bilo napovedano. Poleg tega se je zvedelo, da so do teh optimističnih predvidevanj prišli na osnovi informacij, ki so jih izmenjali med seboj o zdravstvenem stanju Brežnjeva in na o-snovi poročila, ki sta ga podala predsednik britanske in predsednik nizozemske vlade po sestanku z Brežnjevom. V istih diplomatskih krogih so povedali, da prevladuje med deveterico mnenje, da bo Brež-njev že letos zapustil politično dejavnost. Zato nameravajo države gospodarske skupnosti pospešiti u-godni zaključek konference o varnosti in sodelovanju. V tej zvezi je predsednik nizozemske vlade izjavil časnikarjem: «Smo zelo zaskrbljeni za usodo politike pomiritve v primeru, da bi Brežnjev zapustil svoje mesto.» Italijanski predsednik Moro pa je o tem vprašanju povedal, da je prišla na današnjih pogovorih gospodarske skupnosti do izraza volja in želja devetih članic, da so pod določenimi pogoji čimprej in pozitivno zaključi ženevska konferenca. Moro je dejal, da se je nekoč zdelo, «da je Moskva tista, ki hodi za nami, danes pa smo mi, ki nočemo izgubiti priložnosti mirnega in odgovornega dialoga». Pri tem je Moro dodal, da je treba upoštevati enotnost in solidarnost zahodnih držav, tako na evropski kot na atlantski ravni. Predsedniki vlad in zunanji ministri so razpravljali tudi o energetskem vprašanju. Pričakujejo, da bodo o tem objavili posebno izjavo. Kot je znano, bodo 7. aprila v Parizu pripravljalni sestanki pred stavnikov industrijskih držav porabnic nafte, predstavnikov držav proizvajalk nafte in predstavnikov držav v razvoju. Na sestanku bodo postavili temelje za plenarno konferenco, ki naj bi bila v juliju. V tej zvezi so sklenili sestaviti posebno delovno skupino strokovnjakov, ki bo sestavila skupno stališče, ki ga bo evropska deveterica z?.provarjala na prihodnjih njih. sreča- Napovedana stavka železničarjev in šolnikov RIM, 11. — Železničarji so napovedali še eno 24-urno stavko do 24. marca. Stavka je v okviru boja uslužbencev javnih ustanov za povišanje draginjske doklade, družinske doklade in pokojnin. Prav tako so napovedali enodnevno stavko sindikati šolnikov CGIL, liiiimmiimmiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiitiimmiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiinTiiiiiiiTmimiiiiiiiimmiHiiiimiimiiiiimmiimmiii OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA NA POLJSKEM Tito in Gierek o dvostranskem sodelovanju in najbolj aktualnih mednarodnih problemih Ju g o slo va n sko poljski razgovori potekajo tudi na ravni zunanjih ministrov in partijskih predstavnikov VARŠAVA, 11. — Jugoslovanski predsednik Tito, ki se od včeraj mudi na prijateljskem obisku na Poljskem, je danes nadaljeval razgovore s svojim gostiteljem, prvim tajnikom poljske partije Edwardom Gierekom v lovišču Arlamovo v notranjosti dežele. Poleg tega so se danes odvijali jugoslovansko - poljski razgovori tudi na drugih ravneh, in sicer o zunanjepolitičnih vprašanjih in o partijskem sodelovanju. tek svoje prodajalne zaprte. Na Portugalskem se je včeraj izjalovil poskus reakcionarnih vojaških krogov, da bi strmoglavili demokratični režim in obnovili diktaturo. Glavni pobudnik poskusa državnega udara, bivši predsednik republike gen. Antonio De Spinola, je zbežal v Španijo, številne visoke častnike pa so aretirali. Uporniki so v jutranjih urah napadli neko vojašnico blizu Lizbone v upanju, da se jim bodo pridružili še drugi oddelki portugalske vojske. Njihova pričakovanja se niso izpolnila, tako da je poskus v nekaj urah propadel. V spopadih je bil en vojak ubit. Vojaški guverner Lizbone gen. De Carvalho je obtožil ameriškega veleposlanika na Portugalskem Franka Carluccija, da ie vpleten v poskus udava in zahteval’ njegov odpoklic v domovino. iiiSiiffivSi V senatu je zakladni minister Colombo včeraj obširno odgovoril na interpelacije predstavnikov političnih strank o gospodarskem položaju v državi. Opazoril je, d v bo morala Italija tudi letos najeti posojila v tujini za delno kritje primanjkljaja plačilne bilance, ki ga ustvarja uvoz nafte. Pri tem je ugotovil, da se zmanjšanje primanjkljaja s tujino nanaša skoraj izključno na zmanjšanje uvoza in ne na izvoz, kot bi bilo želeti. Zato je dejal, da se za letos pričakuje, da se bo dejanski narodni dohodek zmanjšal za 2 odst. in da je treba zato vložiti vse napore, da se zavre recesija. Milanska sodnika Viola in Fra-scherelli sta včeraj v okviru dodatne preiskave o umoru agenta Antonia Marina zaslišala misov-skega poslanca Franca Servella. Ta je skupaj s kolegom Petroniom obtožen udeležbe na prepovedanem shodu in upora javnemu funkcionarju. Sodnika sta ga zaslišala šele dve leti po krvavih milanskih izgredih, ker je poslanska zbornica dala dovoljenje za sodni postopek šele pred nekaj tedni. V rimski vojaški bolnišnici Celio pa so sodniki Galiucci, Fiore, Siotto, Vitalone in Di Nicola zaslišali bivšega poveljnika obveščevalne službe gen. Micellja. Kljub neprodirnemu molku preiskovalcev kaže, da so se med zasliševanjem dotaknili kočljivih vprašanj o odnosu Vetrovnlce s tujimi obveščevalnimi službami in predvsem ameriško CIA. Miceli se je večkrat skliceval na vojaško tajnost in zato so sodniki poslali prepis zapisnika vladnemu predsedniku Moru, ki naj bi bil edini pristojen, da dovoli Miceliju v tem pogledu izčrpna pojasnila. Tržaški občinski svet je sinoči po daljši razpravi zavrnil resolucijo o rabi slovenščine v občinskem svetu, ki jo je predložil svetovalec KRI S. Spetič. Proti resoluciji so glasovali: KD, PSDI, PRI, PLI in MSI, za KPI in SS, socialisti pa so se vzdržali. Prva državnika Jugoslavije in Poljske Tito in Gierek sta v dosedanjih pogovorih, kot poročajo, razpravljala o dvostranskem sodelovanju, posebej na političnem in gospodarskem planu, in ga ocenila za dinamično in dobro ter ob tem izrazila zadovoljstvo. Opozorila sta tudi na še neizrabljene možnosti sodelovanja, posebej v gospodarstvu in industrijski kooperaciji. V zvezi z mednarodnimi vprašanji, ki so že bila na dnevnem redu državniških razgovorov, sta Tito in Gierek posebej izrazila zaskrbljenost zavoljo položaja na Bližnjem vzhodu in pri tem menila, da je treba podpreti vse pobude, ki peljejo k pravični rešitvi bližnie-vzhodne krize. Kar zadeva razmere na Cipru, ki so po obojestranski oceni prav tako zaskrbljujoče, pa sta se Tito in Gierek zavzela za takšno rešitev, ki bo zagotovila ciprsko neodvisnost, neuvrščenost in enotnost. Izmenjala sta mnenja tudi o evropskih in še nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih politične in tudi gospodarske narave. Po prvih današnjih pogovorih so jugoslovanskemu predsedniku Titu gostitelji priredili lov na bizona, ki je v lepem vremenu minil usnešno in v dobrem razpoloženju. Tito in Gierek bosta razgovore nadaljevala jutri. Danes sta jugoslovanski tajnik za zunanje zadev Miloš Minic in poljski zunanji minister Stefan Olseow- ski zelo podrobno proučila pereče mednarodne probleme in razmere v svetu, medtem ko o evropskih zadevah nista razpravljala, ker bo to tema njunega jutrišnjega srečanja. Zunanja ministra sta drug drugemu razložila poglede svojih držav na mednarodne odnose in gibanja, seznanila pa sta se tudi z zunanjepolitično dejavnostjo Jugoslavije in Poljske. Kot poroča Tanjug, je poljska stran pokazala zanimanje za priprave na peto vrhunsko konferenco neuvrščenih, o čemer je vključno s pomenom in vlogo neuvrščenih nato govoril Miloš Minic. Minic in Osleowski sta se vzajemno seznanila tudi z odnosi svojih držav s tujimi partnerji, posebej s sosednimi državami. Pri tem sta izrekla obojestranski interes za koristno in dobro sodelovanje s sosedi in reševanje odprtih problemov v obojestransko korist. Partijski pogovori, ki so potekali ob istem času in ki sta jih vodila tajnik v izvršnem komiteju jugoslovanske partije Mirko Popovič in tajnik centralnega komiteja poljske partije Edward Babiuch, so bili namenjeni vzajemnemu obveščanju o sedanji dejavnosti in nalogah dveh partij v družbeno-političnem in gospodarskem razvoju dveh držav. Popovič in Babiuch sta razpravljala tudi o medsebojnem partijskem sodelovanju in o konkretnih ukrepih za njegovo razširitev. CISL in UIL. Stavko bodo izvedli do 28. t.m. «če vlada ne bo rešila do takrat vprašanj, ki se nanašajo na državne otroške vrtce.» Dogovorili so se, da bo stavkalo učno in pomožno osebje. Kamboški režim se razkraja Odstop vrhovnega poveljnika oboroženih sil — Prekinjen zračni most med Saigonom in Phnom Penhom — Ofenziva osvobodilnih sil v J. Vietnamu PHNOM PENH, 11. — S stopnjevanjem pritiska «rdečih Kmerov» na Phnom Penh se kamboški kola-boracionisticni režim generala Lon Noia vedno bolj razKraja. Po hudih porazih preteklih tednov je danes odstopil s svojega položaja vrhovni poveljnik oboroženih sil general Femandez, ki je še včeraj pozval civilno prebivalstvo, naj pomaga vojski, da brani glavno mesto. Njegov poziv, kot tudi vsi prejšnji tovrstni pozivi, ni rodil nobenih rezultatov. V zadnjih urah se čedalje bolj vztrajno govori o morebitnem odstopu samega predsednika Lon Noia, kar bi utegnilo odpreti možnost pogajanj z osvobodilnimi silami. Voditelji «rdečih Kmerov» so že večkrat jasno izjavili, da se ne bodo pogajali s predstavniki kola-boracionističnega režima, medtem ko bi lahko privolili v razgovore z novo začasno vlado, v kateri bi bila zastopana tudi opozicija. To bi bil edini način, da bi preprečili nadaljnje prelivanje krvi v Kambodži: o tem so vedno bolj prepričani tudi v samih ZDA, čeprav Bela h.ša vztraja na stališču, da bi nova dodatna vojaška pomoč Lon Nolovemu režimu lahko preprečila, da bi Phnom Penh padel v roke osvobodilnih sil. Toda Ford in Kissinger sta glede tega vprašanja vedno bolj osamljena. Ne samo večinska demokratska stranka, ampak tudi številni predstavniki Fordove republikanske stranke so prepričani, da bi dodatna pomoč ne rešila Lon Nola in da je zato treba raje misliti na zamenjavo v Phnom Penhu. Po drugi strani je tudi vprašljivo ,kako bi Američani lahko poslali v Phnom Penh morebitno dodatno vojaško pomoč zaradi čedalje bolj silovitih napadov rdečih Kmerov na mestno letališče Počentong, ki je ostalo e-dina zveza med mestom in zunanjim svetom. Zračni most, s katerim Američani že nekaj tednov prevažajo iz Saigona v Phnom Penh orožje, municijo in hrano, so morali danes za več ur prekiniti, medtem ko je bilo letališče sploh zaprto za civilni promet. Velika večina tujih državljanov je že zapustila mesto, zadnji so se odločili za odhod Američani, ki pa jim je zaprtje letališča onemogočilo odlet. Vsekakor bo ameriški kongres že jutri glasoval o Fordovi zahtevi po novi vojaški pomoči Kambodži. Demokratična skupina v predstavniškem domu je namreč predložila reso'učijo, ki zahteva prekinitev vojaške pomoči ne samo Kambodži, ampak tudi Južnemu Vietnamu. Za prekinitev te pomoči se je včeraj izrekel ne samo voditelj demokratske večine v senatu Mike Mansfield, ampak tudi republikanski voditelj Hugh Scott. Slednji je med drugim pozval Forda, naj izvede «vse mogoče pritiske», da bi kamboški kola-boracionistični predsednik Lon Noi odstopil. Skoraj ni dvomov, da bo resolucija demokratske stranke odobrena. Posredno podporo resoluciji je dal danes sam ravnatelj ameriške obveščevalne službe CIA William Col-by, ki je pred kongresom priznal, da se kolaboracionistična vlada ne bo mogla obdržati na oblasti niti s pomočjo novega ameriškega orožja. To tezo, kot piše «New York Times», naj bi zagovarjal tudi ameriški veleposlanik v Kambodži John Dean. Pa tudi velika večina ameriškega javnega mnenja nasprotuje pošiljanju nove ameriške vojaške pomoči: anketa, ki jo je izvedel znani inštitut «Harris», je pokazala, da kar 65 odstotkov Američanov nasprotuje Fordovi zahtevi o novi pomoči Kambodži. Medtem pa se hudo zaostruje tudi polož.aj v Južnem Vietnamu, kjer so sile začasne revolucionarne vlade sprožile široko ofenzivo v vsej državi. V zadniih 24 urah so osvobodilne sile zavzele kar štiri di-striktna glavna mesta, iz katerih so se morale kolaboracionistične čete predsednika Van Thieuja u-makniti. Najvažnejše mesto, ki je prišlo pod nadzorstvo ZRV, je Tri Tam, kakih 60 kilometrov severozahodno od Saigona, ki šteie približno 15.000 prebivalcev. Poleg Tri Tama so osvobodilne sile zavzele tudi Due Lap. Hau Due in Tien Phouc. Pač pa se boji nadaljujejo v Ban Me Thuotu, stratežko voznem mestu na osredniih nlanotah, ki so ga včeraj napadle sile ZRV. Nekateri kolaboracionistični oddelki še vedno branijo mesto, ki je povsem obkoljeno. PO OBSEŽNI OBRAZLOŽITVI RAZUMIH STALIŠČ ZAVRNJENA RESOLUCIJA 0 RABI SLOVENŠČINE V OBČINSKEM SVETU Resolucija večine ponavlja zahtevo, naj predsedstvo vlade čimprej pozitivno reši vprašanje - Posegi slovenskih svetovalcev Spetiča in Dolharja ter svetovalcev vseh strank: Kervina (PSI), Cesareja (PSDI), Fra-giacoma (PRI), Rossettija (KPI), Rinaldija (KD) in limola (PU) Občinski svet je v poznih nočnih urah z veliko večino glasov zavrnil resolucijo, ki jo je predložil sveto valeč KPI Spetič o takojšnji uporabi slovenščine v občinskem svetu. Proti tej resoluciji so glasovali KD, PSDI, PRI, PLI in MSI, komunisti in Dolhar (Slovenska skupnost) su glasovali za resolucijo, sociahsti pa so se vzdržali. O resoluciji strank leve sredine so glasovali ločeno. Za prve tri odstavke so glasovale stranke leve sredine in liberalci. Komunisti so se vzdržali, misovci so glasovali proti. Za zadnji odstavek pa so glasovale samo stranke leve sredine, liberalci so se vzdržali, komunisti in misovci so bili proti, seveda iz povsem nasprotnih razlogov. Razprava o rabi slovenščine se je sinoči v tržaškem občinskem svetu pričela zelo pozno, saj je bila večina očitno v zadregi glede stališča in je obravnavo tega vprašanja zavlačevala. Še ob 10. uri zvečer ni bilo znano dokončno besedilo resolucije leve sredine in je krožil osnutek resolucije, ki se sklicuje na nujnost globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine, sprejme na znanje zahteve slovenskih svetovalcev in se sklicuje na zahtevo tržaške občinske uprave pri predsedstvu vlade po pojasnilih. Končno je v tem osnutku rečeno, da se poziva predsedstvo vlade, da čim prej pozitivno odgovori in to, ali z ustreznimi pojasnili ali z zakonskimi ukrepi, ki naj predvidevajo načine in pogoje, po katerih se lahko izvaja zahtevana možnost, pri tem naj se upoštevajo potrebe slovenske skupnosti in potrebe izvoljenih organov. Resolucija, ki jo je predložila svetovalska skupina KPI, pa se sklicuje na resolucije izglasovane občinskem svetu z glasovi ustavnega loka glede pravic Slovencev, na iistavo in na deželni zakon o kritju (stroškov za dvojezično poslovanje krajevnih ustanov. Končno resolucija «obvezuje odbor, da zagotovi u-strezno prevajalsko službo v tržaškem občinskem svetu, ki bo slovenskim svetovalcem omogočila, da se izražajo v svojem jeziku.» V razpravo sta posegla tudi slovenska svetovalca Spetič in Dolhar. Svetovalec Spetič je ponovno obrazložil resolucijo KPI in dejal, da je nesprejemljiv pravni monstrum, ki ga zagovarja Krščanska demokracija, ko zahteva pravno mnenje od izvršilnih organov. Naravnost Smešno pa je tako spraševanje iz političnega vidika, saj vsi dobro vemo, da bo Rim odgovoril šele po upravnih volitvah in če bo odgovoril, bo odgovor sestavljen voditelji tržaške KD in voditelji drugih strank leve sredine. Po eni strani se sklicujejo na Rim, po drugi pa neuradno krožijo vesti, da bo Rim ponovno odgovoril, da je treba braniti «status quo» in torej priznati uporabo slovenščine samo v okoliških občinah. Govori se celo o možnosti, da naj se «dobro izigra karta» slovenske manjšine pri mednarodnih pogajanjih. Treba je ponovno podčrtati, da Slovenci nismo drobiž pri pogajanjih, kot to niso Italijani v Istri in na Reki. Za vse velja načelo demokratičnega razvoja in razvoja skupnosti, v kateri živijo. Raba slovenščine je torej notranje vprašanje demokracije, o-mike, antifašizma in poguma. Spetič je nato govoril o zelo jasnih pravnih normah, saj ni nobene norme, ki bi prepovedovala rabo slovenščine, obstaja pa deželni zakon, s katerim se dvojezičnost celo finansira, ne da bi vprašali za mnenje vlado in še manj podtajnike. Ta zakon izkorišča tudi naša občina. Spetič je polemiziral s stališčem socialistov, da naj bi o tem vprašanju razpravljal parlament, ker je taka rešitev objektivno negativna. Sklicevanje na mali zakon, kot je to izjavil tajnik PSI, je samo izgovarjanje in ne dela časti njegovi stranki. Spetič je tudi obžaloval, da je Dolhar delno spremenil svojo izjavo od oktobra in zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je iz deklaracij treba preiti h konkretnim dejstvom in da se je treba odločiti za da, ali za ne. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar je v uvodu ponovil bistveni del svojih prejšnjih izvajanj glede položaja italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji in dejal, da iz dokumentov, s katerimi razpolaga, izhaja, da uživa načelne pravice, ki jih slovenska skupnost v Italiji ne uživa. Nato je polemiziral s stališči PSI in predvsem zahteval od načelnika skupine Kervina pojasnilo glede njegove izjave «da je treba počakati, kaj bo rekel parlament in da se ne sme na enostranski način izsiljevati rešitve v zvezi z določenim položajem v mestu». Glede socialistov je Dolhar nadalje polemično ugotovil, da je odločno premalo predstaviti neki zakonski predlog in nato pustiti, da ga v parlamentarnih omarah prekrije prah. Prav tako ni dovolj, da pride med volilno kampanjo v Trst tajnik stranke De Martino in izjavi, da bo vključitev globalne zakonske zaščite Slovencev v program pogoj za sodelovanje socialistov v vladi. Glede bistva vprašanja pa je Dolhar dejal, da ni dovolj obtoževati komuniste demagogije, ker so predstavili svojo resolucijo o pravicah slovenske manjšine. KPI je opozicijska sila in zna svoj posel. Očitno večina ni znala opraviti svojega dela in že pet mesecev čaka na odgovor predsedstva vlade. Dolhar je podčrtal veljavnost londonskega sporazuma, kar izhaja tudi iz razsodbe kasacijskega sodišča in izjave prefekta v zvezi s taksami. Nato je obžaloval, da se ne sestaja več italijansko - jugoslovanski mešani odbor. Slovenci imajo pravico, da se pritožijo na ta mednarodni organizem, kadar zahtevajo uresničitev svojih pravic in bodo to tudi napravili. Ni znano, zakaj se odbor ne sestaja, v preteklosti pa je deloval in zapisniki so zelo zanimivi. Tako izhaja iz zapisnika 4. zasedanja, ki je bilo od 9. do 21. februarja 1959, da je italijanska stran izrecno potrdila pravno veljavnost londonskega sporazuma, za katero ni potreben noben poseben zakon. Po običajnem posegu nisovca Giacomellija, ki je seveda proti dvojezičnosti, je nastopil socialistični načelnik Kervin. Ovrgel je Speti-čeve kritike proti izjavam pokrajinskega tajnika PSI Ghersija in dejal, da Ghersijeve besede predstavljajo načelno stališče v internacio-nalističnem duhu, ki je vedno bil in bo značilen za socialistično stranko. PSI meni, je nadaljeval Kervin, da vsi državljani in vsaka skupnost ima pravico, da se izraža na način, ki bo najbolj koristen za razvoj posameznika in njegove skupnosti in to v osebnih in v javnih odnosih, torej tudi v občinskem svetu. Ker pa je to zelo pomembno vprašanje, je treba, da se izrečejo tudi višji organi, ki imajo večjo odgovornost, torej vlada. Ni sprejemljivo, je še dejal socialistični svetovalec, da je občinski svet postavil vladi določe- no vprašanje in da odgovora še ni. Odgovor mora priti in to v smislu, ki ga je nakazal občinski svet v svojem vprašanju. Zato je predlog resolucije večinskih strank umesten, je zaključil Kervin, da se končno doseže dvojezičnost, tudi v občinski palači. O predlogu resolucije KPI pa je Kervin najavil, da se bodo svetovalci PSI pri ustreznem glasovanju vzdržali. V razpravo, ki se je zavlekla pozno v noč, .»o posegli še svetovalci Cesare za PSDI, Fragiacomo za PRI, Rossetti za KPI, Rinaldi za KD in Zimolo za PLI. Zaradi pozne ure bomo o teh posegih poročali v prihodnji številki. TRETJE USPELO GOSTOVANJE MGL V TRSTU Pika Nogavička osvojila in navdušila naše najmlajše Se štiri ponovitve ' v Trstu in ena v Gorici Univ. prof. Fr. Zadravec drevi v Kult. domu (18.30) Tudi današnje — peto — predavanje ciklusa predavanj, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ne bo spričo svoje zanimivosti in poučnosti prav nič zaostajalo za dosedanjimi štirimi predavanji o slovenski književnosti. Kot smo v nedeljo že poročali, bo predavanje prof. dr. F. Zadravca o slovenskem impresionizmu izjemno zanimivo zlasti zaradi snovi, ki jo bo obravnaval ugledni literarni zgodovinar z ljubljanske univerze in tudi zaradi No, pa smo tudi v Trstu dočakali predstavo priljubljene otroške igre «Pika nogavička». Prikazalo nam jo je Mladinsko gledališče iz Ljubljane včeraj popoldne v nabito polnem Kulturnem domu. Še sreča, da bodo tej predstavi sledile še druge — kar pet prihodnjih torkov — sicer bi bil marsikateri otrok na Tržaškem prikrajšan dveurnega u-žitka ob vseh vragolijah in podvigih, ki jih navihana «Pika nogavička» zmore in lahko stori. Začelo se je s ploskanjem in to še preden se je zastor dvignil in tudi končalo se je z dolgim aplavzom, ki je veljal vsem nastopajočim, predvsem pa glavni junakinji, ki je požela seveda največ u-speha in bila deležna nedeljenih simpatij. O sami zgodbi bi bilo odveč pisati. Kdo pa ne pozna te priljubljene pravljice, ki jo je napisala švedska mladinska pisateljica A-strid Lindgren, in ki so jo z uspehom postavili že na številne gledališke odre, na filmsko platno in tudi po televiziji smo jo lahko že gledali. Postavitve so bile različne, toda uspeh je bil vedno enak — velik in navdušujoč. Pa kako bi takšna i-gra tudi ne uspela — saj predstavlja glavna junakinja vse to. kar si otrok v svoji domišljiji lahko želi: lahko dela in počenja vse. kar hoče, lahko si privošči, da živi s svojim konjem in pa s svojo opico v zapuščeni hiši, ni ji treba v šolo, ni ji treba nikogar ubogati, lahko se umije, ali pa ne in sploh živi in se ravna po svoji pameti in po svojih načelih, ki pa vendarle niso slaba in imajo tudi svojo moralo. Starejši je sicer vedno ne razumejo in se nanjo tudi večkrat jezijo, toda vsi otroci jo imajo radi izbire avtorjev in njihovih pesmi ...........................................................n.munì Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Pobude deželne uprave ob trideseti obietnki osvoboditve in Slovenci Svetovalec Štoka je predlagal, naj bi v deželni zakon o raznih pobudah vključili tudi prispevek Stalnemu slov. gledališču - Poudarjen velik delež Slovencev v osvobodilnem boju Svetovalec Slovenske skupnosti dr. | videva izredni prispevek 5 milijo- deželnega sveta zahteval, da se vključijo v zakon o prispevkih dežele za kulturne, vzgojne in dokumentarne pobude ob trideseti obletnici osvoboditve tudi Stalno slovensko gledališče in druge slovenske ustanove. Štoka je kritiziral zakon, ker slovenskih ustanov ne upošteva, kljub temu da je znano, da so Slovenci na našem področju toliko prispevali v osvobodilnem boju. Z njegovim predlogom sta se strinjala svetovalka Puppini in še zlasti svetovalec PSDI Lonza, nakar je predsedujoči Pittoni prenesel nadaljevanje razprave na danes, ko bodo govorili predstavniki PSI, KPI in KD in