Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home over 100 years of serving American- Slovenians American Home Ameriška Domovina' Vol. 105, No. 27 USPS 024100 ISSN Number 0164-68X SLOVENIAN MORNINO NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 2003 Phone:(216)431-0628 e-mail: ah@buckeyeweb.com Ohio KSKJ Day July 13 The 52nd annual Ohio KSKJ Day Picnic will be held on Sunday, July 13, from 12 noon to 8 p.m. at the Slovenska Pristava Slovenian Recreation Center in Harpers field, Ohio. It is sponsored by the Ohio Fed-eration of American Slovenian Catholic Union (KSKJ) Lodges as a social event for aH KSKJ members, their families, and friends. Everyone is kindly in-vited to come and join the get-together to renew old acquaintances and enjoy good fellowship. The Joey Tomsick Orchestra will furnish music for °Ur listening and dancing from 3 p.m, to 7 p.m. There will be food and hquid refreshments avail-ahle. A bake sale will feature homemade delicacies by the niernbers. Free refreshment tickets worth $1.00 will be §iven to children 14 years of age and under until 5 p.m. Games and contests for children will begin at 4 p.m. Admission and parking are free. Directions: From Cleveland, take Route 1-90 East to the Geneva Exit, State Route 534. Take Route 534 South for approximately 2 miles to South River Road. Proceed on South River Road for approximately 1 mile to Brandt Road (on the right). Brandt Road is the first street you will see while traveling on South River Road. It is easy to miss the street if you are not paying attention. Turn right on Brandt Road and proceed to Slovenska Pristava. The picnic area is a little over a half-mile down Brandt Road. You will have to make a right turn from the street to enter the picnic area. --Joseph V. Hočevar Ohio Federation President Slovenian National Home 'Welcomes Ekart Ansambel ^e are' pleased to an-A°Unce that the Ekart hsambel will be appearing ^ lhe Slovenian National ome on Saturday, July 12. ^°ors open at 6:30 p.m., 'm concert beginning at p' fr Admission is $10.00. k°0d and refreshments will ^ bailable. For tickets Pease call (216) 361-5115. Dol' ®rouP ^ils from Pre-Ja in the Štajerska region Movenia. Si ^C. kan<* has entertained ^°venians at home and ■pL^ad for over 25 years. Ca^ frerforrned in Australia, ^nada, America, Austria, t1jari!lany and all over Slove-gro'u hey are one of the top 'von^>S *n S'ovenia and have thej many competitions for Var/ fr°*fras and waltzes at festivals. duo„.C Ansambel has proved Q /-.p. . r and '“Us and cassettes regular appear-at Avsenik’s famous restaurant in Begunje in the Gorensko region of Slovenia. The Ansambel Ekart has been to Cleveland and was very well received. As with all the groups that tour from Slovenia, a night of fun with wonderful melodies is in store for everyone. If you missed their great concert at Slovenska Pristava, you will have the opportunity of attending their concert on Saturday, July 12. Come join us in the cool comfort of our air conditioned auditorium for a great evening of fine music for your listening and dancing pleasure. Former Ohio Congressman and now President of the Cleveland Growth Association, Dennis Eckart, is a second cousin of Joe Ekart and has visited with the band in Slovenia. —Sylvia Plymesser ALL LEFT TO RIGHT FRONT ROW: Jeaneen Luckner - Dorenc Barker - Michael R. Perme SECOND ROW: William C. Gargiulo - Timothy N. Toma - David M. Fiebig,- Joyce Ann Hribar Fiebig -Kenneth D. Deyo - Paul J. Hribar - Patricia A. Fisher - Michael P. Lavigna, Jr. UP STAIRCASE: E, Daniel Mamrack - Barb Kompik - Margaret M. Rosa - Carol A. Zofchak Lawyers Group Celebrates 56 Anniversary In May of 1947, Paul J. Hribar opened his law office in a former funeral home at 14324 St. Clair Avenue, Cleveland. It was 18 months after having returned home from service as a naval officer for 4 years during World War II. He was employed as a title examiner with Cuyahoga Abstract Title and Trust Co. during the year 1946. Since he was employed full time as a mortgage loan and escrow officer by St. Clair Savings and Loan company from January 2, 1947 through the end of 1955, Hribar practiced law in the evenings and on weekends, although his secretaries and assistants staffed the office during regular business hours. Hribar commenced practicing law full-time on January 2, 1956 and is still at it, usually working seven days a week in his law office in Euclid, Ohio. Over the years Hribar has employed and helped 35 law students and lawyers launch their legal careers including his youngest daughter, Joyce Ann Hribar Fiebig. Hribar was associated with James J. Conway for 26 years and later with Edward C. Knuth, former City of Cleveland Finance Director, first as Hribar and Conway and later as Hribar, Conway and Knuth. Hribar has been and is still associated with Michael P. Lavigna, Jr., and Kenneth D. Deyo for over 30 years. Hribar is now the head of a group of nine lawyers who practice law together as associated sole practitioners. After 15 years on St. Clair Avenue, the office moved into the Kapel Building at 25000 Euclid Avenue, Euclid, Ohio for 12 years, and then into its present quarters in the Omni Park Building, FKA the A. M. Pena Building, 27801 Euclid Avenue, Euclid, Ohio on Dec. 31, 1973. Although each of the nine lawyers in the group operates as a solo General Practitioner Lawyer, each one concentrates his or her practice in such areas of the law as real estate, probate, estate planning, and trusts, litigation, taxes and business law, as well as corporate and criminal matters. William C. Gargiulo also serves as the prosecutor for the City of Wickliffe and as its advisor to the Planning, Zoning, and Civil Service Commissions. The group’s beautiful offices with a great view of Downtown Cleveland and Lake Erie, take up most of the 5Ih floor of the 6-story high Omni Park Building, which is located within 200 yards of the Euclid Avenue 1-90 intersection. Congratulations to all! Slovenia Dismisses New Zealand Council According to head of the Slovenian government PR and Media Office, Gregor Krajc, the government dismissed Lajovic after examining a report complied by a special commission of the Foreign Ministry. The cabinet decided that it is impossible to extend his term. The commission’s report states the ministry has no complaints about Lajovic’s work regarding the promotion of good relations between Slovenia and New Zealand and between Slovenia and Canberra, where Lajovic is based. However, the commission, led by general secretary at the Foreign Ministry Mitja Štrukelj, established that Lajovic is too old to be appointed honorary consul again according to a directive on honorary consuls. The UDBA.net affair surfaced in April when records of the former secret police were published on the Internet, listing victims, collaborators and monitored persons of the intelligence service. Lajovic admitted to having provided the records for publication. