110. številka. Trst, v soboto 17. maja 1902. Tečaj XXVII „Zdlaoat" zh ftj» aikrat m is«, raca* aodaM *a pr tnfkoT. oh 4. ari xv«Čer. KtrtliUa anaia : ca oclo leto........ M kron pol >eu . • .......IS „ z« Četrt leta ........ ( „ za aa mcmc • ....... S kroti ««otnino j« plačevati naprej. Ha aa-' Jdo bral priloiene naročnina m sprava ae )f1r n. _ r o tobakarnafc v Trata ae prodajajo posamezne Številke po S »totink (3 avČ.i; i»»ea Tnta pa po 8 »totink (4 avt) Telefon Iti. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ▼ ittlNtt Ji ■•«! OfUat ■a rafiuajo po muk t petita. Sa krateo naroČilo a primernim popui.tom PnIui, osmrtnice in javne zahvalo do-■tfl o|lui Itd. ae ratonajo po pogodbe Val dopiai naj ae pofiiljajo nredalltva Nafvaakovani dopiai te ne tprojomajo Rokopisi aa ne vračajo. Blaročnino, reklamacije In oglnae iprt* jim apravalitva. Naročnino In oglase je plačevati loeo Trat. CrtiiHtf« la Itakarna se nahajata v allci Carintia ftiv. 12. Cpravatltv«, In tprajemaaje laser a to t v ulici Moli* plceolo itv. 3, II. nad*u. ■ dajatelj in odgovorni urednik Fist Oo d n i k. I aaiiiit kuuaonij Natianila tiakarna konaorcija lieta „Edinost,, * Trat Pozdravljeni na slovenski zemlji! Metropoli) naroda slovenskega, srce naroda, središče političnega, narodnega i ii kn lt ur nega življenja našega : hela Ljubljana razobeša zastave. Ljubljana se pripravlja na vspre-jem dragih predragih gostov. In vsprejemaje in j »ozdravi jaje te mile goste bo dični pni meščan mesta ljubljanskega govoril v imenu in iz siva vsega naroda slovenskega, bo tolmač entstvo vanja vseh. ki s«* čutijo sinove in člene velike slovanske rodbine. Izubijana razobesit zastave in se pripravlja, da ne samo na dostojen, ampak na prisrčen način vsprejine drage, predrage nam goste. Narod slov. kliče dobrodošlico gostom, ki mu prihajajo v pohode. <). to nt* bo in ne sme biti pozdrav j »o tistem ceremonijelu, običajnem. ko je došel med nas kakov odličen _ro~t ! Pozdrav bo prihajal iz siva ! Mi ne bomo pozdravljali teh gostov, kakor se poklanjamo, kadar nas veže v to le zapoved obzirnosti in uljudnosti, ^e, akordi v pozdrav gostom, ki sedaj prihajajo na slovensko zemljo v pohode, bodo akordi ljubeče duše. Saj prihaja v obiske — brat k bratu! Slovanska rodbina Avstro-ogerske »o te dni zbrana na zemlji slovenski v bratski ljubezni, ujedinjena po čutstvo-vanju. ujedinjena po ukupnosti interesov. ujedinjena po skrbi za skupno bodočnost. ujedinjena po vt*zi rojstva in krvi — a ujedinjena po svojih pijonirjih. po tolmačih javnega menenja, po svojih novinarjih ! V Ljubljano prihajajo v obiske zastopniki žurnalistike slovanskih plemen Avstro-Ogrske: jutri se bo vršil PO h LISTEK i MELITA. Povest iz naše dobe. 4«»ip Evrea Tomi«-: prevedel Kadi. Prvi del. I. Na prostranej terasi pred grof »vskim trradom Delidvor v Zagorju sti sedeli nekega letDt^ra predvečera grofi »a vlastelinka in njena hči Meltta. Dau je bil veder in topel — •>ilo je »redi septembra —, a toploto se je čutilo že sedaj, ko se je solnce že nagibalo «£ zapadnim planinam, da za njimi zatone. Le od Ivančice je pihljal lahek vetrič in razhljajal neznosno temperaturo. Grofica, ki je pred dvema letoma bolehala na reumi, se je bala tudi te razposajene sapice ter je skrbno ovila okoli ramen in prs pisan perzijski šavl, kateri jej je padal preko kolen. Pri njenih nogah je ležal na trebuhu njen ljubljenec, prepeličar Fido, ki je diemal, p«,loži vsi glavo na sprednje tace. Grofica je lupatam pogledala na ovoj naečnik z držalom iz slonove kosti svojega ljubljenca ter z batistem'm robcem podila z njega muhe, ki so ga nadlegovale neprestano. Grofici nasproti, tik naslona, kateri je omejeval teraso, se je, napol atojč, napol udobno cieknila po chaiselonguei Me- IV. kongres slovanskih časnikarjev. Zberejo se v posvetovanja ne le o stvareh svojega stanu, ampak tudi o načinu, kako povzdigniti ugled skupnega slo-! venskega novinstva ter je organi zo vati,1 da bo impoiiovalo svetu, da bo častno in izdatno zastopalo svoja plemena. To je moment, na katerega moramo pokla-dati največo važnost. Novinstvo je velesila ! To je sicer že stara, obrabljena fraza — a vendar ni fraza, ker je neoporečni! resnica. Ako hočemo biti močni pred svetom, moramo imeti močno in krepko žurnalistiko. To je neizogiben pogoj. Le z agilno, dobro fundirano in za vsako akcijo usposobljeno žurnalistiko more narod odbijati sovražne napade in dovajati aspiracije, stremljenje, ide-jale svoje do njih uresničenja. Novine so poklicane, da dajejo impulze, iz no-vin mora prihajati inicijativa za ustvarjanje obrambenih sredstev in za povspe-ševanje blaginje naroda. Novine so poklicane, da dovajajo narod do političnega dozorevanja, da ga usposobljajo za borbo za varnost svoje ekzistence in za gradnjo svoje bodočnosti. Ali nečesa nedostaje še slovanski žurnalistiki. In to je sila važno. Nedostaje jej mejsebojnega dotiki jaja, mejsebojnih zvez, ki bi jo. spajale v organizacijo za kombinirane akcije v slučajih potrebe, kakor je kombiniran sovražni naval na nas. Vse preveč so novine avstrijskih Slovanov do sedaj ne le marširale ločeno, ampak se tudi bile ločeno. Zato pa tudi njihov odpor ni mogel biti zadostno izdaten, kakor jim v agresiji ni mogel biti vspeh. ki bi imponira 1. Y tem pogledu je mlada institucija kongresov slovenskih časnikarjev za slovanska plemena Avstro-Ogrske neizmerne u a r o d n e važnosti. Institucija lita. Z obema rokama je držala pred obrazom fioo vezano knjigo, kakor da bi hotela skriti pred materjo ves utisek svojega čtiva. Bil je to Boccacciev *) »Decamerone«, italijansko itustrovano izdanje, polno obscenih slik. Bivša pred dvema mesecema z očetom v Benetkah se je mlada grofica spoznata z nekim hon-j vedskim generalom, bogatim velikašem iz biharske županije, kateri jej je za spomin daroval to Knjigo. V zagorskih velikaških dvorih seje pripovedoval »$ub rosa« jako pikanten roman, ki se je odigral med Melito, dokler je bila v Benetkah, in tem generalom, ki je bil oženjen in imel š^ jako ljubosumno ženo. Govorilo ae je, da je skort prišlo do ločitve med generalom in njegovo ženo, a d-> civilnega zakona med njim in Melito. Energična generalica je vendar napravila konec zmotam Bvojega moža in neke lepe noči je odpotovala injim z brzo v lakom v Milan, a od tam se je vrnila srečno domov preko Švice in Bavarske. Ni se vedelo za gotovo, koliko i resnice je na tej ljubezenski pripovedki. Nekateri so verovali, nekateri zopet s> držali vso si var za zlobno izmišljotino. Melita ni bila ravno prijateljica starih italijanskih pisateljev. Oni so se jej zdeli ^ *> Giovanni Boccaccio ae je porodil leta 1313 v Parku in umrl leta 1375 v Certaldo. B. je bil prvi italijanski novelist Njegov »Decamerone« je zbirka, st tero novel it vseh stanov človeške družbe. Odlikuje »e posebno pikantnimi prizori. | Opomba prelagatelja. je še mlada! To dejstvo je v odgovor oalift, ki že obupujejo nad njo, ker ne vidijo še Bog ve kakih vspehov. Ali to trdimo lahko, da tudi že dosedanji shodi niso bili brez dobrodejnih posledic. Zasnovan ju tesnejih razmer med novinstvom je neizogibni pogoj: osebno spoznavanje med zastopniki časnikarskega poklica. Po osebnem spoznavanju ljudij in razmer siri se in jači zanimanje med narodi samimi drug za druzega, a po takem zanimanju raste čut vzajemnosti, zavest, da, braneči brata, branimo sebe! Se stališča splošne narodne koristi je torej želeti, da kongresi slovanskih novinarjev čim prej ugodno rešijo to stran svoje velike naloge: da pogode poti, po katerih privedejo do zbližanja novinstva med seboj, in po tem zbližali ju do zanimanja slovanskih plemen enega za drugo. Dobri genij slovanskih plemen daj, da se to zgodi čim prej ! In trdna naša vera je, da kongresi slovanskih novinarjev srečno dovrše to nalogo in da nas tudi jutršnji kongres v Ljubljani izdatno primakne k cilju. Saj bo jutri "v Ljubljani zbran cvet slovanskega novinstva Avstro-Ogrske, saj bo zbrana v naši prestolnici neizmerna svota inteligencije in patrijotizina, saj bodo zbrana srca plemenitega idejalizma