ko bo odgovoril odbornik Volpe ter bo sledilo glasovanje. Zakon št. 124-A v prvem členu določa načelni okvir proslav in nato v naslednjih členih podrobne prispevke. Drugi člen določa prispevek 5 milijonov lir za Teatro stabile za predstavo posvečeno boju proti fašizmu v naši deželi. Tretji člen se nanaša na prispevek 5 milijonov lir deželnemu Inštitutu za zgodovino o-svobodilnega gibanja in prispevek 5 milijonov Furlanskemu inštitutu o-svobodilnega gibanja za kulturne, znanstvene, pedagoške in dokumen-taristične pobude, da bi bolje spoznali moderno zgodovino dežele. Četrti člen govori o izdatku 3 milijonov lir za pobude raznih organizacij in združenj. Peti člen obravnava vlaganja prošenj, šesti pa določa 12 milijonov lir za natečaj za študente in za tečaj za šolnike, da se bolje upoznajo z zgodovino odporniškega gibanja. Skupno torej predvideva zakon izdatek 30 milijonov lir. V razpravo o zakonu je naprej posegel liberalec Trauner, ki je izjavil, da bo glasoval za zakon iz načelnih pogledov na odporniško gibanje. Svetovalec Štoka (Slovenska skupnost) je nato poudaril, da so proslave globoke občutene, saj se demokratično in protifašistično ljudstvo zaveda pomena odporniškega gibanja. Zato je odbor naredil prav, da je predložil ustrezni zakon. Štoka je nadaljeval, da je treba odboru izreči odkritosrčno priznanje, da pa je treba istočasno tudi ugotoviti, da so bili Slovenci in slovenske organizacije, izpuščeni in na neki način diskriminirani. Prav je, da zakon priznava prispevke raznim inštitutom in italijanskemu gledališču, ni prav pa, da ni predviden prispevek tudi za Stalno slovensko gledališče, ki prav tako kot Teatro stabile pripravlja posebno gledališko predstavo, ki jo bo imelo v Rižarni. Pa tudi slovenske ustanove, združenja in organizacije se vneto pripravljajo na proslavo obletnice osvoboditve. V tej zvezi je Štoka navedel katoliška društva v Gorici ter prireditve Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Slovenci so ogromno prispevali v boju proti fašizmu in kot konkretne primere je svetovalec citiral iz poročila o zakonskem predlogu SDZ -Slovenske skupnosti podatke o delovanju posebnega fašističnega sodišča ter podatek, da je od 42 smrtnih obsodb bilo 33 izrečenih proti Slovencem in Hrvatom. Citiral je tudi uvod zakonskega predloga KPI in argumentacijo o deležu Slovencev v odporniškem gibanju. Svetovalec Štoka je konkretno predlagal, da se v drugi člen zakona vključi nov odstavek, ki naj pred- Drago Štoka je na včerajšnji seji nov lir za Stalno slovensko gledali- šče za posebno predstavo — doku ment o Rižarni, o fašizmu in nacizmu v Trstu in v deželi, s posebnim poudarkom na prispevek Slovencev v-osvobodilnem boju. Poleg tega je Štoka predlagal, da se prispevek 3 milijonov lir za razna združenja in organizacije poveča na 5 milijonov. Za njim je svetovalka Furlanskega gibanja Puppini D’Agaro obžalovala, da je šola zelo slabo usposobljena, da bi pravilno vzgajala mladino v odporniškem duhu, v vrednotah demokracije in svobode. Prof. Lonza (PSDI) je obravnaval vrednote odporniškega gibanja v sedanji konkretni politični stvarnosti, ker gre za popoln pomen odporništva v zgodovinskem, pa tudi v političnem in drugih smislih. Tudi sedaj je odporniško gibanje važno, v duhu idealov moramo odstraniti s poti sodelovanja vse ovire in v tem smislu ima tudi pri nas odporniško gibanje evropski pomen. Lonza je obravnaval nekatera poglavja zgodovine in pri tem ostro obsodil neo-fašiste. Tokrat pa je prišlo do kričanja in do ostrega posega svetovalca Lovrihe (KPI) proti neofa-šistom: «Z vami ne more biti nobenega dialoga!» Tudi Lonza se je zavzel za slo- venske kulturne ustanove in je še zlasti podprl predlog svetovalca Štoke, da je treba v zakon izrecno vnesti tudi prispevek za Stalno slovensko gledališče, ker je treba upoštevati tudi ljudski značaj slovenskega gledališča in vse argumente, ki jih je navedel slovenski svetovalec. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes, ob 16. uri bo odborova seja. Odbor bo razpravljal o stavki in protestni demonstraciji v Rimu 26. marca. Tajništvo priporoča odbornikom, naj se seje gotovo in točno udeležijo. SPD Tabor in člani pevskega zbora čestitajo Julki in Ninu Vidam ob rojstva drugo-rojenčka BORISA Tržaški partizanski pevski zbor čestita svojemu odborniku LUCIJANU MALALANU ob petdesetletnici ter mu želi obilo sreče in zadovoljstva v bodočnosti. in tudi ona ima rada vse. In ko se ob koncu zastor spusti, si človek nehote zaželi, da bi se vse še nadaljevalo, da bi bile v resnici na svetu tudi takšne punčke kot Pika nogavička, ki sicer rade ponagajajo, ki se rade tudi iz marsikoga ponorčujejo, ki pa imajo zlato srce, ki so vedno pripravljene vsakomur pomagati in ki znajo biti vedno dobre in zveste prijateljice. Igrati «Piko nogavičko» ni lahka zadeva. Mladinsko gledališče iz Ljubljane jo je odlično rešilo s tem, da je glavno vlogo poverilo igralki Alji Tkačevi, ki ni pokazala samo igralskih, temveč tudi že skoraj akrobatskih sposobnosti. Njeni igri so se pridružili še vsi ostali, med njimi Jože Mraz in Barbara Jakopič kot Pikina prijatelja Anica in Tomaž, nato pa še Niko Goršič, Božu Vovk, Vladimir Jurc, Sandi Pavlin, Pavle Rakovec, Milena Grmova, Majolka Šukletova, Mina Jerajeva in Brane Ivanc, ki so vsi odigrali kar po več vlog Delo je režiral in za oder priredil Dušan Jovanovič, scene je pripravila Melita Vovk Štihova, kostume Lucijana Stupica, glasbo Matjaž Jarc, koreografski sodelavec pa je bil Janez Mejač. Na vsak način predstava ki si jo morate, dragi otroci, ogledati. «Pika nogavička» je namreč prav takšna, kot si jo vi želite. N. L. PETO PREDAVANJE O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI DANES OB 18.30 V KULTURNEM DOMU (Ul. Petronio 4) SLOVENSKI EKSPRESIONIZEM Predaval bo prof. dr. Fr. Zadravec z ljubljanske univerze — Pes-smi Srečka Kosovela, Frana Albrehta, Stanka Majcna, Alojzija Remca, Franceta in Antona Vodnika, Edvarda Kocbeka, Mirana Jarca, Toneta Seliškarja in Jožeta Pogačnika bosta recitirala člana Slovenskega amaterskega gledališča Milica Kravos in Boris Kobal. Predavatelja bo predstavil profesor dr. Franc Škerlj, podpredsednik Narodne in študijske knjižnice. VSTOP PROST! VABUENI! ODBOR NŠK TRST Gledališča SINOČI V ROSSETTIJU Masiero in Foèf v «Nori A mandi* Tudi najboljši igralci včasih nimajo srečne roke pri izbiri nekega teksta. Včasih je temu krivo zgolj nesrečno naključje, včasih tudi napačna ocena, da lahko ljudi «v tem resnem času» in «gledališkem ekspe rimentiranju» nekaj zabava, kar jih potem v resnici prav nič. Žrtvi te druge možnosti sta bila, po našem mnenju, tudi sicer zelo znana in u-gledna gledališka igralca Arnolda Foà in Lauretta Masiero z delom «Nora Amanda», s katerim sta se sinoči predstavila ne ravno številnemu občinstvu v gledališču Rossetti. Zgodba Bariletta in Gredyja, predelana v italijanski žanr lahke ko medije z glasbenimi vložki, je vse preveč banalna in naivna, da mogla gledalce ogreti, pa čevrav sta med njenimi nosilci Foà in Masiero Bivša slavna subretka, neurejena in zapravljivka, je na tem, da znova zaživi ob sicer ločenem možu, sedaj ministru (socialističnemu seveda), potem ko se je že pustila prepričati, da se ponovno vrne na o-drske deske. Toda v trenutku, ko se zdi, da ji je usoda pokazala svoje prijazno lice, doživi ponovno razočaranja. Najprej se v pričakovanju moževe vrnitve odpove povratku na o-der, nato pa spozna, da tudi z moževo vrnitvijo ne bo nič (potem, ko se je dokopal s prilizovanjem do zanj kompromitirajočega dnevnika spominov in slik, ki jih je hranila). Toda sedaj, ko bi človek pričakoval nekak logičen zaključek, pride še patetičen konec z deklico, ki poskuša zaradi ljubezenskega ra zočaranja narediti samomor, pa ji življenjsko preizkušena Amanda naklep prepreči, ker je življenje ven darle vredno, da ga živiš, posebno še, če si mlad... Zgodba se odvija precej razvlečeno (režijo je oskrbel sam Foà) ob redkih priložnostih za smeh in s kakšno besedno vulgarnostjo odveč. Toda igralcem, zlasti pa Laureiti Masiero, Arnoldu Foà in še kakšnemu je treba vendarle priznati, da so marsikateri prizor, če že ne celotno delo. reševali ž veliko dozo odrske rutine. llll!llllltlllllinill!llllllll|lll|l||Hllllllllllll||lll|||||||„„„„,,i„„„,llllI|llHll|)|111)IIIIIllllII|III|III|II1||111||I11III|1||11|,||||I)1||1|J1|11|1||i(||||1|1|||mm|1||)|I|1|Ilm|I||| ZAKLJUČNI DEL VOLITEV NA TRŽAŠKI UNIVERZI Jutri in v petek volitve za obnovo fakultetnih svetov Na pravni fakulteti kandidira slovenska študentka Rreda Pahor Jutri, 13. marca in v petek 14. marca bodo na tržaški univerzi potekale volitve v fakultetne svete. S tem bodo za letošnje leto zaključene volitve študentskih predstavnikov v vse organe vseučilišča. Fakultetni sveti so bili do sedaj se stavljeni izključno iz stalnega profesorskega kadra, po novem, zakonu, ki je določil tudi novo sestavo upravnega sveta univerze in sveta podporne ustanove, pa bodo študentje volili svoje zastopnike tudi v fakultetne svete. Pomanjkljivosti zakonov, ki smo jih že poudarili ob minulih volitvah v upravne organe, zadevajo tudi sestavo fakultetnih svetov. Ti bodo sedaj poleg celotnega števila fakultetnih profesorjev vsebovali tudi po pet izvoljenih predstavnikov študentov, katerih predvidena funkcija bo zelo omejena, če računamo, da se jim dopušča le možnost posvetovanja samo od zadevah, ki se tičejo študentov. Pravica do glasovanja ostane omejena le na profesorski kader. Med drugim predstavlja pet predstavnikov študentov v fakultetnem svetu pičlo manjšino jn bo zato razmeroma majhen tudi njen vpliv. Čeprav so številne politične grupacije študentov skušale predstaviti svoje liste po fakultetah, je to u-spelo le nekaterim, še zlasti pa enotni levičarski listi, ki vključuje komuniste, socialiste, katoličane in protifašistični osnovi z namenom da se onemogoči vsakršna uveljavitev fašistične liste. Objavljamo seznam list, ki so bile predstavljene po raznih fakulte tah: Filozofska fakulteta: «Unione democratica antifascista» (komunisti, socialisti, katoličani, neodvisni). Pravna fakulteta: «Unione democratica antifascista» in FUAN (fašistična lista). Inženirstvo: «Unione democratica antifascista». Medicina: «Medicina democratica» (komunisti, socialisti, katoličani, neodvisni) in «Alternativa laica» (liberalci, socialdemokrati in republikanci). Naravoslovne in matematične vede: «Studio, ricerca, società» (komunisti, socialisti, katoličani). Fakulteta za jezike v Vidmu: «Lista di assemb'ea» (levičarska enotna lista). Politične vede: « FUAN ». Kot vidimo,, se je enotni protifašistični listi uspelo predstaviti skoro na vseh fakultetah, tudi pod različnimi imeni. Na pravni fakulteti kandidira v okviru te liste tudi slovenska študentka Breda Pahor. Volitve bodo potekale podobno kot prejšnji teden, le da bodo tokrat volilni sedeži i posameznih fakultetah. Na glasovnici bo prostor za en sam preferenčni glas. Število glasovalo najmanj 20% študentov posamezne fakultete. V primeru, da bo glasov manj kot 20%, se bo število izvoljenih predstavnikov sorazmerno zmanjšalo. Zato je važno, da študentje v čimvečjem številu glasujejo za enotno protifašistično listo, kar velja še posebno za študente pravne fakultete, kjer računa na uveljavitev tudi fašistična lista FUAN. Glasovanje na univerzi ima namreč smisel, v kolikor se omogoči napredno in protifašistično predstavništvo študentov v fakultetne svete. Volilni sedeži bodo odprti na vseh fakultetah jutri, 13. marca od 9. do 20. ure in v petek 14. marca od 9. do 14. ure. S S G Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac» danes, 12. t.m., ob 16. in 20. uri v KOČEVJU: jutri, 13. t.m., ob 11.00 v KAMNIKU in ob 19.30 v KOSTANJEVICI; v petek, 14. t.m., ob 16. in 20. uri v KAMNIKU. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO ju- tri, 13. marca, ob 20.30 v Mladinskem krožku — Dijaški dom; v petek, 14. marca, ob 20. uri na Prestranku. ROSSETTI Ob 20.30 — izven abonmaja. «II gruppo Associato» z «La folle A- manda» Barilleta in Gredyja z lauretto Masiero in Arnoldom Foà-jem. V nedeljo, 16. marca, dve predstavi. Popust abonentom. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). Od 18. do 31. marca bo na sporedu VI. abonmajska predstava. Teatro stabile iz Turina bo uprizarjalo Dreyerjevega «Jezusa». VERDI Prihodnji torek bo premiera Smare-gliave opere «La Falena». Orkester in zbor gledališča bo vodil G. Gavez-zani, scene pripravlja P. Samaritani, delo bo režiral F. Crivelli. TEATRO STABILE DI TRIESTE Gledališče bo nastopilo v soboto in nedeljo v psihiatrični bolnišnici z delom Kroetza «Renzo in Anna» (Ober-osterreich). Na predstavi — vstopnice so na razpolago ob vhodu v dvorano — je vabljeno tudi občinstvo iz soseščine. Sobotna predstava bo ob 20.30, nedeljska pa ob 16. uri. Drevi ob 18. uri bo v uradih gledališča (Politeama Rossetti) srečanje med voditelji gledališča in profesorji, da bi se dogovorili o programu predstav za šole. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «KOMEDIJA» IZ ZAGREBA Milan Grgič — Alfi Kabiljo JALTA, JALTA Scenograf: Duško Jeričevič Kostumograf: Ksenija Jeričevič Dirigent: Alfi Kabiljo Koreograf: Tinana škrinjarič Korepetitor: prof. Stanko šimunič Režiser: Vlado Štefančič V petek, 14. t.m., ob 20.30 abonma red A-premierski, red G in red H; v soboto, 15. t.m., ob 20.30 abonma red B-prva sobota po premieri, red D-mladinski v sredo in red E-mladinski v četrtek: v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri abonma red C-prva nedelja po premieri in red F-okoliški. Prosveta SPD Tabor z Opčin vabi članstvo na redni občni zbor, ki bo danes, 12. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu. Včeraj-danes Danes, SREDA, 12. marca GREGOR Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.05 — Dolžina dneva 11.41 — Luna vzide ob 5.45 in zatone ob 17.55. Jutri, ČETRTEK, 13. marca KRISTINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 13 stopinj, najnižja 9,8, ob 19. uri 11 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb rahlo narašča, veter 10 km na uro jugovzhodnih, dežja je padlo 1,0 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 10. in 11. marca 1975 se je Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 34 oseb. UMRLI SO: 82-letna Agnese Lazar, 62-letni Mario Trevisan, 70-letni Antonio Calzi, 67-letna Anna Chezzo vd. Ronzani, 77-letni Attilio Vogrig. 69-letni Giordano Pipan, 65-letni Libero Muggia, 52-letni Alfredo Spes-sot, 64-letni Giovanni Del Bello, 79-letna Maria Ciac por. Corossez. 71- letni Bruno Bartoli, 72-letni Francesco Milane, 63-letni Guglielmo Trampuš, 69-letna Albina Unussich vd. Orlandini, dva dni stari Armando Di Patria, 79-letna Antonia Orbani, 69-letni Marco Picon, 77-letni Angelo Tripcovich, 75-letni Rodolfo Woynar, 72- letna Bice lesurum, 83-letni Pietro Marini, 70-letni Umberto Chiere-go, 66-letni Guerrino Maraspin, 4-letna Sabina Gobbe, 46-letni Giovanni Bandi, 99-letni Antonio Morgan, 77-letna Luigia Vessilli, 71-letni Eugenio Gec, 66-letna Argia Zvetresnik por. Pierazzi, 70-letni Santo Lubich, 84-letni Carlo Longoni, 82-letna Giovanna Torian por. Tomasi, 88-ietna Emilia Ermeti vd. Tazzoli, 84-letna Marina Valenti. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE prirejata v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu pri KOROŠCIH II. KONCERT REVIJE «PRIMORSKA POJE 75» Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja Robert Hlavaty svoje akvarele s kras-kinri motivi. Razstava bo trajala do konca meseca. V galeriji «Tribbio - Rettori» razstavlja John Corbidge, ki bo razstavljal do 15. marca. V umetnostni galeriji «Corsia Stadion» (Ul. Battisti 14) bo do 20. marca razstava najnovejših del slikarja in grafika Lojzeta Logarja iz Ljubljane. Razstava koroške knjige v zamejstvu. Osrednja knjižnica v Kopru priredi jutri, 13. t.m., ob 17.30 v avli študijske razstavo koroške knjige v zamejstvu. Odprtja se bo udeležila tudi delegacija Korošcev. Po razstavi bo ob 18.30 planinski večer posvečen slovenski Koroški v dvorani občinske skupščine v Kopru. Vljudno vabljeni. Traška slikarka Mercedes Pierobon, članica raznih nacionalnih in mednarodnih akademij in nagrajena tudi z naslovom Conseillor kanadske National University, je bila pred nedavnim sprejeta kot zaslužni član v mednarodno akademijo Pontreu in odlikovana za grafiko s kolajno Sv. Mihaela. Priznanja so ji bila izročena v Palazzo Lamba Doria v Genovi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM, Al Cedro. Trg Oberdan 2. RUDOLF KRIŽMANČIČ (LAJTOV) danes 60-letnik Iz srca mu čestitajo brat in sestre z družinami 3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV neodvisne levičarske študente. Lista | petih predstavnikov v fakultetni je bila zasnovana na široki enotni svet se lahko uveljavi le, če bo Ob 60-letnici RUDOLFA KRIŽMANČIČA (LAJTOVEGA) mu iskreno čestitajo žena Roza, mama, sinova Vojko, Maks z ženo Silvo in malo Natašo. Ameriški dolar Funt šterling Švicarski Irank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 634.50 1536,— 256.50 150,— 273,10 38,59 37.50 37,50 MENJALNICA vseh tujih valut MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 V četrtek, 13. t.m., ob 20. uri bo Slovensko amatersko gledališče uprizorilo Brechtovo igro «IZJEMA IN PRAVILO» Vljudno vabljeni! Slovensko gospodarsko združenje organizira danes, 12. t.m., ob 20.30 v Krožek za družbene in politične vede «PINKO TOMAŽIČ» v Trstu V soboto, 15. marca 1975, ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 proslava v počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom pr°C Oskarja Kjudra s PARTIZANSKO BALADO Govorila bosta tovariša MILOŠ KODRIČ in sen. PAOLO SEMA Vljudno vabljeni! ODBOR KMEČKA ZVEZA vabi na jubilejni OBČNI ZBOR ob 25-letnici, ki bo v nedeljo, 16-marca 1975 v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4 DNEVNI RED: Izvolitev predsednika občnega zbora Predsedniško poročilo Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Podelitev spominskih plaket Pozdravi in diskusija Volitve Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. La Cappella Underground 19.00—21-38 «Marat-Sade» (1967), film P««-Brooka povzet po drami Patra w sa «La persecuzione e 1'assassini dl J. P. Marat eseguiti dai Pazl®!\ ti del manicomio di Charenton sot la direzione del Marchese De a de». Igrata Glenda Jackson in Fa trick Magee. Jutri: «Gli uomini, c mascalzoni». V. De Sica. Ariston 16.00-22.00 «Vogliamo la ‘es; ta di Garcia». Barvni film. rte povedano mladini pod 14- 1®*'° Jutri isti film. , . Nazionale 16.00—22.15 «Vieni, vieni amore mio». Barvni film. Prepove dano mladini pod 18. letom. , Excelsior 15.30 - 17.40 - 19.50 - "'V «Professione: reporter». Jack Nicn son in Maria Schneider. Barvni M®: Grattacielo 16.00 «La città gi°ca.. azzardo». Corrado Pani in Luc 1 renda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «L'inferno di cristallo»-Barvni film, v katerem igrajo h ve McQueen, Paul Newman in " liam Holden. , Eden 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «« mezzanotte va la ronda del re». Barvni film. Igrajo C. Car naie, V. Gassman, M. Vitti, Giannini. . Ritz 16.00-22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni grajo C. Cardinale, V. Gassman, Vitti in Giancarlo Giannini. Aurora 16.30 «Emanuelle». Barvni fu • Prepovedano mladini pod 18. leto®- Capitol 16.30 «Il laureato». D. Holma® Barvni film. .. Cristallo 16.30 «Città violenta». v barvah. Igra Charles Br°n®°m Prepovedano mladini pod H- 'et Jutri isti film. Impero 16.30 «Non c'è fumo senza fuoco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Jutri is film. Filodrammatico 16.30 «La cognann • Robert Wood in Karin Well. “a ni film. Prepovedano mladim o° 18. letom. Jutri: «I primi turbamenti». Barvni film. Prepovedano mia dini pod 18. letom. Moderno 16 30 «Chi è Barn' Kelle^, man e perchè parla male di me. Barvni film. Glavno vlogo igr° stln Hoffman. p Ideale 16.00 «Il pirata dell'aria». F' ' stolovski barvni film. Igrajo Cha ton Heston, Yvette Minieus in ter Pidgeo. Vittorio Veneto 16.00 «Perchè i tfat-j-P’ Brian Marshall in Alexandra bta Prepovedano wart. Barvni film, mladini pod 18. letom. sanali a ua,iC3, *<.. uu v ... . lf()n -Ordine da Berlino: srenjski hiši ^Boljuncu predavanje , o morire)X Barvni «1®° dr. Stanislava Oblaka PRVA PRIJAVA DOHODKOV V OKVIRU DAVČNE REFORME Vabljeni! Izleti Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. SPDT priredi 30. in 31. marca dvodnevni avtobusni izlet po Dolenjski (Rakov Škocjan, Cerknica, Stari grad, Sodražica, Ribnica, v Kočevju prenočitev, Metlika, Novo mesto, po možnosti Kostanjevica, Krka, Trst). Vpisovanje v Ul. Geppa 9/n. nadst do 20. marca. Kmetijska zadruga v Trstu, Ul. Foscolo 1, organizira dne 19. marca izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje v prodajalnah. Ul. Foscolo 1, Ul. Flavia 62, v Miljah, Trg Curiel in v mlekarni v Boljuncu. vincere o iiiurue». j-««***** • vojni. Igrata M. Uhanov ® li Shukshin. Jutri: «Palma d atU : io, un turbine di violenza». Far film- ... v Astra 16.30 «Ulzana». Barvni fllni -katerem igra glavno vlogo Lancaster. Prepovedano mladini D 14. letom. Jutri: «Luci della n ta». Charlie Chaplin. . Radio Danes dvorana rezervirana ku CUC. Jutri: «Colpo per colpo»-Barvni film o karateju. Mignon 16.00-22.00 «Per favore no mordermi sul collo». Barvni Jutri: «La grande abbuffata», ni film. _ n. Volta-Milje 16.00 «I figli ^. gLi bianca». Barvni film. I§ra-j° ,• Borghese, Ileana Rigano in Cla Giorgi. Jutri: «Sette scialli di gialla». Barvni film. Prispevki Ob priliki današnjega občnega ra SPD Tabor prispevata MariJ Albin Križman lir 2.000 za P°Prav Prosvetnega doma na Opčinah. Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi IVAN BANDI (NINI) (član zbora gledališča Verdi) ter pustil v najgloblji žalosti ženo Tino in priljubljenega sinčka-Za njim žalujejo mama, sestre, brat, nečaki, tašča, svaki, svaki' nje in drugi sorodniki. Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bol nišnice naravnost v cerkev v Boljuncu. Trst, 12. marca 1975 OD PRIHODNJEGA PETKA V ŠKEDENJSKI KINODVORANI Bogat izbor slovenskih filmov NA TISKOVNI KONFERENCI V TRŽIČU Sinttalisli so prikazali n položaj na pobudo Slovenske prosvetne zveze || kalorCPI Sla N0Si-pack iP Mia papiica Prvi bo na sporedu film o narodnoosvobodilnem^ boju «Na svoji zemlji», ki ga je režira! France Štiglic Po daljšem premoru bo Slovenska prosvetna zveza tudi letos organizirala ciklus jugoslovanskih filmov. •Medtem ko so bili lani na sporedu jugoslovanski filmi, ki so v ita-hjanski verziji, bo letos na vrsti bogat izbor slovenskih filmov v izvirniku. Gre za nekatere osrednje e-tape v razvoju slovenskega filma, za bela najbolj uveljavljenih režiserjev. Posebej velja poudariti, da bodo na sporedu tudi nekateri filmi, ki prpajo svojo vsebino iz narodnoosvobodilnega boja, kar bo pomemben Prispevek k splošnemu proslavljanju 30-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Predvajanja bodo tudi letos v ške-nnjski kinodvorani, ker gre pač za ume, ki se jih ne da predvajati, Kjer ni primerne aparature. Želja bi ■ j..vsekakor, da se predavanj u-eleži čimveč Slovencev iz mesta in vasi, ker je to edinstvena prilož-ost za spoznanje nekaterih temeljnih del slovenskega filma. Vstopni-a bo prav zato vsakomur dostop-a, saj bo poleg izkaznice filmskega odseka SPZ, ki stane 1000 lir, na Prodajo abonma za 12 filmov, ki 0 stal le 1500 lir. Vsakdo ima tudi možnost, da namesto abonmaja ku-Pi vstopnico za posamezno predsta- °' ki pa bo stala vsakič 500 lir. .g npdvajanja bodo vsak petek ob 19.45 in 21.30, začenši z 21. marcem. Tudi letos je SPZ smatrala za po-itivrio, da se za to pobudo poveže cim večjim številom organizacij : med slovenskimi velja to predvsem a Mladinski krožek, poleg seveda vseh društev SPZ, ki jih vabimo da Prispevajo k uspehu pobude, sodelo-, a * Pa bodo tudi vsi filmski klubi, 1 delujejo v Trstu in ki bodo lahko Pritegnili čim širšo publiko italijan-1 eTJlar°dnosti, se pravi «La Cappel-a Underground», novi Univerzitetni lumski center CUG, Tržaški kinofo- um in Ljudski krožek «Umberto arbaro». Izkaznice sodelujočih organizacij lahko nadomestijo izkaz-nic° ulmskega odseka SPZ. DT. l^lbk. 21. marca bo na sporedu vpr, i dvojno celovečerno delo slo- (194R1«-, filma' *Na sv°ii zetnl.ii» i. lum s temo iz narodnoosvo-st_ .e§a boja, ki ga je režiral moj-France .nik slovenskega filma, tp9d Istega režiserja bo naslednje sicer6- pr^azanib še pet filmov, in 2Jj- marca - «Trst» (1951) ii' aPrda — «Dolina miru» (1956) aPn a — «Balada o trobenti in . oblaku» (1961) fbvlla — «Tistega lepega dne» U962) •maja — «Pastirci» (1973). slipo^P0,redu b0 tebi srečanje s Šti-rpx-m\ bot tudi z drugima dvema cit,„er« bi ju bomo spoznali 1» y?u: Stedila bodo namreč tri t v la T7“\ meuua bodo namreč tri de-.. je v Sloveniji režiral Srb ^"Pavbvič, in sicer: le! m3^ ~ «Sovražnik» (1965) 23 ^a;!a — «Rdeče klasje» (1970) N» aja ~~ «Let mrtve ptice» (1973). generacije 60° M dRru.g. pre^tavnib s fiimj Je let. Boštjan Hladnik, ^ bratKi nim «Fantastična (1961) (1957) in <> IT j®)'!3 ~ «Peščeri grad» (1962) in •. '•■•resuer. grao» uaoz; junija — «Maškarada» (1970) in ratki film <> (1975) slovensld°rfMU bo tudi nainovejši 1 film, Matjaža Klopčiča "■“""‘l'.i.um,, !55° UPRAVNEMU SVETU BOLNIŠNIC «Strah» (1975), ki bo zastopal Jugoslavijo na prihodnjem festivalu v Cannesu, in nekaj del ostalih jugoslovanskih republik; datumi teh predvajanj, ki bodo izven abonmaja, bodo najavljeni posebej. S. G. jočih prijavil le pet oseb in to le najvidnejše predstavnike treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Še bolj zanimivo pa je, da ni nihče od številnih redarjev, a-gentov in funkcionarjev političnega urada kvesture, ki so kot običajno spremljali sprevod stavkajočih, zabeležil najmanjšega prekrška, ki bi mogel odpreti povod za prijavo. Nenavadno in vse obsodbe vredno zadržanje «vestnega» redarja postane razumljivejše ob znanem dejstvu, da se podčastnik Giovanni Rossi politično uvršča med tržaško desnico. Ob tem dogodku so občinski svetovalci KPI Canciani, Roncelj in Morgutti naslovili na župana vprašanje, v katerem ga v prvi vrsti seznanjajo z omenjeno prijavo. O-benem sprašujejo, kako se je mogel podčastnik Rossi znajti s svojim premičnim žerjavom ravno v središču protestnega vrveža stavkajočih. Občinsko upravo nadalje sprašujejo, če bo posegla v obrambo petih obtoženih delavcev ter izrazila z njimi svojo solidarnost. Ob sodnem postopku proti petim stavkajočim Tržaške sindikalne kroge je v teh dneh presenetila vest, da bo moralo pet udeležencev januarske stavke uslužbencev krajevnih uprav pred sodišče. Kot se ob raznih stavkah dogaja, so se tudi 30. januarja stavkajoči udeležili sprevoda, ki je delno paraliziral promet. To pa je očitno razburilo podčastnika mestnih redarjev Giovannija Rossija, ki se je tedaj znašel s policijskim premičnim žerjavom v vrvežu sprevoda. «Vestni» redar si ob tem ni pomišljal ter vložil prijavo sodišču zaradi cestnega bloka. Zanimivo je, da je med množico 150-200 stavka- PREDSINOCNJIM NA OPČINAH v Številna nerešena vprašanja v pretresu kraške konzulte Razprava o urbanističnih in šolskih problemih Obveza za čimprejšnje sklicanje javnega zborovanja o zaporu za mladoletne v PadriČah V občinski izpostavi na Opčinah se je predsinočnjim spet sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki je razpravljala o gradbenih dovoljenjih ter o šolskih problemih v luči pooblaščenih odlokov ter novih šolskih zbornih organov, s katerimi bi bilo treba začeti nov dialog za enotno reševanje številnih odprtih vprašanj. O gradbenih dovoljenjih je kon-zulti poročal predsednik urbanistične komisije Cordioli. Komisija je namreč preučila pet prošenj za dodelitev gradbenih dovoljenj. V treh primerih je izrekla pozitivno mnenje, ker so predloženi načrti ustrezali vsem predpisom, v dveh primerih pa je bilo mnenje komisije neugodno. Gre namreč za gradnje stanovanjskih poslopij na Opčinah, na tako imenovanem področju D 1, kakor ga označuje splošen regulacijski načrt. Isti načrt je za to področje predvidel občutno stanovanjsko ekspanzijo, vključno seveda z vsemi potrebnimi infrastrukturami. Ob vsem tem pa se sedaj dogaja naslednje, ugotavlja urbanistična komisija: stanovanjske gradnje se širijo, toda vzporedno z njimi se ne razraščajo predvidene infrastrukture. Podeljujejo se gradbena dovoljenja, ne da bi se pri tem upoštevalo dejstvo, da je treba obenem zagotoviti ustrezen prostor za ceste, parkirišča, razsvetljavo. vodno, plinsko in greznično napeljavo ter podobno. O tem problemu se je na pred-sinočnji seji konzulte razvila živahna razprava. Ob ugotavljanju, da je konzulta že večkrat opozorila občinske oblasti na te probleme, so """""■iiiiiHiiiiiunniniiiiMmiiuiuiuHiHumiiHniuiiniuiiiiiimiiiiiiiinimiiiiliuiiiMii Sindikati obsojajo izbire Za preosnovo v bolnišnicah Usnutek pravilnika ne upošteva predlogov sindikalnih organizacij cev^i!^1?? organizacije uslužben-CISL in ’i'S^ib ustanov CGIL, bolnišniškirn u? ?°slale Prist°jnim terem °Mastem pismo, v ka- bire bolni«0 •nbso;ia-io metode in iz‘ °snove Jwnuke uPrave gtede pre-tem v bolnišnicah. Ob krajinsk^aV ja-'0;.,da J'e enotna po-CGÌL ptct S]nd|kalna federacija Postavila vpk* in UIL ze večkrat k' bi dns 2, tevo po takšni ureditvi, teeddiscinhni z uvedbo skupinskega delovarviem Ske®a de!a ter s s0' teožneea „ zdravstvenega in po-a° ODer-nf°Sebja’. večj° in popeteej-zdravstvenVn° Pètekovitost, tako v M razkt1 .oskrbi kot v znanstve-jemih. aVl ter didaktičnih pri- Povesa'n Pa,se.Pri izdelavi osnutka čeL ueotmT-”'ika ni držala teh na-vredno -a]0 sin.dikati. Obsodbe tavljaio L, Ze. satno dejstvo, ugo-Pfedložila pisteu' da ni uprava dikalnim n?Snutka .v Preučitev sin-ga Postavii-SaniZaciiam- Preden so UpravneaV,1L na dnevni red seje tako sindikat 6ta bolmšnic. Ravno telo spreS nerfporgatezacije ne mo-Pomožnn X .deistva- da bo imelo Pravilnik,, b,1e bolnišnic po novem cii° v vnri ?m° P°svetovalno funk-ženi nrl^frte žganih. Predlo-deva splnšn lk i nada'ie ne predvi-kar je v na skuPščtee v oddelkih, kalnim snnraSprotte s samim stedi-godbo vP^razu™om in delovno po-v metodah ^aPjkljivosti je tudi dela, za kat uvalanja skupinskega videna kon °r L" je še vedno Pred-teariiu H°blasti v pri- s,ndikalne nrta Z ad' vsesa tesa Predelavo n c ',fnizaciie zahtevajo Poštevanie v UKkf' Praviteika ter u-jih ^ enotnnek tlStlh Predlogov, ki ” enotno iznesel sindikat. Sindikalne organizacije uslužbencev bolnišnic so v ločenem poročilu obenem ostro obsodile imenovanje predstavnika tržaške medicinske fakultete v upravni svet bolnišnic. Medicinska fakulteta je že večkrat dokazala, je rečeno v sindikalnem poročilu, da se zavzema predvsem za obrambo korporativističnih interesov. Sindikati ob tem izražajo odločno voljo, da se bodo uprli kakršnemukoli načrtu, ki bi skušal z dvoumno igro oblastvenih skupin o-grožati uresničitev pravične zdravstvene reforme. Poročilo se zaključuje z zahtevo, da mora politična linija na zdravstvenem področju sloneti na tesnem sodelovanjem s sindikalnimi silami ter celotnim delavskim življenjem. • Združenje stanovanjskih upravičencev pridruženo vsedržavnemu sindikatu SUNIA pripravlja prvi vsedržavni kongres, ki bo v soboto 22. marca v dvorani v Ul. S. Carlo 2. Kot pripravo za kongres sklicujejo več skupščin in tako bo prva skupščina danes ob 18. uri na sedežu rajonske konzulte v Ul. Rancheto. Govor bo o demokratizaciji IACP, pravični najemnini, določitvi socialne najemnine, obvestilih o sporih glede ogrevanja in o preklicu najemninske pogodbe. Debato bo vodil predstavnik pokrajinskega tajništva, Tržaška občina sporoča, da so se v preteklem februarju našli naslednji predmeti: italijanska in tuja valuta, denarnice, torbice, ure, srebrna zapestnica, kapa, majica, moški suknjič, več dežnikov, škatla z oblačili, potna torba z obleko in drugo. svetovalci obenem poudarili, da niso občinski upravitelji še nič ukrenili, da bi se ti problemi razčistili. Svetovalec Wilhelm (KPI) je zato predlagal, naj konzulta povabi odbornika za urbanistiko na neposreden ogled področja gradenj na Opčinah. Konzulta je predlog sprejela. Daljšo razpravo je izzvalo tudi poročilo predsednika šolske komisije Vremca. Probleme, ki jih je nakazal, je konzulta tudi že večkrat obravnavala, so pa še vedno aktualni, ker medtem ni bilo vidnejših posegov občinske uprave. V prvi vrsti se je odprlo vprašanje telovadnic. Celotno področje vzhodnega Krasa razpolaga namreč z eno samo telovadnico (na nižji srednji šoli), potrebe po telovadnicah pa naraščajo. Konzulta je zato sklenila, da bo spet posredovala pri občinskih oblasteh, da bi uredili telovadnico v novem šolskem centru v Villi Carsii, obenem pa poskrbeli še za nove telovadnice v okviru državnih prispevkov krajevnim upravam za šolske gradnje. Konzulta se je nadalje zavzela za tesnejše sodelovanje z združenji staršev ter z novoizvoljenimi predstavniki v nove šolske zborne organe. V ta namen bo v kratkem priredila vrsto informativnih srečanj. Na koncu naj omenimo še pomembno vprašanje sklicanja javnega zborovanja o namestitvi zapora za mladoletnike v bivšem begunskem taborišču v PadriČah. Prebivalstvo štirih najbolj prizadetih vasi — Padrič, Bazovice, Gropade in Trebč — je lani, v prvih poletnih mesecih, zaprosilo konzulto, naj skliče javno zborovanje, na katerega naj povabi tudi pristojne oblasti, da bi o tem izrazile svoja mnenja in stališča. Po dolgem odlašanju je konzulta šele 14. novembra lani sprejela prošnjo krajevnega prebivalstva ter na pritisk levičarskih svetovalcev sklenila sklicati javno zborovanje, do katerega pa še ni prišlo, čeprav smo že sredi marca. Svetovalec Kalc (KPI) je zato izrekel ostro kritiko nad nezaslišanim zavlačevanjem sprejetega sklepa ter zahteval, naj konzulta takoj določi dokončen datum zborovanja. Predsednik Zanmarchi je obljubil, da bo čimprej poskrbel za izpolnitev te zdavnaj sprejete obveze. Kako je z zdravljenjem v posebnih sobah V zvezi z vprašanjem, kako je s plačilom bolniške oskrbe v posebnih sobah, je deželni odbornik za zdravstvo te dni pojasnil, da je bolnik v takem primeru dolžan plačati z lastnimi sredstvi «hotelsko storitev» (v letošnjem letu se dnevni izdatek giblje med 5.000 in 8.000 lirami), zdravstveno oskrbo pa krije deželna uprava za vse enako, se pravi za bolnike v skupnih sobah, na hodnikih ali v posebnih sobah. Omenjeno pravilo velja od 15. januarja letos, ko je stopil v veljavo deželni zakon štev. 1/1975. Od bolnikov, ki so uživali oskrbo v posebnih bolniških sobah v času od 31. decembra 1974 do 14. januarja letos, smejo uprave bolnišnic zahtevali plačilo le za tisto oskrbo, ki bi jo bili bolniki dolžni kriti iz lastnih sredstev tudi na osnovi pravilnikov u-streznih bolniških blagajn. Kolikor je kdo plačal več. kakor je bil dolžan, bo deželna uprava poskrbela, da bodo bolniške uprave povrnile prizadetim neupravičeno kasira-ne zneske. • Tržaška finančna intendanca sporoča,. da je ministrstvo za finance objavilo posebno okrožnico (štev. 17/T.T. z dne 21. januarja 1975), ki se nanaša na izterjevanje krajevnih zemljiških davkov za leto 1974. O-krožnica je na voljo občinstvu v u-radu za stike s publiko na intendanci. V dopolnilni Ijena zahteva V dveh večjih tovarnah na področju Tržiča stvari ne gredo dobro. To velja predvsem za kemično tovarno Nest-pack, kjer proizvajajo plastične predmete za gospodinjstvo, in za štivansko papirnico. Zastopniki tovarniških svetov so v ponedeljek zvečer priredili v tržiš-ki občinski dvorani Palazzetto Venelo tiskovno konferenco, da bi predstavnike tiska podrobno obvestili o položaju v teh dveh obratih. Uvodno besedo je imel sindikalist Giuliano Goat od štivanske papirnice, poročilo o položaju v tovarni Nest-pack pa je poetai Gastone Cer-vai, o položaju v štivanski papirnici pa Francesco Vono. Tovarna Nest-pack je pred nekaj leti nasledila bivšo tovarno Solvay. V tej je nekdaj bilo zaposlenih tudi do 800 delavcev, podjetje je nato pričelo s koncentracijo svojih tovarniških zmogljivosti širom države in Evrope in leta 1969 je prišlo do zapore prejšnje tovarne ter do ustanovitve družbe Nest-pack, ki pa spada vedno v sklop koncerna Solvay. To novo podjetje je dobilo iz raznih skladov predvsem od dežele, prispevek 600 milijonov za gradnjo nove tovarne, poleg tega pa še 5-milijardno posojilo pod u-godnimi pogoji. Delavci bivšega podjetja Solvay so bili nekaj mesece- razmeščeni po drugih tovarnah širom Italije, za nekatere je bilo nato pripravljeno mesto v novi tovarni. V njej je danes zaposlenih 370 delavcev in uradnikov, tem pa je treba dodati še 70 članov nakladalne zadruge SCAT. Od lanskega oktobra so pričeli vpisovati v dopolnilno blagajno delavce. Prvi u-krep je bil namenjen 200 delavcem in 30 članom nakladalne zadruge. Ta’* položaj je še nades. Še hujše je vprašanje štivanske papirnice. Ta se sicer nahaja na ozemlju tržaške pakrajine, vendarle so v njej zaposleni številni delavci s trž—kega področja. Zaradi tega ima kriza v tej tovarni tudi škodljive posledice za vse tržiško gospodarstvo. V papirnici je zaposlenih 8C0 delavcev, tehnikov in uradnikov. Sedaj so vsi v dopolnilni blagajni. Na tem področju prihaja do cikličnih kriz. Podobna kriza je bila že v letu 1971. V začetku lanskega leta so bile težave s surovinami, sedanje težave pa so v tem, da je težko prodajati časopisni papir, ki ga v tej tovarni proizvajajo. Tovarniška skladišča so prepolna papirja. Najprej so odpravili delo ob nedeljah, sedaj pa tovarna miruje. Ker gre pri teh proizvodih za vnaprej določena naročila je jasno, da bo kriza trajala še precej časa, je povedal sindikalist. Ta je tudi prikazal predloge, ki jih je sindikat papirničarjev dal vladi. Ker obstajajo težave pri nabavi su- blagajni je sedaj 1.200 delavcev - Postav-po posegu dežele v upravljanje tovarn rovin v inozemstvu bi bilo prav, da bi vlada podprla tiste pobude v gozdarstvu in kmetijstvu, ki bi opomogle znotraj države k rešitvi tega vprašanja. Prav tako naj bi vlada dala vsem časopisom prispevek v obliki papirja, tako da bi bila poraba napirja večja. Delavci zahtevajo večje sodelovanj.- pri odločitvah za vodstvo tovarne. Z baze prihajajo zahteve, naj bi prišli zastopniki delavcev v u-pravne odbore tovarn. Prav tako zahtevajo, da bi deželna oblast, ki tako radodarno daje precejšnje podpore tovarnam, posegla v njih u-pravljanje. Le tako, menijo sindikalisti, bo moč ugotavljati, kako se upravlja denar iz javnih skladov. Upokojenci naj dvignejo izjavo INPS veljavno za davčni urad Zavod za socialno skrbstvo INPS v Gorici javlja, da bodo tekom me- seca marca dobavili vsem upokojencem, ki dobivajo starostno ali drugačno pokojnino tega zavoda, o-brazec z izjavo INPS o lani nakazani vsoti pokojnine. To v davčne namene, kajti tudi upokojenci bodo morali letos v davčni prijavi (rok za prijavo na davčni urad je bil izjemoma podaljšan do 30. aprila) navesti vse lanske dohodke in dodati tudi ustrezni dokument, iz katerega izhajajo tudi morebitni davčni odbitki. Te izjave zavoda INPS bodo lahko upokojenci dvignili na istih mestih Ipoštni uradi, banke, itd) kjer dobivajo pokojnino. Upokojenci, ki bodo dvignili pokojnino v tem mesecu, bodo obrazec dobili istočasno s pokojnino. Tisti, ki so pokojnino dvignili v februarju, pa se morajo javiti na pristojnih mestih od 15. do 24. marca in dobili bodo, potem ko bodo pokazali svojo pokojninsko knjižico, davčni obrazec. V slučaju, da ne bi kdo dobil na tem mestu tega obrazca, naj se po 24. marcu javi na pokrajinskem sedežu INPS. DANES DOPOLDNE SPLOSNA STAVKA Razmere v LACERO zaostrile gospodarsko krizo v Gorici Okoli tisoč delavcev v dopolnilni blagajni ter 300 v nevarnosti, da izgubijo zaposlitev Danes dopoldne bo v Gorici in v Sovodnjah splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL. Ta odločitev je v sindikalnih vrstah dozorela zaradi brezizhodnega položaja, v katerem se je znašel kolektiv tovarne LACEGO v Gorici in v Sovodnjah. Vključitev delavcev teh dveh kartonažnih tovarn v dopolnilno blagajno predstavlja zadnje dejanje, zaradi katerega je postalo očitno, kako hitro goriško gospodarstvo drsi v pogubo in kako ni več mogoče tega nevarnega pojava neprizadeto opazovati, ne da bi se to bridko maščevalo. Goriška pokrajina je v kriznem razdobju, ki traja že kakšno leto, najbolj prizadeta izmed vseh pokrajin v naši deželi. Podjetja proste cone so odpovedala na vsej črti; vodilni sloj skuša prikriti to resnico z izgradnjo velikega kovinarskega obrata, ki naj bi postal nosilec razvoja celotnega gospodarstva v Gorici in v bližnji okolici. Pokrajinska sindikalna federacija je stavko napovedala po skupščini delavcev LACEGO. na kateri so v oceni gospodarskih gibanj ugotovili, da je v dopolnilni blagajni vpisanih 1000 delavcev in da jih je okoli 300 iz podjetja LACEGO v nevarnosti, da .............................mulinili ......... VODITELJI ERSA SO RAZGRNILI SVOJE PREDLOGE S področnimi razvojnimi načrti omogočiti zdravo in pomlajeno kmetijsko proizvodnjo V deželnem gospodarstvu je kmetijstvo zastopano s 55 odstotki - Ukrepi v korist perspektivnih kmetij ■ Pomoč mladim, da ne bodo odhajali z zemlje Ob prazniku žena v števerjanu, ki bo danes, 12. marca, ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču. bo prof. Mira Novakova predavala O ŽENI IN SODOBNI DRUŽINI Po predavanju bo nastopil So-vodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan. Ker prihaja 55 odstotkov dohodkov v naši deželi iz kmetijstva, je bolj kot razumljivo, da je ERSA spoznala pomembnost tega sektorja v našem gospodarstvu ter se odločila pristopiti k njegovi preosno-vi, da bi odpravila razkorak med kmetijstvom in industrijo ter zagotovila ljudem, ki delajo na zemlji, prav tolikšen kos kruha, kot ga zaslužijo drugi delovni ljudje. Takšno pojmovanje razvoja kmetijske proizvodnje sta prejšnji dan v Villa Chiozza razgrnila časnikarjem predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Lucca ter njen ravnatelj Bellavite. Kakor smo se mogli prepričati iz izvajanj strokovnjakov in voditeljev ERSA, pa so šli že dalje od besed in od načrtov ter so se tudi že dejansko spoprijeli z njihovim izvajanjem. Na področju Pordenona in spodnjega dela Furlanske nižine — podobno kot v teh krajih bodo poiskali primerne prijeme tudi za kmetijski napredek v drugih krajih — so že preizkusili načrte ter ugotovili njihovo koristnost. Osnovno izhodišče nove kmetijske politike v naši deželi so področni razvojni načrti, ki naj predvsem zagotovijo enakost zaslužka v kmetijstvu v primeri z drugimi proizvodnimi panogami, hkrati pa naj pripomorejo k polni zaposlenosti. Za uresničitev takšnega programa bo morala ERSA izdelati čimbolj popolno sliko položaja na posameznih področjih ter se bo poslužila pomoči županov, da bi prav v vsakem kraju spoznala, kakšne so razmere in kakšni so pogoji za raz- iiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiimiiiiiimiiiiuiiiimiiiiHiiiiiiiimiiiiiiniifimiiiimiiiimiiiniiimimiiii Z NEDAVNE SEJE V GORICI Sindikat slovenske šole za slovenski šolski okraj Zahteva po dodelitvi pomožnih tajnikov za naše šole Na seji Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica, ki je bila v ponedeljek, 10. t.m., je predsednik prof. Albin Sirk poročal o zadnjem sestanku deželne šolske komisije, na katerem so sklenili tiskati knjigo zgodovine za licej ter razpravljali o položaju nekaterih šolnikov in o dokladi za dvojezičnost, ki jo je sindikat že pred časom zahteval. Predsednik je nadalje poročal o vlogi na pristojno oblast, da bi ne-učno osebje slovenskih šol imelo svoje predstavništvo v pokrajinskem upravnem svetu za neučno osebje. V zvezi z dodelitvijo dveh mest pomožnega tajnika na osnovnih šolah v Gorici (za vso državo je dodeljenih 5.000 takšnih mest) je sindikat vložil zahtevo na pristojno oblast, da eno takšno mesto prisodi slovenski osnovni šoli. Prav tako bo sindikat zahteval, da od štirih mest pomožnega tajnika na srednjih šolah, ki so bila dodeljena Gorici, pripade eno mesto nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom. Osrednje vprašanje seje pa je bila razprava o stavki slovenskih šolnikov, napovedani za 26. marca letos. Odbor sindikata je sklenil, da bo stavko potrdil, če do 12. marca ne bo sindikat prejel odgovora prosvetnega ministrstva na vlogo tržaške sekcije v zvezi s spremembo pooblaščenih odlokov, samostojnega slovenskega okraja in drugimi vprašanji, ki se tičejo slovenske šole. Sindikat slovenske šole poziva vse dejavnike, zlasti pa šolski od- bor, da se čimprej sestane in zahteva od deželne uprave, naj podpre pri ministrstvu vlogo Sindikata slovenske šole. Uspeh prazgodovinske razstave v palači Attems Velik uspeh je v prejšnjem tednu doživela razstava o prazgodovinskih najdbah, ki jo je v veliki dvorani palače Attems na Kornu pripravilo društvo naturalistov «A. Cornei» iz Gorice. V številnih vitrinah so razstavljeni zanimivi predmeti, ki so jih arheološki raziskovalci našli na našem področju. Prejšnji teden, ob priliki tedna muzejev, ko je bil vstop v palačo Attems prost, je priš.j veliko ljudi. Prav tako je na razstavo prišlo tudi mnogo dijakov in šolarjev. V nedeljo, ko je bila razstava odprta ves dan in ko je bilo treba plačati vstopnino, je prišlo v palačo Attems okrog 1.000 obiskovalcev. To je znak, da je razstava «vžgala» in vzbudila zanimanje. Prvotno so nameravali imeti odprto razstavo do vključno sobote 15. marca, zaradi velikega uspeha pa kaže, da jo bodo vsaj za en teden podaljšali. • Na povabilo goriške občine bo jutri ob 18. uri v dvorani pokrajine na Korzu Italija predavanje o aktualnosti šole s celodnevnim poukom. Govoril bo Manrico Traversa, profesor na nižji srednji šoli s celodnevnim poukom v Tolmeču. To je ena redkih šol v Italiji, v kateri se je nova učna metoda obnesla. vijanje kmetijstva. Ničesar nimajo več namena prepuščati slučaju; vsak korak bodo preučili in utemeljili, tako da bo kmetijstvo ustvarilo čimveč dobrin. S tem namenom bodo ustanavljali neke vrste področnih svetov, kjer bodo zbirali dobre nasvete in predloge ter jih vključevali v stvarnost. Podatki, ki so jih strokovnjaki zbrali v pripravljalni fazi, govorijo o hudih razlikah med posameznimi kmetijskimi področji, razlikah, ki izhajajo iz razdrobljenosti posestev in iz starega načina kmetijske proizvodnje. Na donosnost kmetij zelo vpliva starost kmetovalcev. ERSA se je odločila, da bo pomagala perspektivnim kmetijam; olajšala jim bo nabavo kreditov, 'pomagala pri poklicnem