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 2003 AMERICAN HOME AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche. Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: S35 letno za ZDA; $40 za Kanado (v ZD valuti) Slovenija in tujina, letalska pošta, $165 letno (v ZD valuti) SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $35 per year; Canada: $40 in U.S. currency Slovenia and other foreign: $165 U.S. per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $35 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Cleveland, OH 44103-1692. No. 27 July 10, 2003 mFisermm by mm Happy Birthday, Maria by RUDY FLIS This afternoon my daughter Carolyn and granddaughter Maria visited my wife, Therese, and I. Maria is 21-years-old today. Maria is beautiful; she’s a senior at Kent State and will be a teacher in grade school. Who could possibly know all this 21 years ago when Maria was bom? By the way, Maria’s birth is remembered not only because she is our first grandchild, but because of all that took place before her delivery. Maria’s dad, Steve, was in the Army and they shipped him to West Berlin, Germany before Maria was bom. Carolyn came home and lived with us until she could join her husband in West Berlin. As her due date drew closer, Carolyn had to take Lamaze classes. Steve was nowhere to be seen, as if he snuck out. Carolyn needed a partner for Lamaze. Who could she get? Good ole Mom. Therese was a beauty at 47-years-old, but not a spring chicken. In the one Lamaze class, Carolyn and Therese, with the rest of the class, had to sit on the floor like an Indian, legs crossed, for about a half-hour. At get-up time (off the floor) it was very clear that the phenomenon of gravity had most affected my dear wife only, from the entire class. Slowly she rose and then would be reminded by the soreness in her legs, for an entire week. Therese Maria likes Indian stories, but could never be one; she likes chairs. My son-in-law did get home for Maria’s birth. My wife tried to explain what she had learned in Lamaze to expectant father, Steve. Her instructions were sufficient, because mother, daughter, and father, are doing well. Happy Birthday, Maria. Slovenians W Us Dental Assistant Dental Experience Required Benefits Available Highland Hts. Call: 440-461-8490 Flower Power 2003 Seasonal Planting and Pruning, Grass cutting, edging, and planting flower beds and displays. Fertilizing and soil amendments available mulches, manure, and soils). Bird feeders, feeds, and bath fountains. Landscape Design tailor made for you... Call Michael J. Mivsek for appointment (216) 361-9909 Historical Occasion in Trieste Perhaps among the Slovenian people of Trieste, Italy, little is known of the suburban parish of St. Mark, administered by the religious of the Blessed Sacrament. This year marks the 25th anniversary of the parish’s founding. Formerly it was a part of the Salesian parish of St. John Bosco and prior to that it was under the jurisdiction of the downtown central parish of St. James. The parish had its beginning on Nov. 3rd, 1977, when the Blessed Sacrament religious first arrived in Trieste. The official beginning of the parish took place on Feb. 12, 1978. The present church and complex was blessed on April 25, 1992, on the feast of St. Mark. The Blessed Sacrament religious who administer the parish are dedicated to the promotion of Eucharistic ministries. Though the parish is predominantly Italian, there are a number of Slovenian people living in the parish confines. In 2000, a fifth priest was added to the Community who is Fr. Rafko Ropret, an American of Slovenian parentage. He was assigned by the bishop of Trieste to be the assistant to the priest in charge of the pastoral care of Slovenians in the city. Later he was given an added assignment by the bishop as the Slovenian priest in the parish of Barkolje. He has also become quite well known among Slovenians in other parishes because of his availability to assist them in the Slovenian language. Since the parish of St. Mark is celebrating its Silver Jubilee with various celebrations it was thought that because of the Slovenian residence in the parish, it would be fitting to have a special Mass in Slovenian. So on Sunday, May 4th, at 4 p.m., Fr. Rafko celebrated a Mass in the Slovenian language which was enhanced by the accompaniment of the Union of Slovenian Parish Choirs of Trieste. Assisting Fr. Rafko at the Mass was Fr. Renzo De Pic-coli, the parish pastor and Community superior. This was the very first time that a Slovenian Mass was celebrated in this parish church and thus it could be said that history was made. The visiting choir gave such a powerful rendition of songs during the celebration in the very well acoustical church that people in attendance spontaneously gave a round of applause. At the end of the Mass, Fr. Renzo gave a brief history of the parish and explained the particular elements in the church such as the altar and the tabernacle and the statue of the Blessed Mother. He also mentioned other parts of the parish complex. Then he thanked the choir and all who came for this special occasion. To this Fr. Rafko expressed his gratitude to all and gave a brief travelogue of his religious priestly life with the Blessed Sacrament Congregation and mentioned the many locations where he was assigned and how he finally ended up in the Community of Trieste. This kind of ceremony especially during the month of May could not end without the traditional singing of the litany of the Blessed Mother in the customary Slovenian way and so the liturgical part of the occasion came to an end. All were then invited t° the parish hall for refreshments. Whenever Slovenians gather in camaraderie inevitably they burst into song and so the