AMERIŠKA llfD©M©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOROCN . _ SLOVENIAN HORNING M language ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAW5E - ■ ■ -5----------------------------' ' 1 ' - ................................ 259 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. S. _______________________———---———==========^——^^ Werner Bricker izvoljen za 3. termin taokratje so izgubili državo New York prvič po 20 letih ^ okraju je bil izvoljen kongresnikom Michael A. fiaghan, v 21. Robert Crosser, v 22. Mrs. Fran-I ces Bolton. George Bender, republikanec, je prelagal kongresna Younga, demokrata. FH ko e izšel naš list, niso bile še vse številke Razpolago iz okraja, da bi se moglo vedeti, bo izvoljen v državno zbornico. Sodi se da bo izvoljen senator Boyd in za poslanca Vph W. Kovach. '' v^ei"ajšnjih volitvah so republikanci v državi Ohio oči-^etli z demokrati. Sedanji guverner John Bricker je l ^n z ogromno večino, ki bo znašala približno 340,000 uad demokratom McSweeneyem. Republikanci so naj-' »volili 16 izmed 23 kongresnikov v državi. ,V(*ner Bricker je prvi republikanski guverner v državi bil izvoljen trikrat zaporedoma.___ k danski kongresnik-'George Bender, je oči-t remagal demokrata (j.^- Younga. Tudi dr-6(|Jt1.ik John Sweeney, ki demokrat v državni /^ji, je bil najbrže ka |3s U(leležba republikan-l °v Pri včerajšnjih vo-na5brže imela za po-L bodo demokrat je iz-: .^žavi vse od 2 do 7 n'kov, v j J6r Bricker je danes Javil, da ga izid volišči ter da bo držal ^ bo novih davkov. John McSweeney se je zelo trudil, {j demokratom zma- 'roti°''Vna usoda bila s^ demokratom. ^^ guverner Bricker le- "k°Porečni kandidat za ^ a Zed. držav, ker bo 1s to izvolitvijo do 'iske delegacije. k8® mu bosta senator- Curt°n. ty je v začetku štetju pcil Pred Brickerjem C^hoga, toda poznega bricker tudi tukaj ^'enekaJ glasov. I ^ ?ft>(iffal z lahkoto t^resnam okraju je iti. J^agal Michael A. \ malega glasov Marie Sweeney, % ngresnika Martin L. ^ ^ je tudi z lahkota sedanji kongresnik 83er nad Mr. Roger- S' boj je bil v 22. \ Sedanjo kongresni-W Bolton in med *83 No. 259 Wed., Nov. 4, 1942 General Mihajlovič je edini priznani poveljnik v Jugoslaviji Na naš direkten apel na g. ambasadorja dr. Konstantina Fotiča, naj nam pojasni razmerje med partizani in vojsko generala Mihajloviča, smo prejeli od g^poslanika pismo sledeče vsebine: "Royal Yugoslav Embassy, Washington, D. C. 29. oktobra 1942. G. James Debevec, urednik "Ameriške Domovine" 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dragi in spoštovani g. urednik! V Vašem cenj. listu z dne 27. t. m. sem čital uvodnik, v katerem izražate željo, naj se uradno pojasni vprašanje razmerja med partizani in vojsko generala Mihajloviča v Jugoslaviji. Po vsebini članka sem moral zaključiti, da Vam naj-brže ni znana vsebina uradnega komunikeja, ki ga je o tem izdala jugoslovanska vlada v Londonu in ki Vam ga v pri-gibu pošiljam. Želeč Vam situacijo pojasniti bolj izčrpno v okvirju podatkov, ki jih imamo, pristavljam sledeče: General Draža Mihajlovič je jugoslovanski vojni minister in je deležen polnega zaupanja Nj. Vel. kralja Petra II., jugoslovanske vlade in tudi zaveznikov, katerih mišljenje je jasno izraženo v izjavi g. Edena dne 24. septembra t. I., ki sq v prevodu glasi: . . Redna jugoslovanska vojska se bori s sovražnikom na svojem lastnem ozemlju pod poveljnistvom velikega junaka generala Draža Mihajloviča. . ." ; V upanju, da sem Vam z gornjim pojasnilom vsaj delno ustregel. Vas iskreno pozdravljam, / Konstantin Fotič, Ambasador Jugoslavije." V naslednjem pa prinašamo komunike, ki ga je izdala jugoslovanska vlada, ki ga nam je doposlal g. ambasador Fotič in ki se v slovenščini glasi: URADNI KOMUNIKE JUGOSLOVANSKE VLADE "Jugoslovanska vlad'a v Loadonu ima polno zaupanje v vodstvo in lojalnost generala Mihajloviča in njegovih hrabrih borcev. V dokaz tega zaupanja ga je imenovala vrhovnim poveljnikom vseh armadnih sil, ki se bore proti sovražniku na teritoriju Jugoslavije. Vlada ima stalne zveze ž njim. Znano je tudi, da so pred nekaj dnevi general Auchin-leck, admiral Harwood in maršal zračne sile Tedder poslali čestitke generalu Mihajloviču. "General Mihajlovič, ki uživa veliko popularnost med srbskim narodom in v vsej Jugoslaviji, je na čelu dobro organizirane armade, edine tako organizirane, ki sestoji v smislu gerilskega bojevanja izmed 80,000 do 150,000 četni-kov, katerim poveljujejo častniki redne jugoslovanske armade. Veliko število teh častnikov je padlo v boju in na predlog generala Mihajloviča so bili odlikovani za hrabrost v boju in njih imena so bila doposlana po brezžičnem brzo-javu. "Na drugi strani je pa tudi fakt, da ima na teritoriju okupirane Evrope samo general Mihajlovič pod svojim poveljstvom regularno organizirano armado. Posledica tega je, da se ni čuditi,; ako sovražniki Jugoslavije, Nemci in Italijani ter vsi njih sateliti poskušajo vse v svoji moči, da bi uničili generala Mihajloviča in njegovo armado. Nemci so pograbili kot talce njegovo ženo in otroke, obsodili so ga na smrt in obljubili veliko nagrado osebi, ki bi ga ubila. "S pomočjo svoje močne in dobro organizirane armade zadaje general Mihajlovič velike izgube skupnemu sovražniku. Zadrževal je več kot eno leto okrog 36 osiških divizij v okupirani Jugoslaviji, 17 italijanskih divizij, 7 bolgarskih, 4 nemške, 4 madžarske in 4 divizije regularnih Pa-veličevih čet, kot 15 bataljnov ustašev. "Tako nudi general Mihajlovič ogromno uslugo, ne samo svoji domovini Jugoslaviji, ampak tudi vsem zaveznikom in v tem trenutku zlasti še svojim ruskim, bratom.'' Komentar uredništva! Z ozirom na gornje podatke, ki nam jih je blagovolil poslati v pojasnilo g. ambasador Fotič, izjavljamo, da tudi mi priznamo za edino postavno bojno silo, ki se bori danes v Jugoslaviji proti osišču, vojsko generala Draže Mihajloviča in smatramo potrebnim, da se vse sile, ki se danes morda bore na svojo lastno pest proti osi-škim silam, podvržejo vrhovnemu poveljstvu Draže Mihajloviča. Vsako cepljenje sil v Jugoslaviji je danes nevarno in škodljivo skupnemu naporu. . To svoje mnenje ne bomo spremenili, dokler ima tako mnenje o generalu Draži Mihajloviču jugoslovanska vlada v Londonu, ter ameriška in angleška vlada. Kar se tiče nas smo s pojasnilom g. ambasadorja Fotiča pooplnoma zadovoljni ter se mu tem potom toplo zahvaljujemo za pojasnilo. BESEDA IZ NARODA Jugoslovanom v 23. vardi Da bi se pospešilo prostovoljno vpisavanje naših mla-deničev v ameriško mornarico za časa sedanje vojne, je Mr. John E. Lokar, županov tajnik, s pomočjo poročnika ameriške mornarice, katerega ime je Dombey, organiziral v naši