in glave bistrega razuma, računajočega z realnostjo. Opravičeno je torej v visoki meri, ako bodo te dni očesa slovanskih plemen, v monarhiji in iz-ven iste, jutri uprta v našo Ljubljano: na častni zbor prosvetljenih mož, ki so poklicani zastavonoše svojih plemen. Temu častnemu zboru kličemo iz bratskega srca naj-iskrenejo dobrodošlico. Pozdravljeni na zemlji slovenski! Pozdravljeni v doino- kakor bogato, a staro pohištvo v sijajne; dvorani, katero se drži le iz spoštovanja starine, ali se ne rabi. Decameron jo je vendar zanimal še precej. Listala je v njem in preletavala z veščim očesom od strani do strani, dokler ni prišla do jako zanimivih mest, katera so bila večinoma ilustrovana. Dražestno pripovedko o Alatidi, hčeri babilonskega sultana, je čitala z naslado od začetka do kraja, a ko jo je prečitala, je zaprla knjigo in jo položila z roko vred na krilo, in zamišljeno, kakor da bi prebavljala užitek, ki ga je našla v tem čtivu, je počivala nekoliko tre-notkov tiho, nepremično, z napol zaprtimi očmi. Zitem je komaj slišn> vzdihnila in brzo vstala s počivalke. Pogledavši mater po strani, ki je, sodč po skrbnem izrazu obraza, razmišljala o nečem neugodnem, je pristopila k ograji terase ter se naslonila nanjo, uprdi pogled v dolino, kjer se je izpod hriba belila dobro urejena javna cesta. Komtesa je že prekoračila dvajseto leto, a bila je na glasu kakor lepota svoje vrste. Visokega in vitkega stasa, je bila vendar bajna. Lasje so jej bili črni, in iz-pod njih je tem bolj silil črnikasto-beli obraz, finih a energičnih črt, ki eo svedočile o j a kej, ne-zlomljivej volji. Ta izraz obraza je povečeval njeno visoko čelo, preko katerega se je vlekla iz-pod črnih lasi do leve obrvi, *anka, zelenkasta žilica, ki je za časa jake duševne razburjenosti čudno zatrepetala. Njene oči, ve- vini malega roda slovenskega, te male postojanke volike domovine naše: do-movine naše narodno politične skupnosti v monarhiji, in še veče domovine vse-občega kulturnega jedinstva našega! Pozdravljeni! Bog rosi svoj blagoslov na Vaše delo ! R letošnji koncert „Slovan psta flrnštva v Trstu" se je vršil v nedeljo dne 11. t. m. v gledališču >Armonia« z najlepšim moralnim vspe-hom, toda, žalibog, ob mnogo preskromni udeležbi občinstva. Opazili smo to pot mej poslednjim sicer nenavadno veliko drugorod-cev — Italijanov in Nemcev — ter nas ravno radi teh posebno veseli, da je društvo tako častno nastopilo; toda naše skromno mnenje je, da je tako eminentno kulturno delovanje vrlega društva pač v prvi vrsti namenjeno našim krogom in da bi od teb v resnici zaslužilo nekoliko več zanimanja in dejanskega priznanja ! — Kajti na vse zadnje se mora tudi najidejalneja navdušenost pevskega zbora sčasoma ohladiti, ako vidi, da je sad njegovega večmesečnega napornega truda ta, da poje na koncertu — pred praznimi klopmi! Žalosten znak za nas je, da letošnja koncerta »Slovanskega pevskega društva« s svojim v naših razmerah izredno bogatim programom nista mogla gledališča dvakrat napolniti do zadnjega kotička. Kakor znano, so se na drugem koncertu večinoma ponovile pevske točke Barteljevega jubilejnega koncerta in sicer Foeraterjeva »Ljubica«, Zajčev »Dolazak Hrvata«, Fibi-chova »Pomladna romanca« in Foersterjev «Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi«. O teh skladbah samih smo že govorili obširneje in zato naj danes samo konsta-tujemo, da je bilo izvajanje to pot še dosti bolje, sigurneje, prešinjeno nekim svežim in osvežujočim duhom, ter da se je društvo lahko z zlatimi črkami zapiše v svojo kroniko. Vsi, ženski in možki zbor, kakor tudi solisti (g.ca Mici Kobalova ter gg. Masnec, Štular, dr. Slavik in Prunk) so svojo nalogo prav imenitno izvršili ter s tem na novo like črne oči, polne žara in sile, so zastirale dolge, črne trepalnice. Redkokedaj je mlada grofica širom odprla te žarke, nepremagljive oči; to je storila le v usodnih trenotkih, ko je hotela, da njena volja kaj ugonobi. Malo časa je gledala Melita na cesto, na kateri se je pojavljal kak jednovprežen, reven kmečki voz, ali pa kak pešpotnik, katerega je posel vodil po tej poti. Da bi vsaj zagledala kako vlastelinske kočijo z veselim : obiskom, ali nikjer nič ! Vlastelinske rodbine so sedaj v Alpah, ali na Rivieri, a siromaš-nejše, ki nimajo novcev za te drage izlete, čepfe v svojih dvorih, ne mislfe na obiske sosedov, ker imajo preveč dela v gospodarstvu in z rubiteljem, ki se je začel pojavljati takoj po žetvi. »Sitno življenje!« je vzdihnila komtesa in se obrnila na drugo stran. Pogled jej je padel na grofico, ki je mirno sedela v svojem naslonjaču, s povzdignjeno glavo, z zaprtimi očmi. »Maman . . . spiš-li ?< je vprašala potiho komtesa. Grofica je odprla polagoma oči in se obrnila k hčeri. >Ne spim, dete moje . . . Hotela bi, a skrbimi ne dopuščajo...« je rekla grofica mirno. »Na kaj zopet misliš, maman ?« je vprašala komtesa, gredč k materi. »Najbrže je zopet kaka brezpotrebna skrb ?« (Pride še.) utrdili svoje in društveno dobro ime. Na isti višini je stalo tudi izvajanje Jenkovega krasnega možkega zbora »Nek dušman vidi« ; splth se nam je zdelo, da možkega zbora še nismo kmalu slišali pevati toli ubrano in uglajeno, tako lepo in harmonično so se glasovi zlivali drug v druzega. — Zato pa vsa čast zboru, ženskemu in možkemu, v prvi vrsti pa neumornemu pevovodji g. Bartelju, kateri nam z vsakim novim nastopom dokazuje, kako zasluženi so bili vsi tisti izrazi iskrenih simpatij in hvaležnosti, s katerimi ga je občinstvo obsipalo ob njegovi petindvajsetletnim. Giavna pozornost pa se je ta večer obračala na novo skladbo »Slaven i pjesma«, kantata z ouverturo za sole, zbcr in orkester, katero je na besede dr. Trnoplesara (Lu-keža) zložil in g. Srečku Bartelju ob njegovi petindvajsetletnici posvetil gosp. Josip Mandie, sin vrlega rodoljuba g. dr. Frana Mandiča in nečak našega dičnega prvobori-telja, prt t'. Matka Mandiča. Mladi skladatelj je s to skladbo prvikrat stopil pred širše tržaško občinstvo in reči moramo, da se mu je »prvi korak mej svet« kaj lepo posrečil. Skromno odmerjeni prostor nam ne dopušča, da bi sklidbo obširneje ocenjevali, in zato se omejujemo le na nekoliko splošnih opazk. Besedilo je znano iz vabil, na katerih je bilo tiskano, in zadoščaj torej tukaj toliko, da pesnik proslavlja moč in pomen pesmi za življenje in delovanje Slovanov. Skladatelj pa se je tesno prilagodil besedilu in zato se že v prav dobro izdelani in izpeljani samostojni euverturi kakor glavni motiv oglaša hrvatski narodni napev »Vozila po moru se galija« in v kantati sami je poleg tega upletenih še več motivov a popolnoma narodnega (hrvatskega) duha, kakor n. pr. odstavek »Gusla gudi«. Uglobivši se v besedilo in pesnikove ideje je mladi skladatelj vsakej kitici vstvaril poseben, primeren napev, ki so — deloma jako karakteristični — mej seboj združeni z orkestralnimi med- in predigrami. Skladbe ne moremo bolj pohvaliti, nego če priznavamo, da se prav prijetno posluša ter da ima res krasnih momentov, ki nas nekako blaženo mirijo (prva dva odstavka) in razveseljujejo (»V veselju«) ter takih, ki ganejo (»Kad u dome«), pretresajo (»l" bijedi«) in navdušujejo (»Kad se ljuti«); saj to je vendar namen vsake umetnosti in glasbe posebej, in kdor to doseže — »omne tulit punctum« ! — — Da bi komaj dvajsetleten mladenič, ki se z glasbo bavi le kakor diletant, ustvaril povsem izvirno, klasično dovršeno ter vseskozi enotno in izglajeno skladbo v večem štilu, tega pač ni nikdo pričakoval. Iskreno pa mu čestitamo, da je zbog svoje prirojene nadarjenosti in nenavadne vztrajnosti stavljeno si nalogo v razmerno tako kratkem času toli lepo in častno rešil. Nadebudni g. skladatelj je sedaj, ko se je njegovo delo izvajalo, gotovo že sam spoznal, kje bi bilo dobro kaj popraviti, skrajšati, črtati ali pa popolnoma predelati, na pr. gledč odstavka »Gusla gudi«, ali pa gledč nekaterih taktov petja, ker takorekoč kar z neba doli brez zveze padajo mej orkester, in gledč duhu ostale skladbe popolnoma nasprotnega, namreč čisto italijanskega finala. Ako