melodious strains were again heard in the parish hall. Before the people departed Fr. Renzo said that even though this was the first Slovenian occasion in the parish, he hoped it would not be the last. Remarks were heard from among the peopl® that it was their hope that Fr. Rafko could be with them for a long time so other such beautiful celebrations could again be experienced. Altar Societies Pilgrimage The United Altar and Rosary Societies of St. Mary’s and St. Vitus invite you to join us on our annual pilgrimage to Lemont, Illinois the weekend of August 9-10. Join us for a weekend of spiritual growth and unity in prayer for our families, parishes, the missions, and increased respect for life, vocations, and our nation. The itinerary is as follows: We will depart from Euclid City Hall at 6:30 a.m. on Saturday, Aug. 9. The bus will be at Sheliga Drug on St. Clair Avenue at 6:45 a.m. Stations of the Cross will be held at 5:00 p.m. in Lemont. There will be a Mass followed by a candlelight procession along with the recitation of the Rosary, which will be followed by a sung litany of the Blessed Virgin Mary. On Sunday morning there will be ^ Masses, one at 7 a.m. and one at 11 a.m- ^ 2:30 p.m., there will again be a sung litany 0 the Blessed Virgin Mary with Benediction. The cost of the trip is $95 and include room and board (meals are included). Thos® who intend to go are asked to make reserve tions as soon as possible. Reservations can be made by telephone 0 through the mail. My phone number is (21 731-5827. My address is: Kristi Nemec, 243o Garden Drive #1303, Euclid, OH 44123. ^ You can also make reservations by cal*1 Ivanka Matic at 481-1514, Julka Smole 3 391-6547 or Marica Lavrisha at 481-3768. Reservations arc on a first-come, ''r \Ve served basis. Make your reservations now. look forward to hearing from you. -Kristi NemeC Life in the Refugee Camps by ANTON ŽAKELJ translated and edited by JOHN ŽAKELJ Tuesday, Feb. 11, 1947 This morning 1 received permission from the regional authorities to travel to Feld-kirchen with Joze and Mici, and to buy some thread for our lacemakers. . Mici didn’t go see Levičar today because she knew he might keep her from leaving. Around 3 p.m., we all went to the train station. Cilka, Mire, Vinko, Milica (Zonta), and Miss Verčič went with us to see us off. Many of us cried. We have no idea what will happen to Joze and Mici when they return home, and we ntay never see them again. At 8:15 p.m., Joze, Mici and I arrived in Celovec and headed for the temporary quarters of Mr. and Mrs. Jobst, where we will stay for the night. Mr. Jobst was the organist in our home village, hut the communists forced him into exile. We had tea and talked, and then went to sleep on their kitchen floor. Mr. and Mrs. Jobst still have children back in our home village, and they want to go hack home to them. Wednesday, Feb. 12,1947 At 8:30, we went to the Kunsthaus and bought some Presents for Joze and Mici to take back to our families in Slovenia. Then we found Cilka’s brother Rupert, who has been living in this area, traveling from place to place, sewing clothes for people who can afford to pay. Rupert says he will soon return home, also. We found out that Mici needs permission from UN- RRA to return home. With this news, Mici became hopeful that she might have to return to the refugee camp. But Joze immediately went to the post office and sent . a telegram to a higher ranking bureaucrat in Judenburg, who quickly replied that everything would be taken care of. At that, Mici’s hopes were dashed and she again became despondent. Around noon, we visited Mr. and Mrs. Dellafior. Joze had worked with Mr. Dellafior when he was the regional administrator for home industries, and they had become good friends. At one point during the war, it looked like the Germans would draft Joze to serve in the German army, but Mr. Dellafior (who is much older) offered to go himself and made arrangements so Joze didn’t have to go. During the war, Mr. Dellafior’s offices were bombed, but he survived. Today, I reached an agreement with Mr. Dellafior for sale of our bobbin lace in Celovec. Around 3 p.m., we said goodbye to the Del-lafiors and boarded the train for Feldkirchen. The train moved so slowly that Joze wanted to get off and walk the rest of the way - despite the rain. But we all stayed on, and we arrived in Feldkirchen at 7:30. Mici went to spend the night with our friends Tomaz and Dora, and I went with Joze to his apartment. Thursday, Feb. 13,1947 We stayed in Joze’s apartment today, preparing for his (and my sister’s) return home. Joze looked for his official-papers while Mici baked a potica. It appeared Joze might have an opportunity to get a ride with an Englishman, but that didn’t work out. We were up until midnight helping Joze pack. He is convinced that the next few days are critical for his future, and that he must get back home to his wife as quickly as possible. Friday, Feb. 14,1947 We got up at 5 a.m., finished getting everything ready and left Joze’s apartment with 5 suitcases at 6:30. He is even taking his bicycle with him. But he asked me to take his radio and a box of flour and cloth. 1 accompanied them to the border crossing at Beljak (Villach). The police had some questions about the radio. Joze told them I need to take it with me for repairs. At 9:30 we said good-bye at the train station. Mici cried. She was still hoping that we might let her return with me to the refugee camp, but Joze insisted she had to return home with him. Even I had tears in my eyes. This may be the last time I see any member of my family. 