slovenski naselbini Slovenian Navy Recruiting Committee. Namen tega slovenskega odbora je, da bi zainteresiral naše Jugoslovane, ameriške državljane, da bi prostovoljno vstopili v ameriško mornarico, ki jim daje toliko ugodnosti in prilike, da se priuče rokodelstva, in drugih profesionalnih del, katera bodo lahko nadaljevali .pozneje v civilnem življenju. Člani tega slovenskega odbora so ljudje, ki so poznani v naši slovenski naselbini kot voditelji verskega, političnega, trgovskega in bratskega udej-stvovanja. V tem odboru so tudi uredniki naših slovenskih ča-, sopisov. Delo tega odbora bo, da bodo potom pisanja v slovenskih listih opozorili naše ljudi na program, ki se bo završil v Slovenskem narodnem domu na večer 11. novembra. Vstop bo prost k temu programu, zato rezervirajte ta večer za predstavo in premične slike ameriške mornarice. Ako ste danes zainteresirani za delo naše vlade, ki ga izvršuje v tem vojnem stanju, potem boste prav gotovo brez vsakega vprašanja sodelovali s tem odborom. Saj ste vendar za to, da Amerika zmaga in ostane svobodna in demokratična. S tem boste tudi pokazali, da podpirate patriotično delo tega odbora baš ob času, ko je potrebna skupna kooperacija vseh državljanov v slovenski naselbini. Končno naj povdarim še to, da bodo člani tega odbora iskreno upoštevali vašo pomoč in sodelovanje. In če vsi gremo na delo, dosegli bomo tako lepe uspehe, da bodo ljudje v slovenski naselbini ponosni na nje. John M. Novak, predsednik odbora. Praznovanje 30-letnice Pred tridesetimi leti se je zbralo v gostilniških prostorih sobrata Frank Walanta komaj ducat zavednih mož, kateri so uvidevali potrebo v naselbini ustanoviti društvo, katero naj bi bilo priključeno k Slovenski dobrodelni zvezi. V tistih časih je v naselju te okolice živelo največ rojakov, kateri so prihajali s Krasa in Primorja, zato so novoustanovljenemu društvu dali ime društvo Kras, katero je pri Zvezi« dobilo številko 8. Poleg ustanovnika eobrata Frank Walanta še živi ustanov-nik John Valenčič. Značilno je dejstvo, da oni, ki se je veliko brigal, da je bilo društvo ustanovljeno, Mr. Jos. Demshar, ni istočasno postal društveni član radi neke tehnične pomote. Društvo je pričelo poslovati praznih rok, toda z energijo in dobro voljo. Nekaj časa je samo životarilo, toda pozneje, skoro preko noči postalo važna postojanka. za Slovensko dobrodelno zvezo. Naš sedanji glavni tajnik John Gornik je bil pri rojstvu tega društva, bodril in podžigal dokler je prišlo po njegovih prepričevalnih besedah v razmah in razvoj. Krašovci so kaj čudni ljudje. Težko jih je ogreti, toda kadar pa v njih zaplamti ogenj in prepričanje, da gre za dobro stvar, so pa del slovenskega naroda, ki jim ni primere v aktivnosti in požrtvovalnosti. To so z dejstvi dokazali, da so y članstvu daleč presegli ona društva, ki so bila poprej ustanovljena. S ponosom se danes šteje društvo Kras št. 8 SDZ za drugo največje društvo pri Slovenski dobrodelni zvezi. Samo pod tajništvom agilnega in v dno duše poštenega Joško Jerkiča se je društvo dvignilo nad- 200 novih članov. Tudi v blagajni ni društvo skromno, če prav denarno rado podpira kulturne in prosvetne ustanove. Poročilo nam pove, da se gibljemo pri enem in polovico tisočaku društvene blagajne. Društvo je kupilo iz blagajne za več stotakov vojnih obveznic ter s tem pokazalo ameriško patriotstvo. Že nad trideset članov društva Kras služi v armadi Strica Sama in bodočnost obeta, da jih bo še več odšlo v armado. , Društvo se teh članov vsako leto spominja z malimi darovi. Tudi letos smo sklenili, da jim za Miklavža pošljemo vsakemu 10 zavojčkov cigaret. Pri društvu res vlada sloga in bratstvo po principu Zvezine načelne izjave. V nedeljo 8. novembra praznuje društvo trideset-letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Radi izrednih razmer, velike zaposlenosti je društvo sklenilo, da se v nadomestek popoldanskega prosvetnega programa vrši zvečer ob 7 :.30 uri ples in prosta zabava. Postreglo se bo z dobrimi okrep-čili v jedi in pijači. Vstopnina je samo 40 centov. Društveni odbor vljudno vabi članstvo Slovenske dobrodelne zveze naj se slavja tridesetletnice polnoštevilno udeleži. Joško Penko, predsednik. -—o- Slovo od cvetlic Hubbard Rd. — Tako sem oni dan vstal potrtega srca, ker sem bil prej pogledal skozi okno in sem na veliko žalost zagledal, da je vse pobeljeno. Vsenaokrog sneg in mraz pa tak, da sem bil nataknil vso obleko nase in šele potem sem si upal ven in seveda sem šel najprej pogledat moje ljube rožice. Če bi bil imel jok kar tako pri rokah, bi se bil gotovo zjokal nad njih žalostni usodi, ki jih je tako nagloma zadela. Oh, da ste le videle, kako žalostno je to zgled'alo. Koliko truda sem imel znjimi, da sem jih pripravil v rast in potem so si pa tudi same veliko prizadevale, da so zrastle tako visoko ter pognale tako bujen cvet, s katerim so razveseljevale mene in številne obiskovalke, ki so jih prišle pogledat in katerim sem dajal krasne šopke cvetlic. O, kako bo dolgočasno v zimskih dneh, ko se ne bom imel kje sprehajati in se bo treba držati le pri topli peči. Iz tega razloga sem tudi jaz svoj "office" preselil v spodnje prostore k furnezu, kjer bo toplomer neprestano kazal krog 70 stopinj in si bom tako nekaj lahko prihranil, ker ne bo treba v ta novi hiši kuriti. Tisto prazno blagajno sem pa kar tam pustil, naj jo le zebe, saj drugega si itak ni zaslužila, ker ni vse poletje sprejela niti enega centa. Vedno sem se tolažil, da bo prišla kaj od tam doli iz St. Clair j a in tudi drugi so mi obetali, pa kakor izgleda se je vse nekam pokazilo. Pravijo, da se nekaj vrti in bomo videli, kako se bo zavrtelo. Iz tega razloga bodo pa še bolj dolgočasni zimski dnevi, ker ne bo kje jemat. To je še sreča, da se bo tudi v trgovinah vedno manj dobilo, saj itak ne bom imel denarja, da bi kupoval. No, najprej so nam ustavili sladkor in sedaj pa še kavo, pa saj je tudi tako prav, ker sa- mega sladkorja itak ne bi mogel jesti, kave brez sladkorja pa tudi ne piti. Ponavadi najraje pijem kaj takega, ki ima "kik" kakor pravimo, saj ima veliko boljši okus kot pa kava brez sladkorja. Čeprav sem precejšen kofetar, pa vseeno rečem, da ga bom pogrešal, kajti kadar sem dobro razpoložen, ga spravim zjutraj ene štiri opoldne en dve ali tri in zvečer pa zopet ene dve precej veliki skodelici pod streho. Pa nikar ne mislite, da ga pijem, o ne, saj tega jaz nkidar delal nisem, ampak vanj nalomim še kruha. Tako vidite, kruh popije kavo in jaz potem pa vse skupaj pojem! Veste jaz navadno dodam toliko ruha v kavo, da stoji žlica pooknci, ko jo sasadim v skodelico. No, sedaj so pa prišli s to novico na dan, da ga smem povžiti