usposabljanju, zgradila bo namakalne naprave, podpirala zadružno prodajo na tržišču. S posebno skrbjo pa bo spremljala tista kmetijska posestva, kjer zaradi o-starelosti ljudi ni dotoka mladih in sposobnih kadrov, ki bi kmetijsko proizvodnjo razvijali na višji ravni. Podpirala bo stališče, da je potrebno dati več zemlje mladim, ki se želijo «razširiti». Poskušala bo celo z razlaščanjem razdrobljenih posestev v korist velikih zemljiških lastnikov. ERSA brani stališče, da z zemljo ni mogoče ravnati brezvestno, ampak jo je treba obdelati in izvleči in nje čimveč. S tem v zvezi je izdelala predloge, kako bi o-starelim kmetovalcem zagotovila primerne pokojnine ter tako pre prečila, da bi mladi ljudje zapo ščali zemljo. Z eno besedo: gre za izvajanje nove kmetijske politike, ki bo zdrava, mladostna in ki bo hodila vštric s časom. činsko upravo, ali je že kaj storila v zvezi z vključitvijo 18-letnikov v volilne liste. Komunistični svetovalci zahtevajo, naj pristojni uradi poskrbijo za to, da bi 18-letniki lahko volili že na upravnih volitvah, ki bodo junija letos. Sestavljen občinski odbor v Tržiču Na zadnji seji občinskega odbora v Tržiču so si porazdelili odbomiška mesta. Kot smo že o tem poročali, sestavljajo tržiški občinski odbor le demokristjani. Zanimivo je, da je župan Versace «ad interim», to je do letošnjih u-pravnih volitev, prevzel odbomištvo za javna dela. Ostala mesta so bila tako porazdeljena: Fragiacomo — finance, Godiglia — šport in turizem. La Rosa — šolstvo. Calzolari — zdravstvo, Nicolettis — javni posli ter Ge-rin — načrtovanje. Edino novost tr-žiškega odbora predstavlja odbornik Godiglia, ki je zamenjal socialdemokrata Bassija. Žene z Vrha so proslavile 8. marec Tudi na Vrhu so domače žene proslavile svoj praznik, 8. marec. Pripravil ga je ženski odbor prosvetnega društva «Danica», ki ga sestavljajo Vida Černič, Bojana in Boža Devetak. V soboto zvečer se je nad 50 domačih žena zbralo v gostilni Devetak na Vrhu, kjer so v veselem razpoloženju proslavile ta praznik. V imenu vseh žensk na Vrhu je spregovorila Boža Devetak, ki je poudarila važnost tega praznika. Omenila je nekdanji in sedanji odnos ženske do družbe ter povedala, da se je danes marsikaj spremenilo na boljše. Kljub temu pa ni ženska še enakopravna mošliemu. Boža Devetak je nato spregovorila o vasi in poudarila, da morajo tudi žene skrbeti za razvoj celotne skupnosti. V zvezi s prosvetnim društvom je ugotovila, da na Vrhu manjka primeren prostor, kjer bi se zbirali in prirejali predavanja in podobne kulturne večere. Zato, je dejala govornica, se bodo morale tudi žene z Vrha zanimati, da bi v vasi čimprej zgradili nov prosvetni dom. V ta namen so udeleženke sobotnega srečanja zbrale 45.000 lir v sklad za gradnjo prosvetnega doma na Vrhu. V imenu prosvetnega društva «Danica» je slavljenkam prinesel pozdrav njegov predsednik dr. Leopold Devetak, ki se je zahvalil vsem prisotnim za pomoč, ki so jo dale prosvetnemu društvu pri organizaciji številnih manifestacij. INTERPELACIJA KPI Vključitev 18-Ietnikov v volilne sezname Komunistični svetovalci v goriški občini Italo Chiarion, Gianna Pirel-la, Nereo Battello in Vilma Brajnik por. Corva, so poslali županu in občinskemu odboru pismeno interpelacijo, v kateri vprašujejo ob- Podeljcna priznanja mladim vajencem Na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici je bila te dni slovesnost, na kateri so nagradili vajence, ki so zaposleni v obrtništvu. Nagrade je podelila deželna uprava, da bi s tem podprla obrtništvo v naših krajih. Pred nagraditvijo je govoril predsednik pokrajinske komisije za obrtništvo Sacchetti, ki je poudaril važnost obrtništva za ekonomski razvoj dežele. Ugotovil je, da se število mladih, zaposlenih v tej stroki, iz leta v leto veča. Priznanja so dobili Alessandro Ni-colausig iz Gradišča, Robert Cej z Oslavja, Isa Largaiolli iz Gradišča. Rosa Squallaci iz Knnina, Maurizio Pelizon iz Gorice, Nello Broggian iz Štarancana, Gianpiero Cocco iz Gradišča, Patrizia Romano iz Gorice, Nadja Paulin iz Gorice, Eugenio Cosolo iz Tržiča, Giuliana Kadež iz Doberdoba, Sergio Pauletig iz Gorice. Darij Jakin iz števerjana in Giorgina Tonut iz Krmina. MLADINSKI KROŽEK GORICA vabi na predstavitev pesniške zbirke Aceta Mermolje NOVA PESMARICA ki bo danes, 12. t.m., ob 20.30 v prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici. Po branju Mer-moljevih pesmi bo pogovor z avtorjem. izgubijo zaposlitev. Stavki so se pridružili kovinarji, tekstilci, prevozniki, trgovci, itd. Mestni avtobusi ne bodo vozili od 9.30 do 12. ure. Stavkajoči bodo sestavili sprevod, ki bo s Trga Rimembranza po korzu krenil na Travnik, kjer bo sindikalno zborovanje. Poleg stališč ostalih strank objavljamo danes solidarnost mestnega odbora KD z delavci LACEGO in podgorske tekstilne tovarne. Stranka poziva pristojno oblast, naj se postavi v obrambo delavstva ter tako prepreči nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja v mestu. Slovenski kažipoti na Plešivem Na Plešivem in na Ceglu bo krminska občinska uprava postavila dvojezične obcestne napise. To na predlog krminskega podžupana Mira Gradnika, ki je v ožjem odboru predlagal, naj bi postavili dvojezične table v krajih, kjer žive Slovenci. Občinski odbor je ta predlog sprejel. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «KOMEDIJA» IZ ZAGREBA Milan Grgič — Alfi Kabiljo JALTA, JALTA Scenograf: Duško Jeričevič Kostumograf: Ksenija Jeričevič Dirigent: Alfi Kabiljo Koreograf: Tinana škrinjarič Korepetitor: prof. Stanko Šimunič Režiser: VLADI ŠTEFANČIČ Jutri, 13. marca, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI — Goriški abonma Predavanja Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 21. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. predavanje na temo «Slovenske Alpe v cvetju». Govoril bo planinec in botanik Peter Skoberne iz Celja. Predavanje bo ponazorjeno z barvnimi diapozitivi. Kulturni krožek «Incontri di frontiera aperta» priredi v petek, 14. t.m., ob 20.45 v dvorani gostišča «Puia» na Majnici predavanje o sedanji politični in ekonomski krizi v državi. Govoril bo sindikalist Carlo Bravo, podtajnik deželnega sindikata CISL. Izleti Kmečka zveza obvešča vse člane, da ob priložnosti velesejma kmetijskih strojev in opreme v Veroni, priredi tradicionalni izlet, in sicer v sredo, 19. marca. Odhod iz Gorice bo ob 5, uri. Podroben umik odhoda iz posameznih krajev bomo javili naknadno. Vpisovanje sprejemajo na sedežu KZ, Ulica Malta 2, najkasneje do sobote. 15. marca Smučarski odsek pri SPD priredi v nedeljo 16. marca izlet na Kanin (trening z učiteljem). Zbirališče ob 6.15 pred avtobusno postajo v Novi Gorici. Prijave do jutri, četrtka, na sedežu SPD, tudi po telefonu. Kino Gorica VERDI 21.00 Gledališka predstava. CORSO 17.00—22.00 «Quel ficcanaso dell'ispettore Lawrence». A. Stefen in M. Kosti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Sugar-land express». G. Hawn in B. Johnson. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «L'altro corpo di Anny». N. Američ in S. Brent. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 16.30—21.30 «Massacro di uomini violenti». D. Chiang in T. Lung. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič AZZURRO Zanrto. EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'allucinante fine delTumanità». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «La punition». K. Schubert. Barvni film. Nova Corica SOČA «Doc Holyday», ameriški barvni film ob 18.00. «Rdeči udar», jugoslovanski barvni film ob 20.00. SVOBODA «Prigode velikana», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «V redu šef», francoski film v barvah ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in p noči dežurna lekarna Marzini, Kor Italija 89, tel. 24-43. Prispevki Danica in Deliča Mikluš iz Pevme sta ob prazniku žena v Dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici darovali ustanovi 10.000 lir. BOLNIŠNIČNA USTANOVA V GORICI razpisuje natečaj za izreden in nato za morebiten stalen sprejem v službo TEHNIKOV, VODOVODNIH INŠTALATERJEV TER MEHANIKOV Rok za vlaganje prošenj zapade 7. 4. 1975 ob 12. uri. Informacije se dobe na personalnem uradu ustanove. Dokumenti o kongresu tržaške federacije KPI Danes objavljamo značilno poglavje iz Vidalijeve knjige «Dnevnik XX. kongresa» čaj, ki so ga dali osvoboditvi Trsta bodisi, kolikor zadeva vojaško zasedbo, bodisi vstajo. To velja tako za dobo slovitih štiridesetih dni navidezno «ljudskega» režima, dejansko pa jugoslovanske okupacije, kot za poznejšo avanturistično politiko na političnem in sindikalnem področju, ki jih je skoraj docela izolirala od prebivalstva, kakor tudi še za obdobje po letu 1948, ko so se odkrito sprevrgli v majhno skupino norih («forsennati») nacionalistov. Kaj bom ukrenil sedaj? Tega še ne vem. Počakajmo, da pridemo v Trst. 100 let, odkar je v tržaški bolnišnici umrl Svetozar Markovič. V naše mesto je Svetozar Markovič prišel zato, da bi tu našel zdravje, pa je vendarle podlegel tedaj neozdravljivi bolezni. Bil je star komaj 29 let. Toda v tako kratkem življenju je Svetozar Markovič dal toliko, da se Primorska poje 75 v Cerknem Tov. Ivan Silič pozdravlja pevce in otvarja revijo «Primorska poje 1975» v Cerknem v imenu ZKPO in SPZ Kongres tržaške federacije KPI je vzbudil izredno veliko zanimanje zaradi mnogih bistvenih vprašanj, o katerih je bil na njem govor. Na kongresu samem in še pred njim pa je vzplamtela tudi povsem nepričakovana polemika o vprašanju, če so partizani 1945. leta Trst o-svobodili, ali če so bili delavski bataljoni in jugoslovanske edinice v Trstu okupatorske, skratka polemika o ?načaju osvobodilnega boja tržaških slovenskih in italijanskih delavcev ter o kasnejših dogodkih. Polemiko je sprožil Vittorio Vidali s svojo knjigo «Dnevnik XX. kongresa», kasneje se je zaostrila z nastopi v krožku tržaške federacije KPI «Che Guevara» in prešla v predkongresne debate. Do viška pa je ta razprava prišla na kongresu samem, o čemer smo že podrobno poročali. Vendar pa bo za številne čitatelje prav gotovo zanimivo, da objavimo nekatere dokumente in trditve v celoti in dobesedno. Med njimi smo za sedaj izbrali odstavke v Vidalijevi knjigi; odgovor Tonela na stališče glasila Zveze komunistov Slovenije «Komunist», objavljen v reviji «Confronto» in katerega je v bistvu ponovil na kongresu; temu vprašanju posvečeno poglavje poročila tajnika tržaške federacije KPI Ros-settija, govor Laure Weiss na kongresu; daljši odstavek Lenina iz znanega dela o nacionalnem vprašanju in poglavje predsednika SK GZ Borisa Raceta iz njegovega posega na manjšinski konferenci, s katerim polemizirata tako Tonel kot tudi Weissova. Danes začnemo z odstavki iz Vidalijeve knjige, v katerih je govor o načinu vodenja političnega boja v Trstu in o Vidalijevi oceni osvobodilnega boja ter dogodkov v 1948. letu. Spominjam se S. ob priložnosti svojega zadnjega obiska tu. Neko nedeljo me je prišel obiskat. Nisem bil nastanjen v hotelu; spravili so me bili v stanovanje. Tisto nedeljo popoldne je prišel tja in mi govoril takole : «Hruščov ni v Moskvi; nahaja se v Varšavi; ko bi bil tukaj, bi lahko govoril z njim. Zelo je zainteresiran za problem. V kratkem, čez kak mesec bo odpotoval v Beograd. Zadeva je že odločena in zdaj tečejo ustrezne priprave. Prišlo bo do samokritike z obeh strani, bolj pa z naše. Resolucija iz leta 1948 ostane nedotaknjena, tega ne pozabite. Nadaljuje se tudi polemika, vendar na resen, umerjen način. Oni so zelo vezani na socialdemokracijo in vemo, kako daleč so šli v svojih odno-šajih z Američani. Nezaupljivi, trmasti so, ne marajo partijskih odnosov; za zdaj naj se vzpostavijo stiki na državni ravni; pozneje bomo videli. — In kako bo s političnimi emigranti, s tistimi, ki so v ječah? — Prvi so v šolah. Razpustili smo organizacije, ukinili izdajanje časopisov, ustavili radijske oddaje. Za zapornike bomo zahtevali osvoboditev. Tedaj sem pomislil na mrtve, ki ne morejo v šolo, pa tudi ne biti osvobojeni. — In če bi jutri prišlo do spora o tržaškem položaju med Rimom in Beogradom, koga bi morali podpreti? — Beograd, seveda. Dragi Vidali, to je težka operacija, potrebnih je veliko takta in previdnosti. Biti moramo zviti, zelo zviti. Ne vem, kako se pravilno glasi beseda v italijanščini, treba bi bilo pogledati v slovar; ne prekanjen, biti mora zvit, da, prav zvit. Samo z zvitostjo nam bo uspelo rešiti problem. Si razumel? Nikar ne pozabi te besede, ne pozabi je v najtežjih trenutkih. Biti moramo brez predsodkov in zviti! Stisnil mi je roko ter se odpravil z enako naglico, s kakršno je bil prišel. Vse mi je povedal kar stoje. Pretresen sem bil in grenka usta so mi ostala. In danes? Gre za taktiko ali za resnico? Kolikor mene zadeva, sem prepričan, da so glede temeljnih vprašanj imeli Jugoslovani prav in prav so imeli tudi, da so se uprli, kajti v nasprotnem primeru bi bilo po njih. Nikakor ne izključujem, da bi bili slabo končali ko bi se bili odpravili v Bukarešto. O Trstu pa gre povedati še precej drugih zadevščin. Tam so po smrti komunističnih voditeljev s Frausinom na čelu vodili nacionalistično politiko. To je bil tudi zna- •iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiu PRED STO LETI JE V TRSTU UMRL SRBSKI REVOLUCIONAR SVETOZAR MARKOVIČ Vsamih šestih letih javnega dela dal pečat razvoju tedanje Srbije Kot tolikeri revolucionarji je umrl zelo mlad, pri samih 29 letih življenja Po srednji šoli je šel v Petrograd, odkoder je moral pobegniti, da ga ne aretirajo - V Švici je ostal brez štipendije - Veliko je pisal in organiziral Pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline poje na reviji v Cerknem Pogled na del občinstva med nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če hočete ohraniti svobodo, ne sprejemajte novih nalog. Z odkritosrčnostjo boste dosegli, da se bo družinsko ozračje pomirilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vztrajnostjo pri delu boste dosegli svoj smoter. Nekaj novosti bo tudi v vaši ožji družbi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-goden trenutek za uveljavitev tveganega načrta. Privoščite si malo počitka. RAK (od 22.6. do 22.7.) Delo bo trdo, toda dobičkanosno. Bodite potrpežljivi z nekom, ki je izgubil glavo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V poslovnih pogovorih je priporočljiva previdnost, če boste odkritosrčni, se bo spor rešil v vašo korist. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopil je trenutek za sestavo dolgoročnega načrta. V intimnem življenju se bodo razmere izboljšale. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite realistični in zaupajte pred- vsem sebi. S svojo intuicijo se boste obvarovali pred nevšečnostjo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte zmanjšati obseg svojih načrtov. Vesela vest bo prišla od tam, od koder je niste pričakovali. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Sreča vam ne bo naklonjena, zaradi tega ostanite na svojih pozicijah in ohranite mimo kri. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste mnogo dobrih zamisli. Skušajte jih izpeljati. Ne dovolite, da bi vas zaslepila ljubosumnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izgubite potrpežljivosti v zvezi z nekim vprašanjem. Nekdo bo nasprotoval vašemu čustvenemu načrtu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Samo če boste prav razpolagali s svojim časom, utegnete doseči uspeh. Dobre vesti za bodočnost. V ponedeljek, 10. t. m., je minilo ga letos ne le v njegovi ožji domo-1 ” ' ■- ■ vini Srbiji, pač pa v vsej Jugosla- viji spominjajo z velikimi svečanostmi. Za Svetozarja Markoviča njegovi poznavalci trdijo, da je predhodnik današnje jugoslovanske stvarnosti, pa čeprav z ustreznimi razlikami, seveda glede na dobo in čas. Svetozar Markovič se je rodil 9. 9. 1846 v Zaječaru v Srbiji, osnovno šolo je obiskoval v Rekovcu in Jagodini (sedanjem Svetozarevu), nižjo gimnazijo je obiskoval v Kragujevcu, višjo gimnazijo pa je končal v Beogradu, kjer je maturiral 1863. leta. Istega leta se je vpisal na prav tedaj ustanovljeno tehnično fakulteto pri beograjski Veliki šoli, poznejši univerzi. Nato je kot štipendist srbske vlade odšel najprej v Petrograd, torej v Rusijo, kamor je prišel 1866. leta in se vpisal na tedanjo petrograjsko tehnično fakulteto, tri leta pozneje pa je moral Rusijo zapustiti, ker bi ga bili sicer aretirali in je v aprilu i-stega leta prispel v Zurich, v Švico, da bi s šolanjem nadaljeval. Toda tudi tu mu ni bilo dano, da bi svoje šolanje zaključil tako kot si je zamišljal, kajti njegova politična angažiranost je dala srbski vladi povod, da mu je odvzela državno študijsko podporo. Ker Svetozar Markovič ni več mogel redno študirati, se je še bolj pognal v politično aktivnost in se dobesedno ves posvetil politični dejavnosti. Prav v ta čas spada njegov načrt za nekakšno kolektivno akcijo za «revolucioniranje srbske mladine». Seveda je Svetozar Markovič v tem prehiteval razmere in čas in se u-dajal utopiji, da bi naj tedanja srbska mladina bila realizator njegovih idej, ki jih je izrazil v naslednjih besedah: «Meni je pretežko, preozka je ta zgradba, v kateri se srbsko ljudstvo danes duši, in zato sem začel borbo proti njej... Udarimo na vse, kar je v Srbiji'starega, da zrušimo staro in postavimo temelje za novo zgradbo». Svetozar Markovič je svojo politično aktivnost začel leta 1868, kot smo že rekli, umrl pa je že v začetku 1875. leta. To se pravi, da je bila njegova izrazitejša politična dejavnost zelo kratka. Zato pa je bila neverjetno intenzivne. Kot javni delavec se je Svetozar Markovič pojavil 1868 s člankom «Srbski mladini», v katerem je drzno pa tud) daljnovidno poudaril, da «tisti, ki ni pripravljen se z vsakim atomom svojega prepričanja žrtvovati, naj se ne predstavlja za nosilca ali zastopnika narodne misli». V tako kratkem času svoje politične dejavnosti in pri tako mladih letih pa je Svetozar Markovič zavzemal jasna stališča o malone vseh vprašanjih, ki so tedaj zadevala Srbijo. Obravnaval je na primer nacionalno vprašanje, politična vprašanja Srbije kar zadeva njeno notranjo in zunanjo politiko, pa tudi srbsko gospodarstvo, kulturo itd. Bil je v svojih konceptih tenkočuten, hkrati pa oster in brezkompromisen in je u-daril po monarhiji in monarhističnem sistemu nasploh. Brez kompromisov je ožigosal določene politične ustanove, birokracijo, ki se je že tedaj krepko zasidrala v srbskem javnem življenju itd. V času, ko je študiral v Petrogradu, sedanjem Leningradu, je proučeval Černiševskega, Dobroljubo-va, Pisareva, pa tudi zahodnoevropske revolucionarje Marksa in Engelsa, spoznal se je zLasallom, Me-glom, Proudhonom in drugimi, še tako mlad je dajal pobudo za u-stanovitev in urejeval več srbskih listov, ustanavljal je zadruge proizvajalne in razpečevalne stroke, pa tudi sam stopil za prodajalni pult, kot prodajalec, kajti prišel je tudi v takšne ekonomske razmere, da si je moral služiti vsakdanji kruh, ko mu je srbska vlada odpovedala pomoč. Kljub tolikšnemu angažiranemu delu, kljub temu, da je moral nekaj časa živeti v izgnanstvu in da je moral, kot vsak revolucionar, tudi za zapahe, je imel še časa, da je ustanavljal politične organizacije in združenja in napisal več zahtevnih del in neverjetno veliko člankov in razprav o aktualnih političnih vprašanjih. Svetozar Markovič spada v vrsto najpomembnejših osebnosti, kar jih je Srbija dala v 19. stoletju. Njegova kratka, toda intenzivna politična zavzetost pa je dala tedanji Srbiji, Srbiji 19. stoletja, svoj pečat. Težko je z današnjega zornega kota, ko se je svet v tolikšni meri spremenil, podoživljati, celo dojeti tisto dobo, ko je bila Srbija še izrazito zaostala, izključno agrarna država, ki je razpolagala z eno samo edino tovarno, skromno tovarnico stekla, ter ocenjevati obseg in pomen dejavnosti Svetozarja Markoviča, saj je s težavo našel razumevanje celo med tistimi, katerim je bila njegova dejavnost namenjena. Srbija, tedanja kmečka Srbija proletariata ni imela, zato je Svetozar Markovič upravičeno tožil, da je «sam proti vsem». In vendar ni odnehal, kar ga je stalo zdravje in nato življenje. To pa je bilo tako rekoč usojeno vsem tedanjim revolucionarjem, saj je na primer njegov učitelj Dobroljubov umrl tako mlad, star komaj 24 let, Pisa-rev je umrl pri 28 letih, Černiševskega pa so še mladega odgnali v Sibirijo, kjer so ga izločili iz javnega življenja za dobo 20 let. Svetozar Markovič je bil pobudnik in aktiven sodelavec Marksove Internacionale, ki jo je smatral za velik, zgodovinski preobrat. Čeprav se je tudi srbska buržoazija, koli- Nosečnice ne bi smele kaditi LONDON, 11. — če ženska med nosečnostjo kadi, veliko škoduje otroku, ki ga bo rodila. To izhaja iz študije, ki jo je objavila publikacija «British Medicai Journal». Poskuse so napravili na 18 nosečnicah, ki so imele povsem normalno nosečnost. Podatki, ki so jih zbrali, pravijo, da celo pri samih dveh cigaretah na dan se «dihalno gibanje» še nerojenih otrok zmanjša za 25 odst. Sicer bo kdo rekel, da še nerojeno bitje ne diha neposredno, vendar je tudi res, da se mehanični gibi nerojenega otroka vršijo, kot če bi otrok dihal, s tem pa se razvijajo tudi mišice, ki so potrebne za normalno dihanje, mišice, ki bodo prišle v poštev, ko bo otrok rojen. Zdravniki, ki so delali te poskuse in proučevali primer 18 nosečnic, pravijo, da kajenje spravlja v nevarnost razvoj mišic. kor je je sploh bilo, pognala proti vsemu, kar je bilo naprednega, in čeprav je Srbija imela kaj malo proletariata, kot smo že ugotovili, je Svetozar Markovič ustanovil list «Radenik» (Delavec), ki je bil prva socialistična publikacija na Balkanu. Svetozar Markovič je bil torej prvi ideolog in propagator socialističnih misli v Srbiji, kritik družbenih razmer in borec za družbene spre-men.be. Sprejel je Marksov znanstveni socializem, vendar pa se ni držal le razlage in propagiranja teh idej, ni postal, kot nekateri njegovi sodobniki le salonski marksist, pač pa je nekatere ideje začel neposredno izvajati v praksi. Dodajal je celo svoje zamisli in Markovičeve teze n.pr. o zadružništvu, o možnosti «preskakovanja» kapitalističnega razvoja, so bile tako življenjske, da jih ne moremo jemati za utopistične, kot so trdili nekateri površni tolmači njegovih i-dej. Zavedati se je treba, da je v svojih mislih uporabljal zglede iz praktičnih izkušenj, zglede, ki jih je bogatil s svojim znanjem, s svojim stikom s tedaj modernimi zahodnoevropskimi delavskimi gibanji, ki so bila za tedanjo dobo, za tedanje razmere v Srbiji že neverjetno daleč. Seveda ne moremo reči, da je bil Svetozar Markovič povsem brez napak. Mlad je bil in poln ognja, kar je nujno vodilo dp napak, toda Svetozar Markovič je napravil to, kar se je v teh razmerah sploh dalo storiti. Zasejal je klico delavskega gibanja v Srbiji, klico, ki je bila osnova vseh poznejših delavskih in socialističnih organizacij, ki so jih nato razvijali Dimitrije Tu-covič, Radovan Dragovič in drugi srbski napredni javni delavci. Od velikih Markovičevih idej trajnejše vrednosti je tudi ideja o samoupravni družbi, ki sicer nima nikakršne zveze s sedanjo jugoslovansko samoupravno družbeno u-reditvijo, ki pa je v bistvu, v o- (Nadaljevanje