1 will be the only one from my family outside Slovenia. I never wanted to leave home, but now I’ve been cast out to the world, alone. By late afternoon, I arrived back at the refugee camp, back to what is now my home, to my wife, Cilka, who is now my only family. (To Be Continued) Baby: An alimentary canal with a loud voice at one end and no responsibility at the other. -Elizabeth Adamson News From Slovenia Ljubljana Summer Festival The 51st Ljubljana Sum-Festival started on Sun-ay> July 6 at the Cankarjev 0tr> arts center with Milan’s a Scala Philharmonic Or-c*1estra conducted by the Celebrated Riccard Multi, fistic director of the most at9ous Italian opera house. Slovenia Popular Among Brits -Slovenia has been chosen second most popular Ur°pean country to spend l° i(lays. The country has een “beaten” only by Ice-l^nd and followed by Fin-dd. The results were from ri .annual opinion poll car-I 6 0ut by the Guardian, a a 'ng British newspaper. Slovenia Computer Company in Japan jg arsek established its as n?eSe su^s‘diary in 2001 c first Slovenian com- pany to open its branch in Japan. The subsidiary markets software solutions for managing on-line and mobile applications CP2. Parsek’s main customers are well established Slovenian and foreign companies such as Sony, Renault, Mitsubishi Heavy Industries, Peugeot, Slovenica, HIT and Revoz. Delo Comments on Italy’s Takeover of EU Presidency Newspapers and magazines of Europe portray Berlusconi as the Godfather, or compare him to his famous Italian fellow countryman from the beginning of the century, while some even throw mud at him and doubt his European leadership abilities, Delo says. Cavaliere, the knight, their prime minister, has left for Strasbourg to reveal his European plan just as he did in Rome two years ago, where his words were full of noble and beautiful promises. On July 1, all Italians followed their knight to Europe with their cars, mo-peds, scooters, or even on foot, Delo writes under the headline “Knight in European Saddle.” Since their prime minister has turned European president, a new traffic law has come into effect. Thus, Italians are not allowed to drive through red lights anymore. They must fasten their seat-belts and turn on the car fights just like everyone else. And what is worse, they are not allowed to talk on the phone while driving. So much of Europe is just too much for just one day, Delo concludes. ________ Thanks to Philip Hrvatin for this news. Cilka Žakelj (the author’s wife, center) and Mici Žakelj (the author’s sister on the right) cook food in the refugee barracks to supplement the food provided by UNRRA. Note the handmade pots and pans sitting on the wood-burning stove. On the left is Marija Lazar, making bobbin lace which was then sold to buy food and other things. The bars in the foreground are part of a bedstand. We don’t know who the child is - please let us know if you recognize him/her. (Judenburg, late 1946 - early 1947. Photo by Marjan Kocmur.)______________________ 3 Slovenians Leave Athletic Mark The latest IAAF world track and field rankings reveal a respectable Slovenian presence thanks in part to the country’s continued success in field events. Leading the way was national celebrity Jolanda Čeplak, ranking 2nd in the 800 meter run, and placed among the top 25 female athletes in the world. Brigita Langerholc, a 4lh place finisher at the Sydney Olympics, is currently ranked 11th in the 800 meters. Veteran distance runner Helena Javornik is 30Ih among 5000-10000 me- ter runners while Tina Carman is 37th in the long jump. Three different Slovenian men earned spots in the throwing events including Primož Kozmus (16th hammer throw), Igor Prime (27lh discus throw), and Miran Vodovnik (39lh shot put). Gregor Cankar remains a viable contender with a 29th place among long jumpers, while the young Rozlc Prezelj, 38,h among high jumpers, undoubtedly has a bright future. —J. Arko Triglav National Park Pocket Guide Is Available VENICE, CA - “Books of Slovenia” announces the availability of the new Triglav National Park Two-in-One Guide, which includes a map and a 100-page booklet about the highest peak in Slovenia and the surrounding alpine nature reserve. The extensive park stretches from near the Austrian border on the north to Tolmin on the south, and from the Italian border on the west to Lake Bled on the east. “It is said that every Slovenian must at some time in their lifetime stand atop Triglav,” said Mark Ryavec, president of “Books of Slovenia.” This new guide and map by publisher Mladinska Knjiga thoroughly prepares travelers for the trek or for visits elsewhere in this spectacular alpine wonderland.” The booklet covers the origin of the national park, its geology, mountains and valleys, lakes and rivers, caves and flora and fauna. It contains 140 color illustrations, and descriptions of 48 natural sights and 24 cultural monuments. The booklet also offers sections on mountaineering, alpine and cross country skiing, biking, para-gliding and kayaking in the national park. For hikers, 10 attractive itineraries are provided. There is also a section on the bloody battle-front during World War I along the Soca River, much of which is now within the park’s perimeters. The guide and map join other travel aids offered by “Books of Slovenia,” which include the National Atlas of Slovenia, Atlas of Slovenia, Tourist Guide to Slovenia, Guide to Slovenian Museums, Architectural Guide to Ljubljana, and Plecnik’s Market in Ljubljana. The handsomely produced two-in-one guide costs $22 plus $4 shipping and handling (for Canada add $4). It can be ordered on-line by credit card at www.BooksofSlovenia.com or by sending a check (or purchase order) payable to Delphi Associates to 453 Rialto Avenue, Venice, CA 90291. For information or a catalogue call (310) 392-4843. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 2003 ŠKA DOMOVINA, JULY 10, 2003 4 Salute Fighters Against Terrorism Memorandum of DSPB Tabor over the fight and fate of Slovenian Domobranci (Homeguard), The date of 11 September 2001 is a significant day in human history. It is the day when all America became aware of what human evil is able to perform. The evil, able to delude with promises 5 of Allah’s heavens to young people to such a degree that < they become willing to sacrifice their own life and to draw with them more than 3,000 other people into their ruin. They killed people otherwise unknown to them and in no way an obstacle to their lifestyle. On September 11, 2001, two airplanes full of travelers were purposely guided to strike the World Trade Center Towers in New York. The third plane struck the Pentagon in Washington, DC, the military nerve center of the USA. The fourth airplane, however, tarried a bit with its scheduled departure. It flew behind schedule over Cleveland when the terrorists seized it and turned it toward Washington, DC. By then its passengers already knew by cellular phone what had happened to the other three planes and that the aim of their terrorist group was also to sacrifice themselves, the plane and the riders in order to inflict