samo po eno skodelico na dan. Skoraj bi rekel, da bi bilo boljše, da bi še tega ne bilo. Kajti, ko bom tisto spravil pod streho, bom pa še za drugo gledal in sline cedil. Zdi se mi, da ker bomo prikrajšani pri kavi, bo treba dobiti pa kakšno nadomestilo in ker pravijo, da se bo treba vzdrževati tudi mesa in ker kurje meso ni všteto, bom pa kokoško zaklal pa bom imel meso in namesto kave pa župco, potem se bo pa že kako prestalo do konca vojne. Pa kakor izgleda, da vojne ne bo še tako kmalu konec, se mi zdi, da bomo še na marsičem prikrajšani. Bati se je le, da ne bi sledili evropskim narodom predno bo tega konec. Vse nekam tako izgleda, da so tisti zlati časi res minili za nas in tudi za ta rod, ki se sedaj slučajno sprehaja po tej žalostni zemlji. Za poznejše rodove, ki še pridejo za nami, pa nam ni treba skrbeti, ker oni si bodo že po svoje uredili kakor bodo vedeli in znali, a mi se bomo veselili pa tam, kjer ni muh. Pa tudi napredujemo tukaj na našem Hubbard Rd. Pri našem sosedu Perparju že vrtajo za plin in upajo, da ga bodo tudi dobili in tudi jaz jim tako želim. Ker John nI "stinži" vem, da mi ga bo dal kakšno vrečo. Se reče, saj tukaj imamo že plin v vseh hišah, a mnenje takih, ki ga imajo dovolj na svojem posestvu, je zakaj bi ga drugim plačeval, če ga imaš pa doma dovolj. Tako pravi tudi John, da hoče imeti svoj plin. Pri Žužkovih tudi nape-ljavajo vodo s ceste, ker je menda bolj pripravno, kot pa ono, ko dobivajo vodo iz studenca električnim potom. Tudi nova hiša je sedaj dograjena in jo imajo v najemu. Kot je videti se stanovanje v teh naših krajih kaj lahko odda, ker je v teh novih tovarnah zaposlenih precejšnje število ljudi in stanovanje pa je kaj težko dobiti. Ni pa tudi nič čudnega če v naših krajih primankuje stanovanj, ko so ti kraji šele v zadnjih par letih postali pravo industrijsko mesto, saj že večina naših ljudi dela v tovarnah. Toliko je v teh naših krajih boljše za živet, ker je dovolj svežega zraka in pa takega silnega ropota ni kot v velikih mestih. Zato je pa tudi bodočnost teha krajev zagotovljena in vedno več ljudi se bo naseljevalo v te kraje. Posebno pa so naši kraji primerni za male kmetije in obenem pa se lahko tudi dela v tovarni, katerega veseli tako. Imamo tudi katoliško cerkev in slovenskega duhovnika v osebi Rev. Virant^, ki je prav prijazen napram vsem faranom in zato je pa tudi visoko spoštovan med vsemi. Imamo tudi višjo šolo, kamor pohajajo fantje in dekleta in kjer lahko dobe višjo izobrazbo. Iz tega lahko razvidite, da imamo v teh krajih vse ugodnosti, ki so potrebne. Posebno pa so ti kraji pristopni za. Slovence in so tu,di že številne slovenske družine tukaj naseljene. Oni dan so se bili pripeljali k nam Opaškarjevi. Z njimi je bil tudi sin Frank, ki je odvetnik in z njim pa je bila tudi njegova soproga in hčerka. Ker pa se je tukaj pri nas marsikaj preuredilo in olepšalo odkar niso bili tukaj, posebno vzhod se jim je tako dopadel, da kar niso mogli, če so na pravem mestu ali ne. Malo so postali predno so zavili notri. Pripeljali so se na dvorišče in ustavili svoj lepi avto, tedaj pa smo se prav po prijateljsko pozdravili in si stisnili desnice kot stari. znanci in prijateli. Z Opaškar j eviirii se poznamo še iz Clevelanda, ko sem imel tam na Glass Ave. svojo štacuno in oni so pa živeli na 64. St. in so kaj radi zahajali k nam po svoje življenske potrebščine. Še potem ko so se preselili tja nekam na "hajc" so se še vedno radi ustavljali pri nas in tudi kupovali razne potrebščine pri nas. To so j ako prijazni in spoštovani ljudje pa tudi naobra-ženi. Vidi se, da sta Mr. in Mrs. Opaškar kaj lepo skrbela za svoje otroke, da ima vsak svoj poklic, na katerega je lahko ponosen. Mr. Opaskar je bil po poklicu stavbinski mojster, Mrs. Opaskar pa dobra in skrbna hišna gospodinja in mati svojim otrokom. Vedno so bili pridni in marljivi, tudi v cerkev radi zahajajo, zato jim je bila pa tudi sreča naklonjena. Seveda so se pa tudi sami potrudili za srečo, kjer se jim je ponujala, če bi bili pa roke držali križem, bi pa ne bilo nič. Razkaza sem jim razne naše zanimivosti. Peljal sem jih bil tudi med moje, tistikrat še lepe, ro/že. Mrs. Opaškar je rekla, da vse izgleda tako lepo, kar po misijonarsko, le škoda, da Leskov-jevi nimajo še enega milijonč-ka, pa bi bila to prava milijo-aarska rezidenca. Za tako pohvalo sem ji pa natrgal šopfek aa j lepših rož. Hvala Opaškar-jevim za tako prijazen obisk in la bi se kaj kmalu zopet oglasili. Lep pozdrav, Frank Leskovic. -o- Ali je treba Slovenskega narodnega kongresa? Prav sedaj se delajo pripra ve za Slovenski narodni kon-?res, ki se ima vršiti dne 5. in 3. decembra v Clevelandu, kjer je največja naselbina ameriških Slovencev. Sklicatelji tega narodnega tabora — zastopniki in zastopnice vseh naših organizacij, včlanjenih v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora — so se v našem tisku obrnili do članstva svojih organizacij in podružnic, nadalje do vseh krožkov, samostojnih društev pa vseh prosvetnih, časnikarskih, tiskovnih, političnih in gospodarskih slovenskih ustanov sploh, naj pošljejo svoje zastopnike in zastopnice — delegate ali dele-gatinje — na omenjeni slovenski narodni kongres, ki naj bo sijajna manifestacija naše skupne volje in odločne zahteve po pravici, začrta pot našemu skupnemu političnemu gibanju za rešitev slovenskega naroda v stari domovini ter mu izvoli sposobno vodstvo. Pripravljalni odbor je že zasnoval območje trem referatom ter izbral referente in njihne odbornike, oziroma svetovalce. Še posebno pismo, ki poziva članstvo, naj si izvoli po enega delegata ali eno delegatinjo v vsakem društvu, je bilo v začetku prejšnjega tedna poslano vsem društvom Slovenske narodne podporne jednote. Vse naše večje osredinjene organizacije so bile pozvane, naj storijo nekaj sličnega vsaka v svojem delokrogu. Vsi naši listi so bili v posebnih pismih povabljeni na iskreno in vzajemno sodelovanje v zadevi Slovenskega 'narodnega kongresa in našega skupnega političnega gibanja. . ^ Še pred vsem tem Pa j{ objavljena izjava, v kat podana temeljna zamJ. šega vzajemnega P0''11 delovanja potapljajoči slovenskemu ljudstvu 0 morja v pomoč ii\ rešiti; ,}.l Tu se povsem dosledn°AoleI ravno vpraša človek |ji Ali je mar treba vseh ^ J kanskih prizadevanj 111 f (Dalje na 3 stran^^j lllll.......... i > ij verjan .iiiiiiiu'j'Jy Moški radi čitajo ka) J jakov, ženske pa menda ^ J to ni njih antverh. AmPillzjl nes imajo na svetu Prv0 njo besedo vojaki, zato P J širajo dostikrat tudi v . i no. Tako imam vsaj leP0^ ko, da včasih sam selbe . žam s tistimi lepimi ^ { ko smo marš ajnc tolk činske stroške. ^ Pa tudi ženske niso j hude, če katero zinem0 kih, saj vemo, kako so ^, oči za lepim vojakom- ^ w samo zavijale oči, amP ,c za fanta ga niso mar* ^ va bil vsaj za vzorec Pok'lC Pa naj bo to ze k** ^ danes bom eno P°vedaoSj^ rinarjev, s katerimi sn\ -e fl nekoliko v žlahti, k»r sinko tam na žernadi- ^ Torej nekoč se je zg°ut!n'l je angleški rušilec ^ $ nemško podmornico ^ vso emško posadko. • ^ j kapitan je poklical s ^ 0\ stvo na krov in .iim kov rekel: "Fantje, & ^ na postava zahteva, c^obcJ vražni častniki lahko gibljejo na krovu. 