na 8. strani) iiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif illuni) Proseško - kontovelski amaterji in njihov «Zares čuden par» Amaterski oder s Proseka in Kontovela se je v nedeljo ponovno predstavil svojemu občinstvu. Tokrat z nelahko in odgovorno repertoarno izbiro. Igralci te skupine so uprizorili spretno napisano ameriško bulvarko prav tako spretnega dramatika Neila Simona «Zares čuden par». Zapisali smo, da je šlo za odgovorno repertoarno izbiro, kajti Simonova komedija je kljub srnjemu skrajno poenostavljenemu izpovednemu hotenju vendarle delo, ki je vsebinsko dokaj tehtno napisano, s povsem gledališkega . vidika pa nudi izvajalcem obilo možnosti za resnično sproščeno predstavo, pretkano s pronicljivimi in hudomušnimi bodicami Proseško - kontovelskim amaterjem sledimo že nekaj let. Netna-lokrat smo ugotovili, da so repertoarna izhodišča neke skupine eden tistih dejavnikov, ki nam pripovedujejo o ustroju skupine, o njenih hotenjih, ambicijah in željah. Tako se nam zdi, da je amaterski oder s Proseka - Kontovela sicer zelo delavna skupina, ki ji vsako leto uspe pripraviti po eno premiero in z njo gostovati po številnih krajih na Tržaškem, da pa je hkrati to skupina, v katero še ni zavel veter, ki bi ji dajal in kazal smer, po kateri naj gre. Mladi igralci s Proseka in Kontovela se že dolgo ukvdrjajo z gledališčem in bi zato morali vedeti, da se v njem ni mogoče ničesar neposredno naučiti, pač pa da je treba vse cilje doseči le preko dobre predstave. Igralska skupina, ki igra zgolj za zabavo, ali za druge manj pomembne momente, na primer za družabnost, v uprizarjanju iger ne najde nikoli toliko veselja, kot ga najde tista igralska skupina, ki ji je dobra predstava, njena odzivnost, kritičnost in aktualnost, predvsem pa izpovedna poštenost prva skrb. Da bo ta skrb vedno prisotna pri našem delu, se moramo zavedati predvsem tega, da je gledališče skupinska organizirana umetnost, ki ne pozna improvizacije, saj tudi najpreprostejša predstava zahteva sodelovanje vrste ljudi. Res je,, vsaka stvar, tudi odrski amaterizem ima svoj začetek, v svoji kvalitetno najnižji ravni je to le kulturna Uporaba prostega časa. v svojih najvišjih manifesta- cijah pa je to že umetniško delo, ki ima svoje mesto in pomen v kulturi naroda, celo neglede na to, ali se nadarjenemu ali trdovratnemu amaterskemu delovanju to prizna ali ne. Osrednji predmet dela amaterskega gledališča bi moral torej biti v tem, namreč v zavzetem, v organiziranem, sistematičnem, načrtnem, predvsem pa v resno opravljenem delu. Dogaja pa se, da naši organizatorji, ki se ukvarjajo z gledališkim amaterizmom, skušajo povišati vlogo ene same osebe na stopnjo gibal-ca lutk,, ostalim, pa skušajo vsiliti vlogo lutk. In takšni poskusi se končajo s tem, da igralci olesenijo. Rezultat tega je šibka predstava, pa čeprav ta vzbudi pri občinstvu veliko smeha, celo navdušen sprejem. Imamo pa lahko prav tako opravka z drugo skrajnostjo, kjer vsakdo vleče po svoje. In tudi to je zgrešeno. Iz tega sledi, da brez smotrnega vodstva, brez načrtnega dela režiserja ne bo dobro zrežirane predstave, pač pa le skupek odlomkov iz raznih režij in videnih predstav. V proseško - kontovelskih igralcih je nemara res veliko sile in navdušenja, manjka pa jim, kot kaže, na eni strani tista gonilna sila, ki bi jih silila v izpopolnjevanje in trmasto delo, na drugi strani pa odprtost misli in pogledov. Da gre lahko za težave z režijo, ne dvomimo, vendar pa te težave ne morejo veljati za opravičilo. Vpis v veliko združenje gledaliških skupin jim odpira velike možnosti. Tudi pri Slovenski prosvetni zvezi so ljudje, ki se načrtno ukvarjajo z gledališčem in jih je združenje imenovalo za gledališke mentorje na našem področju. Zakaj bi jih naši amaterji ne povabili kdaj na ogled vaj in se z njimi pogovorili o predstavi. Proseško - kontovelski amaterji bi prav tako bili lahko deležni tudi druge pomoči, konkretnih nasvetov za scensko osnovo, za razčlembo značajev itd. Amaterski oder gostuje po vsem Tržaškem in je bil tudi na Koroškem in v Sloveniji. če se hoče oder' resnično u-veljaviti, se bo moral resneje lotiti dela za višjo kakovostno raven. kajti sicer bo ostal na ravni tistih, ki sicer delajo, 'se trudijo, ne vedo pa povsem zakaj in kako. S. V. 10.30 12.30 12.55 13.30 14.10 16.00 17.00 17.15 17.45 18.45 20.00 20.40 21.40 22.45 17.30 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 20.45 22.35 8.10 17.30 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.05 21.45 22.30 19.55 20.15 20.40 22.25 SREDA, 12. MARCA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL - 11.50 Šola Poljudna znanost: Motorji Anketa o poklicih: Krojač DNEVNIK in Danes v parlamentu Vzgojni problemi: Oddaja za šolnike - 17.00 Šola DNEVNIK Program za najmlajše: Qui comincia l’avventura del signor Bonaventura Program za najmlajše, risani filmi Poljudna znanost: GIUSEPPE DI VITTORIO Italijanske kronike, Kronike dela. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK PORTUGALSKA, DEL EVROPE Naslov današnje oddaje je «25. april v Lizboni». To se pravi, da bodo v današnjem, tretjem, zaključnem nadaljevanju reportaže o Portugalski prikazali najnovejšo zgodovino Portugalske, to se pravi Portugalsko po zrušenju fašizma, ki je to deželo z Iberijskega polotoka oklepal nad pol stoletja. Ker so razmere na Portugalskem prav zadnje dni zelo akutne, bo oddaja zares zanimiva POLJUB MORILCA Film je režiral Stanley Kubrick, ki ga poznamo kot režiserja vrste zelo zahtevnih filmov, kot so «Orizzonti di gloria», «Dottor Stranamore», «Odissea nello spazio» in tudi «Arancia meccanica». Kot vidimo, gre za filme, ki so marsikdaj dvignili precej prahu. Film II bacio dell’assassino je star 20 let in ga je režiser Kubrick napravil v svojih mladih, zelo mladih letih, ko je moral še delati izključno «za kruh», torej ko se še ni uveljavil kot velik filmski človek. DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Kolesarske dirke med Tirenskim in Jadranskim morjem Posnetek glavnih dogodkov prve etape med krajema Santa Marinella in Fiuggi Šolska oddaja Športni dnevnik Ob 7. uri zvečer Glasbena prireditev, ki jo vodi Christian de Sica. Na nocojšnji prireditvi bo sin znanega filmskega umetnika imel v gosteh par Ezy in Isaac, ki bosta zapela nekaj svojih pesmi, nakar se bo predstavil Michele, pevec iz Genove, na vrsti bo še Mino Reitano, koncert pa zaključi ansambel «Canzoniere italiano» Večerni koncert DNEVNIK NOGOMETNA TEKMA MED ANGLIJO IN ZAHODNO NEMČIJO Četrt ure z Lucianom Rossijem JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA TV ŠOLA; Kanada, Narodni običaji, Nove knjige, Igralec v filmu, Prirodoslovje, Zlom osi Rim - Berlin, živi svet Primorja, Gradnja stanovanj itd. Viking Viki: Vodovodna napeljava, risani film Obzornik Mladi za mlade: Akademski plesni klub Študentovski plesni klub dela v treh smereh: vzgaja in uči plesati mlade, ima revijsko skupino ter skupino za športni, rekli bi tekmovalni ples. Današnja oddaja govori o življenju v študentovskem plesnem klubu, o odnosih mladih do plesa ter o organiziranosti plesnega kluba Po sledeh napredka Risanka DNEVNIK Film tedna: REŠITE GA Ameriški barvni film je režiral John G. Avildsen. Film je razmeroma nov, saj je prišel pred občinstvo komaj pred tremi leti Nog. tekma ANGLIJA — ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček, risanke DNEVNIK Nog. tekma ANGLIJA — ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Jazz: Stivin - Dašek TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Simf. koncert; 21.45 Filmski motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Pisana glasba; 10.10 Oddaja za šolarje; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 16.45 Gojenci glasbene šole Koper; 17.15 Gledališki utrinek; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni spored; 21.00 Literarna oddaja NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran program; 12.10 četrti spored; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka: Gospod Dinamit; 15.10 in 17.40 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, simfonična in operna glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Glasbeni program; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 G.B. Shaw: La professione della signora Warren. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po; rodila; 7.40 Pevci in ansambli lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Radijska nadaljevanka: Gospod Dinamit: 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Smem na kavo; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Gla-sbeno-govomi spored; 17.30 Po; sebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena pravljica; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci; 15.45 «Loto vrtiljak»; 16.45 Zvoki orkestra Melacrino; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam.--- 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno; 23.la Melodije. ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Zoran je pograbil morske prašičke, Bojan je ustrelil proti grmovju in Kuni je grozeče zalajal. Nato so se vsi trije pognali v beg proti strugi. Toda tudi Indijanci niso obstali. Stekli so za njimi in pričel se je divji lov. Pa kakor nesreča navadno ne pride brez druščine, se je malo pred bregom pridružila prvi druga, nič manj smrtno nevarna od prve. Pot do brega jima je nenadoma zastavil pohod krvoločnih brazilskih mravelj. Zadela sta sicer šele na prednjo četo, široko le nekaj metrov, a še vedno tako številno, da bi ju lahko pokončala. O teh mravljah sta vedela iz knjig, da pokončajo na svojih ogromnih pohodih tudi cela človeška selišča in ostanejo za njimi samo še puste razvaline. Kaj naj storita? Za premišljevanje ni bilo časa. Pognala se čez reko mravelj in isto je napravil Kun1-Čeprav je trajalo vse skupaj le nekaj sekun • so bili vsi trije polni črnih napadalk, ki s° *8 jim neusmiljeno zagrizle v kožo. Kuni je °ku' pno zacvilil in se jel otresati. Toda mravlje 50 opazile plen, in njihova reka se je ulila z vS° naglico za bežečima dečkoma in cvilečim pso^1. Davčna posvetovalnica N. d’ord. Comune in cui sono situati i terreni Titolare del reddito N. partita catastale Reddito dominicale rivalutato Reddito agrario rivalutato Specie della conduzione Totale Totale Quota del titolare Totale QUADRO A. Reddito dei TERRENI del dichiarante e delle altre persone i cui redditi si cumulano con quelli del dichiarante Annotazioni QUADRO B. Reddito dei FABBRICATI del dichiarante e delle altre persone i cui redditi si cumulano con quelli del dichiarante N. d’ord. Comune in cui trovasi il fabbricato via e numero civico Titolare del reddito N. partita catastale Reddito Lordo effettivo Netto Reddito catastale rivalutato Quota del titolare __ Totale Annotazioni :. QUADRO C. Redditi di LAVORO DIPENDENTE (e assimilati) del dichiarante e delle altre persone i cui redditi si cumulano con quelli del dichiarante Datori di lavoro o enti eroganti Qualifica rivestita; categoria Emolumenti lordi (stipendi, pensioni, tredicesima e altre mensilità aggiuntive, indennità, ecc.) (1)....................................................... L. ?' jn več delodatai 12 več virov (n-Pr- od dajalca pokalav’ od delodajalca in Po teh^nme)- s sestavi ian^aSndd' iabko pričnemo Ve8a «0kvira Aln/r,POlnjevanjem Pr-nanaša na (Quadro A), ki se kov, kj Palavo zemljiških dohod-njegovi ženi PriPls}jivi prijavljencu, nim otrokom m njegovim mladolet- izključno^o0^ zemliišč izračunamo ^katastrskih ^ko imenovanih letno že vsem0h°dkoV2>’ Kot ie ver" na zemliišr'a znano. so se davki n° z vknjižba!edu° pobirali sklad-katastrsk h uradih Se- nahaiai° Pri nalašč v L d h’ saJ so bili le-ti snovna enota ^an?en Postavljeni. O-te katastrske obl? stevilko prizade- re m s novrč-°bcine’ z vrsto kultu- trih. Poiga .„S„lno v kvadratnih me-lo navedena a3 Sta, za vsako parce-dominikalni d°bodka in sicer nivale na ,{ra,hi?deo (reddito dome-d°bodek (reda, ° R-D') in aSremi ko R. A agrario, na krat- Poslednji označuje kata- vam, zbornicam za trgovino, indu-I stri jo in poljedelstvo). V naslednjem stolpcu je navesti naslovljenca prijavljenega dohodka (titolare del reddito), ki je, kot rečeno, lahko sam pripravljenec ali žena in mladoletni otroci. Če se naslovljenec bavi pretežno z obdelovanjem zemlje, bo pri agrarnem dohodku užival olajšave ali oprostitev ILOR. Zato pa mora le-to izrecno zahtevati v pripisu (annotazioni) na koncu okvira. V stolpcu pod «št. katastrskega vložka» (N. partita catastale) mora prijavljenec navesti na Tržaškem in Goriškem številko posestnega lista (foglio di possesso), ker v ureditvi na ozemlju, ki je bilo priključeno Italiji, pravzaprav ni predviden katastrski vložek. Vsak prijavljenec mora prijaviti dohodke od parcel ki so navedene v vsakem posestnem listu, vendar ne za vsako parcelo posebej, pač pa s seštevkom domenikalnih (R. D.) in agrarnih dohodkov (R. A.). Bistvo prijave z navedbo dohodka v lirah sledi v naslednjih treh. štirih stolpcih. Zadevna nadaljnja obrazložitev bo zaradi pomanjkanja prostora sledila v prihodnjem pogovoru. Že zdaj pa toplo priporočamo, da si vsi prizadeti oskrbijo na katastrskih uradih, ki delujejo pri vsaki osrednji pokrajinski davčni upravi, naslednje podatke: število posestnega lista ali posestnih listov, ločena sku-pička domenikalnih in agrarnih dohodkov vseh parcel, vsebovanih v posameznih posestnih polah. Čeprav so namreč isti elementi služili že dve desetletji ob prijavi «vanoni», se mnogo zemljiških posestnikov še ni potrudilo, da bi o-menjene podatke točno zbrali Burmanska kinematografija Vsebina, ki jo ponavadi prikazuje burmanski film, je precej poprečna, večinoma romantična in idilična. Po vzoru indijskega filma je v njem mnogo petja, glasbe in plesa. Vendar njihova glasba ni tako melodiozna kot indijska. V njej je slišati več šumov kot zvokov in prevladujejo predvsem bobni, piščali in zvonci. Dramaturške niti, ki bi zapletala, razpletala in poganjala dejanje do viška, v filmih ni. Vsebino posredujejo zgolj prizori, ki so nanizani drug na drugega, bolj slike, ki jih gledamo v več ali manj uspelem zaporedju. Kakor pri indijskem, tako tudi pri burmanskem filmu sloni scenarij na črno-belem prikazovanju dobrega in zlega, kjer mora dobro vedno premagati zlo. Na vsakega slabega človeka, ki nastopa v filmu, mora za protiutež nastopiti vsaj pet dobrih ljudi. Seveda se po tem konvencionalnem ključu kvaliteta burmanskega scenarija in filma ne bosta mogla dvigniti. Temu ne odpomorejo niti priznani ameriški scenariji, ki jih kradoma posvojijo;- zgodbo lokalizirajo in obrnejo po svojem standardnem dramaturškem kopitu. Zato že danes vse bolj prevladuje v burmanski kinematografiji proizvodnja kriminalnih in kavbojskih filmov po zahodnem vzoru, ki so kajpak po dramaturški miselnosti, po izvedbi in po tehnični strani zelo pod poprečjem. V zvrsti zabavnih filmov so najbolj priljubljene sodobne komedije. Po vsebini so si skoraj podobne, saj se večinoma v vseh ponavljajo iste situacije, isti karakterji oseb in isti dovtipi. Enake in podobne vloge igrajo skoraj praviloma isti igralci, ki so se gledalcem pač naibolj priljubili. Skoraj v vseh filmih prednjačita mlada zaljubljenca in starejši moški v okviru stereotipnega trikotnika, v katerem mlada vselej s svojo zvijačnostjo premaga smešnega starejšega, praviloma zavaljenega komika. Takšna vsebina jim je strašansko všeč ih ljudje se nasmejejo prigodam starega, ki je ostal na cedilu. Večina veseloiger se suče okoli družinskega kroga. Sestanki zaljubljencev so skorai obvezno v romantičnih vrtovih, ob potočkih ali v čolnih na jezeru ob mesečini. Seveda stanuje glavna junakinja v modemi vili, največkrat opremljeni z evrop- skim pohištvom, na sestanke prihaja v najmodernejšem avtomobilu. Skoraj obvezno je hči premožnih staršev, kakšnega advokata, zdravnika, trgovca ali višjega uradnika, kar vse nima nič skupnega z resničnim burmanskim življenjem. Prikazano filmsko okolje služi kot utvara željam mnogih preprostih ljudi, ki se vsaj v domišljiji filmsko izmišljenih zgodb naslajajo nad nečim, česar ne bodo nikoli dosegli v svojih romantičnih predstavah. Velik problem burmanskega filma so nešolani igralci. Zlasti primanjkuje dobrih igralk. Zato podjetja izbirajo le najlepša dekleta, čeprav so brez igralskega daru, samo da s svojo lepoto in zapeljivostjo mamijo in privabljajo gledalce. Za njihovo reklamo porabijo vsa sredstva, od kraljice lepotic do naslovnih strani v časopisih, koledarijh in raznih priročnikih, da bi jih povzdignili pri občinstvu v njihove idole, kajti idoli polnijo blagajne. V povprečnih komedijah se njihovo skromno igralsko znanje, oziroma neznanje, \ že nekako zakrije z dolgimi plesi, petjem in glasbo. V zgodovinskih, mitoloških in romantičnih pravljicah igralci brez notranjega čuta le drdrajo svoje besedilo ali ga teatralno deklamirajo z neživljenjskim patosom. Če k temu dodamo še slab scenarij, razvlečene prizore, pomanjkljivo znanje režije in vsesplošno diletantsko izvedbo, lahko večino filmov njihove produkcije prištevamo med takšne, ki so nastali v obdobju prvih tridesetih let po nastanku evropskega filma. Seveda pa je težko vrednotiti njihove filme z zapadnimi merili, kjer se burmanska filmska industrija razvija v povsem drugih pogojih in v mnogo težjih okoliščinah kot evropska. Po vsem tem vidimo, da burmanski film po umetniški kot tehnični strani ne more dosezati svetovne ravni in je verjetno še dolgo ne bo. Filmski proizvodnji v Burmi film ni umetnost, bolj tovarna, ki proizvaja filme; torej industrija, ki zaradi širokega potrošniškega zanimanja prinaša lastnikom filmskih podjetij ogromne dobičke. Zaradi takšnega obravnavanja čaka burmansko filmsko umetnost še dolga in težka pot, da jo bomo lahko «vrstili v resnično zvrst sedme u-metnosti. S kakšnimi filmi se danes zado- voljujejo Burmanci, je dovolj, če se človek nekoliko sprehodi pred kinematografi in ki terega obišče. V središču Rangoona v najbolj živahni ulici Schulei bhuya se vrste moderne stavbe kinematografov. Kričave in kičaste reklame transparentov izpisanih v angleškem in burmanskem jeziku, ponujajo raznotere domače in tuje, predvsem ameriške, indijske, japonske in hongkonške kitajske filme z bombastičnimi naslovi filmov, v katerih ponujajo na ogled zločine, umore, ljubezen, razvrat in vojno. Velike, plakatno naslikane podobe filmskih div v objemu kavboja, pomanjkljivo oblečene ali v razcefrane cunje odete lepotice, barske cipe, Tarzani, Her-kuli in drugi junaki, zločinci in detektivi z revolverji v rokah in o-krvavljeni, vabijo na vsakem koraku na ogled «grandioznih» filmov z Vzhoda in Zahoda. Burmancem je film edina zabava. V luksuznih, z najmodernejšimi prezračevalnimi napravami opremljenih dvoranah, se zvečer zbira mešanica vseh ras tako imenovane e- litne dražbe diplomatov, bankirjev, trgovcev z Zahoda, med katere se pomešajo zastopniki domače elite, ki jim je imenitno sedeti v dražbi uglednih zahodnjakov in indijsko, japonsko, malajsko in kitajsko inteligenco. Razmeroma visoka vstopnina v luksuznih kinematografih preprečuje množičen obisk domačinov. Redkejši obiskovalci teh kino dvoran, v katere poredko zaide na platno film burmanske proizvodnje, so povprečni meščani, ki si privoščijo pač vstopnico za prve vrste parterja. Za domače gledalce so na razpolago manj razkošne dvorane brez modernih klimatskih naprav, katerih ozračje razpisujejo zgolj šumni stropni ventilatorji. V teh razen pretežno domačih filmov predvajajo še indijske, japonske in kitajske v originalih brez podnaslovov, katerih kakovost je na najnižji stopnji. Tudi kakšen ameriški ničvreden revolverski film se znajde na platnu teh kino dvoran. Človek se sprašuje ali Burmanci sploh razumejo tuje filme brez podnaslovov v njihov jezik? Lastniki kinematografov ne morejo skrbeti za izobrazbo gledalcev, končno pa se Bur-manec zadovoljuje že s samim gledanjem slik na platnu, ki mu nazorno govore o vsebini. Stanje med predvajanjem v teh kinih je ne- znosno. Burmanci spremljajo dogajanje na platnu zelo bučno: glasno se pogovarjajo, se krohočejo in delajo smešne in opolzke opazke ali pa si brišejo solze v trenutkih nesrečne ljubezni, pri tem pa neumorno grizkajo bučne peške ali zemske oreške. Velik direndaj v teh kinih povzročajo zlasti otroci s svojim čebljanjem in kričanjem, v kar vse se meša jok dojenčkov. Glavni vzrok, da krožijo v Burmi filmi tujih proizvodenj najslabše vrste je iskati v nezadovoljivi umetniški višini domačih filmov. Zaradi njihove izredne dolžine, ki so v navadi v vseh južnovzhodnih azijskih deželah, neradi predvajajo kratke dokumentarne in kulturne filme, niti tednike. Na začetku predstave se obvezno pojavi na platnu burmanska zastava ob igranju državne himne, kot je ostalo v navadi še iz kolonialnih časov z angleško zastavo. Nato sledi nekaj nepogrešljivih reklam in takoj zatem glavni film. ki traja najmanj tri ure. Šele ko je vlada predpisala z odlokom obvezno predvajanje kratkometražnih filmov državne proizvodnje, se lastniki radi ali neradi vendarle podredijo odredbi, ki je za kulturni izobraževalni razvoj dežele nadvse pomembna. ...„„„„„...■■•m......................