unheard of damage to the United States. From the telephone conversation between a married man on the plane and his wife at home we know that a group of passengers decided to attack the terrorists and prevent their evil purpose. They knew, however, that there was no escape and they could die whether or not they were successful. Obviously they attacked and won in the ensuing fight. The plane did not reach the aim of the terrorists, most probably the White House. It crashed before, with all its riders as victims. Such an extraordinary event forces us to some meditation. Who were the real heroes in that flight and fight? The terrorists who, deceived by the promise of Allah’s heavens, commandeered the plane with the intent to kill themselves, the passengers and the crew for the only purpose of provoking extraordinary damage to the USA? Or were the heroes those who revolted against the terrorists knowing they would perish whatever the result of their fight? The answer is obvious. Only those, conscious of their impending death, who decided to fight against the terrorists, were the real heroes. With this notion in mind, it is now much easier to explain to the American public the purpose and the fate of the Slovenian Domobranci, Slovenia’s Homeguard. It is because Americans themselves are now living under ’ “yellow” level of alert against terrorist attacks. The yellow only recently was lowered from the higher “orange” level. After 9/11/01, the highest, the “red” level of alert has never been implanted, yet. However, it was in Slovenia under occupation by the Fascist and Nazi forces, where the people had to live constantly and virtually under the “red” level of alert against terrorist attacks. This took place during the times of occupation - ever since Hitler invaded Russia. Those were the times when the self-proclaimed Slovenian “liberators” were killing any Slovenian who stood in their way or who were only suspect of harboring his own ideas about resistance to the Axis forces. Not only killing them, but most , of the time also submitting their victims to incredible tortures before their death. They were killing even whole families to intimidate anybody who dared to disagree with their domestic terrorism. They, on purpose, provoked the reprisals of the Axis forces. In this way the people were submitted to double-barreled terror, either from domestic terrorists or foreign occupying forces. One never knew in the evening whether or not he would survive until the next morning. It was just the highest “red” alert against terrorist attacks from both sides. In such deliberate chaos of national and personal lack of security, it was the Slovenian “Domobranci” who voluntarily.rose to the occasion. They rebelled against the evil “liberating” domestic terrorists who on its own were killing Slovenians under any pretense. They just rebelled. It was the “liberating” terror that the Domobranci fought against. But fighting this terror never did any damage to the Nazi war-machine. German military units were only passing through Slovenia. The war-important railway connections were functional throughout the war, Hitler found it not necessary to have a military unit stationed on duty in Slovenia’s main territory. For this purpose, he had his dreaded police, the Gestapo. He also had reprisals for this purpose. Every Slovenian was well aware of the Nazi evil and their ability to enforce reprisals. The “liberators,” were expecting such reprisals and used them for their own advantage. Their slogan, “Victims have to happen,” was used to justify their few short-lived local “victories” over the Nazi police with expected consequences: Nazi reprisals - in the form of shooting hostages or throwing them into concentration carpps. The Domobranci’s efforts to prevent “liberators” from provoking Nazi reprisals over Slovenian people may, therefore, be regarded as their main service to the benefit of Slovenia. It is quite natural that at the same time Domobranci fervently expected the victory of the Allies over Fascism. They regarded this victory as an eventual and final respite in their hard-fought tour of duty. They knew very well that the misinformed Allies supported the evil “liberators” and that they were branding the Domobranci as collaborators or quislings. Even when the victory of the Allies was already in sight, there was no escape from fighting the double-faced Slovenian terrorists to the very end. They fought as heroes in the virtual highest “red” alert. They forced the terror attacks to taper off. They were winning their fight. But at the end of the war, their enemies, the very same “terrorists” - duped the British to hand them the Domobranci, disarmed, into their bloody hands: Mainly at Kočevski Rog and Tehaije, the Domobranci were tortured and massacred. 12,000 tortured and massacred. And for half a century the impenetrable silence over these massacres reigned supreme. 58 years ago the evil of terror, with the help of the Allies, was the great winner in Slovenia. In February 1945 some Slovenian Partizans of the Bračič brigade ambushed the German police near Frankolovo in Styria. In the fight 1 (one) policeman was killed. As a reprisal, the Nazis hanged along the berm of the main road from Celje to Maribor - 100 Slovenians. This happened two-and-a-half months before the final “victory over fascism.” The victory by the armistice of May 8, 1945. The victory was by the Allies, not by Slovenian Partizans. Wc can be sure that this attack would never have happened had Domobranci been established in Styria. In this case only, 100 Slovenians would have had their life spared. We can also be sure that, even without this attack, the armistice of May 8, 1945 would nevertheless, have occurred. This is why today we know pretty well that Slovenia would have been liberated on May 8, 1945 even if Slovenia’s “liberating” Partizans or Slovenian National Liberation Front never existed. What we do not know and can only guess, is whom the Allies would be able to liberate in Slovenia, had Domobranci not existed. In this light we can appraise fully the meaning and the evil of the Partizan ambush at Frankolovo. But this is only a small detail of all the evil committed. Thus, in a comprehensive way and with understandable awe we can also appraise what enormous damage in property and how many lives would have been spared