1,8 j^i fce pomote, vas 0P0f4l)iKtf ae bi kak nemški & ^ lastne volje zletel c morje, ali da se ne zaletel v kako vaso J^dj Ste me razumeli, f**' p Da so, so rekli fa»tJ j pak in menda ja- Tri dni je šlo vse V vse je bilo zadovoljni' . videz. Četrti dan P' ^ opazi, da ima edeni y častnikov eno oko P p črno in strašno zate* ^ je vedel, koliko je u' skliče svojo hrabro " raportu. je 11 "Kdo izmed vas ^ Nemca?" je strogo v F pitan. . krepal< Iz vrste stopi * nar, sal utira in JaV $ "Jaz sem ga ceS„ ! sem mogel drugače- ^ "Ali vam nise!"ih se ne smete neinsK dotakniti?" -taii, "Da, gospod ^ ste, ampak V J ni bilo mogoče dru*^ f* sem mu eno tresc» je P| "Pa povejte, ka J do tega." ;] pi'v: J "Vidite, ko sem » na > J ko smo vzeli Ne"J0pil k ,jif pri ograji, je P1"1 t»1)l'0M ta nemški oficir $te . rekel: 'Vsi Lahko si mislih pr' , pest in mu h°tel;0^0 ti, ko sem se PraN j nil na vaš ukaz. _ 3 f "Prišel je drujP^ istoP tam pri ograji, W ^ pet k meni prav ^ t mi zabrusi;„ kronan osel!' gospod kapitan, o ^n ^ ni zavrelo in že ^ ^ ' 4 da bi ga česvh n y pravočasno sp gg pi ,t ukaz. Zopet ^ .eJ- y "Bilo je tretji ^I M stal pri ograji tf> ' K rju, ko pristopi ,/i tični nemški oi „e ^fl preko ograje i'1 ^ei* JJ je. Tedaj se .P* /J več premagati,. ^ i^f fl po nosu, da si ^ kdaj j,* pij"1111 hm V SREBRNEM JEZERU zakrilil z rokami, ne maram! Sami In tudi Brzega je-r ^ebiti ga bodete še po-r '> kadar bo spet kedaj I eci za življeje! Nisem P nevoščljiv." P so pomrmrali Utahi, |'r Pa je zaškrtal: E"* govoriš —! Pa cvi-i > da se bo slišalo do ne-L* telesa ti bom pose-f ezal in tvoja duša bo ko-L. tebe, dolge mesece PaU" L.• Ali se nismo pogo-L^Voboden tisti, ki zma-< ^agal sem, svoboden 18® 3e režal poglavar. zmagal, Old Shat-r ^čakaj še nekaj tre-IjJ®bo ležal v prahu pred |jjt Moledoval, naj mu pu-i Podaril mu bom živ-La zahteval tvoje! In1 po-last!" Nf0c'no se je vzravnal tal -% . jf vsi z menoj! Pri-fe,8* Za zadnji, največji Jni dvoboj! Veliki, ne-I JVl volk se bo kosal z Ijf,1 pravijo Old Shat- iL ji rliand in Veliki volk. I so vreli za pogla-| °časi so stopali belo- Sami so bili. Jreveč zinil?" je skrbe-H 1 Hobble Frank Old Na. Mri ° prav zve->° ^a si potlačil njihovo s^61 sem iz poglavarje-I: ^a mu res ni zaupati. žeJe sicer, da bomo svo-^ žagamo, pa zdi se mi, (J0 držal besede, četudi t ' ne bomo smeli oditk ^°vSe za dvoboj, ker so i, j!Can', da nas bodo prelij .er niso zmagali, bodo i 2 zahrbtnostjo.' ; Pa?" •L , 5lce', nas obdrža- le _ <) r, l • v. • Za koga pa bi j nJali?" S ' Izsilili bodo za-^ odškodnino od vlade tempov. ij 1 Moramo biti! Nismo ^jNa." Vi^ na Prostor > ' Jz kupa težkih ka-4>lel kol in nanj sta ^ dva lassa. Naoko-ij VfJe, kar je bilo mo-'*Ji v taboru, vsi bi "% J11 i č a velezanmivega d slavnima bojevni- ^Serhand je pristopil Jjfj, Poglavarju, ki je že Samozavestno je I Sf ' ^ dva jermena. Vsak 'i 0llcem privezan h ko-"Si l Konec pa bodo pri- ^i?.,' 1 \ ,Hfi 6 kateri ne zbežal. In 1 zl°bno, "da se nc- f aleč umakniti napa-\ I^ 'Močen si že do-MM' se bojiš moje gibč-'?tlain°Sti in naglice. Pa :wZvezati, da se ne bom i®Hi n° 2'ibati —■■ Kar V** imel —. •'V-0, Vseeno mi je. S se bova borila?" ^ v nož v levico in to- i sttiatra za premaga- S A,,8® bova tako dolgo, pH laju mrtev ali ne- ;iDa|Je tomahawk in nož, ? HI ' da beli v rabi tega izurjen kakor Shatterhand je hla- "Dobro! Kar začniva!" "Poglej prej, kaj premorejo moje mišice!" je dejal poglavar ponosno, stopil h kupu kamenja, ki je bil nagromaden ob kolu, si izbral največjega, ga dvignil nad glavo, ga nekaj časa držal pa ga vrgel nazaj na kup. Silno močen je bil in prav nič ni dvomil, da mu dolgi in prej mršavi ko obilni Old Shatterhand niti od daleč ni kos. "Uff —! Uff —! Uff —!" so občudovaje vzklikali rdečkar-ji svojemu poglavarju. "Močen si!" je priznal tudi Old Shatterhand. "Zato upam, da se boš v dvoboju zanašal le na samega sebe!" Veliki volk se je nasmejal. "Se tudi bom! Sam bom opravil s teboj. Saj vidiš, da sem sam! Kdo pa bi mi pomagal?" "Tvoji bojevniki." "Moji bojevniki —?" je hli-nil. "Da! Povej mi, zakaj so se oborožili vprav za najin dvoboj, pri prejšnjih dvobojih pa niso imeli orožja na1 sebi? Zdi se mi, da le niso tako čisto prepričani o tvoji zmagi —." "Ali nimajo tudi tvoj ljudje orožja?" se je obregnil poglavar in se izognil Old Shatter-handu. "Oboroženi so, res je. Pa odložili bodo orožje in ga dali spraviti v naš šotor. Če si pošten in pogumen in če se rep zanašaš samo na sebe, boš tudi ti naročil svojim ljudem, naj odložijo orožje in ga spravijt v šotore." Jezno je vzrojil Veliki volk: "Bi me rad žalil? Nikogai ne potrebujem za pomoč, sam bom zmagal. Tudi moji ljudje bodo odložili orožje, če ga odložijo tyidi tvoji. Enaka pravica za vse!' "Ne! Ni dovolj,, da ga same, odložijo!" "Zakaj ne?" "Ker bi lahko koj spet zgrabili za puške, če bi slabo kazalo za tebe. Prav kakor mi bodete-tudi vi spravili orožje v šotore!" "Dobro!" je jezno odgovoril poglavar. Uvidel je, da se Olcl Shatterhand le ne da prevariti Pač pa se je sam dal speljati na led. Old Shatterhand je namreč, čisto namenoma poudaril, da je treba zanesti orožje v šotore, in je svoj namen tudi koj izvršil. Na poglavarjeve besede je odgovoril: "Tudi mi bomo spravili orožje v šotore. Le svoj nož bom obdržal za dvoboj, tomahawk pa mi boš dal ti." "Dobiš ga!" Old Shatterhand je izročil puški Hobble Franku, tudi Jemmy in Davy sta mu dala svoje orožje. Vmes je dejal lovec Franku po nemško, da ga poglavar ni razumel: "Ko premagam poglavarja, bomo nemudoma odšli. Pripravi vse! Odnesel boš orožje v šotor, pa ga neopaženo na drugi strani porinil ven. Tam boš pripravil tudi konje za takojšen odhod." "Se ne vrnem?" "Ne. Počakaj za šotorom in drži konje za vajeti, da lahko nemudoma zajahamo. Si vse dobro razumel?" "Da! Ampak opazili me bodo!" "Ne bodo te! Gledali bodo dvoboj in se zmenili ne bodo za drugo. Seveda moraš paziti tudi ti! Torej za šotorom počakaj!" Hobble Frank je pokimal in odšel z orožjem. DOVOLJ POKORE (Povest. — Spisal F. S. Finžgar For Victory... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS 1 ALI JE TREBA SLOVENSKEGA NARODNEGA KONGRESA? (Nadaljevanje s 1 strani > rov? Ali bi morda ne bilo pametneje za nas, če bi v teh tako usodnih časih cinično gledali, | kako se narod, iz katerega izviramo, potaplja, ter pri tem hladnokrvno držali roke križem? Ali je nam sploh treba Slovenskega narodnega kongresa ? Dejstva, da preti slovenskemu ljudstvu v stari domovini narodna smrt, ne more nihče utajiti. Niti ga nikdo ne zani-kuje. Vsi smo si edini in vsa naša javnost se strinja v tem, da je narod v Sloveniji zapisan neizogibni narodni smrti, če ne bo nikogar, ki bi ga branil ter se potegnil zanj, ko se bo po tem strašnem klanju in pokon-čavanju delal mir in določale narodne meje po Evropi in drugod. Slovenski narod se strnjen in združen kakor še nikoli poprej v polni meri zaveda strašne nevarnosti, ki mu preti zlasti s strani zemlje lačnih Lahov, pa v tem smrtnem strahu kliče vse civilizirane narode na pomoč ter jih roti pri njihnem človečanstvu in prosi, naj povzdignejo svoj glas proti laškim grozodejstvom po lepi slovenski deželi. Mi smo del civiliziranega naroda — del Združeih držav ameriških — a vrh tega po rojstvu in krvi najbližji nesrečni slovenski domovini in zato v prvi vrsti poklicani, da priskočimo svojim bratom in sestram v njihnem boju za življenje in smrt na pomoč, zlasti pa še, ker vemo, kar prejkone ni znano njim, ker vemo, da poleg njihne skrajne sile še iztezajo laške sile v tej deželi pod krinko hlinjene demokracije in ob "sijaju" grofovskih naslovov svoje dolge prste po slovenskem svetu na strarii demokratičnih zaveznikov. V boju za svobodo in neodvisnost lasting ,doma in naroda morajo prenehati vsi politični' in verski pomisleki. V njem se morajo strniti vse narodove sile v eno samo moč, v eno samo silno gibanje, če se hoče, da je obramba učinkovita in zmagovita. S Slovenskim narodnim kongresom se bodo dale povezati vse naše moči v en mogočen glas, ki bo lahko veliko zalegel tam, kjer morejo pomagati našemu slovenskemu ljudstvu v stari domovini ter ga rešiti grozečega narodnega pogina. Ljudje božji, če je kaj potrebnega v vprašanju naše pomoči za Slovenijo, je to slovenski narodni kongres. Zvonko A. Novak. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Ta jim bo že pokazal. — Kaprol George Franquez, vtar< 2U let, je bil ob priliki japonskega napada na otok Grčam' pregnan iz svojega doma. Seda j je postal ameriški državljan in kot ameriški, vojak žeti iti nazaj, da se maščuje nad Japonci. lo vse — čisto vse: žito, obleka, klaja in živina. V tem, ko so sosedje in okoličani še vedno gasili in vmes ugibali, kako bi bil nastal ogenj, ihtela je Francka na koncu vasi v Kržišnikovi hiši ob postelji umirajočega deda. Sosede so klečale krog postelje in molile litanije vseh svetnikov. Cene je slonel ob zglavju in z oljem napojenim mehkim peresom rahlo gladil opečeno dedo-obličje. Ves život je bil v mehurjih, iz katerega je solzela sokrvica. Klemena ni bilo spoznati, tako je bil spremenjen. Ker je ded spal najbližje skdenja, dosegel je ogenj najprej njegovo sobico, ^budilo ga je prasketanje in pokanje. Planil je iz postelje—ali dim se je že valil v sobo ter ga je omamil, da je padel na tla. Vpil je na pomoč—a tudi glas mu je bil kmalu zadušen—onesvestil se je. Da ni prišel Cene po deda, ko je gorela že vsa hiša, gorela že postelja t dedovi sobi, zgorel bi bil Klemen, da ne bi niti kosti ostale. Cene je nesel gorečega deda iz ognja in ni mu bilo mar, da je v smrtni nevarnosti, ni se menil za vdirajoče se strope, ne za svoje opekline. Prava ljubezen je junaška—vse prenese. Sosede so izmolile litanije — za časek je vladal molk po sobi. Solzne oči vseh navzočih so gledale na starčka, katerega telo je drgetalo in se vilo v neznanskih bolečinah. Skozi stisnjene ustnice so vreli pridušeni vzdihljaji dedovi, med katere so se pogosto uvrščavali v srce segajoči glasneji klici: "Jezus, Marija!" In zopet je ded obmolknil, kakor bi otrpnel groznih bolečin. Skušal je odpreti otekle oči. Ni mogel. Sosede so znova molile litanije matere božje: "Kraljica muče-nikov — prosi za nas." Ded zopet globoko vzdihne, da je soseda, ki je molila prva litanije, obmolknila. "Cene, ali si tukaj ?" vpraša z velikim naporom Klemen. "Tukaj, seveda! Kaj bi radi oče?" "Reci mu, da vse odpustim, vse — vse!" "Komu, oče?" "Hu, uu — ta ogenj!—Umrl bom —." "Oče, komu naj rečem?" "Poljaku — požigalcu —." Mraz je spreletel vse po kosteh, vsi so se spogledali, usta so začudenja ostala na pol odprta, ženske so sklenile trše roke k molitvi, pritisnile jih na prsi in vzdihale: "Kriste, pomagaj !" Klemen je začel globoko dihati. Zadnje moči življenja so ginevale, duša se je jela poslavljati od ilnate posode. Sosede so zopet molile litanije — potem pa očenaše za srečno zadnjo uro. "Odpusti nam na- še dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom," šumela je skoro v joku zatopljena molitev. Klemen je vzdihnil zadnjič; duša je zbežala iz mučenega telesa — pravična duša pred milosti ji vo sodbo božjo. Prižgali so svečo in jo postavili na mizo. Francka je ihtela Ob mrtvem dedu, Cene si je nemo obrisal z rokavom oči, ženske so vstale in šle iz hiše, le Križišnikovi so ostali pri mrliču. Po vasi je pa letela kakor električna iskra J Klemenova sodba: "Poljak — požigalec!" Strmeli so ljudje, čudili se; eni so se jezili drugtf vzdihoivali, eni so verjeli, drugi zanikali. Poljakova Majda je nesla škaf vode na tleče seno, ko zve grede, da je umrl Klemen — in ko zasliši grozno sodbo. Popustila je škaf in bežala proč od pogorišča — črez polje proti domu. Sredi polja se je zgrudila za leskov grm na mahovito grobljo in ihtela in jokala ter vila roke. Mokri mah je pil solze uboge deklice, katera je trepetala in se tresla kot jelšen listič v vetru, vzdihala in je-cala: "Oče, oče, kaj ste stori-i!"