se g. skladatelj za nekaj časa posveti praktičnemu študiju materijala, s katerim se je kar iz početka že tako pogumno lotil delati, to je proučevanju človeškega glasu in orkestralnih nastrojev, ter potem na podlagi takih izkušenj svojo skladbo popravi, potem smo prepričani, da bo njegovemu — že sedaj gotovo vse pohvale vrednemu — delu ohranjena trajna vrednost. Na vsak način pa upamo, da nam njegov brezdvomni, lepi talent za glasbo v kratkem obrodi še bogatih sadov, ter bomo njegovemu nadaljnemu razvoju sledili z odkritosrčnim prijateljskim zanimanjem ! Nova skladba m je jako dostojno izvajala ter moramo posebno pohvaliti zbor, da se je tako dobro držal, kajti čas za učenje mu je bil le sila skromno odmerjen. Ouverturo je dirigiral g. skladatelj sam, kateremu sta bila h koncu ob živahnem odobravanju izročena dva lovor-venca z rudečimi trakovi, ostalo skladbo pa je poveril spretnemu vodstvu novega kapelnika vojaške godbe, g. Teplega, ker se je ob tem svojem prvem nastopu na slovenskem koncertu takoj izkazal kaj izvrstnega in energičnega dirigenta. V vojaški godbi je to pot že vel drug in sicer boljši duh, toliko v sprem'jevanjih kakor v samostojnih točkah, in zato le želimo, da bi g. Teplv ostal prav dolgo pri nas, ker si od njega obetamo mnogo glasbenega užitka, posebno pa gledč dozdaj nekoliko zanemarja-nih slovanskih Bkladb. Pre varjena. (Zvršetek.) Pozabivši na vsa'.; obzir odprla je vrata in bila je takoj na hodniku. Deklica jej je molila neko karto. Ona ni ' niti pazila na to, ampak hitela je proti njemu, ki je bil že na polovici stojnic, ter ga je poklicala nazaj. Povrnila se je v sobo in silila , je tudi njega, da je vstopil. Zaprši duri za seboj, stala sta jeden nasproti drugemu. On je moral silno trpeti; to se je moglo citati na njegovem licu. Ona je bila toliko razsodna, da ga ni t*koj obsula z vprašanji. Izraz njegovega lica je bil za njo smrtna obsodba. Ona je čutila to, srce jej je govorilo to. Samo jedno vprašanje — in ona bi znala trpko resnico. Karto je držala se vedno v roki in sedaj jej je padel na-njo pogled. Na njej so bile samo črke »p. p. c.e Oo se je hotel od nje posloviti z vsemi ceremonijami, ki so potrehne v to. On se je hotel posloviti, ne da bi jej dal kakega pojasnila. Ali to ni smelo biti ; ona je imela pravico, da dozna vso resnico. Ona je bila žena, V Trsta, dne 17. maja 1902. V znamenju jedinstva. Pod tem naslovom piše danes došla nam »Politik« o IV. kongresu slovanskih Časnikarjev: »Kongres slovanskih novinarjev je postal trajna institucija, kakor kaže četrti shod, ki postane parlament od več nego 130 zastopnikov slovanskih novinarjev Avstro-Ogerske. Trdna podlaga, ki je bila postavljena v Pragi, je bila v Krakovu in v Dubrovniku utrjena ter se v beli Ljubljani se razširi. Slovanska gostoljubnost se o tem lahko pojavlja na ntj-lepši nar in, kajti vsikdar je slovansko pleme, ki pozdravlja druge. Tako se stesnjuje spajajoča vez trdneje in trdneje in tako postajajo medsebojni odnošaji tesneji in tesoeji. — Bolj nego v druzih narodih je v nas Slovanih časnikarski poklic veliko več apostolat nego pa rokodelstvo. Tu se treba z vso svojo osebnostjo zastaviti za prava naroda ter svoje globoko prepričanje na navdušen in navduševalen način zanašati v najširše plasti. Zavest, da smo izvršili svojo dolžnost, spoznanje, da vrženo seme dozoreva v žetev sta v najlepše plačilo za ubijoči trud slovanskega časnikarja- katerega ni zavidati na njega ma-terijalnem položaju, in čegar socijalno polo-ženjeje še vedno nedostatno. Kongresi slovanskih novinarjev so nemalo pripomogli do tega, da Be je vsaj splošni ugled zastopnikov slovanskega novinstva povzdignil, kajti po lepih manifestacijah se je vsej javnosti živo predočil pomen publicistike in se je s tem utrdila tudi pozicija nje pripadnikov v družbi. Tudi na drugo stran so ta zborovanja delovala pojašnjevalno. Naši narodni nasprotniki so vedno trdili, da se Slovani morajo posluževati nemškega jezika, ako se hočejo sporazumeti med seboj. To klevetanje je po kongresih novinarjev temeljito oporečeno. Na iBtih so bili zastopani malone vsi slovanski jeziki, a ni enlcrat se ni pokazala potreba, da ki ni dopuščala, da se žnjo igra in da se jo tako lahko zameče. A ko je še vedno stal nepremično, ne da bi spregovoril niti besedice opraviči vanja, se ni mogla več vzdržati, ampak spregovorila je razburjenim glasom : »Kako naj si razlagam Vašo odsotnost? Trije tedni so že prošli, ne da bi mi bili pisali niti besedice. Kaj Vas je zavelo do take nečuvene neuljudnosti ?« A ko je on v očividni zadregi še nadalje mi lčal, je nadaljevala : »Artur! Leto dni je že, odkar se mi dva tako ljubiva; to je, rekla sva si vsaj, da se ljubiva in jaz sem verovala tema. Jaz sem Vam vedno izkazovala mnogo veče spoštovanje, nego kateremu-koli drugemu. Jaz sem Vi m izkazala prijaznost, Vi ste jo sprejeli ; torej jaz mislim, da imam pravico zahtevati od Vas, da mi odkrijete vso resnico! — — — Kaj je vzrok Vaši spremembi ? On je še vedno molčal. Njegov molk jej je pričal, da je on za-njo za vedno izgubljen. Njej je bilo vsejedno, kako in zakaj je to prišlo, ali ona je morala znati in slišati to od njega. Nizkt st njegovega izdajstva jo je razgrela. Taka ločitev nžalila je ženo v dno bi morali posezati po kakem neslovanskem jeziku. Razprave so se vršile gladko in vsi ude-ležniki so imeli jasno sliko o njih. To je gotov in znamenit dobiček, kateremu se pridružujejo še drugi konkretne vrste. Dolgo zaželjeni projekt slovanskega kore^pondenč-nega biro, o katerem so izlasti na zborovanju v Krakovem jako podrobno razpravljali, se je po češki inicijativi približal svojemu uresničenju. Na ljubljanskem kongresu se bo sklepalo o nadaljnjem spopolnjenjn. Tam se jim bo todi posvetovati, po poljski hvalevredni vspodbuji, o temeljnih potezah skupne poklicne organizacije vseh slovanskih Časnikarjev v Avstro Ogerski, po kateri bi redua zborovanja dobila še le primanjkujajoči jim organizatorični okvir. Sploh se z resnostjo in gorečnostjo sledi stanovskim vprašanjem, tako, da ta zborovanja trajno naprej delujejo na vspesen način. Kako so se uživela, o tem priča najbolje okolnost, da so preživela vse polit čne spremembe in da nahajajo naraščajoče zanimanje in dobivajo dvigajoče se šfe-vilo udeležencev. Na ta način pripomorejo blagodejno do poglobljenja čuta slovanske vzajemnosti in se počasi raztegnejo od časnikarjev na čitatelje in cele narode. V tem zmislu voščimo zborovanju v Ljubljani med našim slovacskim bratskim narodom dostojanstvenega in harmoničnega izvršenja in dobrih posledic za vse Slovanstvo monarhije«. Posebnim zadoščenjem smo ponatisnili ta izvajanja iz praškega lista, kajti pokrivajo se lepo z mislimi v pozdravu, ki smo ga napisali mi in ga priobčujemo na prvem mestu. Politični pregled. V Trstu, 17. maja 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — V čerajšnji seji poslanske zbornice je domobranski minister, grof NVeUersheimb, odgovarjal na razne interpelacije. Glede zahteve, naj se vojaški kapelniki vsprejmejo v državno službo, rekel je minister, da se tej želji ne more ustreči. Pol^g mnogih drugih vzrokov da govori proti takemu koraku tu
