Priobčil A. K. (Dalje.) II. A&irci in Babilonci. Kar je za Egipt reka Nil, to sta reki Evfrat in Tigris za Mezopotamijo in Babilonijo v osrednji Aziji. Ti dve deželi sta po svetovni vojni pod angleškim varstvom in se imenujeta z novim imenom Irak. Ko se začne pomladi sneg topiti na visokih armenskih gorah, narasete ti reki in preplavita deželo. Toda njuno naraščanje ni tako redno kot je Nilovo v Egiptu, zato so tu že v davnih časih delali kanale, po katerih so namakali zemljo. Zemlja je neizmemo rodovitna. Zgodovinar Herodot pravi: »Med vsemi deželami, katere poznam, je ta najboljša v donosu žita. Tu sicer ni drevja, ni figovih dreves, ni trsja, ni oljk, a v donosu žita prinaša dvesto- in v najboljšem slučaju celo tristoteren sad.« Ker je tu zemlja tako silno rodovitna, zato so nastale v teh krajih že v davnih časih mogočne države Asirija in Babilonija z velemesti: Ninive in Babilon. Babilon je bil eno najstarejših mest na zemlji. Najbolj je slovel za kralja Nebukadnezarja (Nabuhodnosorja). Takrat je imel 2 milijona pre bivalcev, bil je središee svetovne trgovine, znamenit po bogastvu, znanstvu in umetnosti ter pozneje tudi po svoji strašni razuzdanosti. Po Herodotu je bil Babilon zidan v čvetcrokotu (kvadratu), čegar vsaka stran je merila 22 km. Mesto je bilo zato tako obsežno, ker je bilo med hišami tudi mnogo vrtov in parkov. Bil je krog in krog obzidan, v čegar zidu je bilo 250 obrambnih stolpov in 200 bronastih vrat. Še bolj obsežne so bile Ninive. Obdane so bile s tako debelim zidom, da f,o na njem trije vozovi lahko vštric vozili. V zidu je bilo 1500 obrambnih stolpov. V knjigi preroka Jona čitamo, da se je mesto raztegalo na tri dni hoda. Kako burno je moralo biti življenje v teh velemestih! Toda to nas tukaj ne zanima. Nas zanima, kako je bilo z verskim življenjem v teh krajih. Vse življenje, vsa znanost, slovstvo in vsa umetnost je bila v t^sni zvezi z vero. Ljudstvo je molilo dosti bogov ter jim je darovalo mnogoštevilne darove in žrtve, cla bi si naklonilo njihovo dobro hotnost. Darovali so bogovom prve pri delke, rože, jedila, razne živali in v starih časih tudi. ljudi. Njihovi daritvcni oltarji, katere so našli pri izkopinah, so kamniti ter irriajo podobo trikotnika. Zlasti so Ijubili slavnostne sprevode, pri katerih so nosili lepo okrašone podobe bogov. Te sprevode je poveličcvalo petje in godba, pri katcri so rabili različna godala kot trobente, piščali, citre, sambuke, brenklje in soglasnice. Vcrnost Babilona pa še prav posebno kažejo veliki templi, katere so stavili v čast bogovom. Zgodovinar Ilcrodot popisuje tempel boga Bal v Babilonu tako-le: »Tempel ie imel po- dobo čveterokota, čegar vsaka stranica je bila dolga 1200 čevljev. V sredi templa je bil velik stolp z 8 nadstro« pji, 600 čevljev dolg in toliko širok. Zunaj stolpa so držale stopnice na vrh, ki so se vile okrog templa. Vrh stolpa je bil še drugi velik tempel, v katerem je bila čudno lepa postelja in zlata miza. Pomnenju Babiloncev jo bog Bal tu večkrat prenočeval. Poleg stolpa je bil Balu na čast postavljen še drugi tempel, v katerem je na zlatem prestolu za zlato mizo sedela iz Cistega zlata vlita podoba boga Bala.