■■■■m ČE ŽE MORATE KADITI Pet načinov, da zmanjšate nevarnost kajenja 5 načinov, da zmanjšate nevarnost kajenja Približno poldrugi milijon ljudi se na leto odpove kajenju. Eni napravijo to po nasvetu svojega zdravnika, drugi pa zato, ker jim zdrava pamet pravi, da je neumno, če se izpostav-Ijajo nevarnosti. Pa vendar jih je na desetine milijonov, ki kadijo še naprej bodisi zato, ker ne morejo, ali zato. ker ne želijo opustiti kajenja. Ali je kakšna pot, po kateri bi kdo — morda tudi Vi — lahko zmanjšal škodljive učinke kajenja? Dejansko je 5 načinov, s katerimi lahko zmanjšate škodljive učinke kajenja, vendar pomnite, da niti po nasvetih, ki Vam jih bomo dali, ne boste dosegli, da bi bilo Vaše ravnanje «brez nevarnosti». Vse. karkoli morete storiti, razen tega, da povsem opustite kajenje, je zgolj kompromis. Zato se vprašajte, mar Vam cigarete strski dohodek, ki ga ima posestnik zaradi obdelovanja oziroma izkoriščanja zemljiške parcele. Dohodki so označeni v vrednosti predvojne lire, saj so v tem pogledu opravili zadnjo oceno v leti' 1937-39. V teku let so sedaj omenjene katastrske dohodke večkrat ovrednotili ali povišali s tako imenovanimi koeficienti. Za letošnjo prijavo dohodkov je potrebno pomnožiti katastralne dohodke, kakršne nam prikazuje kataster, s številko 48. ” tem pogledu je priznati, da obdavčevalec ni imel težke roke, če pomislimo, da se je lira razvrednotila od leta 1939 do danes vsaj za 200-krat. V prvem stolpcu obravnavanega «okvirja A» je zaporedna številka prijave pač po številu prijavljenih katastrskih vložkov (partita catastale). V drugem stolpcu zahtevajo o-značbo upravne (torej ne katastralne) občine, v kateri se zemljišča nahajajo. Ta navedba je potrebna, ker se na zemljiške dohodke pobira, poleg davka na dohodek fizičnih o-seb, tudi davek ILOR, namenjen krajevnim ustanovam (občinam, pokrajinam, deželam, turističnim ustano- iiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiimiiMiiiMiiiHiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiitHiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. SORAZMERNI DEL DRUŽINSKE POKOJNINE Vpr.: «Lani sem ostala vdova in ■ ločilih mora namreč zavarovalni za- so mi odobrili družinsko delavsko pokojnino, poleg te pa imam tudi lastno delavsko pokojnino. Toda po možu mi plačajo le 22.450 lir mesečno, medtem ko neki moji znanki, ki prav tako prejema družinsko pokojnino .izplačujejo minimalni znesek (48.550 Ur). Kako je prišlo do te različne odmeritve pokojninskega zneska? Ali ima moja hči, ki je že poročena, tudi pravico do pokojnine po očetu?» Sledi podpis. Iz vašega zavarovalnega položaja lahko razberemo, da uživate dve pokojnini (posredno in neposredno), medtem ko vaša znanka nima še lastne pokojnine in zato ji zavarovalni zavod nakazuje minimalni znesek družinske pokojnine. Po obstoječih zakonskih do- Odvetnik svetuje V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). VDOR V TUJA STANOVANJA Zakon zagotavlja pravico nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov, kot enega izmed pogojev osebne varnosti. člen 614 kazenskega zakonika pravi: «Kdor vdre v tuje stanovanje ali v druge zaprte prostore, proti volji upravičenca... se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let». Pregon se začne na predlog (querela); če je vdor izvršen s silo, se postopa uradno, ter je predvidena kazen od enega do petih let zapora. Pojem stanovanja je treba široko razlagati: sem spadajo n.pr. tudi kleti, stopnišča, balkoni, pralnice, drvarnice, dvorišča in celo vrtovi. Drugi zaprti zasebni prostori (privata dimora) so katerikoli prostori, v katerih posameznik tudi začasno opravlja kak zasebni posel ali opravilo; tako so n.pr. tovarne, uradi, poklicne pisarne in javni lokali v času, ko niso odprti javnosti, itd. Kljub tako strogim kaznim (ki so verjetno večini ljudi neznane), se še kar pogosto dogaja, da se sodišča ukvaijajo z zatiranjem tega prekrška. Bistveni element prestopka je, da kršitelj pride v stanovanje proti vo- lji upravičenca, oziroma, da na zahtevo istega noče iz zasebnega prostora. Vsi doživljajo, da se oglašajo razni kramarji, prodajalci najrazličnejšega blaga, prosilci, berači in podobni. Njihova vsiljivost je včasih tako nemogoča, da jih prizadeti ima že v hiši, še preden je utegnil razumeti kaj v resnici želijo in ponujajo. V takih primerih je dana prizadetim možnost, da se protivijo vstopu in nepovabljenega obiskovalca odstranijo iz stanovanja; če se ta ne bo takoj umaknil iz zasebnega prostora (če bo oporekal, moledoval, prigovarjal itd.) bo podvržen kazni po členu 612 KZ. Res je včasih med besedo in dejanjem le razlika, posebno če se nahaja doma sama gospodinja, ki se utegne tudi bati obiskovalca. Mislim pa. da je odločen nastop s primernimi besedami in opozorilom na kazenske posledice jasen in odločilen opomin za vsiljivca, taki ljudje namreč vedo, da morajo odnehati, če naletijo na odločne stanovalce. Prekršek po členu 612 KZ velja za vsakogar, ki nima upravičenega vsto- pa v stanovanje, četudi bi to bil sorodnik, znanec ah sosed. Pred časom je sodišče obsodilo zaradi vdora v tuje stanovanje nekoga, ki se je poročil in šel iz hiše ter se je čez čas vrnil, da bi prevzel še nekaj svojega blaga. Ker mu ga oče ni hotel dati, češ da nima več kaj iskati doma (starši so se bili protivili poroki in se s sinom sprli), je prišlo do hudega prerekanja tako, da so posegli orožniki, katere so poklicali sosedje, ki so se zbali česa hujšega zaradi silovitosti prepira in vztrajanja sina, da ne gre od hiše, dokler mu ne pustijo vzeti, kar je njegovega. Orožniki so prišli pravočasno in k sreči preprečili, da bi sin uresniči) grožnjo, da s silo odnese, kar je prišel iskat; če bi se bilo namreč to zgodilo, bi prizadeti moral odgovarjati tudi za prekršek samovoljnosti (esercizio arbitrario delle proprie ragioni), predviden v členih 392 in 393 KZ in kaznovan z zaporom do enega leta. Vseskozi velja načelo, da ne sme nihče v tuje stanovanje, niti lastnik stanovanja, če ga je dal v najem, kot tudi ne bivši stanovalci ali družinski člani, ki so se izselili iz hiše; pri tem ni nobene izjeme: če bi se kazala potreba, da ima kdo potrebo ali pravico, da iz kakega razloga mora v tuje zasebne prostore, bo moral dobiti ustrezno sodnjisko dovoljenje. Drugače je seveda pri policijskih preiskavah, kjer ima sodna oblast možnost, da v skladu z zakonskimi predpisi izda primerne odredb«. vod nakazati minimalno družinsko pokojnino (48.550 lir za podrejene delavce in 39.300 lir za avtonomne delavce), če vdova ne uživa svoje lastne neposredne pokojnine. V vašem primeru pa imate lastno pokojnino in zato vam niso povečali družinske pokojnine na minimalni znesek, Da bi razjasnili ta problem tudi našim bralcem, si bomo ogledali zavarovalne pogoje, uživalce in odstotke družinske pokojnine. Posredna pokojnina pritiče tako svojcem že upokojenega delavca, kot tudi svojcem zavarovanca, ki sicer ni bil še upokojen, vendar je ob smrti zadoščal zavarovalnim pogojem za dosego invalidske ali starostne pokojnine. Kategorije uživalcev pokojnine pa so: 1. vdova ali vdovec-invalid, če ni prišlo med zakoncema do legalne ločitve; 2. zakoniti otroci do 18. leta starosti ali pa brez starostne meje, če so nesposobni za delo in v breme ob smrti zavarovanca. študentje, ki nimajo svojih dohodkov, imajo pravico do sorazmernega dela družinske pokojnine največ od 21. oziroma 26. leta starosti. 3. kolikor manjkajo ali nimajo pravice zakonec in otroci, pokojnina pripada staršem, če nimajo svoje pokojnine in so bili v breme pokojnega zavarovanca; 4. če manjkajo prve tri kategorije, pokojnina pritiče neporočenim bratom in sestram, vendar pod pogojem, da so bili ob smrti zavarovanca trajno nesposobni za delo in v njegovo breme. V navedenih primerih pritiče svojcem določen odstotek že likvidirane pokojnine ,ali pa odstotek pokojnine, ki bi pritikala pokojnemu zavarovancu. Odstotki so sledeči: a) zakoncu pritiče 60 odst.; b) če manjka zakonec, dobi edini otrok 60 odst.; c) vsak otrok, ki prejme družinsko pokojnino skupno s preživelim zakoncem, ima pravico do 20 odst.; c) vsak otrok prejme 40 odst. če ni živ nobeden od staršev; d) vsak brat, sestra in starši prejmejo 15 odst. Vendar skupni znesek vseh teh sorazmernih delov družinske pokojnine ne more presegati pokojnine, ki jo je prejemal u-pokojenec. če je skupni znesek višji, je treba sorazmerno znižati vse kvote razen zakončevega zneska. Da se povrnemo h konkretnemu primeru, izhaja na podlagi teh ugotovitev, da vaša hči nikakor ne more prejeti sorazmernega dela družinske pokojnine po pokojnem očetu. PRISPEVEK KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE ZA UMETNO DOJENJE Zavarovanci pri avtonomnem upravljanju neposrednih obdelovalcev imajo, poleg splošne in specifične zdravstvene oskrbe, zdravljenja v bolnišnici in posredne zdravilske oskrbe, pravico tudi do nekaterih posebnih podpor oziroma povrnitve stroškov, za katere lahko naslovijo prošnjo na pokrajinsko kmečko bolniško blagajno. Ena izmed takšnih podpor zadeva umetno dojenje. Kmečke družine lah. ko vprašajo prispevek za nabavo u-metnega mleka, ki služi za prehrano dojenčkov. Pri tem ne pridejo v poštev kravje mleko, žitna moka in razni preparati na osnovi mesa in rastlin. Predvideni sta dve vrsti prispevkov: a) Višina prispevka znaša 30.000 tir «una tantum», ko je umetno dojenje neobhodno nujno zaradi klinične potrebe matere ali otroka, vendar samo v prvih treh mesecih dojenčkovega življenja; b) če je umetno dojenje potrebno med četrtim in šestim mesecem, pa nakaže kmečka bolniška blagajna prispevek 20.000 lir «una tantum». Prošnjo za omenjeni prispevek mora vložiti gospodar kmečkega posestva ali pa mati-neposredna obde-lovalka, v roku 30 dni po dokončanem dojenju. Prošnji je treba priložiti tudi sanitarno potrdilo o klinični potrebi umetnega dojenja in odrezek o zadevnih stroških, ki jih je prosilec že sam poravnal. v resnici pomenijo toliko, da se izpostavite nevarnostim, kot so: Rak na pljučih Kajenje cigaret je navada, ki ni stara več kot 60 let. Rak je bil v tistem času redka bolezen. Danes pa je to eden izmed najpogostejših vzrokov smrti za rakom, ki zavzema malone obseg epidemije. Nevarnost smrti za rakom na pljučih je desekrat večja pri moškem, ki pokadi na dan srednjo dozo cigaret, kakor pri nekadilcu. Največji strah Pričujoči sestavek smo povzel po mesečniku za poljudno zdrav stvo «Priroda, človek in zdrav je», št. 1/2 1975, ki izhaja Ljubljani s sofinanciranjem Izo braževalne skupnosti Slovenije Letna naročnina je 24 dinarjev uprava mesečnika pa je pri Dr žavni založbi Slovenije, Ljubija na, Mestni trg št. 26. Revija-mesečnik prinaša zelo zanimive in poljudno pisane sestavke s področja zdravstva in je lahko zato v mnogih primerih tudi dobrodošel priročnik, predvsem pa je njen pomen v tem, da na razumljiv način seznanja bralce z raznimi boleznimi in s preventivnimi ukrepi proti njim, jih opozarja na za človeškemu zdravju škodljive posledice, kot je ravno primer pričujočega članka o škodljivih posledicah kajenja. zbuja podatek, da je ozdravljenje zelo redko. 90 odst. ljudi, obolelih za rakom na pljučih, umre v 5 letih, število tistih, ki prežive prvo leto bolezni, pa znaša samo 25 odst. Emfizem in kronični bronhitis Pljučne bolezni, ki onesposabljajo ljudi, tudi težko razlikujemo zaradi podobnih simptomov: izgubljanje sape, kronični kašelj in nagnjenje k naglemu utrujanju. Pogostnost emfizema in kroničnega bronhitisa je več ko dvakrat tolikšna med moškimi kadilci kakor med nekadilci, toda trikrat večja med ženskami kadilkami kakor med tistimi, ki niso nikoli kadile. Kdorkoli izloča povečane količine sluzi ali trpi zavoljo pomanjkanja sape, pa še nadalje kadi cigarete, le še poslabša kronično prsne bolezni. Koronarna srčna bolezen Stopnja umrljivosti za koronarno srčno boleznijo je veliko višja pri kadilcih kakor pri nekadilcih. Pri tistih, ki pokade na dan po 2 zavojčka cigaret, je stopnja umrljivosti za 200 odst. višja. Kaj lahko storite, da zmanjšate vdihavanje cigaretnega dima? Tule navajamo 5 učinkovitih načinov: 1. Eden od načinov, da zmanjšate vdihavanje škodljivih sestavin kajenja, je v tem, da se odločite za cigareto z MANJ KATRANA IN NIKOTINA. Dajte se poučiti o količini katrana in nikotina v Vaši cigareti. Spremljajte najnovejša poročila o odstotku katrana in nikotina pri vseh boljših vrstah cigaret. Posvečajte pozornost dejstvu, da je razlika med posameznimi cigaretami dostikrat 2 proti I in celo tudi več 2. Ne glede na to, katero cigareto kadite, vdihavate katran m nikotin v zadnjih nekaj dimih Dim iz prve polovice cigare.e prenaša samo o-krog 40 odst. njihove skupne količine, zato pa v drugi polovici vsebuje 60 odst. teh škodljivih snovi. Zato nikar nikoli ne kadite cigarete prav do kraja. To dejstvo Vas prav tako opozarja na dodatno nevarnost, ki jo imajo v sebi «daljše» cigarete. «Dodatni dimi» teh cigaret so dejansko «dodatna nevarnost» za Vas. 3. Tudi če ne morete opustiti kajenji. pa poskušajte, da zmanjšate število dimov, ki jih vdihavate pri vsaki cigareti. 4. Zmanjšajte vdihavanje dima. To je lažje reči kakor storiti. Morda! Ali se spomnite, da je tisto, kar pride v Vaša pljuča, dim ih da jim ta prizadene največ škode. Stopnja umrljivosti se pri kadilcih cigaret veča s stopnjo vdihavanja. Potrudite se. da bi zmanjšali globino pri vdihavanju dima kakor tudi število vdihanih dimov. 5. Pokadite vsak dan manjše število cigaret. Naj navedemo nekaj misli, ki Vam utegnejo pomagati: Izberite si dnevni čas, ko sami pri sebi odločite, da ne boste kadili, To je lahko pred zajtrkom ali ko se peljete na delo ah po določeni uri vsak večer. Vedno je lažje odložiti cigareto, če veste, da jo boste vendarle pokadili pozneje če pokadite morda zavojček cigaret na dan. poskušajte naslednji zavojček kupiti vsak dan uro kasneje. Nemara Vam pomaga če nosite cigarete v tistem žepu, v katerem jih ponavadi nimate, če ste pri delu, jih imejte v predalu svoje delovne mize ali na kakem drugem mestu, ki je zaklenjeno — dejansko jih je dobro imeti na kraju, od koder jih ne morete z mehaničnim gibom roke vzeti.. Vprašajte se: «ali si prav res želim to cigareto?» še preden si jo prižgale. Presenetilo Vas bo, koliko cigaret dostikrat pokadite, tudi če si jih dejansko niti ne želite. ZANIMIVO PREDAVANJE V NEMŠKEM KULTURNEM INŠTITUTU Kako deluje zavarovalni sistem v Zapadni Nemčiji Glavne točke zavarovalnega sistema, ki ima že skoraj 100-Ietno tradicijo V preteklem tednu je bilo v dvorani Nemškega inštituta zanimivo predavanje dr. Fritza Rauschenbačha, generalnega ravnatelja zveznega zavoda za socialno zavarovanje uradniške kategorije v Zvezni republiki Nemčiji. Prisostvovali so najvidnejši predstavniki in izvedenci naše pokrajine na področju socialnega skrbstva. Predavateljeva izvajanja so orisala panoramo zahodnonemškega zavarovalnega sistema, ki ima, kot je poudaril govornik, že skoraj stoletno tradicijo. Značilnosti zavarovalnega sistema Zvezne republike Nemčije bi lahko zgostili v naslednjih točkah: 1. Zavarovalna področja so v bistvu taka, kakršna so predvidena v Italiji (bolezen, nezgode na delu, brezposelnost, pokojnine). 2. Starost za upokojitev je 65 let pri moških in 60 let pri ženskah. V nekaterih primerih (brezposelnost, invalidnost) se starost lahko skrajša za največ 5 let. Po mnenju predavatelja so starostne meje za upokojitev V Italiji prenizke in to zaradi težav pri finansiranju ustreznih pokojninskih skladov. 3. Odškodnine znašajo na splošno 80 odst. plače, pri pokojninah pa se u-pošteva tudi celotna življenjska dejavnost upokojenega in sorazmernost prispevanja v pokojninski sklad. 4. Višina prispevkov znaša n.pr. 10 odst. pri bolezenskemu zavarovanju in 18 odst. pri pokojninskem. Velja načelo, da se breme prispevkov deli v enaki meri med delojemalcem in delodajalcem. 5. Znatna sredstva vlagajo v kvalifikacijo ali prekvalifikacijo delovnih invalidov za ponovno vključitev delavca v proizvodni proces. Na ta način zmanjšujejo bremena, ki so povezana z invalidnostjo, zmanjšanjem delovne zmogljivosti itd. 7. Zavarovalne ustanove so precej razvejane predvsem zaradi svojega zgodovinskega razvoja. Obstaja vsekakor tendenca po poenotenju, čeprav nasplošno ustanove dobro delujejo. 8. Socialno zavarovanje za avtonomne delavce (poljedelce, obrtnike, trgovce itd.) ni obvezno. Tem kategorijam pa je dana možnost prosto- voljnega zavarovanja s približno enakimi pravicami in obveznostmi, ki so predvidene za obvezne zavarovance. 9. Država prispeva le v izjemnih primerih s podporami za kritje primanjkljajev in se omejuje le na izdajanje okvirnih področnih določil. 10. Odškodnine in pokojnine se prilagajajo življenjskim razmeram na podlagi gibanja ali nihanja poprečja prejemkov. 11. Morda najznačilnejša stran socialnega zavarovanja v zapadni Nemčiji je samouprava posameznih zavarovalnih ustanov S periodičnimi volitvami se obnavljajo upravni in vodilni organi posameznih ustanov na osnovi kandidatnih ust, ki jih predlagajo sindikalne in stanovske organizacije delodajalcev in delojemalcev. Omenimo naj, da razpolaga Nemški inštitut v Trstu z morda najudobnej-šo konferenčno dvorano, kjer deluje zares brezhibno hkratno prevajanje (z brezžičnim prenosom) ki bi ga lahko koristno posnemale naše krajevne ustanove z narodnostno mešano sestavo. ». o. SPORT SPORT SPORT M ZENSKEM SMUKU ZA SVETOVNI POKAL KOŠARKA TEDENSKI PREGLED NAŠIH EKIP »VICA OSVOJILA gor pre(| odločilno tekmo OBE PRVI MESTI Zmagala je Nadigova - Proll-Moserjeva šele tretja JACKSON HOLE, 11. — Včeraj so se v Jackson Holu na smučarskem tekmovanju za SP v slalomu med moškimi izkazali Italijani, danes pa v smuku med ženskami Švicarke (čeprav te nekoliko manj od «azzurrov»). Zasedle so namreč prvo in drugo mesto in so tako zadale hud udarec predvsem avstrijski reprezentanci, ki je bila že včeraj veliki poraženec moškega slaloma. V današnjem ženskem smuku so Avstrijke osvojile sicer štiri mesta v prvi deseterici, toda sam vrh lestvice jim je ušel in slovita Anne-marie Proll-Moserjeva se je morala zadovoljiti z zanjo skromno bronasto kolajno, čeprav je prav smuk njena glavna «specialiteta». Lestvica današnjega ženskega smuka je namreč taka: Marie T. Nadig (Švi.) 1’43”27 B. Zurbriggen (švi.) 1’44”49 A. Proll-Moser (Av.) 1’45”63 I. Epple (ZRN) 1’45”81 I. Lukasser (Av.) 1’46”26 6. W. Drexel (Av.) 1'46"32 7. B. Schroll (Av.) 1’46”37 8. C. Nelson (ZDA) 1'46”47 9. K. Kreiner (Kan.) 1'46”83 K*. G. Blackburn (ZDA) 1'47”36 11. N. Spiess (Av.) 1’47”36 12. B. Clifford (Kan.) 1’47”47 13. M. Kaserer (Av.) 1’47”55 14. H. Wenzel (Liecht.) 1’47”72 15. M. Epple (ZDA) 1'48”51 16. E. Pròli (Av.) 1’48”51 17. D. Debernard (Fr.) 1’48”S2 18. F. Serrat (Fr.) 1’48”72 19. K. Mumford (ZDA) l’48”9l 20. L. Kreiner (Kan.) 1’49”09 Lestvica za svetovni pokal: 1. A. Proll-Moser (Av.) 2. H. Wenzel (Liech.) 3. R. Mittermaier (ZRN) 4. B. Zurbriggen (Švi.) 5. M. T. Nadig (Švi.) Abril»). V slačilnicah pa sta se nogometaša ponovno pretepla in mladega Yaneza so morali nujno odpeljati v bolnišnico, kjer pa je umrl. Mieresa so obtožili umora in sedaj sedi v ječi. * * * RIO DE JANEIRO, 11. — Brazilska selekcija države Goias je v prijateljski tekmi ob odprtju novega stadiona, pred 77 tisoč gledalci, premagala portugalsko reprezentanco z 2:1. Tekmi sta prisostvovala tudi slavni Pelò ter predsednik FIFA Joao Ha-velange. * * * BUENOS AIRES, 11. — V tem mestu je umrl Sabino Coletta (63 let), ki je bil v letih 1930-40 steber argentinske reprezentance in prvoligaša In-dependiente. Poletovi dečki navdušili V nedeljo Libertas-Bor za osvojitev prvega mesta v finalnem turnirju Finale promocijskega prvenstva Borovci so v nedeljo dosegli trinajsto zaporedno zmago v promocijskem prvenstvu, peto zaporedno v finalu tega turnirja. Bor je v Tržiču premagal ekipo POM; Li-bertas iz Trsta, najnevarnejši Borov konkurent, pa je odpravil Italo v gosteh. Katera od teh dveh ekip bo stopila v finalni del za napredovanje v D ligo? Odločalo bo nedeljsko srečanje med tema ekipama. V prvem srečanju v Dolini so borovci premagali že svoje tradicionalne nasprotnike z 69:66, trenutno so sami na vrhu lestvice z desetimi točkami, Libertas jih ima osem. 283 168 162 151 142 r OGOMET * ____ MONTEVIDEO, 11. — Spet v ospredju črna kronika v brazilskem no-'on-etu. Med prijateljsko tekmo v Montevideu med ekipama «El Cometa» in «3 de Abril» je sodnik zaradi pretepa izključil srednjega napadalca Yaneza (19 let, član «El Cometa») in Branilca Mieresa (30 let, član «3 de mili limili tiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiviiiiiiiiiiilliiiiiitiiuiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREVI OB 21. URI V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALAČI Lloyd A. -Snaidero Mc Daniels izključen Snaiderov Američan ne bo nastopal kar v štirih kolih že drevi se bo za Lloyd Adriatico začel najtežji del letošnje košarkarske sezone. Tržaški košarkarji se bodo namreč potegovali za obstanek v ligi. Po nedeljskem uspehu v Genovi, kjer je Lloyd za točko razlike premagal ekipo Ausonia, bodo danes Tržačani igrali izredno težko tekmo proti Snaideru iz Vidma. Lloyd Adriatico bo namreč nastopal v B skupini (za rešitev) s temi ekipami: Snaidero Videm, Pinti Inox Rim, Duco Mestre, Prandoni Bergamo, IBP; Rim, Rondine Brescia in Alco Bologna. Velika favorita za napredovanje v prvo ligo (A-l) sta bila Alco in Snaidero. Alco je še vedno glavni favorit, Snaidero pa le delno, kajti za štiri kola ne bo nastopal McDaniels, ker je v zadnjem kolu med tekmo Sapori — Snaidero vrgel sodniku žo- Na prazniku žena, ki sta ga na stadionu «1. maj» v Trstu organizirali ob 8. marcu PD S. Škamperle in ŠZ Bor, so nastopili tudi mladi telovadci, ki so pod vodstvom profesorja Drasiča prikazali serijo preskokov go in je bil tako izključen. Snaidero bo torej drevi proti Lloy-du nastopil brez svojega najboljšega Danielsa. Velika izguba za videmsko moštvo, vseeno pa mislimo, da so ostali košarkarji Snaidera le toliko izkušeni, da bodo kljub temu strli odpor Lloyda Adriatica. Tekma Lloyd Adriatico — Snaidero bo drevi, v tržaški športni palači, s pričetkom ob 21. uri. Ostali pari B skupine: Pintinox — Duco, Prandoni — IBP Rim, Rondine — Alco. Današnji pari A skupine: Brili — Moretti, Canon — Ausonia, FAG — Brindisi, Maxmobili — Brina. * * * V prvenstvu za državni naslov bodo drevi, ob 21. uri igrali naslednji pari: Jolly Fori! — Forst Cantù, Mo-bilquattro Milan — Sapori Siena, Sa-clà Turin — Ignis Varese, Sinudyne Bologna — Innocenti Milan. NOVI SAD, 11. — Na jugoslovanskem državnem šahovskem prvenstvu v Novem Sadu je zmagal Velimiro vič. HOKEJ NA LEDU TOKIO, 11. — V Sapporu bo od 14. do 23. t. m. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za skupino B. V tej skupini bodo igrale reprezentance Italije, Jugoslavije, obeh Nem-čij, Romunije, Japonske, Nizozemske in Švice. Medtem ko se bo Italija borila za obstanek v tej skupini, se bo Jugoslavija potegovala za 4. ali 5. mesto. NOGOMET ; VČERAJ PRI DOMJU Zois premagal ekipo Prešerna Včeraj popoldne je bila pri Dom-ju tradicionalna nogometna tekma med slovenskima višjima srednjima šolama Zois in Prešeren. Zmagal je Zois s 4:2 (1:1). Gole za zmagovalce so dosegli Klun, Husu, Guštin in Grmek, za Prešerna pa Ferluga in Husu. Tekma je bila zanimiva predvsem v drugem polčasu, ko je prišlo do vrste razburljivih akcij. Vseeno pa je bil Zois boljši in je znal izkoristiti vrsto priložnosti. Tekmo so o-digrali pri Domju, potem ko se niso mogli poslužiti razmočenega nogometnega igrišča v Dolini. OBVESTILO ŠK Kras priredi v soboto, 15. t.m. ob priliki odbojkarske tekme SAI Belluno — Kras izlet v Belluno. Vpisovanje pri Dorici Kre-ševič, tel. 229-120. Vabljeni. V primeru da bi «plavi» v nedeljo izgubili proti Libertasu, potem bodo za končno prvo mesto odigrali še tretje odločilno srečanje. Bor bo torej moral v tem tednu dati vse od sebe, da se primerno pripravi za to edinstveno srečanje, ki bi lahko že v nedeljo odločalo o usodi Borove peterke. Izida 5. kola POM Tržič — Bor 70:76 Itala — Libertas Ts 78:94 LESTVICA Bor 5 5 0 381:318 10 Libertas Ts 5 4 1 396:311 8 Itala Gradišče 5 1 4 310:384 2 POM Tržič 5 0 5 267:345 0 Prihodnje kolo (16.3.) Libertas Ts — Bor (17.15. telovadnica Ul. della Valle), POM Tržič — Itala Gradišče. BOROVI STRELCI Klobas 372, Sosič 278, Ambrožič 228, Fabjan 163, Sirk 118, Barazzut-ti 89, Kraus 78, Kralj 45, Guštin 28, Koren 21, Vatovec 13, Pertoč 6, Francia 2. KADETI C skupina Medtem ko je Polet počival, so Kon-tovelci igrali proti močnemu Interju 1904. V prvem polčasu so nasprotniku nudili dober odpor, nato pa visok poraz, že to nedeljo pa bo na Kontovelu derbi med Kontovelom in Poletom. IZID 3. KOLA Inter 1904 — Kontovel 81:36 LESTVICA Servolana, Italsider 4; Inter 1904 2; Polet in Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (16. 