  • oslanci, nakar je predsednik konštatiral nesklepčnost tor je Fejo zaključil. Prihodnja seja bo v torek. Iz ogrske delegacije. Na za lite vanje opozicijonalnih delegatov, naj bi se potrebščine za vojsko in mornarico nakupovale razmerno tudi na Ogrskem, ker da se sedaj nakupuje skoraj vse v Avstriji, odgovoril je vojni minister v vojnem odseku og. delegacije, da se potrebščine nakupujejo v isti državni polovici, kjer jih je dobiti. Tako da se konji nakupujejo skoraj izključno na Ogrskem. V včerajšnji seji tega odseka je bil vsprejet redni proračun vojnega ministerstva ter se je začela razprava o izrednem proračunu. V predvčerajšnjo sejo prišlo je tudi nekaj poslaneev ogrske zborniee, čemur je predsednik prigovarjal; ker je v včerajšnji seji radi tega interpeliral del. Rakovszkv in ker so tudi k veerajšn i seji prišli dotični poslanci, je predsednik zaključil sejo, da se izogne konfliktom. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Že dolgo, ali pa nikoli nismo doživeli taeega prizora : nemško liberalni listi javljajo tja čez na Ogersko v razdraženem tonu svojo nevoljo. Izls sti pa je mej nemškimi prijatelji p'ovznčala konsternacijo izjava ogrskega ministerskega predsednika, da je ogrski tarif že izdelan tako, da ga je možno v par tednih spremeniti v samostojno ogrsko carinsko območje, abez drugimi besedami: gf sp. S teli je odgovoril na priti k mja Korl e'ja trdo in citično z zažuganjem gospodarskega lo-čenja !! Boje se, da krona vendar r*je pu?ti Korberja, nego da pride do te skrajne kon-sekvence, ki bi bda začetek koncu duvalizma v monarhiji. Ni čuda torej, da so prijatelji Korberjevi razježeni : b- je se zanj ! ! Pa se sedaj tudi res kaže vsa brezvestnoat ogrske taktike. Ko je bil grof Thun v zadregi radi revolncje v avstrijski zbornici in ko je b>lo jasno, tla je parlamentarno lešeuje nagodbe na avstrijski strar.i nemogoče, so pristiskali in stavili termine in se je Szellu res posrečilo strmoglaviti grofa Thuna. Sedaj pa isti Madjari delajo nasprotno : zatezajo, da delajo s tem Korberju zadrege, ker se nadejajo, da pride vendar v Avstriji mož na krmilo, ki vrže Madjarom bogati plen v žrelo. Velikanski štrajk na Švedskem. Tudi na Švedskem je delavstvo stopilo v ge-neralui štrajk, da bi s tem podprlo svojo zahtevo po splošnem volilnem pravu. Iz St~k- (Dalje v prilogi.) duše. Z očmi polnimi jeze je pristopila k njemu, tako, da se je njuno ddianje pomeša valo : »Torej govori! Jaz hočem izvedtti resnico, moram jo izvedeti !« Pod vpljivom nje impozantne osebe, izgovarjal je besede, a tako, da ni znal sam, ne kako, ne zakaj. »Jaz sem zaročene. Ona se je odtekla, kakor da bi jo strela zadela: Zaročen ? A ne da bi jej rekel ni besede, ne da bi bil prej pretrgal žnjo zveze? S kako pravico? Je-li bil on svoboden ? Nt-li imel zveze ž njo ? . . . Vse to mu je hotela reči : hotela ga je prisiliti, da prekliče svojo zaroko. Ali ni jej bilo mitgoče izgovoriti niti besede, njena Ča*t jej je zabranjevala storiti kaj takega. Ko je pa on zapazil njeno borbo in se bal neugodnosti, p^prjel je z >pet svoje prejšnje vedenje in glas. Vso krivdo je zvračal na njo. Očital jej je, da se je z ljudmi le igrala in da je bil on jeden izmed mnogih, ki so bili prevaljeni. Govoril je o nekem svojem prijatelju, katerega je ona imela za norca in samo da maščuje tega svojega prijat« lja, je pretrči svoje razmerje žnjo.. Dalje ni mo^el govoriti. Vel čanstveno mu je odprla vrata in pok zivši na ista mu je zaki cal i pridušenim glasim: » Ven!« Nje pogled, nje obraz, njeno vedenje izdajalo je o tem nekaj, kar ga je sililo, da se je nemudoma pokor.1 njeni zapovedi. Ali ^»redno je stopil skozi duri, pristopila je se jedenkrat k njemu, ter mu rekla s preži v I ji vim glasom: »To Vašo karto z Vašim divnim »p. p. c. c hraniti hočem v večen spomin na no j -podlejšega človeka na tem svetu, od vseh, kolikor sem jih poznala. Kateri je postopal tako prostaško s ženo, ki ga je tako iskreno ljubila in ki je radi njega izgubila vso svojo srečo, ki ni imel toliko odločnosti, da javno "zvede svoje delo !« Obrnila se je na to od njega, a on se je priklonil in šel. Dolgo je poslušala na njegove korake, ne da bi se bila niti zganila. Izšel je iz hiše. Kočijine duri so se zaprle in takoj zatem čuti je bilo ropot kočije. Zmedeno se je ogledovala po sobi ter se konečno jecljaje zrušila na tla. Na najvišje povelje Njepvep c. in kr. apostolskega Veličanstva XXII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ©b- seea 17 S-2'2 dobitkov r irotovinl v skupnem znesku 442.H50 kron. Olaviii dobitek znaša v gotovini : PT 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 13. junija jedili STtUU StlBC K krOHC. Srećke dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, ITI., Vordere Zollamt?-7 in v loterijskih kolekturah. v tobakamah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških urn«Iih. v menjalnicah itd. : igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poitnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. SV" $ogat izbor "M divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani ■v zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št 1. - Trst. 3van ^ngeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopičev vseli vrst in M-etk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter /amore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih šeetk od grive ali korenik tudi mallli. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprel<»rnljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse |>o iako znižanih eenah. Velika n\m Krojnega ta Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko sj adajoSe blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez podajanja. Prodaja vina „Ai Maestri" Posojila 7 ulici Valdirivo 17. klavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po nove., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že ▼ •laprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih »dobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade, proti povrnitvi v 7 in pol letih \d.«l>ć c. kr. ——————————— čaetništvo, vladni, mestni in železniški urad- Trgovina Z fZJTOtOfljenimi oblekami, niki ter vdove kakor tudi uradmki podjetij Qo|o»*!ni Ponte (le,la Fabbra stv. 2, vogal :n privatni uradniki, ki so udje kakega pen-, Odidi lili ul. Tor rente. Podružnica Piazza zijfkega zaklada. Pozzo deli Mare st 1. Zaloga izgotovljenih oblek d__j , .. za moške in dečke priporoča posebno za binkoAtne Posojila se dajejo proti var^.n, na ne- prainike in birm0; obleke za moške od gld. 6.5U premičnine, uredno-^tne I stine, r*-ntč, vžitke, 24, za dečke ol gld. 4 :>0 do 12, suknene jope v ve- zavarovalne police itah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu ol gld. 1.30 dj 2. Vni7nliiTi in imlnlnirnln« ton i Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce MJZullal 111 lZlLulUValub iay *- gld. I 20. Velika zaloga snovij za moške na meter _ .... ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z naj- Odllkovan na razstavi V Trstu 1 882, večjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Velika zaloga kožuhovine in kap za ci-i vilne in vojaške osebo. AlltOII BrOŠČalt Izvrsu.e poprave z vso točnostjo in — v Gorici, Gosposka ulica Št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vBeh skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in ol>leke etlar _ . _ .... .. J. J J ... . slogov za vsak atan od najboljšega izdelka. V za zimo z jamstvom proti molem in ognju. »logi ima: podobe na platno in 5ipe,ogledala, žime ■ palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Gostilna „Al Transwaal". prej »Ant:co Gobbo«) Via dello Scoglio- (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča 1. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški :eran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzen-ko in fcSpaten v botiljkali. DomaČa kuhinja vedno pripravljena. Krogljisoe. Svojim rojakom se toplo pripo roča Fran Benčič, krčmar. Velikanski izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. , Raznovrstna zalogu ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in j velikih kovčekov vseh vrst po načrtih . železni/. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. 5 PODJETJE ZIMOLO - TRST ^ Prvo podjetje pogrebne svečanosti za ustanovljeno leta 1876. Pisarna : Corso 41 Telefon Št. 141 Zaloga: ul. I&tituto l."> Telofon št. 145 Sprejemajo w pogrebi v veliki g*li in L* II.. III. IV. razreda; prev> zi mrl i če v v tu-in inozemstvo; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših: krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Tržaška posojilnica in hranilnica isiistroTua zadri ia s oaeleiii porižrroi. ulica 8. Francesco it. 2, I. n. Telefon 952. C Hranilne ulog« se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje uvod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51t°/0, na menjico po £*/• na zastave po Uradne mre so: od 9—12 dopoludne in oć 3—4 popoludne. Izplačuje »e: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno Hranilnićni račun 816.004. Stavbinsko podjetje Stavbtns ko podjetje G. TONNIES Ljubljana. 