-- ♦ Majda je prišla domov ble-a in objokana. Mati se je prestrašila. "Majda, kaj ti je? Ti si se prevzdignila pri gašenju. Pojdi in vlezi se. Skuham ti kaj gorkega!" "Saj nisem bolna, mati. Ah, vi ne veste, naš oče —" Majda je sedla v hiši k peči, zastrla oči s predpasnikom 'in zopet pričela jokati. . Poljačko je prešinilo nekaj kakor nož skozi srce in misel grenka in bridka kakor smrt je prevzela vso njeno dušo. Nfi mogla hitro vprašati hčere, kaj je z očetom. Skozi priprto okno se je za-čul klenkajoči glas mrtvaškega zvona. "Klemenu zvoni, mati! Umrli so, tako so bili ožgani." x Mati je pričela moliti, kakor iz navade. Glas se ji je tresel. "Bog mu daj večni mir in pokoj ! j — Da je; bil na novem domu ta ko nesrečen!" "Oh mati, kaj bova začeli; jaz grem, pojdite še vi, proč po svetu — Klemen so rekli, da so naš oče požigalec." "Sveta pomočnica!" je vsklik-nila Poljačka — drugega ni mogla. Oklenili sta se hčerka in mati in jokali obupno, da bi se trgalo vsakemu srce, kdor bi bil slišal in videl siroti. Vrata se odpro in Bolej v umazani in mokri obleki vstopi. Prišel je od pogorišča, kjer je ' celo noč gasil. "Zaradi očeta jokata?" "Bolej pomagaj! Meni je zno-reti. Midve greva še danes proč. Ah ljudje bodo s prstom kazali za nami." "Kje je Matijec?" "Na slami v skednju leži." "Kdaj je prišel?" "Ne vem. Dobila sem ga, ko sem šla po klajo za živino." "Ne jokajta in nič se ne boj-ta. Matijec ni zažgal. Gasilci iz mesta so povedali, da so ga dobili blizu mesta čisto pijanega, tedaj ko j.e gorelo. Torej on ni mogel zažgati. Klemen je go- ' voril v zmedenosti, v smrtnem boju. Le pomirita se!" Kakor rahel dež na vznojenč zemljo, tako so padale te besede v srce ubogih sirot. Zdanilo se jima je, odleglo je v duši in obe sta globoko vzdihnili. "Videl sem Majdo, kako je bežala; zato sem prišel takoj povedat, da bi se brez vzroka ne žalostih. Torej le mirni bodita. Sedaj ne verjame nobeden več tega, ker imamo zanesljive priče, da Matijec ni mogel biti tedaj na Studencu. Z Bogom! Jaz se moram iti preobleč." (Dalje prihodnjič.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DELO DOBIJO Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. Rough Grinders Bench Grinders Forge Helpers Shear Helpers Die Polishers Saw Operators Inspectors želi se predznanje, toda se sprejme tudi aplikante, ki bi kvalificirali. Ako so zdaj zaposleni pri vojnem delu, naj se ne priglasijo. MEZDA OD URE Vprašajte na Employment Office. (261) Delo dobi Sprejme se srednje stara žena ali vdova za hišna opravila. Za ves teden ali samo za nekaj dni v tednu. Pokličite Liberty 9128. (260) MALI OGLASI Slikovna predstava Na Holmes Ave. že dalj časa ni bilo slikovne predstaVe, zato se je zavzelo društvo kadetinj Sv. Helene. Dan je 6. novembra. Prostor je dvorana v stari šoli. čas pa po cerkvenemu opravilu v cerkvi. Za predstavo bodo. slike take, da se bodo gledalci pra,v dobro nasmejali, potem pa tu:di nagle-dali Jepih novih barvenih slik, novih porok, krasnih parad in jubilejev. Prijatelji slik naj to priliko vporabijo za kratek čas in društvo pa v razvedrilo. Vrle kadetinje zaslužijo, da jim gre-no na roke, posebno še, kadar pri tem sami uživamo prijazno zabavo, sedaj bodo doma itak bolj dolgočasni večeri. Pridite na predstavo domačih slik, ki so; najbolj prikladne in pomembne. A. G. Sobe v najem Tri sobe se oddajo v najem. Zglasite se na 6210 Glass Ave. __(261) Peč naprodaj Proda se peč za gretje, ina premog, v dobrem stanju. Vprašajte na 1021 E. 72. St. po 4. uri popoldne. (260) Lepo stanovanje v najem Odda se v najem lepo stanovanje, obstoječe iz 5 sob. Vs£ nanovo predelano. Odrasla slo,-venska družina ima prednost. Oglasite se na 8501 Rosewood Ave. (200) Gornja slika nam predstavlja ameriške vojake na vežlmh v Angliji. Srednji med vojaki je korporal Hamilton Moody iz Northfield, N, J. ima v rokah metalec ognja, s katerih obdelava močno "sovražnikovo" postojanko. Na desno in levo pa sta dva njegoval tovariša s tako zvanimi "Tommy" strojnimi puškami. Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ............................................................................................................ Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines ............... Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine....... line in priimek dekieta ........................................................................................... Služi kot: Nurse ...........:.......... WAAC ...................... WAVE ................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ..........................................................'....... OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotičnl vrsti besedo "da." ali pa samo čekirajte z navadno- navpično črto. Izrežite ta kupon, in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra !ia: Ameriška Demo vina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 1 IX. Po golih slemenih Karavank se je pasla lena megla. Nebo je " bilo skoro črez in črez oblačno. | Le tam na vzhodu, kjer so se nabirali oblaki, kakor razori dolge njive, samo tam je zevala na jutranjem nebu kaka rana, skozi katero je pogledovalo motno jesensko solnce. Od drevja je kapalo, p0 tleh je bilo vlažno od ponočnega dežja, in skoro porumenela trava je plavala v deževni rosi. Na Studencu so stali ljudje krog pogorišča. Okajeni in os-mojeni zidovi so moleli kakor strahovi pod oblačno nebo. Iz kupov mokrega sena, stelje in slame se je še vedno kadilo. Neprijeten duh je nasičal zrak ter legel dušljivo na prsi, da so bili gasilci in gledalci še bolj pobiti in otožni. Ljudje so še vedno delali in razkopavali tleče in hlode; ženske so donašale vodo, katera se je zmešala s pepelom in ogljem ter umazana odtekala in se cedila po dvori- j šču. Krog in krog pogorišča so bila osmojena drevesa, Iki so ] molila nage veje kvišku, kakor | beraška sirota, ki steza razgaljene ude v mrzli zimi in prosi • gorke odeje. Kot drevesa, bili so v i osmojeni in črni tudi sosedje, ki so gasili. Ogenj je nastal ta- [ ko nenadoma, da so Strgarjevi komaj utegnili rešiti sebe, in kar je kdo v zaspanosti in strahu vzel in odnesel. Sicer je bilo to tako malenkostno, da lah- " 1 ko rečemo: Strgarju je zgore- ^ da ponavljam, vse te grožnje in ta ostudna pisma- nimajo nika-kega pomena, strah pa ima velike oči. Po pravici povedano, jaz sam sem sit te neskončne borbe s človeško podlostjo, zaniker-nostjo in očitno nepoštenostjo. Te dneve vložim prošnjo. — Hočem, da napraviš to jutri. — No, dobro, dobro, — pa jutri, — se je nasmehnil Rostislav. — Danes smo dvajsetega, a desetega prihodnjega meseca poj-demo v Petrograd. Umiri se vendar! Zdaj moreš šteti dneve do našega končnega odhoda od tu. — Ah, še dvajset dni muke; v teh dvajsetih dneh Bog sam ve, kaj se vse lahko zgodi, ko je v mestu že znano, da te vajo ubiti. Ne, ne, tovati pojutrišnjem, J gori pod nogami. Izmis'1 šen izgovor. Kromski je močno «ar jJ — Ne, to ni m0g0^hop3 ne postanem podel Če sem mogel preživeti ^ leta, tedaj utegnem ost» V tedne. (Dalje prihodnJi^- V. J. KBiž ANO V SKA: PAJČEVINA IZ BCŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK odnesla dečka. Ko sta bivša zakonca ostala sama, sta molčala. Končno je grof prerušil mučno tišino. — Dovolite mi, da se poslovim in se vam iz srca zahvalim, da ste mi dovolili videti sina. Upam, da me včasih obvestite o njegovem zdravju. — Kako morete dvomiti o tem? Za Božič ali poleti pridite sami in pošiljala vam bom Jurija za ves dan. — Hvala. Globoko se je poklonil in šel, Milica pa ga je spremila s pogledom in se globoko zamislila. — Pridem