to Slovenians had The Partizans or their National Liberation Front not existed at all. Well, let us now just ponder what would have happened the other way, if Domobranci never existed. How many Slovenians would be able to subsist on their own soil between the evil of Partizan terror and the evil of Nazi reprisals? As an awful reminder, the Nazi ovens of Free Wellness Lectures Auschwitz also loomed heavily over every Slovenian. That is why on June 15, at Slovenska Pristava, we the saved and still surviving Domobranci veterans, honor the memory of our massacred co-fighters, the victims of Partizan, Slovenian terror. We have been doing this every year ever since their murder. Like Auschwitz for Jewish people, the names of Slovenian massacre places of Kočevski Rog and Teharje have assumed symbolic meaning to us. Now, here in America, under a “yellow” alert against terrorist attacks, we certainly believe that American public may finally recognize the valor of the fight of Slovenian Domobranci and may honor them for it. Because they were the first. They showed early their mettle and perished for it. They had fought against the evil and against all odds under the most horrifying and threatening circumstances. Thus, they were the early pioneers of the present great American battle against the well-organized terror from evil. But also, even today, the Slovenian government, against all protests, refuses to issue death certificates for the massacred. DSPB Tabor Cleveland, June, 2003 Free jazzercise Classes 7-days, November 6-15, 2003 Exotic Western Caribbean inside cabins: from $589pp* Outside cabins: from $689pp* (‘Based on double occupancy, includes port charges and taxes ) Contact Mary or Donna 1-216-261-1050, 1-800-659-2662 cruise@cruisegiants.com Division of Euclid Travel em/zsi-f GIAWTS The history of the building of the American nation may justly be described as a laboratory experiment in understanding, and in solving the problems that will confront the world tomorrow. -Nicholas Murray Butler A Voyage to Better Health! NORWEGIAN' CRUISE l I N E Norwegian Wind Fitness & Wellness Cruise 5 Mlakar Drives Down Memory Lane by RAY MLAKAR Here is hoping all of our readers had a Happy 4th of July and now we can celebrate once again for in this edition Ray finally gets out °f the Army and Fort Dix und I am sure that even Lucifer is Happy about that. Before we get back to Fort Dix, time for the jokes. As a band instructor at an elementary school, I require toy students to turn in practice sheets signed by their Parents so I can be sure they are putting in enough time. 1 bad to laugh, however, when one parent wrote on the ehild’s sheet, “Practiced 17 tuinutes but it seemed like hours.” Okay, one more for the r°ad. A man was driving with his six-year-old son in blew York one afternoon just after a heavy rainstorm. Driving through a puddle of water, he unintentionally flashed a pedestrian. ''Dad,” the son said, “you Just splashed a man from Florida.” “How do you know be was from Florida?” the father asked. The boy answered, “He looked awfully U'ad and I could hear him Veiling something about the sun and beach.” Well, back to Fort Dix for Ibe last time. Morning came aud I stood the revile for the 'ast time since the First Sgt. asked me the night before, to 'nsure I stood this one last reveille and I did not want to disappoint him. All the other hoops were dressed in Fa-ftgues for the work day, but 1116 and one other soldier ^cre dressed in Class A Uni-0rm for we were scheduled I? report to the Garrison headquarters for the Dis- r charge we had been looking forward to. 1 stood out in ranks and the various sergeants read off all the names and then heard them report to the First Sergeant. “All present and accounted for.” Before the troops were dismissed the First Sergeant said, “Let’s give a hand to Cpl. Joe Miller from New York and Cpl. Ray Mlakar from Cleveland who are leaving us today and being discharged after having served their entire enlistment.” Everyone clapped and I can now say that I had a standing ovation. In a way 1 hated to see that day come although I had been looking forward to it for well over a year for it would be a farewell to the guys that I got to know well and hung around and worked with day in and day out for over a year at Fort Dix. 1 walked back into the barracks, gathered my sheets, blankets, pillow and turned them in to the Supply Room and shook hands with the staff in the orderly room and surprising to say, 1 heard some say, “We will miss you, Ray.” (The feeling was mutual). SFC Piglowski gave me a hand carrying my army foot locker out to the trunk of my car and as I left I heard more than one say, “Don’t forget to drop us a line when you get home.” I drove down to the Garrison Headquarters and reported in, “Cpl. Mlakar reporting for Discharge.” A Colonel shook my hands and congratulated me on completing three years and one day of service with the US Army. He said, “Cpl. Mlakar, you can still do an immediate re-enlistment for men of your caliber are hard to come by. Keep in mind after you get home you still have 30 days to do an immediate reenlistment and still hold your rank and you can be assured that after you do reenlist, you will be promoted to Sergeant.” Thank you I said, saluted him and shook hands with him. He then told me to go to the next room where 1 would be given my final pay up to date in cold cash. Yes, freedom at last. What can I say, “All comes to he who waits.” It was really hard at that time to get in the car for the last time and leave Fort Dix, the home I enjoyed over the past year, for it goes without saying that we did have some good times in New Jersey especially after we got to know where the Red Lion was and we worked the Dining Room as glorified waiters, bus boys or what have you. I headed up the highway for Mount Holly to pick up my sister Irene who was waiting for me all packed and ready to head for Cleveland. I reminded Irene that we had one more stop to make. She said, “Where?” To pick up Ma’s surprise, for she had no idea what was coming. I headed down the highway and soon we were at the farmhouse where the guy was waiting for me with the black Cocker Spaniel who I named “Jersey.” I named him after the state where he came from. Irene was tickled pink. I paid the balance off on the dbg and he handed me his AKC papers