« Tu pred to podobo so zažgali na leto ob velikih praznikih velike množine dišečega kadila. Poleg tega templa je bilo več altarjev, na katerih so sežigall daritve v čast bogovom. Duhovnike so zelo spoštovali, kar je razvidno iz tega, da so v Asiriji vladali pred letom 1500 neki knezi duhov skega stanu in v Babiloniji je prevzel po smrti kralja Nabopolasarja regentstvo veliki duhovnik do prihoda sina Nebukadnecarja. Babilonci so imeli izročilo o vesoljnem potopu in o daritvi Noetovi približno tako kot nam pripoveduje sv. pismo. Imeli so tudi izročilo, kako je pri zidanju babilonskega stolpa Bog Ijudem jezike zmešal. Ker so bili Izraelci odpeljani v asirsko, Judje pa v babilonsko sužnost, se je tam po teh ujetnikih gotovo širilo znanje pravega Boga. Toda dotičnim narodom najbrže ni bilo dosti za postave pravega Boga, ker so svojo pogansko vero v zadnjem času prikrojili tako, da so imeli odprto pot najgnusnejšim razuzdanostim. Strašno nečedno življenje je vladalo v velemestih ob Evfratu in Tigrisu. Ljudjo so pozabili na svbjo vest, na božjo in na naravno postavo. Grški zgodovinar Herodot poroča, da so se v templu boginje Milite v Babilonu pod krinko bogoslužja uganjala najgnusnojša dejanja, o katerih ne moremo pisati. — Sploh je bil Babilon znan in razvpif in še dandanes velja kot mesto najgrše razuzdanosti. Za grehom pa navadno pride kazen. Tudi nad Ninive in Babilon je prišla strašna kazon in razpad. Judovski pre roki, zlasti Izaija in Jeremija, napovedujejo na mnogih mestih to kazen in razdejanje. Izaija (31. 8, 9) prerokuje o Asircih: »In Asirijan bo padel . . in njegovi mladenjči bodo sužnji in njegova moč bo izginila od strahu.« In y .47. poglavju napoveduje silno prekucijo v babilonskem kraljestvu. Prerok Jeremija pa napoveduje v 50. in i51. pogiavju v pretresljivih. besedah Babilonu pokončanje in razdejanje ra|di njegovih hudobij. Tako-le (51, 29, p7), piSe: »In tresla se bo zemlja in prestrafula, ko se bo zbudila zoper Babilon misel Gospodova, babilonsko deSelo narediti pusto in brez prebivalcev. In Babilon bo groblja, prebivali|_če zmnjem, v strmenje . . . ker nima prebivftlca.« Vse se je natanko dopolnilo kot so preroki napovedovali. Najjprej je tpHšla vrsta na Ninive. Za časa preroka Jona je Bog mestu še prizapašal, a leta 606 pr. Kr. r. je bilo mesto po dveletnem obleganju od sovražnikov zavzeto, zažgano in razrušeno. — jZadnji kralj, ki se ni liotel udati domačim prekucuhom, ki so se dvignili ~oper njega, je sam zgorel 3 svojimi enami in vsemi zakladi. Dobesedno o se izpolnile besede preroka Sofoija (2, 13. 14): »Pokončal bo Asirijai_ie in bo dejal lepo mesto v pustobo... Ležale bodo srcdi njega črede in živali narodov; sove in ježi bodo stanovali na njegovih pragih . . .« Grešni Babilon je prišel na vrsto leta 538 pr. Kr. r. Zadnji kralj Naboned je bil ujet in umorjen. Babilonija je postala perzijska pokrajina. Babilon je bil deloma razrušen, a hiral je počasi; za časa Aleksandra Velikeja je bil le še 20. del prejšnjega obsega zaseden po prebivalcih. Za časa prvih rimskih cesarjev je bil Babilon že groblja in je izginil iz zgodovine. V zgodovini ni primere, da bi bilo kako velemesto tako do cela pokončano kot sta bila Ninive in Babilon. Dandanes izkopavajo učenjaki zasute razvaline obeh mest; našli so zlasti v Ninivah važne reči, ker tam so ob času razdejanja zgoreli na poslopjih le gornji leseni deli, spodnji so bili pa ve5 ali manj ohranjeni zasuti. Razvaline obeh mest dokazujejo resničnost svetopisemskega poročila, pričajo pa tudi, kak konec čaka vsakogar, ki noče poznati in živeti po postavi Gospodovi.