ob sedmih zjutraj — je rekel zdravnik, ko se je poslavljal od grofa. Tudi Berenklau je sedel k Jurijevi posteljici. Otrok je zdaj laže dihal in ni hropel, njegovo posinelo obličje je zopet zadobilo svojo prozorno bledo Barvo in polagoma je mrzlična nezavest prešla v miren spanec. Pretekli sta kaki dve uri. — Roka je vlažna, — je za-šepetal Berenklau, — pa tudi čelo: začel se je potiti, laže diha in globlje. Zdaj upam, da bo živel. Milica se je overila o resničnosti teh upapolnih znakov. Oživela je, upanje v rešitev se ji je povrnilo. — Bog je napravil čudež, — je rekel z nasmehom naslednje jutro zdravnik, ko je pregledal bolnika. — Znatno boljši je in upam, da je iz nevarnosti, če ne bo kakih komplikacij. Milica mu je hvaležno stisnila roko, toda njeni napeti živci niso prenesli radosti; opotekla se je in izgubila zavest. Odnesli so jo v spalnico; ko pa se je zavedela, se je čutila bolna in tako je oslabela, da je morala teden dni ležati v postelji. Bili so trenotki, ko se je zdravnik bal, da se ni sama nalezla davice; toda njegova bojazen se ni uresničila in polagoma se je opomogla. Med očetom in sinom se je razvilo gin-ljivo -prijateljsko razmerje. Berenklau se je potrpežljivo igral z njim, pripovedoval mu lepe pravljice ali gugal malega raz-vajenčka, dokler mu ni zaspal na kolenih. Dete se je silno oklenilo očeta. Ko je pa Milica vstala s postelje,; je rof redkeje prihajal in za malo časa; nič več ni bil jezen nanjo, toda skrbno se je umikal Milici, ki je bila tudi zelo zdržna ter se pripravljala na odhod, kakor hitro bi zdravnik dovolil Juriju na potovanje. Od Rostislava je prejela pismo, v katerem jo je prosil, naj se kmalu vrne, ji izrazil svoje sožalje in silno obžaloval, da ni mogel biti pri njej za časa otrokove bolezni; prosil .io je, naj mu brzojavno sporoči dan prihoda, da jo pride čakat na postajo. Na dan odhoda sta se grof in Milica poslednjikrat videla. Berenklau se je prišel poslavljat od sina; deček je prejel od očeta v dar krasne igrače, kakor parnik, polk svinčenih vojakov, železnico in škatlo bonbonov, vendar pa je bil obupan. Jokajoč se je obesil očetu okrog vratu ter ga prosil naj gre z njimi. Grof ga je skušal potolažiti in mu obljubil, da kmalu pride za njimi. Da bi prekinila za Milico in Beren-klava težki prizor, je Milica Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Prances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz. 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar. Louise Hrovat; dr. Šeliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu.___ DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otrobi od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note._ SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Andrew Te-kavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich. Frank Skerl. Frank Stefe.. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sei in ] sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. _| DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ' Predsednik John Levstik, 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Teka-vec, 1023 E. 72. Pl.: zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St.. nadzorniki John Prime. John Ježek in Matija Oblak, Zastopnika za klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavc in John Prebil, vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. i leta. make ever' PAYDAY _ BOND DM JOIN THE PAy-R01;1 * SAVINGS PL*^ VI. Ko se je Milica vrnila domov, se je čutila olajšana. Rostisla-vova radost, ljubezen in ljubeznivost do nje in otroka ji morata vrniti duševni mir, ki ga je prerušilo srečanje z nekdanjim možem in težke okoliščine, ki so ju zbližale. Kromski je opazil ženino ner-voznost, toda pripisoval jo je bolezni in zaskrbelo ga je. — Preveč si trpela, draga,— je nežno pripomnil. O Berenklavu ni.nič vprašal iz obzirnosti. Ljubil je ženo in vedel, kako težko ji je to delo. Milica pa se tudi ni spuščala v podrobnosti in ni povedala možu, kako sta skupno z grofom stregla bolnega sina. Samo Jurij je brbljal, kako ima rad papa Egona in da hoče videti deda. Ko je prišla Milica domov, je zbrala razne sinove slike od njegovega rojstva dalje ter jih poslala v Krenico. V dolgih urah osamljenosti, ko ni bilo moža doma, je večkrat premišljevala o Berenklavu. Nehote ji je prihajalo v spomin, kako je bil dober, udan in vljuden za časa Jurijeve bolezni. Otrok je bil živa, nerazrušna vez, ki jo je sklepala z grofom, dasi je bilo med njima vse končano. Večkrat si je Milica strastno zaželela imeti otroka od Rostislava, ne samo zato, da bi postavila ravno tako nerazrušno vez med seboj in sedanjim možem, ampak tudi zato, da bi j imela nadomestilo v bodočnosti, ko se bo morala ločiti od Jurija. Toda to duševno razglas je je zaglušila nevarnost nemirov v mestu. Od vseh strani so prihajale vesti o političnih umorih, kmetskih uporih, o nezaslišanih zlorabah v armadi in mornarici; prevratna propaganda je postajala z vsakim dnem nevarnejša in Bund ni smatral niti za potrebno prikrivati svoje protidržavno delovanje. Rostislav je skušal z vsemi močmi vzdržati red, strogo je praganjal zlorabe, kraje v gu-bernijski upravi, a v svojih poročilih ni prikrival resnice ministrstvu ter opozarjal na javne znake bližajočega se prevrata; toda najvišja petrograjska vlada ni nič ukrenila, bila je slepa in gluha ter ga smatrala za "neprijetnega" in "nemirnega" človeka. V mestu se je raznesel glas, da je prevratno sodišče obsodilo na smrt vicegubernatorja in da so člani Bunda na zborovanju v sinagogi potrdili obsodbo ter z žrebom določili morilca. Pri tem so nekateri govorili, da so smrtno obsodbo utemeljevali s tem, ker ni bil Kromski prizanesljiv z Judi in je oviral podzemeljsko rovarenje njihove protiruske stranke; drugi pa so zatrjevali, da so ga v glavnem sovražili, ker je bil nepodkupljiv, in so mu tudi pravili "bedasti Rus." Te govorice niso seveda pri-Sle do Milice, toda nagonski je Brigadni general F. O. D. Hunter, vrhovni P'^C ameriških čet v Angliji pripenja odlikovanje 7,03g( W. McColpin iz Buffalo, N. Y. Te ceremonija 80 šile v času, ko je bil pmMjen \ameriški "Eagle j ^ od RAF k U. Š. Air Force. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne v potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega 4NGLESK0-SL0VENSKEGA BEK^ 'ENGLISH-SLOVENE RE A DEB" j* kateremu je znižana cena d* O0\)" in stane samo: ^ ** Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GROINS 0, 6113 St. Clair Ave. Clevela*. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po-noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2790. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini čutila nevarnost in neprestani strah jo je silno vznemirjal. Ko ni bilo nekoč moža doma, ji je prišlo v roke neko grozilno pismo na Rostislava, v katerem so ga opozorili, da je obsojen na smrt, in da je dan kazni določen; pismo se je zaključilo s celo vrsto obdolžitev in sirovih žalitev. Milico je prevzela smrtna groza. Mož tisti dan ni obedoval doma, a vrniti bi se moral zvečer; Milica ga je čakala, sedeč v njegovi sobi pri oknu, ter z mrzlično nestrpnostjo gledala na ulico. Te mučne ure so se ji zdele cela večnost. Kromski se je vrnil pozno in bil je videti truden. Ko je zagledal v svoji sobi potrto in bledo ženo, se je ustrašil, da se ni morda kaj zgodilo ali da je Jurij zbolel. Milica mu je s tresočo se roko prožila pismo. — Kaj? Ta papirček te je vznemiril? Ali se ne sramuješ Svoje strahopetnosti? Odkar sem tu, sem prejel gotovo že tri ducate takih pisem in, kakor vidiš, se vkljub temu počutim dobro in z božjo pomočjo se nadejam še dolgo živeti. Take grožnje zaslužijo samo prezir..... — Ne, — ga je nestrpno prekinila Milica, — jaz ne morem biti mirna, preveč umorov je bilo že izvršenih. Toda jaz nimam več moči, da bi prenašala to stanje: to ni življenje, ampak ječa. Neprestano čutim nad svojo glavo Damoklejev meč in živim v vednem strahu, da te vsak hip ranjenega ali mrtvega prineso. Ne, tega ne morem več prenašati. Spustila se je na kolena poleg moževega naslanjača in solze so se ji vlile po obrazu. — Če me ljubiš, Rot j a, če hočeš, da živim in ne zblaznim od strahu, pusti to prekleto službo, v kateri te čaka zgolj nevarnost, nehvaležno delo in razočaranje. Ali ne vidiš, da je ves tvoj trud ničev in da ne moreš prav nič pomagati ruski stvari, končno pa ostaneš krivec? Ali si pozabil, da je tvoje življenje, ker si Rus, ceneje od življenja garjevega psa, in da te wtegne katerikoli podlež nekaznovano izbrati za tarčo svojemu strelu? Ginjeni Rostislav jo je objel in odvedel k divanu. Predraga Milica! Pridi k se- bi in umiri se; le poglej, kakšna si postala. Ne morem te videti v takem stanju in vse na svetu napravim, da te zadovoljim. — Torej podaš ostavko? Z a božjo voljo beživa iz tega prekletega kraja. Meni se vedno zdi, da preži smrt nate pri vsakem koraku. Reci, da si bolan, in ne pojdi ven do našega odhoda. Saj imamo dovolj sredstev, da nam ni treba prenašati tega pekla, — je govorila s prosečim glasom Milica in se vsa tresla. — Prav govoriš. Vidim, da tvoje zdravje ne vzdrži takih razburjenj; ker si mi pa dražja od življenja, pustim službo. To- SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec. talnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mestecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat nil., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Joseph Hrovat, 6731 Edna Ave.; blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. _ SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Ordinal, prva tajnica Frances Novak. 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Louise Pikš. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Erbež-nik, nadzornice. Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udovich. redi-teljica Frances Kasunič. bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnica za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov. Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stano-nik: društveni zdravniki: dr. Seliškar st., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Oman. dr. Perko, dr. Opaskar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo, nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta._ DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Za leto, ki se začne z oktobrom, 1942. je društvo izvolilo sledeče uradnike: Duhovni vodja Msgr. B. J. Po-nikvar fare sv. vida; nadborštnar Frank Perme Sr., podborštnar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Kriz-man, finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik, tajnik-zapisnikar Matt Baznik, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Skerl. Ivan Zupan; sprevodi-telia Louis Erste, Frank Znidaršič, govornik Ivan Zupan, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršič. Ludwig Marolt. Charles Baznik. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše. 1082 E. 72. St. Tel. EN 4895. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. ^ jn . in znancem prebridko vest,, da smo izgubili prel.iuDUc dar pozabljenega soproga in očeta John Mismas , .. vdihni16 - ki je po dclgi bolezni previden s svetimi zakramenti ^ blago dušo in mirno za vedno zaspal dne 3. oktoDra, ^ Doma je bil iz vasi Lažna, fara Hinje. vjdfl s"10! Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. calv&rt položili k večnemu počitku dne 6. oktobra, 194-'. n» ^ kopališče. ... 1vronsi£n0jiiietie Tem potem se želimo prav prisrčno zahvali« m. pode'^. Rev. B. J. Ponikvarju za obiske in tolažbo v °bSd- svete zakramente in za opravljene cerkvene ^ Enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu in » • pev. ji za obiske v bolezni, kakor tudi Rev. Louis Baznmu „ Sodji, ki sta ga prišla pokropit. stePn!e « f Prisrčno se zahvaljujemo Mr. John Renko. M^- bjli ^ U in Mr. John Pecnik, ki so ga obiskovali v bolezni in " tudi moč v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, Kas ^ )t, drugim, ki so nam kaj dobrega storili v tem bridkem p0)c ^ Enako tudi lepa hvala vsem, ki so prišli Pok° "u % jn0" vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so ci_ krsti ter vsem, ki so se udeležili svete maše in pog ^ jpo^ Prav prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v vselTi, pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci, kakor i" ter V. naročili svete maše, ki se bodo brale za dušo P°K0J" rj Pof? ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago £vetega et>». Iskrena zahvala naj velja članom društva r« Jn po» fci Jezusovega, samostojno, ki so se udeležili svete ma= K ve«-posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili In P01 počitku. ^ , „flVod Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni za jen P^ j? Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo pog Preljubljeni ln nikdar pozabljeni soprog in °V■• u pož1"^' odpoklical in moral si nas zapustiti. V globoki z®1" , fi prošnje k Bogu, da naj Ti bo pravičen sodnik in tl jn večni mir v zasluženem počitku. Večna luč naj naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: MARY MISMAS, soproga. ^e- FRANK, JOHN, ALEXANDER, f^VrgRA-MARY, poročena Jerkič; ANNA, poročena Jenko, vnUKi» na Barske, in ALICE MISMAS, hčere. Vnuki (rif. zetje in sinahe. Margaret Zapušča tukaj tudi žalujoče sestre Rose Udovic in J» / Cleveland, O., 4. novembra, 1942.