1 ivarna za mizarsko orođje. jj parkete, stavbMo in umetno kiparstvo. W Delalnica sa konštrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m>zarska dela kakor: kompletna okna s/r cele stavbe in izlozna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh rrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. ADOLF HAUPTMANN V LJUBLJANI. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovait! ceniki so franko na razpolago. A. TMerry-jTOa Letaraar Čuvajte se natočite f>0—tiO kapljic v kozarec ter primešajte nekoliko vode čemur dosežete ne ic lep«' in čiste zobove. marveč jih tudi ohranite pred gnjilobo in morebitnih zobnih bolečin. — Pristno sfe zeleno varnostno znamko „nuna-* in na ko » i n-s k e m zamasku vtisnjeno tvrdko: Edino pristno.Vdobiva se v lekarnah. Franto po pošti 1? malih ali <1 velikih steklenic 4 K. TMerir Adolf> Limited, lekarna pri augeliu varim v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn.» ponarejanj in pazite na zeleno znamko ..nuna", kije registrovara v vseh naprednih državah II NASLEDNIK FR. HITTY ulica Barriera vecchia št. 13. Zalop snovij za moške oblete iz ta- in iaozem^ih tovaru. Bogat izbor perila, moških srajc navadnih in od perkala, srajce »Jager« od volne in bombaža, ženske srajce, pr^a bela in barvana, zapestuiki, ovratniki, kravate, spodnje srajce za moške, ženske in otroke. Novost: perkali, eefir in saten v trpežnih barvah. Velik izbor rokavic in nogavic vseh vrst. Popolna zaloga predmetov za krojače. Vsaka naročba za obleke po mari se izvrši v 24 urah po najnovejši modi, na najboljši nažin in po cenah, da se ni bati konkurence. 7T TT Najboljše stiskalnice za grozdje vsd in OLJKE so naše stiskalnice — „ERGOLE" = uajuovejše^ra in uajboljšesra sestava z dvojno in nepretrgano priti*kalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. ^Najboljše autoiiiatieiie paten-to va 11 e trtne brlzgalnice | „S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo rame <>d ^e^)*', ne da jih galflica. rame bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra-vodo. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznili velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izbor-nega, uresničenega, najbolj pri poznanega in odlikovanega F H. MATFABTH & C o. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dun*y, II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. W RazproJajalci in zastopniki se iščejo ptrali, kjer še nismo zastopani. „6avati se pred ponarejanjem". VIKTORIJA" moderci „Companie generale Transatlantipe', Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov ki prevažajo zanesljivo brez preiaganja iz Havra v Newyork. ; Za vožnje tli- iti ioozfms\:li železnic, za navadna in okrožna {»otovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne listke Cdino oblastveno potrjena potovalna pisarna Ed. Šmarda i v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizu znane gostilna pri »Figabirtti«. lilag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar. dv.rui xaWnik Nj. sv. |Ntpejsi !,»*..na XIII. v LJubljani. Potrjujem prejem steklenic Ya>e tinkture za želodec, katero morem najtoplije vsakomur priporočati. kajti labini jo že od leta 1S7S. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesn h boleznih. Krmin, 13. maja 1S«»7. Miroslav Leitner, c. kr davčni blagajnik. Z uporabo Va^e izborne tinkture za želodec sem re^en skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), »i. marca 1898- Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trst«, Istri, Dalmaciji, Pimorakem, OoiiSkem in Tolminskem po 30 ntot. steklenica. Oilitovana 1894. za gospe in gospice po 50. 70 nvč., 1 irld., 1-25, 1-:J0, 1-50, 1-Š0. 2-20. in 4-20. Velik izbor vseli predmetov za pomlad m poletje obleke in kinčanje, velik izbor trakov, ovratnikov. I in nicer: saten, perkal. pikč za obleke in bluze v' lepih risanjih. — Vsakovrstni svilnati predmeti za modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, ' niti in kože ter dežnikov. Velik Izbor perila dobiva se v mannfaktnrnej zalojri JAKOBA KLEMENCA v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu. Na zahtevanje dopo-ljejo se uzorciz dotičaimi cenami pošt. p resto. Za v Avstriji koncesijonov&no francosko prekomorsko dražbo Ofllitovaiia 1894. 1S91. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Ijak t Mana pri Gorici. Samostojna tvrdka hrez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. z=zwz= Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najDavadnejsih do najfinejših del vseh Blogov, enako z izvrstnimi »trugaiji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mrbiiranje vil prenočišč, uradov itd. z navadnim in najiinejfrhn pohištvom. --— Za ainije. = Velika zbirka obkladkov (remesa), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelova nje zrezanega in pooblan ega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs h drugih mizarskih potrebščin- Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Julij Redersen zdelovat^lj zdravniških pasov in ortopediCnib aparatov. Trst. — Via del Torrente 5t. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chlozza.") Kirurgioni instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetue roke iu noge, berglje, erna-niČDi pasovi, elastični pasovi in nogoviee, suepenzori, elektroterapevtieni aparati, aparati l& umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija iu aepremocljivib snovi* Velik dohod elast čnih trakov, zajamčeno prve vrste, ru,-de&ih in čjn.h, za cepljenje trt. Za razpro-dajalce po znižani ceui. Tudi sem prejel toli zahtevano fosforjevi* apno (Fofforkaltt in tudi FutterkalK imeuo-j vani') za jačenje žl in pitanje živali. C-na. j 80 stot. klgr. Za več klgr. po znižani eeoi.. Pošiljatve po »ovzetju. Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. j TRST — ul. Belvedere — TRST < Filija!ka na Opeiiiah 2V2. Za bolne na želodcu I Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, te/.ko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasližei\je priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj zdravilo je znano je že izza več let preskušeno. To prebavno in kričistilno sredstvo TJllrich 0?° *eUW»° vtoo J* »e«tavlJeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zeUič in dobrim vinom, rt a jači in oiivlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi Uto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a V stranJnje vse nerodnosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V fl 3m A Ia J — X ___ — X_ ______ j_____________ _ O C/D cr O < ^ čajo bolezni in delnje vspeino novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne sinemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. pojav, kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, »labosti z bruhanjem, kateri se pri dolgo- trsjnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega viua. ZaDiran e Človeške nntrehp h ntTriJetue posledice kakor: stiskanje, ščipanje, . . r J y * v r u w bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrali, vra- niči in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se s?-zeliščnim vinom hitro in voljno. MUUno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja i/, želodca in crev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter: Pri popolnem pomankanju volje do Jedi. pod nervoznem zbeganjem j„" otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli m nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. .. » Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. rJ$T Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo iu redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-•Ip1,je, , \)IaJii,Ije razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje, lo dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. »i-i• Zf.U4čno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. "jO nvč. in 1 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. 