indicating he was a true blue Cocker Spaniel and we were on our way. St. O/itui (VitLg 6114 Lausche Ave. Cleveland, Ohio 44103 you ready to enjoy your retirement? Well then, St. Vitus Village may be the place for you. The village is a pleasant, relaxing environment wit a arge, beautifully landscaped courtyard. The village aP^rt"ie"t* c°mplete with appliances, including a washer and dryer. e ac* 'v SurveiUance cameras, secured parking, fire protection, 24 hour emergency Jonitoring, cable TV and much much more. Feel free to contact u y Sterk at (216) 361-0300 with any question on how you or a family mem c*n become a resident in our very special community. I told Irene I would drive for a couple of hours and then she could take over. I knew that because of the dog it would take us at least two days to get home for let’s face it, it seemed the dog had to make more potty stops than we did. Some of the guys back at Dix knew that I was getting a puppy and over the first week or so there, they had gotten me doggy toys, watering bowl, eating dish and doggy snacks as well as a leash, so we were well prepared for the trip home. I told Irene I would continue to wear the uniform during the entire trip driving home so that just in case I did get stopped, being in uniform, I would be looked upon kindly. It goes without saying that as we were driving on the turnpike we did stop from time to time to give the puppy a break to water the highway as we were going home and a couple of times the state troops did stop to see if a “soldier needed help.” I assured them all was going well that we had just stopped to give the dog a little walking exercise. Fortunately, I guess with the movement of the car, the puppy slept most of the time and both Irene and I got our turns to snooze with the dog. It goes without saying that perhaps I could not have made the trip without Irene’s help, but then over the years, Irene always did come to my aid more than once. Got discharged on a Monday morning and came home late on Tuesday evening. It goes without saying that Mom and Dad were sitting on the front porch waiting for us to pull up as well as a lot of the neighbors. “Jersey” was sleeping in the back seat and we did not wake him up and after all the hugs and kisses, I told Ma there was a surprise for her on the back seat. She rushed to the car and seen that ball of black fur and said, “That is for me?” Yep, straight from the state of New Jersey. His name is Jersey. Ma was delighted for God only knows we needed one more mouth to feed for we already had three cats plus a baby miniature police dog already. It turned out that we kept Jersey strictly as a house dog. Ma had certainly prepared for my home coming for there was enough food to feed the entire Army, food that I recognized. Odd dam why couldn’t the Army cook like that, but then as I look back, they were not of Slovenian descent. We stayed up until late in the night telling them all about the final days at Fort Dix. They were really glad that I was back home for good and I could honestly say that I was never happier because now for the first time I would have a big double bed all to myself, no whistles blowing to wake me up, no more roll calls, no more standing in line for chow, eating out of stainless steel trays. I was now learning all over again how the other half lived. What can I w say but Thank You Lord for ^ bringing me back home. As I look back over those years I can honestly say that even today I feel it is good training for every guy to have. Yes, out of high school it would be most wise for every lad to be in the service for two or three years to learn things that perhaps he would never have learned going to school. It teaches you to endure, take the lumps and bumps in life and moreover teaches you to take orders, to follow instructions. I can honestly say that I got a lot more out of the service than perhaps I put in, but then on second thought I did get short changed some teeth due to “Lucifer,” but let’s face it, sooner or later we all face our share of “Lucifers” in life. That is all part of the Learning Process. One has to take the bitter with tjje sweet. I enlisted for two years and got in when they really found me physically unfit. I joined for two years and ended up with an extra year plus one day and can honestly say it was time “well spent” and would do it all over again if I had the chance. Now we can close the chapter on Corporal Ray Mlakar, RA 15267159. I may forget my current address but will never forget my service number. For awhile I remembered my rifle number, but then over the three year period I was issued more than one rifle, but they were all Ml rifles. Fortunately, the enemy did not have to worry about me and the rifle for I could not hit the broad side of a bam. Time to slip out of the olive green. Time to look for a baseball cap instead of the helmet liner. “Now is the hour for me to say goodbye. For I will be sailing through civilian life once again. Well, don’t boot me out the door for I will be back next week when we embark on civilian life. Until then may the Good Lord Bless and Watch over alt of you and keep you safe and healthy. I bet about now Jim Debevec is saying, “Thank God he finally got out.” - I stood the reveille and now it is time for retreat. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 20( AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 10, 2003 6 Growing Up Slovenian in Collimvood EARLY PIANO ‘GIGS’ by JOE GLINŠEK My earliest brush with playing the piano for money started very early in high school. A kid heard me ‘noodling’ around on the piano in the band room and asked if I’d like to join his band. He lived on the west side of town and that’s where they played. Without a car, it might as well have been out of town. I was flattered to be asked, but explained why I could not accept his offer. The next day, apparently hoping to change my mind, he gave me a few piano ‘charts’ arranged for the popular tunes they were playing. If anything, this convinced me that I didn’t want to play in his band or any band that used charts. I’d never seen one before, but when I played them at home, I realized how regimented and dull it would be to play the piano in a dance band. Unless you are the band leader and write your own arrangements, you’re just another ‘oom-pah’ in the rhythm section, with