3.) Kontovel — Polet (ob 11.00 na Kontovelu), Italsider — Inter 1904. Počitek: Servolana. NAJBOUŠI STRELCI POLET: Tavčar 11, Sosič 8, Kalin 7, Ferluga 6. KONTOVEL: Luksa 52, Nabergoj 33, Ukmar in Košuta 29, Ivo Starc 19, Bukavec 4. D skupina Odlični košarkar ekipe SABA Parigi (35 točk) je pokopal Borove upe za prestižno zmago. S to zmago je SABA skupno z Lloydom na vrhu lestvice. IZID 3. KOLA SABA - Bor 74:57 LESTVICA SABA in Lloyd Adriatico 4; Bor 2; Don Bosco in Juventus 0. PRIHODNJE KOLO (16.3.) Bor — Lloyd Adriatico (15.3, ob 18.00, telovadnica Caravaggio), Juventus — Don Bosco. Počitek: SABA. NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Ražem 36, Žerjal 30, Paro-vel 24, Aleksander Mazzucca 16, Renato Furlan in Slega 9, Volk 4, Race 2. DEČKI C skupina Neugodno kolo za naši peterki. Kontovel je v soboto odigral zaostalo tekmo proti Ferroviariu in visoko izgubil. Pri tem pa moramo omeniti, da ni nastopil Klavdij Starc, gonilna sila tega moštva, ker je bil zaposlen z naraščajniki. V nedeljo pa so Kontovelci zmagali z 2:0 brez borbe, ker se Libertas ni predstavil na igrišču. Še en neuspeh Bora A, ki je v nedeljo visoko klonil v Ferroviariu. Izidi 3. kola: Ferroviario — Bor 67:30 Kontovel — Libertas 2:0 b.b. Zaostala tekma: Ferroviario — Kontovel 82:14 LESTVICA Lloyd Adriatico, Bor in Kontove! 6, Ferroviario in Servolana 4, Libertas Trst in CSI Milje 0. Prihodnje kolo (16.3.) Kontovel — Servolana (9.30 na Kontovelu), Lloyd Adriatico — Libertas Trst, Ferroviario — CSI Milje. Počitek Bor A. Najboljši strelci Bor A: Dovgan 62, F. Mazzucca 58, Mesesnel 52, Slobec 46. Gombač 39, Gruden 27, Canciani 21, Pegan 19, Koren 18. Kontovel: Klavdij Starc 103. Bu- kavec 34, Ban 26, Prašelj 12, Šferca 6, Majevski 5, Cupin 3. D skupina Za razveseljiv izid je v tem kolu poskrbel Polet, ki je povsem nepričakovano doma premagal Inter 1904. Bila je to zaslužena in zanesljiva zmaga naših košarkarjev, ki so potrdili trenutno dobro formo, ob odlični igri Valterja Sosiča. Lep napredek so pokazali tudi košarkarji Bora B, ki so nudili Ju-ventusu močan odpor. Izgubili so predvsem zaradi neizkušenosti in zaradi nekaterih naivnih napak. IZIDA 4. KOLA Polet - Inter 1904 45:28 Juventus - Bor B 63:30 LESTVICA Ricreatori 10, Don Bosco 6, Flaminio in Juventus 4, Inter 1904 in Polet 2, Bor B nič točk. PRIHODNJE KOLO (16. 3.) Bor B - Polet (15. 3. ob 19.30 v Ul. Caravaggio), Inter 1904 - Flaminio, Ricreatori - Don Bosco. NAJBOLJŠI STRELCI Bor B: Jančar 24, Kerpan 21. Zu-balič in Raseni 6, Olenik 5, Brana 4, Simčič 2. Poletove točke bomo objavili v naslednjem komentarju. FINALE NARAŠČAJNIKOV Po visoki zmagi nad Kontovelom se je Lloyd Adriatico že skoraj matematično uvrstil v nadaljnji del deželnega prvenstva. Kljub porazu pa so Kontovelci na tem srečanju s prikazano igro povsem zadovoljili, a Lloyd je imel več menjav na razpolago in je tako zasluženo zmagal. IZID 2. KOLA Lloyd Adriatico - Kontovel 87:67 LESTVICA Lloyd Adriatico 4, Kontovel in Radici Arte Gorica 2, Alba Krmin nič točk. PRIHODNJE KOLO (16. 3.) Alba Krmin - Kontovel (ob 11. uri v Krminu), Lloyd Adriatico -Radici Arte Gorica. NAJBOLJŠI STRELCI Kontovel: Klavdij Starc 50, Ban 25, Ivo Starc 24, Perini 19, Čuk 10. edko Z. amaterska nogometna liga: Zarja je v nedeljo srečanje s S. Anno zgubila iiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiliiilliiliiiiiiiiltiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilllllimiiililllllliiimiiiilillliliiiiiliiriiiifiiiniiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiilM11» SMUČANJE NA DIJAŠKEM PRVENSTVU P. MAGNANI (PREŠEREN) NA DOBREM 6. MESTU Tekmovalni pogoji letos niso bili najboljši V preteklih dneh smo končno prejeli uradne rezultate medšolske-ga smučarskega prvenstva dijakov iz tržaške pokrajine, ki je bilo pred časom na Piancavallu. Slovenski dijaki so se letos odrezali na tem prvenstvu še kar dobro, saj se jih je nekaj uvrstilo med prvih deset. Skupno se je tekmovanja udeležilo (iz vseh tržaških višjih srednjih šol) 111 dijakov in dijakov, ki so bili razdeljeni na moško in žensko mladinsko in naraščajniško kategorijo. Večina je nastopila v veleslalomu, nekaj pa je bilo tudi tekačev. Vreme je bilo med tekmovanjem sicer lepo, proga pa precej slaba, saj je bila le malo zasnežena ter večinoma poledenela ali pa vsaj zelo trda. Ponekod je iz snega celo KOLESARSTVO PARIZ - NICA Maertens najhitrejši v sprintu BEAUNE, 11. - V drugi etapi kolesarske dirke od Pariza do Nice, ki se je tudi zaključila v skupnem sprintu, je zmagal Belgijec Maertens pred Karstensom in Dan-guillaumom. Današnja etapa je merila 104,5 km in je potekala od Guercheja do Beauna. Na skupni lestvici vodi Francoz Cyrille Guimard z enakim časom kot Maertens. Tretji je E. Merckx s štirimi sekundami zaostanka. Med italijanskimi predstavniki je bil danes najboljši Franco Bitossi OD TIRENSKEGA DO JADRANSKEGA MORJA Danes start SANTA MARINELLA, 11. — Jutri se bo pričela deseta kolesarska etapna dirka od Tiranskega do Jadranskega morja, ki je na sporedu teden dni pred klasično enodnevno kolesarsko dirko Milan — Sanremo. Na tej dirki nastopajo skoraj vsi tisti znani kolesarji, ki ne tekmujejo na dirki od Pariza do Nice in si nabirajo zadnje potrebne kilometre pred nastopom na veliki, nekdaj otvoritveni dirki od Milana do Ligurije. Med favoriti letošnje «Dirke dveh morij» je zopet Roger de Vlaeminck, ki je zmagal v zadnjih treh letih, vendar pa bo imel letos za nasprotnika Francesca Maserja, ki prihaja v dobro formo ter Španca Fuenteja. Vendar pa je večina kolesarjev prepričana, da se bo dirka odločila na četrtkovih nevarnih vzponih. KOŠARKA Prvenstvo višjih srednjih šol Zois - Da Vinci za prvo mesto Jutri bo v novi športni palači v Trstu finale košarkarskega prvenstva tržaških višjih srednjih šol. Prvič v zgodovini naše šolske aktivnosti bo v finalu za prvo mesto nastopila slovenska šola, to je Žiga Zois, ki je v polfinalnem srečanju premagala Volto s 55:50. Zanimanje za jutrišnjo tekmo je seveda veliko. Že v polfinalnih tekmah je bilo v športni palači izredno veliko število gledalcev, ki so branili barve svojih šol. Žal, pa je bilo na polfinalni tekmi le malo slovenskih navijačev tudi zato, ker je bilo rečeno, da je gledalcem vstop prepovedan. Za jutrišnjo odločilno tekmo Zois — Da Vinci pa smo prepričani, da ne bo manjkalo naših navijačev, da bi tako pomagali svojim košarkarjem, da zapustijo najboljši vtis. Tekma se bo začela ob 16. uri: ob 14.30 pa bo srečanje za 3. in 4. mesto med šolama Oberdan — Volta. Zois bo verjetno nastopil z naslednjo postavo: Klobas, Ražem, Guštin, Vatovec, Sosič, Luksa, Taučer, Škabar. žal, pa bo naša šola igrala brez dveh svojih boljših košarkarjev, in sicer brez Sergija Sancina in Edija Košute (oba zaradi poškodb). ROKOMET -, Banjaluški Borac se je uvrstil v finale tekmovanja za pokal evropskih prvakov, čeprav je povratno tekmo z romunsko ekipo Steaua zgubil z 11:13. Napredovanje si je namreč zagotovil z zmago v prvi tekmi. štrlelo kamenje. V posameznih kategorijah navajamo zmagovalce in uvrstitve naših dijakov (ti so nastopili samo v veleslalomu) : MLADINCI Barzan Maurizio (Da V.) 1’02”4 Kuret Igor (Prešeren) 1’15”7 Lisjak Henrik (Prešeren) 1’16”0 1’19”2 1’30”0 1. 15. 16. 18. Rebula Darij (Zois) 21. Gustinčič Jurij (Zois) Vatovec Savino (Preš.) 1’56”5 NARAŠAJNIKI L Prennissi Zeff (Galilei) 1’06”1 7. Udovič Andrej (Preš.) 1’16”5 5. Mazzucca Aleks (Preš.) 1’19”8 16. Corbatto Aleks. (Slom.) 1’38”2 18. Pegan Štefan (Zois) 1’57”9 MLADINKE L Parovel Maria (Dante) 1’12”5 6. Magnani Patrizia (Preš.) 1T6”1 16. Merku Jasna (Prešeren) 2’19”4 NARAŠČAJNICE 1. Kratter Nicoletta (Petr.) 1’12”5 EKIPNA LESTVICA Mladinci 1. Da Vinci 2’05”1 0. Prešeren 2’31”7 8. Zois 2’57”2 Naraščajniki 1. Da Vinci 2'13”0 3. Prešeren 2’36”3 Mladinke 1. Oberdan 2’26,’5 6. Prešeren 3’25”5 Naraščajnice 1. Petrarca 2'42”4 V tekaških disciplinah so si pri dijakih najboljša mesta razdelili gojenci Volte, pri dekletih pa Ober-dana. ODBOJKA Odbojkarska prvenstva so se nadaljevala v 3. moški ligi ter 1. diviziji v obeh konkurencah. MOŠKA C LIGA (12. KOLO) Lib. Trst — SAI Belluno 3:1 Gasilci Dall’Acqua — Pallavolo Marghera 2:3 Ara Trento — GM Trst 3:2 AGLI Montecchlo — Gasilci Ferroni 0:3 V skupini kjer igra Kras res ni manjkalo presenečenj. Predvsem velja omeniti poraz vodečih dveh še-sterk: Dall’Acqua iz Trevisa (kar pred domačimi gledalci) in SAI iz Belluna v Trstu. 1. MOŠKA DIVIZIJA Torriana — ASFJR 3:1 ACLI Sv. Jakob — Libertas Turjak 3:0 Olympia GO — Il Pozzo ' 3:1 Fiume Veneto — PAV Despar 2:3 1. ŽENSKA DIVIZIJA PAV Despar — Kontovel 3:0 AGI Gorica — Julia 2:3 Bor — Sloga 0:3 Volley Bali — Sokol 1:3 Inter — Tomana 3:0 V MEDŠOLSKEM PRVENSTVU letos manj možnosti za slovenske diiafce Razna tekmovanja tržaških višjih srednjih šol se nadaljujejo. Po končanem prvenstvu dijakinj v odbojki in dijakov v košarki (ki se h° končalo jutri) bodo stopili v športno areno tudi odbojkarji. Prav za to športno panogo vlada med dijaki iz našega mesta največje zanimanje. Pri dijakinjah je bilo Prl' javljenih enajst šol, v moški konkurenci pa sta dva zavoda več. Glede na tako visoko število so bile šole porazdeljene v štiri izločilne skupine. Tudi v tej panogi bodo slovenski dijaki nastopali za licej Franco Prešeren, trgovski tehnični zavod Žiga Zois ter učiteljišče A11' ton Martin Slomšek. V posameznih izločilnih skupinah bodo igrale naslednje šole: SKUPINA A: Prešeren, Pomorska šola. Volta in Galvani. SKUPINA B: Dante, Galilei in Oberdan. SKUPINA C: Petrarca, Slomšek in Carli. SKUPINA D: Da Vinci, D’Aosta in Zois. Polfinalni tekmi bosta 8. aprila. Para bosta določena z žrebom. Finalni srečanji za 3. in 1. mesto bosta na sporedu tri dni kasneje. Vse tekme (razen zadnjih dveh) bodo odigrali na dva dobljena seta. Urnik izločilnih tekem je naslednji: 14. marca 15.00 Prešeren - Navtična šola Dante - Galilei 16.30 Volta - Galvani Petrarca - Slomšek 20. marca 15.00 Navtična šola - Galvani Galilei - Oberdan 16.30 Da Vinca - D’Aosta Slomšek - Carli 21. marca 15.00 Prešeren - Galvani D’Aosta - Zois 16.30 Navtična šola - Volta Dante - Oberdan 25. marca 15.00 Prešeren - Volta Da Vinci - Zois 16.30 Petrarca - Carli Že pred pričetkom tega prvenstva lahko mirne duše rečemo, da naši dijaki ne bodo dosegli takega zmagoslavja kot njihove vrstnice. Naša moška odbojka je že nekaj let v hudi krizi in tako je tudi malo dijakov, ki bolj ali manj aktivno gojijo to panogo. Morda ima (vsaj na papirju) največ možnosti licej Prešeren, toda bil je vključen v prvo izločilno skupino, kjer so še trije nasprotniki in s tem ima precej manj možnosti za vstop v finale. Vse izločilne tekme bodo na tehnični šoli Volta v dveh telovadim cab (po dve tekmi istočasno). K01 je znano pa je dovoljen vstop sa' mo igralcem in profesorjem, ki ^ dijo posamezne ekipe. Za finalni tekmi za sedaj še ni bil določen kraj nastopa. G. Furlanič FRANCI STRLE: PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR Takrat je padla kocka, da bo Viktor postal delavec. Dali so ga v uk k strojniku Blažu Ibitzu. Ta je bil po rodu Nemec in je le za silo tolkel po slovensko. Zmeraj je zamenjaval spole in sam sebi rekel «ona». Ljudje vedo povedati, da je bil hud ženskar in da je rad pregloboko pogledal v kozarec, toda bil je strog, natančen in zelo sposoben mojster. Tako se je Viktor v strojnici na milano-vrški žagi lahko veliko naučil. Bil je sposoben in priden delavec. Imel pa je še eno dobro lastnost: nikoli se ni čutil več vrednega od drugih, čeprav so se oče in bratje povzpeli iz delavcev v upravnike. Kraševci so vedno razumeli delavce, ker so bili prej to tudi oni sami, nobeden pa ni maral lenuhov. Vsi Kraševci so bili dobri ljudje, delovni, varčni in sposobni, če je bilo treba pa tudi strogi. Delomrznežev niso marali. Tak je bil tudi Viktor. V prostem času je izdeloval pasti, ki jih v tistih krajih imenujejo lisice, bolj znane pa so kot skobci ali sto-palke. Ko je za to izvedel višji lovec Maver, se je brž o-brnil na mladega vajenca, ki je v sebi združeval ne samo znanje kovinarja, ampak tudi smisel za lov in lovske naprave. Viktor mu jih je moral izdelati večje število. «Ali so trdne, ali so dovolj močne, da bodo dobro prijele in držale»? je vpraševal Maver. «Brez skrbi...» «Ali si jih preizkusil?» Zviti mož bi bil najbrž rad vedel, če je Viktor lovil tudi že s pastmi, kar bi bil nov primer divjega lova in to še celo na živali z dragocenim krznom. To bi bila poklicnemu lovcu prehuda konkurenca. Vajenec pa ga je le postrani pogledal in se mu nasmehnil. «Danes sem videl smo, ko je delala gnezdo na smreki... » Ta zaviti odgovor je višjemu lovcu Mavru zavezal jezik, da ni več spraševal, temveč samo še premišljeval. Temu fantu pač ne pride do živega. Tako je mož potisnil ob stran svoje poklicne skrbi. Z Milanovega vrha je Viktor pogosto zahajal na žago v Podcerkev. Tam je v pečnici popravljal in izdeloval puške, ki so bile zelo dobre in natančne. Zlasti potem, ko se je strojništva že izučil, je bil na tej žagi več kot drugod. Posebno veliko je «popravljal» črpalko v barakci pri Bi-stercu, kjer se je venomer nekaj kvarilo. A Viktorju so bila ta popravila le izgovor, da je lahko neopazno smuknil od Obrha prek polja v Nadlog, v podcerkavske in nadleš-ke gozdove. Tam je dobil na muho marsikatero košuto ali jelena. Viktor se je požvižgal na lovske čuvaje in njihovo hlapčevanje domači in tuji gospodi. Ljubši so mu bili tovariši iz podcerkavske žage, ki jih je prav tako preganjala lovska žilica. To sta bila Matija in Janko Sterle, Rihtarčkova in France Žnidaršič, Lužarjev, potem pa še Viktor Keržič, Mekuzov iz Nadleska, žandarji so imeli obilo opravka z njimi. Pogosto so iznenada prihajali na žago in delali preiskave. Toda druščine tatinskih lovcev ni bilo mogoče u-kaniti, čeprav je včasih manjkalo le za las. Nekoč so žan- * . Viktor in Francka Kraševec, kakršna sta bila ob poroki darji prišli tako nenadoma, da so Viktorjevi tovariši morali vreči v ogenj pod parni kotel celega jelena. Le tako so lahko zabrisali sledove lovske tatvine in se rešili zapora. Sicer pa so žandarji iskali predvsem puške, a na žagi je bilo to, kakor bi iskal iglo v senu. Viktorju in tovarišem še zdaleč niso bili kos. Ti so puške skrivali tako, da so jih pripeli na strop, izpod katerega so tekli široki pogonski jermeni. Do skrivališča je bilo mogoče le, če je jer' menje mirovalo, tega pa se žandarji niso domislili. Pozneje se je ta druščina divjih lovcev razšla. Matija in Janko Sterle sta morala oditi v Francijo, ker so P0-stali njuni nezakoniti lovski podvigi le preveč znani, France Žnidaršič je odšel v Split, Viktorja Keržiča pa je magnat Karel Kovač pridobil za lovskega čuvaja. Tudi Viktor Kraševec je moral s trebuhom za kruhom. Vplivni položaji njegovih bratov mu niso mogli kaj prida pomagati, kadar je bila prizadeta lovska nečimernost lastnikov tovarn in velikih gozdnih posesti. . Viktor je medtem odrasel v lepega, postavnega mladeniča. Za njim se je z neprikritim hrepenenjem oziram marsikatero dekle, a dobila ga je Francka Pirnat, Joškova iz domače vasi. Poročila sta se v začetku leta 1925. Bija sta čudovit par. Vzela sta se iz čiste ljubezni in med njima je ves čas vladalo popolno sozvočje. v.. Po poroki je šel Viktor Kraševec k vojakom. sluZ1 je v Zaječarju pri mitralješki četi devet mesecev. Tam so ga izurili za mitraljezca. Toda vojaščina ga je spravn» ob zaposlitev v domačem kraju. Moral si jo je iskati dale^ tam v Slavoniji. Našel jo je na žagi v županji. A tam 1 bil le malo časa. Stran je moral zaradi divjega lova. tem je 5. decembra 1925 žena Francka rodila sina Miln*1^' Prekletstvo nemirne lovske krvi mladi zakonski par ni °D' čutil posebno lahko, ljubezni in družinske sreče pa ta 211 nanji- stres ni mogel skaliti. (Nadaljevanje sledi) V KLJUČNI FAII PREISKAVA 0 ROVARJENJU VETROVNICE ODNOSI MED SID IN CIA V OSPREDJU ZASLIŠEVANJA GENERALA MICELIJA Preiskovalci poslali prepis zapisnika vladnemu predsedniku Aldu Moru in zahtevali vrsto pojasnil o državni ter politični tajnosti - V kratkem zaslišan admiral Menke RIM, 11. _ Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o propadlem poskusu državnega udara Junia Valena Borgheseja in o prevratniškem rovarjenju Vetrovnice, so danes v vojaški bolnišnici Celio, kjer je za-Prt, zaslišali bivšega načelnika ob-vescevalne službe Vita Micelija. Ta je obtožen politične konspiracije in podpiranja prevratnikov. Današnje zasliševanje gre uokviriti v dodatno Preiskavo, ki jo je zahtevalo državno Pravdništvo, du se lahko izreče o Micelijevi zahtevi po izpustitvi na začasno svobodo. . Zasliševanje se je začelo dopoldne tu- s®.. zaključilo pod večer. Poleg Micelijevih odvetnikov so se ga udeležili sodniki Galiucci, Fiore, Siot- io. Dall’Orco in Di Nicola. Po govoricah iz rimskih krogov je levji Pelež pri današnjem zasliševanju i-mel prav slednji, ki se je v svojih vprašanjih skliceval tudi na izjave bivših ministrov Restiva in Tanas-sija. Kot je znano Miceli trdi, da je sproti obveščal svoje predstojnike o izsledkih svojih agentov, medtem ko Tonassi in Restivo, ki -sta bila za časa propadlega Borghesejevega udara obrambni oziroma notranji minister, trdita, da so bila poročila obveščevalne službe večkrat pomanjkljiva. V tem pogledu tudi današnje soočenje z Miceli jem ni prineslo velikih novosti in po govoricah iz rimskih sodnih krogov kaže, da je general vztrajal pri svoji «resnici». K vreli kaši prevratniškega rovarjenja Vetrovnice so sodniki prišli šele pod večer, ko se je v vojaški bolnišnici zglasil tudi javni tožilec Claudio Vi-talone. Kaže, da se je pri odgovoru na njegova vprašanja Miceli, kot že v preteklosti, skliceval na voja- ■'"'""iiiiiiiimmnmmHimmHnmmninniuuimuiiummuiimimiuHimmunmmiuiiiiuiiiiiuiiii PRESENETUIVE IZJAVE FAŠISTA FflCNflNUfl h Rima resnica o pokolu na brzovlaku «Italicus» Terorist, ki naj bi bil vpleten v umor Mantakasa, trdi, ^ je dobil mastno plačilo za molk o krvavem atentatu RM, 11. — Namestnik rimskega urzavnega pravdnika dr. Vittorio in^COrs'0 ie v okviru preiskave o l™1*' grškega desničarskega štu-5>ai L Mikisa Mantakasa zaslišal etr??8a grka Georgiosa Samara-clSfar ime je preiskovalcem Pnšepnil Marco Fagnani. Ta je kot J znano v vinjenosti zaupal ob-. družici, da je sodeloval pri m ®ul Matakasa in da se je vrnil levičarske izvenparlamentar-v ? ^razitim namenom, da bi spro-lral nerede in oborožene spopade. aze- da je Samaras med jutra- bil”1 z?s^*evanjem poudaril, da ni tedna-v izgrede prejšnjega nn 04 Preiskovalci so mu verjet-da de so ga odslovili, ne va c1 “k^Pali proti njemu. Preiska-tem p.^daljuje v strogi tajnosti in žad,-* vsai doslej, predvsem na med VrVaniu Fagnanija. Ta naj bi kai aru^m poudaril, da ve Tharsi-j,J 0 pokolu na brzcu «Italicus». nrA le povedal v tej zveži,' hi ska j skozi debele zidove rim-da .. P® palače, kaže pa vsekakbf, so v6 /^stični terorist dodal, da g. dobro plačali za njegov molk. Vrsta m v ^ezi ne gre prezreti nihče ".^ijPČij, ki jih doslej še brz m vzel v poštev. Atentat na z mr,«--*- • icus>> časavno sovpada čarie Z1Cn'rn Prihodom grških desni-nišken l RMi 1° PO razsulu polkov-Ea a^lk^a*;ure zaradi turško-grške-demTpad? "a Cipru. Po obnovitvi k0vnii,raciie 80 se podrepniki pol-nee" ko.v znašli v zagati in nič čud-janske 80 prosili za pomoč itali-let vel ^.erade- katere so sedem in orri- uano Podpirali z denarjem cus,, ■ lcrn- Bomba na brzcu «Itali-istih Ì eksplodirala 4. avgusta. V z d orna ’ glej naključje, je zginil neki lun - na niostišču Lanciano sta» llkls Mantakas, in «4. avgu-gibania t-Pet naključje, je naziv Polkovnih ga ie ustanovil agent šisti v 4 zadolžen za stike s fa-Preurf38 Plevris’ res ]pranJeno je še ugibati, če gre gre za Ha- .gola naključja, ali pa mozaik lsttva’..ki se vključujejo v liji. lv;.frategiie napetosti v Ita-preiskai tV° pa J6 vsekakor, da bo ta v R-a 0 umoru grškega študen-kazalo ™U PriPeliala dlje kot je zločin a Prvi Pog'ed. če je bil načrtnaP ed rimskim sedežem MSI Se umor Pmvokacija, je očitno, da del ie 1™, obrestoval, še več, za-Fagnan,-;Kot bumerang zarotnike, trte ■ "peve .izjave verjetno niso iz sIali krilni' Ce. 50 Preiskovalci po-g*avia 'z Bologne prepis po- «Italicii^.1 ledeva pokol na brzcu to, kar ' Pl’av tako ni gola laž j.-.. le Povedal o nasilnih izpa- ^enVd5ilI,U’ Če preiskovalci že nico» T“ Proveriajo njegovo «res Preiskav w z,aželi vrsto hišnih ’ Katerih rezultat je tajen. Proces zaradi požara v četrti Primavalle n6m sodišč,' Na rimskem porot-Proces rimr a6,-16 danes nadaljeval Clavu ^a0tn .Acbilleju Lollu, Marinu zi in ÀngffL 11U’ Aldu Speran’ v rimski .-U ,kampisu zaradi požara Je blb naCatrrt/. Primavalle. Danes nib prič trrstl zasliševanje obrob-k ugotavliar,!11180 ve.liko pripomogle nem požai,njU .resnice o dramatič-sinova ta in o’ v katerem sta zgorela Stefano ^ kraJevne sekcije MSI V elavn Vlrgilio Mattel. Mi obiskovMce6 -Š1° za uslužbence v Četrti p • javnega prenočišča ^ošvmrr16’w s° gov°- m o tem JkaiOdn04lh z Lampisom Pred požarni ^ počel v dneh ievih. Niha0111 7 stanovanju Matte-veliko poverini zaslišanih ni vedel dejstva ali ■ aj1-' zlasti ne kakšnega zadje krimi n1ICa’ ki bi osvetlil o- - ba Sdmia^jZpadak. Pr0CeS Skoraj stot razstreliva Oplenili priVareseju Jarese. n. _ ♦ožniške Karabinjerji o- reseju so zaplenili skoraj stot razstreliva in aretirali tri osebe. Preiskovalci so snoči zasačili štiri o-sebe, ki so prenašale prav toliko zabojev polni]} razstreliva. Tri so aretirali, eden pa jim je utekel. V zabojih so našli skupno 564 dina-mitnih palic in nad pol kilograma smodnika. Aretirani so: brata Piergiorgio in Antonio Pinna, stara 23 oziroma 19 let, ter 17-letni E. M. Vsi so imeli že nekajkrat opravka s pravico zaradi tatvin in ropov. Poleg razstreliva so orožniki zaplenili vrsto ukradenih dragocenih predmetov, katerih vrednost presega nekaj milijonov lir. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da sta brata Pinna s pajdašema ukradla eksploziv v kamnolomu z namenom, da ga prodata. Preiskovalci niso hoteli v tem pogledu črhniti s časnikarji niti besedice, da ne bi onemogočili lova za pobeglim tatom irk; odkritja*' istovetnosti morebitnih kupcev. Vse kaže namreč, da gre za tatvino po naročilu. ško in politično tajnost. Zaradi tega naj bi preiskovalni sodnik Fiore, ki je zadolžen za preiskavo, odredil, naj pošljejo prepis zapisnika ministrskemu predsédniku Moru, ki lahko edini dovoli Miceliju izčrpne odgovore. Govori se, da se je s tem v zvezi načelnik preiskovalnega urada rimskega sodišča Gallucci sestal s predsednikom vlade že y petek zvečer in zahteval vrsto pojasnil, ki naj bi zadevala odnose med SID in ameriško obveščevalno službo CIA. Mo-rov odgovor ni prišel pravočasno, ker je moral ministrski predsednik na evropski vrh v Dublin. V tem pogledu se je govorilo, da bodo sodniki zaslišali tudi bivšega obrambnega ministra Andreottija, ki je pred časom razrešil Micelija dolžnosti do vojaške tajnosti glede preiskave o Borghesejevem «goipeju», medtem ko si je pridržal pravice, da sproti rešuje vprašanje tajnosti glede preiskave o Vetrovnici. Očitno je, da gre za izredno kočljiva vprašanja, morda najbolj kočljiva, ki jih morajo tako sodniki kot politiki reševati prvič v svoji karieri in razumljivo je zato, da je molk preiskovalcev skorajda neprodiren. Kljub temu pa se je zvedelo, da je med današnjinr zasliševanjem večkrat prišlo tudi do ostrih besednih spopadov med sodniki in Micelije-vimi branilci, ki naj ne bi soglašali z nekaterimi vprašanji in zlasti ne s sestavo zapisnika. Kljub vsemu pa pravijo, da sta bila odvetnika Coppi in Bellavista ob koncu zasliševanja dokaj zadovoljna, saj naj bi se tudi danes izkazalo «kako krhki so indici proti bivšemu načelniku SID». Bolj verjetno pa je. da je Miceli spravil v kašo tudi svoje predstojnike in politične pokrovitelje in da je zato možnost, da bo preiskava prej ali slej nasedla na sipine, večja. Preden bodo odločali o nadaljnjih korakih bodo rimski sodniki v prihodnjih dneh preučili rezultate današnjega zasliševanja. Govori pa se vsekakor, da bo v kratkem moral ha zasliševanje tudi bivši načelnik generalštaba italijanske vojske admiral Kenke, ki je bil upokojen šele pred dobrim mesecem. Zasliševanje visokega častnika, ki je svoj čas vodil tudi obveščevalno službo, naj bi zahtevalo državno pravdništvo. MILAN, 11. — Včeraj je odpotova lo z letališča pri Malpensi vojaško letalo Hercules, ki bo poneslo italijansko alpinistično znanstveno odpravo, ki jo je priredila italijanska planmskft -organizacija CAI; v osrčje himalajskega pogorja. Odprava bo skušala doseči po najtežji poti vrh gore Lhotse, ki meri 8.504 metrov. Včeraj je iz Moskve prispela v Beograd delegacija mestnega komiteja KP SZ. Na sliki: člani delegacije polagajo venec na pokopališču osvoboditeljev jugoslovanskega glavnega mesta •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DVE LETI PO SMRTI POLICISTA V ULICI BELLOTTI V MILANU isovski poslanec Servello zaslišan v okviru preiskave o umoru A. Marina Parlamentarec je s kolegom Francescom Petmniom obtožen udeležbe na nedovoljenem shodu in upiranja javnemu funkcionarju - Molčečnost preiskovalcev MILAN, 11. — Milanski sodnik Vit- | s formalno obtožbo Vittoria Loia in : Loia in Murella v brezupnem posku- mestmkom državnega pravdnika Violoni vodi dodatno preiskavo o umoru agenta Antonia Marina, je danes zaslišal misovskega poslanca in milanskega federala Franca Maria Servel-la. Ta je obtožen protizakonitega združevanja in upiranja javnim funkcionarjem zaradi prevratniških, izpadov izpred dveh let, ki so se zaključili z umorom policijskega agenta v Ulici Belletti. Servello je skupaj s strankarskim tovarišem Petroniom in «smetano» milanskega fašizma 12. aprila 1973 bil na čelu sprevoda, ki je protestiral pred kvesturo zaradi prepovedi zborovanja poslanca Ciccia Franca, voditelja kalabrijskih «boia chi molla», ki imajo skoraj izključno odgovornost za nerede v glavnem mestu Kalabrije. Protestni sprevod se je v kratkem spremenil v fašistično divjanje, ki se je zaključilo z umorom a-genta Antonia Marina. Le-tega je razmesarila ročna bomba, ki so jo vrgli demonstranti. Splošna preiskava se je zaključila pred nedavnim ..........niniiumumrnumnillllllllllliliiKiioniiiiiiiliiiiuiiiiiiiimiiiuHiiiMiiiiiiiiiiiiuMinmiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiniiiiiiniiiiiiiiiHiiniuiiiiA Ženevski avtomobilski salon torio Frascherelli, ki skupaj z na- | Maurizia Murella, ki ju sodnik dolži umora, ter. drugih 30 fašističnih pretepačev, ki so obtoženi vrste manjših kaznivih dejanj od nedovoljenega shoda do upiranja javnim funkcionarjem. Za misovska poslanca, odgovornost katerih pri podpihovanju incidentov je neoporečna, pa je bila potrebna dodatna preiskava, ker je poslanska zbornica dala zadevno dovoljenje šele pred nekaj tedni, skoraj dve leti po smrti nesrečnega agenta. Zasliševanje Servella se je začelo ob 9-30, ko je poslanec stopil v urad preiskovalnega sodnika v spremstvu svojih branilcev, Gastoneja Nencioni-ja in Antonina La Russa, ki sta oba senatorja, izvoljena na listi MSI-DN. Značilno je, da je zaradi izgredov 12. aprila tudi eden od sinov senatorja La Russa, Romano, med obtoženci. Zasliševanje se je zavleklo do 13. ure. Ob odhodu so se časnikarji približali Servellu, vendar ta ni hotel povedati ničesar o soočenju s sodnikom. Na vprašanje, če je bil govor o 'obtožbah. Alessandra DTntina — tanje obtožil vodstvo MSI, da je strumen-taliziralo v svoje namene desničarske izvenparlamentarce in jih nato odvrglo kot obrabljene cape — je misov-ski poslanec poudaril, da to ne spada v preiskavo v teku. Na nasvet svojega branilca pa je s prozornim «žal mi je, ne morem ne potrditi ne demantirati te stvari», odgovoril na vprašanje, če je bil govor o Gian-carlu Rognoniju. Ta je bil pred časom obsojen na dvanajst, let zapora, ker je kot načelnik prevratniške skupine «La Fenice» organiziral spodleteli atentat na brzec Turin—Rim. Rognoni je bil v zelo dobrih odnosih z vodstvom milanske MSI. Značilna je bila v tem pogledu izjava Nica Azzija — ki je imel nalogo vklopiti na brzcu peklenski stroj — da je bil «Servello oče in v zgled nam vsem». Milanskega federala so dolgo časa imeli vsi za enega od voditeljev politike «dvovrstnega suknjiča», izgredi v katerih je bil ubit agent Marino pa so pokazali, da tudi on kot misovski tajnik Almirante o potrebi sleče suknjič in odločno seže po nasilju. Prav tako molčeča kot Servello sta bila tudi sodnika, ki si nista dovolila niti namiga na rezultat današnjega soočenja, saj bosta nadaljevala zasliševanja prihodnji ponedeljek, ko bo prišla vrsta tudi na poslanca Petroma. Vse kar se je zvedelo je bilo le to, da je Servello v odgovor na Franscherellijeve obtožbe povedal svojo «resnico» o dramatičnih izgredih 12. aprila. Dodatna preiskava bi vsekakor lahko onemogočila začetek procesa proti Loiu in Marielliju, ki je predvi- den za 14. april, kajti razumljivo je, da bodo branilci glavnih obtožencev zahtevali, naj tudi poslanca stopita na zatožno klop. Misovsko vodstvo je pred dvema letoma že izdalo Jutri bodo odprli v Ženevi 45. mednarodni avtomobilski salon. Letošnja razstava, kjer nastopa 18 tovarn in izdelovalcev karoserij s popolnoma novimi vzorci, je zelo pomembna spričo krize, ki tare to industrijsko panogo. Na razstavi so zastopane številne italijanske tovarne avtomobilov (Fiat, Alfa Romeo, Alfasud, Lancia, Maserati itd.). Na sliki: avto «renault 30 TS» prvič na razstavi v svetovnem merilu |||||||||I||||I||||||||||||I|||,lnllltlllllll,llllll„,1„„,I|llllllllllllIllllilltllllllllll...... V FRANCIJI IZBRUHNIL ŠKANDAL ZASEBNIH POGREBNIH DRUŽB Cenena krsta: nevarnost eksplozije! Javnost zahteva podržavljenje pogrebne službe PARIZ, 11. — Francozi se sprašujejo, če ne bi bilo umestno «nacionalizirati smrt», se pravi opravljati pogrebne obrede na državne stroške. To vprašanj si ga postavljajo potem, ko je javnost zvedela za škandal zasebnih pogrebnih družb, ki nudijo svoje usluge za strahovito visoke cene v absolutnem režimu monopola. Poslanec golistične stranke 59-letni Leon Eeckhoutte, ki je med podpisniki zakonskega osnutka za prepoved zasebnega monopola pogrebnih družb, je v parlamentu ožigosal z ostrimi besedami sedanje stanje: «To sramotno trgovanje s smrtjo je škandal, ki mu moramo napraviti konec. Tistega dne, ko se bo Francozom posrečilo, da moralizirajo poklic grobarjev, bomo napravili velik korak na' poti kulture Postaje v Luinu pri Va-1 in civilizacije.» Njegove besede je podprl tudi poslanec Troisier, ki se že deset let bori proti «trgovanju z mrtvimi». Zdi pa se, da največja francoska pogrebna družba «Pompes funebres generales» ni prav nič zaskrbljena zaradi te polemike. Ta velika družba ustvarja vsako leto okoli 46 milijard lir prometa ter pokoplje o-koli 250.000 mrtvih, kar predstavlja 45 odstotkov tržne zmogljivosti. V teh dneh je ta družba sprožila novo reklamno pobudo s tem geslom: «Najprej plačajte in mi vam bomo takoj nudili svoje usluge». Ko so jo obtožil,, da si pridobiva stranke ne da bi bila preveč rahločutna, je «PEG» dokazala, da so njeni dobički zrasli v zadnjih desetih letih za 70 odstotkov. «V tem poklicu je važno, da se prehiti konkurenca — je izjavil neki funkcionar družbe — in naša ustano- va razpolaga z dobrimi obveščevalnimi viri. Francoski tisk je namreč obtožil to družbo, da je podkupila veliko večino vratarjev velikih stanovanjskih poslopij, ki ji posredujejo koristne informacije p starosti in zdravstvenem stanju stanovalcev. Ti vratarji pa prejemajo 10 odstotkov provizije na izplačano vsoto. Vzporedno z zvišanjem prometa pa so se tudi strahovito zvišale tarife. Zato danes francoska javnost ostro protestira proti tej vrsti draginje. Zadnji primer tega protesta so zabeležili prejšnji mesec v Provenci, kjer je vdova nekega portugalskega izseljenca zahtevala cenen pogreb ter ceneno krsto. Uradnik družbe ji je odgovoril dobesedno: «Za božjo voljo, gospa, ne kupujte cenene krste, ker trupla pokojnikov izločajo mehurčke plinov in tako bi se lahko zgodilo, da bi cenena krsta eksplodirala med o-bredom.» Zato danes srednje drag pogreb stane Francoze okoli dva milijona lir. (V tej ceni je vštet tudi pevski zbor v cerkvi), toda nihče v tej državi ne more upati, da bi bil pokopan za manj kot pol milijona lir. (Krsta iz navadnega lesa ter posmrtna družba s kakim drugim revežem v skupnem grobu). Družba PFG je v začetku tega leta poslala svojim vodilnim uslužbencem anketno knjigo o položaju v državi. Dokument je prišel v roke nekega časnikarja, ki je objavil najbolj značilne stavke. V dokumentu piše med drugim: «Če se je sicer življenje poprečno podaljšalo, kar je občasno skrčilo dejavnost družbe, pa je pomnožitev smitnih nesreč na cestah vzpostavila ravnotežje.» su, da bi se otreslo vsaj moralne odgovornosti za Marinov umor in povsem razumljivo, da bosta glavna obtoženca izkoristila priložnost, da vrneta misovskim veljakom milo za drago. RIM, 11. — Disciplinski- odsek viž jega sodnega sveta bo jutri začel razpravo o zahtevi bivšega pravosodnega ministra Zagarija, naj kazensko ukrepa proti bivšemu načelniku državnega pravdništva v Lan-cianu Mariu D’Ovidiu. Zagari se je odločil za sklep po poročilu, ki so mu ga poslali sodniki iz Rietija, ki so sumili, da je bil dr. D’Ovidio neposredno vpleten v organizacije bega fašističnega terorista Luciana Bemardellija. Ta je osumljen, da je bil vpleten v organizacijo pol-vojaških taborišč na planoti Rasci-no, kjer je bil ubit kolovodja Giancarlo Esposti. V tej zvezi je bil osumljen. kaznivega dejanja., tudi. Q< vidiov sin Giancarlo.' ki je bil kot karabinjerski stotnik v orgàniku obveščevalne službe SID. STRflSEN ZLOČIN V GREENWICHU PRI LONDONU Neznanec umoril štiri indijske bratce Morilec je otroke strahovito mučil preden jih je zabodel z nožem LONDON, 11. — Neznanec je u-moril v Greenwichu (skrajno južno predmestje angleške prestolnice) štiri otroke, dva dečka in dve deklici, stare od dveh do dvanajst let. Strahovit prizor se je nudil njihovi materi Indijki Singh, ko je prišla z dela domov. V spalni sobi je našla razmesarjena trupla svojih malčkov, vsepovsod pa mlake krvi. Morilec je opravil svoje gnusno delo z nožem. Zdi se, da je otroke zverinsko mučil preden jih je ubil. Policija je v precepu ter ne ve, kam bi usmerila svojo pozornost in dejavnost. Domnevajo, da je zločin zagrešil morda kak neprišteven človek, ki ga je nenadoma popadla morilska besnost. Mati štirih otrok je povedala policiji, da je čez dan zaupala otroke varstvu njihovega deda. Sosed-j'e so povedali, da so videli otroke še nekaj ur prej, kako so se igrali na ulici. Do strahovitega, umora, ki je eden od najbolj nečloveških v Angliji v zadnjih letih, je prišlo v včerajšnjih popoldanskih urah. PROCES COPPOLA - MANGANO Mafijski «boss» potrjuje obtožbe proti kvestorju FIRENCE, 11. — Z zasliševanjem glavnega obtoženca Franka Coppola se je danes pred florentinskim okrožnim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi napada na kve-storja Angela Mangana. Obravnava se je začela včeraj z uvodno razpravo o ugovorih branilcev in zastopnikov zasebnih strank. Poleg Coppole sedita na zatožni klopi Sergio Bossi in Ugo Boffi, ki ju javni tožilec dolži, da sta na ukaz rimskega mafijskega «bossa» materiaino izvedla napad na Mangana, v katerem sta bila kvestor in njegov šofer hudo ranjena. Coppola je pred porotniki zavrnil vse obtožbe in v bistvu potrdil vse izjave, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku. Najpomembnejša pa je bila vsekakor njegova izjava, da mu je policija bila vedno za petami, čeprav ga je sodnik izpustil na začasno svobodo. «Pozanimal sem se —je dejal Coppola — o zadevi na policijskem poveljstvu in odgovorili so mi, da so dobili taka navodila od protimafijske komisi- no zanikali. Bi bili vi lahko v tem pogledu jasnejši?» V ' začetku razprave je Boffijev branilec odv. Toppetti zahteval, naj sodni zbor vključi med akte gradivo, parlamentarne protimafijske komisije o kriminalu na Sardiniji in na Siciliji, ki naj bi osvetljevalo dejansko naravo kvestorja Mangana («Proti zločincem se ne moremo boriti s poštenjaki», je o kvestorju nekoč dejal bivši šef Vicari) Javni tožilec je prepustil vsakršno odločitev sodnikom. Manganov odvetnik pa je poudaril da je zahteva preuranjena. Sodni zbor bo o tem odločal na eni prihodnjih sej. Proces se bo nadaljeval jutn z zasliševanjem Bossija in Boffija. PRET0RJU V CAST Še pred nekaj leti je bil pa lermski pretor Vincenzo Salme-ri širši italijanski javnosti neznana osebnost, a v kratkem času je njegova slava «drznega moralizatorja» presegla celo državne meje. V ospredje je stopil, ko je s svojevrstnim odlokom sklenil aretirati dansko turistko Lise Wittrok, češ da so bile njene «tople hlačke» odločno prevroče, saj naj bi dekle nudilo lačnim očem palermskih «masculov» dober del plati, o kateri napačno pravijo, da je nikoli ne obsije sonce. Po tem odločnem nastopu je pretor pogumno nadaljeval po svoji poti in postal strah in trepet pornografov, palermski don Kihot v boju proti orjaškim vetrnicam pornografije in nemoralnega izživljanja. Z razliko od Cervantesovega viteza pa je imel pretor na svoji strani zakon in zato so bile njegove bitke večkrat zmagovite, čeprav je vsem očitno, da vojne ne bo zmagal. Kakorkoli že, palermski pretor je postal žt neke vrste u-stanova, osebnost s katero se lahko «ponašamo» tako v evropskem kot v svetovnem merilu. Ni čudno torej, če se mu je skupim palermskih fantov včeraj ponoči poklonila m svojevrsten način: golim kipom pred občinsko palačo na Trgu Pretoria so nataknili obilne modrčke in spodnje hlače. Ob kipih mpis: «V upanju, da bomo razveselili pretorja Salmerija.» Duhoviteži so s svojo «oblačilno akcijo» naredili uslugo tudi nunam bližnjega samostam, ki so bile doslej prisiljene imeti ves božji dan hermetično zaprte oknice, da se ne bi razburjale ob pogletu m kamnito, a vendar pohujšljivo moško goloto. ■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiimnuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfli Zfl REŠITEV KRIZE Nfl BLIŽNJEM VZHODU Morda konec meseca maja ženevska mednarodna konferenca Kissingerjeva turneja od Ankare čez Jeruzalem v Asuan Bombastične vesti o atentatu na Kissingerja in Waldheima NEW YORK, 11. - Datum za sklicanje mednarodne konference v Ženevi za ureditev vprašanj na Bližnjem vzhodu še ni bil določen; v nekaterih krogih trdijo, da ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Kissinger in generalni tajnik OZN zastopata stališče, da bi prišlo do srečanja pred koncem letošnjega maja, in sicer preden bi zapadel mandat oboroženih sil OZN na golanskem gorovju. Do srečanja v Ženevi naj bi prišlo neodvisno od uspeha ali neuspeha sedanjega Kissingerjevega poslanstva na Bližnjem vzhodu, Kjer ameriški državni tajnik skuša reševati zapleteni položaj v okviru svoje politike «malih korakov». V zvezi z bodočo konferenco v Ženevi so se razširili glasovi, da baje palestinski gverilci pripravljajo atentat na Kissingerja in na Waldheima. Te vesti je razširil a-meriški «Interpol», toda za sedaj ne obstaja noben dokaz o takih naklepih. Vest navajamo le v toliko kolikor prihaja istočasno z napovedjo bodoče ženevske konference. O podrobnostih bomo spregovorili pozneje. Sedanje Kissingerjevo potovanje po deželah Bližnjega vzhoda se odvija v znaku hudih težav. Danes (popoldne je ameriški državni tajnik prispel z letalom iz Ankare v Tel Aviv, da bi se sestal čimprej z izraelskimi državniki pred svojim ponovnim jutrišnjim odhodom v A-suan, kjer se bo srečal s predsednikom Sadatom. Ameriški diplomat opravlja v teh dneh dvojno nalogo: svojo turneja je začel v Egiptu, jo nadaljeval v Siriji in Jeruzalemu, včeraj pa jo je prekinil za 24 ur s tem, da je obiskal še glavno mesto Turčije, kjer se je srečal s tamkajšnjimi državniki. Tako je Kissinger združil v eni sami turneji reševanje dveh različnih problemov, to je Bližnjega vzhoda in ciprske krize. Najprej nekaj besed o Kissinger-jevem obisku v Ankari, kjer se je sestal davi s turškim zunanjim ministrom Esenbelom in leaderjem «stranke pravičnosti» Demirelom. Kakšen uspeh je žel na teh srečanjih še ni znano. Gotovo je, da so Turki odbili, da bi se pogajali za ureditev ciprskega vprašanja na podlagi kakih predhodnih pogojev. Nadalje nočejo, da bi se pogajanj udeležila OZN in prav tako predstavniki neuvrščenih držav. Kissinger je izjavil, da bo verjetno prišlo v kratkem do pogovorov med ciprskimi Grki in Turki in pozneje tudi med obema zainteresiranima državama. Menil je tudi, da bi utegnilo priti do ukinitve embarga za dobavo orožja Turčiji. Sedaj pa Kissingerja čaka najtežji in najzavzetejši del poti. V Jeruzalemu bo moral zvedeti, kaj I-zraelci nudijo konkretno Egipčanom. Gotovo je, da Izraelci zahtevajo petletno obvezo Egipta, da ne bo nastopal proti njihovi državi in ta obveza mora biti direktna. Drugi pogoji zadevajo nlovbo po Sueškem prekopu (izraelsko blago in posadke, četudi na tujih ladjah), demilitarizacijo evakuiranih področij na Sinaju in dokaz dobre volje (sporazum naj bi začel veljati šele 6 mesecev po podpisu). Kissinger je še vedno optimistično razpoložen, medtem ko so Izraelci zelo zaskrbljeni. Precejšnjo bojazen vzbujajo stališča Sirije, ki ni naklonjena politiki «malih korakov». Tu pa se povrnemo k zgornji vesti o nameravanem atentatu na Kissingerja in Waldheima. Domnevno zaroto so baje odkrili agenti ameriške tajne službe v sodelovanju s sovjetskimi in drugimi kolegi. V nekaterih krogih trdijo, da je atentat pripravljala Habaševa palestinska organizacija, ali pa kaka druga o-porečniška skupina v Jaserjevi «Palestinski osvobodilni organizaciji». Nekateri pravijo, da je imela prste vmes tudi Sirija. Ameriški «Interpol» trdi, da je prišel na sled veliki pošiljki orožja v Ženevo. Svetozar Markovič (Nadaljevanje s 4. strani) Svetozar Markovič je imel jasne pojme tudi o mednarodnih odnosih. Obsojal je sleherno osvajalno politiko v mednarodnih odnosih, nastopal je proti šovinizmu, proti etnični, verski in drugi nepopustljivosti in se zavzemal za svobodo in enakopravnost v mednarodnih odnosih. Uporno je poudarjal, da je osnovna ovira normalnega razvoja srbskega naroda prav v tem, ker nacionalno ni svoboden in združen in je poudarjal zgodovinsko nujnost dokončne osvoboditve srbskega in nato vseh jugoslovanskih narodov ter njihovo združitev na osnovi federacije in «na načelu samouprave». V zvezi s stališčem Svetozarja Markoviča o nacionalnem vprašanju srbskega naroda in ostalih južnoslovanskih narodov je zanimivo naslednje: Svetozar Markovič je te svoje zamisli formuliral obilnih 20 let prej, preden so bila ta načela sprejeta na prvem mednarodnem socialističnem kongresu v Londonu 1896. leta, ko so bili dani okviri «socialistične zahteve o pravici naroda do samoodločbe». snovni ideji zelo blizu, saj vidi Svetozar Markovič delovnega človeka kot aktivno in odločilno silo pri vodenju družbenih zadev. Svetozar Markovič pa je med drugim napisal: cče hoče srbski narod imeti svojo ljudsko politiko, mora sam dojeti ta svoj cilj, imeti mora svojo lastno voljo in tudi pogum, da jo izpelje a mora imeti v svoji lasti vsa sredstva za dosego tega cilja...» TRAGEDIJA V NEAPLJU Peklenski stroj ki ga je sam pripravljal ga je raznesel NEAPELJ, 11. — Eden mrtev in eden ranjen je tragičen obračun silovite eksplozije v stanovanju v Ul. Consalvo v Neaplju, kjer je danes zvečer eksplodiral peklenski stroj. Žrtev «nesreče na delu» je 25-letni biolog Carlo Di Leva iz Turina, ki se je preselil v Neapelj šele pred nekaj meseci. Kaj se je pravzaprav zgodilo v stanovanju, v katerem je bil poleg Dl Leva študent Papale, ni bilo mogoče izvedeti. Preiskovalci sumijo le, da je eksplozivni naboj počil, ko je biolog vklopljal napravo za tempiranje. V njegovem stanovanju so preiskovalci našli okrog 50 dinamitnih palic, brzostrelke, puške, samokrese, 75 milijonov Ur v bankovcih po pet in deset tisoč lir ter deset ponarejenih osebnih izkaznic. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— dih, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVN Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII. - DZS - 61000 Ljublian*, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglas1* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.K-'- Stran 8 12. marca 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst KAKO SO NASE ZENSKE PRAZNOVALE LETOŠNJI 8. MAREC - MEDNARODNI DAN ŽENSK Boljunške žene na tradicionalni družabnosti na «Jami» Na stadionu «Prvi maj» sta slavje priredili PD «Slavko Škamperle» in ŠZ «Bor» V Padričah so se ženske zbrale v domači gostilni pri Županovih Na Opčinah v Prosvetnem domu je vsaka prejela vejico mimoze Na proslavi v Trebčah je družbo razveseljeval domači trio Na stadionu «Prvi maj» je nastopil tudi zbor «I. Gruden» iz Nabrežine V Ricmanjih so program po govoru dopolnile mlade recitatorke Letošnji 8. marec — mednarodni dan žensk, so naše ženske proslavile z vrsto prireditev po skoraj vseh vaseh tržaške okolice. Zbrale so se v prosvetnih dvoranicah, v vaških gostilnah ali tudi kar v večjih prostorih, ki so jih dali na razpolago nekateri vaščani. Po tradiciji so si pripravile skupno večerjo, na sporedih pa so imele priložnostne nagovore, nastope recitatorjev in pevskih zborov in nazadnje ples. Toda to je bil le zunanji okvir teh proslav, kajti njihov smisel je v idejni zavesti naših žensk, da je 8. marec mnogo več kot vsakoletna priložnost za srečanje, da je predvsem priložnost za potrditev osveščenosti v narodnostnem, političnem in socialnem smislu. Letošnje leto je bilo razglašeno za mednarodno žensko leto, poleg tega pa pri nas praznujemo 30-lefnico osvoboditve. Razen tega živimo v obdobju, ko je svet v nekakšnem vrenju, ko se na mnogih njegovih kritičnih točkah vodi oborožen boj proti silam imperializma, ko se narodi vedno bolj odločno osvobajajo tujih gospodarjev, ko si socialna zavest vedno bolj odločno in zmagovito utira pot v kapitalističnem svetu, ko se demokratične sile v mnogih državah spet združujejo na okopih proti fašističnemu prevratništvu in spet v drugih proti bedi in lakoti, ki požirata na milijone ljudi v nerazvitih in zaostalih področjih. Vse to je seveda tudi vsebina 8. marca, kakor je pri nas še posebej njegova vsebina boj za naše narodnostne pravice, boj za avtonomijo slovenske šole in za njeno demokratično preobrazbo, boj za enakopravnost slovenskega jezika, boj za ohranitev slovenske zemlje v slovenskih rokah. Vse to je dejansko nadaljevanje tistega boja, ki so ga tudi naše ženske tako odločno in s tolikšnim pogumom vodile pred 30 in več leti in v njem doprinesle za svobodo ogromen delež v krvi in žrtvah. In tudi v tem duhu so slavile letošnji 8. marec V Dolini je bilo veselo v prosvetni dvoranici V Gabrovcu so se imenitno zabavale v domači društveni gostilni Na Proseku so proseške in z njimi tudi konfoveiske žene praznovale na sedežu ŠD «Primorje*