3Ii!jah, Kopru. Izoli, Piranu. Tržiču, Ogleju. Cervinjanu, Ronkah. Vipavi, Ajdovščini, Postojni Gradišči Krm mu. Gon«, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu. Malem Lošinju. Labinju. Pazinu Motovunu. \ lžinadi, Starem gradu, Poreču, Rovinju, Vodnjanu, Pulju. Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Kenetkah itd. kakor tudi v lekarnah po eelej vstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande it. 3 Via Nuova it. 2 7 in Via del Pešce jo o ali ver steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštninein zaboja prosto. (IV* Svari se pred ponarejal j em Zahteva naj se izrecno ____Hubert Ullrich-ovo Zcliseuo vino. Zeliščno vmo ni nikaka skr.vnost, ampak sestoji iz: Malaga \ina 46< 1,0. viuskega špirita HHM>. glicerina 1,0, črešnjevega soka 320.0, mane 3o,0. koprive, janeža , omanovih koremk, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsaceca polOO Te tvarine naj se pomešajo. Varstvena znamka: SEDBO. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. ffickterjera ietarna pri zlatem leni r Pragi iiii«wtiii> IUM s. FONOGRAFI - GRAFOFONI | g^jj pjjjjj zaTOj[ g ^M® PRIREJENI CILINDRI - za koncerte (najboljši na svetu) tudi u a plačevanje v obrokih. PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, ▼ velikem izbora tvrdke Trst. - Corso štv. 2. Pečati za numeriranje in paginiranje. Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. Tratim, barvane pečatne blazine iu pripaiki za pisalne siroje. Spetialiteta napisane plošče in črle od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa. HELIOGRAFIČEN PAPIK pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo svetlolie. MEHANIČNA DELAVNICA za popravljanje in čiščenje pisalnih strojev vseh vrst. Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom. THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejiih električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velika ttgattu do?ost: ELASTIČNI TAPETI 12a (Hoje ubovalai izgotoilieni t mm jekleni žici uvedeni t prvin toUSmofe, zavodili prodajalnicali itd. itd. PosMoievalui stroj : „OFT1MUI" ragko domage mazilo iz lekarne B. Fra g- njim je do tega, da se nasičajo in nalivajo, n e r j a, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Volilci ! Na Vas je, kake može si izvo- Ker se mazilo ne pokvari, če tudi se dolgo lite za čuvarje svojih interesov. Vam je dolž- brani, se priporoča, da je za vsak slučaj pri-nost, da poslušate dobre nasvete svojih po- PravlJena V6aki družin'- štenih voditeljev. Vsi se potrudite na dan' 50000 kron znaša glavni dobitek lote- volitve in pojdite zložno na volišče 1 Zložno .n> gledaliških igralcev (glumačev) Opozar- , . . . . , jamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vratio oddajte svoje glasove za poštene, razumne, 9re6kanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in delavne može, ki bodo skrbeli za Vaše du- vsi dobitki *e izplačujejo od zalagateljev v ševno in materijalno blagostanje ! ! gotovini z 10°/c odbitkom. X Iz Bor.šta opozarjajo še enkrat, da se veselica pevskega društva »Slovenec« v Borštu, napovedana za 11. t. m., ni mogla vršiti radi slabega vremena in da se bo vršila jutri v nedeljo 18. t. m. Sodelovalo bo Brzojavna poročila. Visoka gosta. DUNAJ 17. (B) Princ regent Luitpold tudi društ-o »Slavec« iz Ricmanj. Odbor se jn princesa Tereza Bavarska sta dospela sem- priporoča rojakom za obilo udeležbo. kaj ob 6. uri 45 minut na obiske k nadvoj- ~~ ~ vodinji Adelgundi, vojvodinji Modenski. Te » » ■ - - mw • | kom predpoludne je princ regent obiskal tu vBSL! IZ KranjSKe. bivajoče člene cesarske hiše. * I/ Postojne se nam piše: Akade- { Sah perzijski na Dunaja, tnični kipar Alojzij Repič na Dunaju je od- DUNAJ 17. (B) Šah Perzijski je na boru za postavljenje spomenika Miroslavu svojem potovanju v Italijo danes predpoludne Vilharju v Postojni poslal v bronu vlit do- dospel semkaj. Na kolodvoru so ga pričako- prsni kip tega pesnika. Kip dela vso čast vali oba brata, ki študirata v Terezijanišču, mojstru Kepiču in bo spomenik, ki bo v perzijski odposlanec in mnogi členi perzijske našem trgu stal, v krasoto Postojni. To moj- kolonije. Ko se je šah nekoliko vozil po stersko delo domačega našega umetnika si mestu, je nadaljeval svoje potovanje v vsaki obiskovalec naše sloveče jame lahko Italijo. ogleda. Vojna v južni Afriki. V to svrho bo ta dan kip izpostavljen. PRETOKU A 17.. (B.) Vodja Burov Beyer »n njegov štab sta s posebnim vlakom « w . . . " i odpotovala v Vereeniging. Zdaj so zbrani V GS L.! IZ OL&J6i"SK6a tam vsi odposlanci. Pogovor, ki se bo vršil — Iz tabora celjskih Nemcev. V ta- tam, bo povsem privaten. Kitchener jc dal l>oru celjskih Nemcev imajo elementov, ki danes odposlancem priliko, da se povsem so si \\=aki hip v laseh. Zmerjajo ae, prete- privatno pogovore. Strogo se bo skrbelo za pajo in tožarijo. A to niso kaki mlečnozobi to, da posvetovanja ne bodo nikakor motena, mladeniči, marveč stari dedci, katere pa doji Kakor se čuje, se bodo vsa glasovanja mati Germanija s tako čudnim mlekom, da vršila po listkih. Mej posvetovanjem se ravne morejo mirovati. Sedaj je na dnevnem najo angležke čete na bojišču po dogovoru redu afera Oechs-Sonnenburg ; prvi je drugega mej Kitchenerjem in voditelji Burov ter ne natepel, drugi je šel zato prvega tožit. Ko- napadajo onih komand, katerih voditelji se ne<» : Sonnenburgu je dal magistrat višnjevo udeležujejo sestanka. j>olo, to se pravi, izgnal ga je iz Blužbe. Ju- Potres, naka te afere sta po svojih zloglasnih in ma - ARA D 17. (B.) Med peto in 6. uro in loČastnih činih tako znana celjskim Sloven- pol zjutraj je bilo tu občutiti štirikrat po cem, da smo jima morali posvetiti malo po- več sekund trajajoče potrese z močnimi zornosti. sunki. Vse v imenu nemške — kulture! Razne vesti. Katastrofi V Antilah. Iz Fort de France brzojavljajo, da so v neki podzemeljski kleti v uničenem mestu Saint Pierre vendar našli jedno živo zamorko, katera se je tako čudežno rešila, da-si ni zapustila mesta. Zamorka pa je grozno oj>cčena po vsem životu. — V kratkem dospe v Fort de France več amerikanskih parn'kov, ki vozijo seboj dovolj živeža za 20 dnevno hrano 1.">0.000 osebam. V Toplicah na Češkem je voda te dni nenadoma postala topla ter je zadobila svojo navadno temperaturo še le po jedni uri. Zadnje dni pa je bila voda rumenkaste barve. Geologi trde, da je vse to v zvezi z erupcijami vulkanov v Antilah. Tudi leta 1755. je postala voda v tamošnjih studencih rudeča in sicer nekoliko ur pozneje, nego je potres uničil mesto Lizbono. RUS\ Poljaki in Nemci. Kurver Poznanj-ski« priobčuje ta le značilni dogodek : V Kališu je nedavno tamošnji nemški — redarstveni nadzornik priredil sijajno gostijo nekemu pruskemu dostojanstveniku na čast. Na tej gostiji je bilo tudi nekaj ruskih častnikov. Med pojedino je policijski nadzornik nazdravil skupni akciji Rusov in Prusov proti Poljakom ter je na zaključku svoje zdravijce zaklical : »Pereat Polonia !« (Poljska naj propade!) Na to pa se je začul hrupen odgovor med gosti: »Prosimo, da ne govorite Nova mesnica! Tomaž Zadnik je odprl novo mesnico V ulici Giulia štv. 13 (nasproti kavarne „Šport ). ('ene govejemu mesu so po: 48, 52, 64, in po 68 nOVČ. za kilogram. Telečje in jančje meso po nizkih cenah. Vse sveže in najbolje vrste. Svoji k svojim ! Ker dne 1. maja 1902. občni zbor v smislu § 49 zadružnih pravil ni bil sklepčen, sklicuje Be v smislu iste točke X. redni občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice regiatrovane zadruge z omejenim poroštvom, kateri bode v nedeljo dne 25. maja 1.1, ob 10. uri predp. v prostorih posojil niče (..»lov. Čitalnica ) ulica S. Francesco 2. DNEVNI RED : 1. Letno poročilo in potrjeuje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni prellogi.*) 5. Volitev načelništva. G. Volitev nadzorništva. K obilni udeležbi vabi Načelo ištvo. TRST, dne 5. maja 1902. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pi občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali. če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelništvu, da se o njih poroča na bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelii št. 30. DELAVNCA za pzlačevanje in dekoracije . Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za j zasebnike. Velika in izbrana zaloga • late v za okvirje in drugih predmetov ' po zelo nizkih cenah. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, r.?k popoludne ob na vadni uri. Boj proti slovenskim in hrvatskim borbah, ki jih je vodil proti njemu neki baS te dni mnogoimenovani baron in ekseelenea — fanatični zaveznik finatičoih sovražnikov našega naroda ? Kdo je st il Jenku zvesto na strani — ne menć se za grožnje tudi od svoje više oblasti — v tistih razburjenih dneh, ko se je bilo bati, da zdaj pa zdaj odvedejo Jeoka — v zapore ? ! Kdo je na volišči.« osebno srčnostjo nastavljal svoja prsa pred orožniki in pred okrajnimi glavarji — radi Jenka in iz vzroka, katerega navaja »S»ča« : ker se je boril za pravico in resnico ? ! Kdo mu je stal tako zvesto ob strani, Ha je mog^l tudi o i stati kakor stoleten hrast sredi viharjev ? ! Iu kdo mu tudi daoes stoji ob strani z isto zvestobo, ne menč se za zi~ stem na vladi — p "»svetni in ... . cerkveni? Vprašajte le gospoda Slavoja Jenka ! Pa saj Vam daje odgovor gori rečena interpelacija Bennatijeva. Zato ponavljamo, da je zastopnikom naroda in slovenskemu nov;nstvu v dolžnost, da parirajo udarec, ki ga je hotel Bennati slovenski svečenikom v Istri. Vedno l>olj jasnostopa na dan tesno prijateljstvo cesarske primorske 17'adatl Be BVOJ° "»terpelacijo vlade in ital. vladajoče klike. Račune na njih in j ^vari v litri, in da najenergičneje protest.. »mirnicah« pa mora plačevati slovenski in izvajanjem v odgovoru min:stra rajo proti Hartela ! Ministru pa bodi povedano, da se silno moti, ako misli, da bodo kedaj istrski Slo venci in Hrvatje odobravali sedanje--- avstrijske odnošaje v Primorju ! ! Ne puščajte se slepariti ! Pišejo nam : hrvatski trpin. Pred nami stoji odgovor ministra za uk in bogočastje, ekscelenee Hirtela, ni interpelacijo istrskega italijanskega poslanca Ben-natija. V stvari je odgovarjal minister Har-tel tako le : »Slovansko svečenstvo v Istri je zlorabljalo cerkev tu in tam na nacijonalno- Neki naš delavec ima sina v vojakih. Ker političnih agitacijah. Takih slučajev pa ni m« je bil ta si u v veliko podporo in zaslombo, bilo ni v Trstu, ni na Goriškem, in se je poskuša revež vsa možna sredstva, da bi tam svečenstvo dosedaj pravilno vedlo. Tako rešil sina od stalne vojaške službe. Ker je u meša vanje isterskih svečenikov se ne vjema nekdo povedal, da je neki S. (bivši uradnik, ki s položajem njihovega duhovno pastirskega pa je bil vsled svoje prevelike poštenosti stanu, in v kolikor so na političnih agitacijah pohnjen že iz več služb !) v stanu izbaviti prestopali zakonite meje, se mora to tudi vsakogar od vojaške službe, zatekel se je obsojati, izlasti iz ozira na napete narodno- tudi naš M. k njemu. S. je res obljubil vse stne odnošaje v Istri. Mora se pa koastati-' možno. Pogoj pa je bil — 100 kronic na- rati, da so bili taki slučaji v zadnjih letih grade in kikUi l(i K za male stroSke! Te zadaje vedno bolj redki«. !je S- res vdobil in je Dapravil čisto navadno Tako nekako je govoril ekseelenea Hartel, prošnjo za izbavljenje gori omenjenega s;na. minister za bogočastje. dni je bil M P°*van na vojaško zdrav- Nasproti temu povdarjamo mi z vso od- niško preiskavo, o katere izidu vemo le to- ločnostjo, da slovensko in hrvatsko svečen- liko> da -" niS ne vemo ! S-> ki j« spremljal stvo v Istri ni nikdar zlorabljalo cerkve v našega delavca na dotično zdravniško pre- politične agitacije. Proti našemu svečenstvu iskavo, je zagotavljal svojega klijenta, da je stoji ves aparat državnih, cerkvenih in avto- on že govoril z zdravniki in da je vredd vso nomnih oblastnij, proti njim je bilo denun- Btvar tako, da bo M. od vseh pozvanih pre- cijacij na vse strani! Bili so pred sodnijami, iakan prvi ! t pred okrajnimi glavarstvi, pred škofijskimi Našemu možu se je z Jelo to nemožno, ordinarijati - a vse zastonj : krivice niso p"*eUio zato, ker ni vedel niti tega, kam je mogli najti na njih, da si bo imeli voljo iskati stranka poki cana. Dočim je namreč S. zago- tudi dlako v jajcu. tavljal, da mora M. v Campo Marzio na Nasprotno pa konstatiramo, da italijan- zdravniki ogled, je imel M. poziv v vali ko ska duhovščina res zlorablja svoj upliv in svojo moč proti našemu narod u-trpinu. Le pom:slite na škofi Flappa, na itali- vojasnico: Po dovršeni zdravniški preiskavi, na kateri je prišel M. — zadnji na vrsto, je S. se janske kanonike, župnike in kapelane. Bili zagotavljal, da bo sin našega M. že v osmih so slučaji, da je prišel italijanski župnik z dneh doma. matičnimi knjigami na volišče in zahteval, da Sedaj Pa t-eče že tretji teden, ali o sinu se naši volilci ne smejo pripustiti na volitev !!! ni Š3 duha ne sluha ! Omenimo naj še, da je M. j Pa tudi drugače delujejo z vsemi sredstvi pisal svojemu sinu naj se pripravi, ker da bo na-, po onem znanem »osar tutto«, samoda ne pride nas narod do svojih pravic! Milo nam je, ko vidimo naše svečenike tako napadane, zaničevane, samo zato, ker delujejo, kakor j;m velita vest in duša. — Nikjer nimajo podpore, n'kjer pomoSi ! Zato je doV.nost našim poslancem in našim novi nam, da se vzdignejo proti najnovejšim napadom ministra Hartel-a in da zastavijo svoj glas in svojo moč proti vsem takim neopravičenim obdolženjem. V zadnji »Soči« čitamo slavoBpev bori-telju Slavoju Jenku, županu v Podgradu. Zaslužen slavospev. zaslužen v polni meri. »S jča« pravi povsem resnično, da se gospod Slavoj dalje v osmih dneh rešen vojaške službe — kar se pa do dane3 w zgodilo ! Zahtevanih 100 kron ni prejel zviti S., ker so to sleparijo prepreč li drugi naši pametni delavci. Mi pa smo navedli ta slučaj zato, da se | bo naša ljudstvo znalo varovati pred sličnimi , pijavkami in da ne bo metalo težko prislu-ženih denarjev v nenasitno žrelo raznih sle-petov. Miroslava Villiarja spomenik. —Doprsni kip tega pesnika, vlit v bronu, izdelal je dovršeno domači umetnik kipar gosp. Al. Rep i č na Dunaju. Kip je sedaj v Postojni, — kjer bo tudi spon: eni k tega znamenitega Jenko lahko s ponosom ozira na to, kar je ' narodnega pesnika stal —, in bo za binko šti razstavljen. Nihče naj torej ne zamudi storil za slovansko stvar v Istri. Da, polna resnica: s ponosom se g. Jenko lahko ozira, a ne le na vspehe svojega dela na kultur nem, gospodarskem in političnem polju, ampak tudi na neštete boje, v katerih je dokazal tudi osebne srčnosti, kakoršnja ni lastna vsakomur. A vprašajte ga tega moža, kdo mu je nepremično stal ob strani v vseh bojih, ko so se zbrali v zaroto proti njemu naj-različneji elementi, da bi uničili njega in žnjim tudi samozavest in samostojnost naroda v okraju podgrajskem ? ! Kdo mu je stal junaški ob strani, ne imajoči obzira do nikogar, ko so Jenka prosledovali, ko je deloval proti njemu ves aparat intrige in klevete, da bi konstruirali proti njemu kako vsaj navidezno obtožbo, da bi ga moralno ubili, dobro vede, da bi v Jenku zadeli narodno stvar v rečenem okraju?! Kdo je stal Jenku zvesto ob straui v silnih volilnih borbah, in v tistih prilike, ogledat, si povodom obiska sloveče Postojinske jame tadi Miroslava Vilharja kip, na kar tu posebno opozarjamo. Nova trdnjava. Od sv. M. Magdalene zgornje nam pišejo : V Vašem cenj. listu je bila pred kratkim priohčena vest, da se tndi tu pri naB snuje narodna trdnjava in sicer v obliki konsumnega društva. Marsikdo je o čitanju te vesti neverno majal z glavo, ker nekateri smatrajo naš okraj že popolnoma izgubljenim za slovensko narodno stvar. Čeravno moram zanikati, da bi bil naš okraj za našo narodno stvar izgubljen, vendar treba priznati, da je v veliki nevarnosti, ker ljudstvo že mnogo preveč med seboj laški občuje. Toliko bolj je torej pozdravljati z veseljem vest, da se je tudi pri nas osnoval* prva narodna trdnjava. Oinovalni občni zbor novrga »Konsumnega društva« vršil se je v sredo, dne 24. aprila t. 1. v hiši g. Vekjtta po dom. Boea. Tega občnega zbora udeležilo se je 35 jako zanesljivih členov. Ko je sklicatelj g. Josip Križman razložil pomen novega društva, preČitala so se društvena pravila, katera so bila soglann.. vsprejeta. V začasni odbor so bili izvoljeni Josip Krizman, predsednik, Anton Nadal, podpredsednik, Ivan Skerjanc, tajnik, Josip Vekjet, blagajn;k ; v odbor so bili še izvoljeni: Josip Juriševič, Franjo Gulič, Svetko Vekjet, Mihael Vekjet in Anton Bezek. Kakor sem mogel doznati, u plačali so že vsi členi vsaki svoj delež, ki znaša 30 kron. Svoje -delovanje prične novo društvo jutri dne 18. t. m. na binkoštno nedeljo in otvori svojo krčmo v hiši g. Vekjeta p. dom. Boca. — Ta dan bo za vse okoličane pomemben, ker se s tem dnem zaprične narodno gibanje tudi v onem okoličanskem okraju, ki je bil do sedaj narodno skoraj popolnoma mrtev. Novo društvo postane gotovo središče in zbirališče narodnega življenja našem okraju. Vsled tega ne nadejam, da bodo toliko mestni kolikor tudi drugi okoli-čanski narodnjaki o svojih izletih v naš okraj obiskovali samo to krčmo, kjer bodo svoji med svojimi. Tudi ta v narodnem obziru poslednji okraj začel se je probujati in kmalu bo vsa naša okolica prek in prek prevejana narodnim duhom. Magdalenčan. P. S. Od druge strani smo dobili obvestilo, da na binkoštni ponedeljek popoludne pride v krčmo tega novega društva pevski zbor »Čitalnice« pri sv. Jakobu. »Svetilnik«.Danes je izšla 10. številka tega lista, ki je prava revija za naše delavce, kmete in obrtnike. Na prvem mestu prinaša lepo Gregorčičevo novo pesem: »Veliki bolnik«, ki jo »SvetMnik« stavlja na razmišljanje slovanskim časnikarjem povodom njihovega shoda v Ljubljani dne 18. maja t. 1. V članku »V jedinosti je moč in bogatstvo«, kaže žalostne posledice našega domačega prepira. Silna moč naših slovenskih dedov opisuje v članku »Sv. Ciril in Metodija«, kjer nam kaže, kako je papež Hadrijan II. ustanovil slovensko cerkveno pokrajino in uvedel med Slovenci slovensko bogosluženje. Poleg tega ima tudi mnogo druge zanimive vsebine. Naši delavci radi čitajo »Svetilnik«, ki je zaradi svoje priproste pisave zelo primeren list za širje slovenske sloje. Prodajalniee z usnjem bodo v poletnih mesecih, do konca septembra, ob nedeljah zaprte. Drobne vesti. Žalostna smrt. Danes zjutraj došel je v naše mesto Lloydov parnik »Imperatrix«, kateri je v Bombavu izgubil 38-letnega postreinika-natakarja An-gelja Brunettija. Ko je bil namreč parnik v bombavski luki, vozil se je Brunetti z biciklom na obali ter padel v morje, kjer je utonil. Nesreča na jadrenici. Na ja-drenici »Carmelina S.«, ki je včeraj odjadrala iz našega mesta proti Italiji, zgodila se je velika nesreča. Osemnajstletni mornar Se-bastijan Sanfllippo je padel namreč 15 m globoko z drevesa na krov ladije in si prizadel na glavi grozne rane. Ladij a se je na to zopet povrnila v našo luko in so težko ranjenega mornarja prenesli v bolnišnico. Samomor. Včeraj zjutraj našla sta dva barkovljanska ribiča v morju pred Če-dasom mrtvo truplo pred več dnevi utopiv-šega se 21 letnega Viktorja Murlo, sina Jerneja Murlo, stanujočega v ulici S. Servolo št. 1. Vzrok samomoru ni znan. Vremenski Testaik. Včeraj: topi >mei »b 7. uri sjutraj 12.2 ob 2. uri popoludne 12.5— C.* — Tla komer ob 7. uri zjutraj 762.3 — Danes plima ob 12 12 predp. in ob 8.35 pop.; oseka ol 2 54 predpoludne in ob —.— popoludne. Društvene vesti. Jubilejna slavnost »Velesile«. Kakor smo svoječasno na kratko naznanili, praznovalo bo vrlo škedenjsko pevsko društvo »Velesila« dne 1. junija t. 1. 50 letnico pe-vanja svojega člena Josipa Sanci na starejšega. »Velesila« je ukrenila vse potrebno, da dostojno proslavi ta lepi jubilej svojega neumornega pevca in osivelega narodnega bo-j rilca. Gosp. Josip Sancin je pričel še kakor deček peti v cerkvenem zboru ; pozneje je bil ves čas ud bivšega škedenjskega pevskega društva »Slovanska Vila« ter je ud sedanje »Velesile« že od njenega postanka. Kjubu svoji starosti spada še sedaj meti naj« pridnejše pevce in si je ohranil tako močan bas, da še vedno nastop v kvartetih. Ker si je »Velesila« za to slsvnost zagotovila naš domaČi vojaški orkester, zagotovljena je vsem udeležencem krasna zabava, ker ni treba še posebej povdarjati niti izvrstnosti »Velesile«, niti izvrstnosti dobroznanega vojaškega orkestra. Program, katerega priobčimo pravo-ča°no. je kaj sr.čno sestavljen. Ona društvu, ki se ali v večem številu ali korporativno udeleže te slavnosti, so na-prošena, da to pravočasno naznanijo odboru »Velesile«, kateri jim prihrani primerna omizja. Te slavnosti se, kakor kaž», udeleži ves narodni Skedenj in mnogo mestnih in okoli -čanskih gostov. Hrvatska igralka in dcklamovalka Matilda Feodorovid priredi se sinom Ljudo-vitom jutri dne 18. t. m. in v ponedeljek 1V>. deklamatorno zabavo v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. — Začetek ob »i. uri zvečer, zaključek ob 8. uri. Cena sedežem 30 in 50 nvč. Del čistega dobička pripade revuim vseučiliščnikom v Zagrebu. »Bel. podpornega društva« prostori ostanejo jutri, prvi Binkoštni praznik, in na dan sv. Rešnjega Telesa zaprti. Trgovsko izobraževalno društvo javlja svojim členom, da jutri, na Binkoštno nedeljo, ne bo šole. Plesni odsek tega društva pa javlja, da bo dne 25. t. m. zaključek plesnih zabav. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija priredi svojo vrtno veselico drugo nedeljo junija. Svirala bo vojaška godba. Umeje se, da bo tudi petje. A še nekaj druzega bo na programu, kar preseneti vsakogar, česar pa ne smemo izdati. Prosimo častite gospe, da bi blagovolile poslati v »SI. čitalnico« kako malo darilce v tisto skrivnostno svrho! Na vsaki način pojasnimo že nekoliko stvar pred veselico, da ne bi se morda kdo celo strašil priti ! Pa čemu toliko besed ! Saj gre za družbo sv. Cirila in Metodija. To je dovolj ! Vesti iz ostale Primorske. X Občinske volitve v Dekaui. (Dopis). — Čitatelji cenjene »Edinosti« vedo koliko se je pisalo in govorilo radi velikih nerednosti v naši županiji. Slednjič je prišlo do tega, da je vlada razpustila občinski za-stop. In to samo po krivdi bivšega župana, ker ni vršil svoje dolžnosti ! Sedaj pa vali isti vso krivdo na občinskega tajnika, ali vse one nerednesti se niso izvršile v teku enega samega meseca! Bivši župan je moral že pred dvemi leti odpustiti občinskega tajnika. Da ni bil občinski tajnik po njegovi volji, bi bil gotovo to storil, a vezala ju je vez, in prišlo je do tega, do česar je moralo priti. Sedaj imamo občinske volitve pred durmi. Sedaj tudi vidimo, kako letajo agitatorji bivšega župana okolo volilcev in ščuvajo proti voditeijem narodne stranke, ki se trudijo korist vae občine! — Agitatorji nasprotne stranke lažejo : da ne smejo biti voljeni oni možje, ki so bilivrazpuščenem občinskem zastopu; 2. da oni niso Bennatijeva stranka. Ad 1. pripominjamo, da ne bi smel biti izvoljen k večemu g. bivši župan, ker za dve leti ni položil računov. Ad 2. pa odgovarjamo : da so oni v zvezi z Bennatijem, o tem smo se prepričali na svoje oči ! Kakšne napore napravlja gosp. Bennati za nje, ako jim ne gre vse po njdi naklepih. Ali bi bilo res bolje, če bi b li izvoljeni kandidatje bivšega župana? Prav gotovo ne, kajti on izbira svoje ljudi le med svojimi tesnimi prijatelji ali celo sorodniki. Posebno sedanji upravitelj občine Gregorič bi moral plesati, kakor bi mu bivši župan žvižgal, ker sicer bi mu kmalu zažvižgalo : ven iz mojega mlina ! Tudi to je pomembno, da je bil proti zadnji občinski volitvi tam sedanji upravitelj podpisal rekurs, posebno radi tega, ker seje pilo in jedlo na občinske stroške, ki pa je ta potem to tajil c. k. orožnikom. In vendar je bilo resnično, kajti dokazano je s tem, da je bivši župan moral vse one zneske povrniti! A se isti Gregorič ponaša, da on je prvi, ker ga je vlada izbrala iz vseh za upravitelja vse občine. Take neslanosti zabivajo v glavo svojim privržencem agitatorji nam nasprotne stranke.