an occasional few bars featuring the piano. He was persistent and approached me again, telling me about their rehearsal schedule and emphasizing the importance of strict tempo for dancing. Barely able to keep a straight face after hearing this ‘triplewhammy’ clincher, I expressed grateful appreciation for his offer but made polite but final excuses. Rehearsals!, Strict Tempo!, Dancing. I’m glad I didn’t have a car, or I might have accepted before hearing all of this. The experience taught me one valuable lesson: I knew what I didn’t want to do with my music. There were a handful of great musicians in the high school band. They played in a little jazz combo for the Friday afternoon football rallies, but they already had a piano player. They were doing evening and weekend ‘gigs’ at obscure joints around town, but I never got to check them out. Perhaps it’s just as well because I later heard that two of this group had short, fast lives. At the time, “Be-Bop” was the ‘coolest’ of what was “hot” among the ‘hep’, but where this music was played, there lurked occupational hazards of ‘booze,’ ‘broads,’ and a weed known as ‘Mary Jane.’ In the 1940s, ‘pot’ was still a utensil on the kitchen stove, but smoking ‘reefers’ was a popular vice among jazz musicians. My initiation into the ‘professional’ ranks was less sophisticated, but much safer at my age. A friend introduced me to an ‘old’ guy who was probably all of 25 -I was 15 at the time. His name was Bob Bruno, and he played the ‘button-box.’ Instead of piano-like keys, this accordion had ‘buttons,’ and while not as popular then as it is today, it was used by a few of the Slovenian polka groups. With side-men on bass and drums, his trio played many jobs, but he also had a solo gig where he played for any event from baptisms and birthdays to anniversaries and bar mitzvahs. Wearing white slacks, a candy-striped jacket, bow tie and straw hat, he handed out booklets with lyrics to the old ‘standards’ and barbershop tunes, and strolled among the crowd. He played and sang, but best of all, he could coax everyone to join in. Bruno was a very affable guy and sang well enough to carry a tune, but his greater talent was the knack and verve to get people to join in and have a great time. He could deliver ‘life’ to any party, and this reputation kept him in demand for a simple solo gig that paid him well. His button-box and booklets were all the gear he needed to carry; no amplifiers, speakers, ‘mikes,’ or electrical paraphernalia. He had a talent for winning a crowd by mingling among the guests, smiling, singing, playing, and just having himself a ball. One Sunday afternoon Bob’s trio was checking out a room at the VFW where they were scheduled to play, and I was invited to ‘sit in.’ There was no printed music in sight. They communicated with a look and a nod, and really didn’t need a leader except to suggest the song they’d play next - my kind of musicians. After joining them for a few numbers I was ‘in like Flynn,’ as the saying went. He wanted me to join the group and feature the piano on melody while he alternated rhythm and melody. After listening to me play a few tunes, he knew I could play, but he also knew I wasn’t very well educated in music. When he said, “Let’s play Green Eyes in E flat,” I answered, “You start and I’ll follow,” which I did. I knew the song, but the ‘E flat’ threw me. I didn’t know what key I was in, but I could play it in whatever key he started. “You’ll catch on,” he assured me, and I agreed to play next Saturday at the American Legion. It was serious big-time money - ten dollars for one night. But it was an experience that greatly diminished my interest in playing the piano for a living. Never in my life have I worked so hard for ten bucks. Here we were on this hot August night in a smelly smoky sweltering basement barroom, sweating like hogs. I was pounding away on a battered ‘upright’ facing the wall, and worst of all, everybody was getting up to dance. Stupid me: I thought we were just entertaining. Playing this piano was hard physical labor. The crowd wanted it loud, fast and often, and the more they drank the more they danced. After four hours with just a couple of short breaks, I was wringing wet and felt like I’d chopped a cord of firewood. Worst of all (and this is blasphemy to most Slovenians), we played mostly polkas. I started making up variations as I went along, and only the band knew the difference. Don’t bum me at the stake, but in my opinion, all polkas sound pretty much alike. The only good thing about this job was the unlimited supply of free beer which I sweated away faster than I drank it. ‘Boozing’ is almost a condition of employment, and one of the major hazards of being a musician: You must be a saint or have your mouth sewn shut to avoid succumbing to this jeopardy. On that night, some inner sense told me that playing piano for a living would not N. LAVRISHA Construction & Repair BUILDING IMPROVEMENT SERVICES 6507 St. Clair Ave. - Cleveland, OH 44103 216 / 391-0035 ___ Stimburys Accounting Accounting G Income Tax Services 496 E. 200th St.. Euclid. OH 44119- (216)404-0990 Fax (216) 404-0992 taxtlme@en.com http://stimburysaccountlng. com Enrotod to Practice Ebbre toe Internal Revenue Service SennancMnduals Corporations & Smeš Businesses be a healthy choice. It couldn’t have been wisdom at my age: I thank my guardian angel for guiding me to this wise decision. That was my first and last gig. Brano pursued me by phone, and even made the mistake of talking to my mother about “how I was wasting my musical future.’ - I needn’t repeat her response. You have heard the story of my very early, and very short musical ‘career.’ It had a reprise some 35 years later, but that’s another story. Special Book Offer for Readers Editor, I noticed in the May 15,h edition of the A.D. the article about the 100th anniversary of the birth of author Vladimir Bartol along with the synopsis of his book, “Alamut,” which is about historical events in Persia in 1092 and the development of the cult of Assassins. This book is now in its 34th printing and is the most popular book ever published in Slovenia, I am told. It was recently translated into French, German, and Spanish and was a best-seller in these countries, too. Unfortunately, there is a dispute over the ownership of the English-language rights, so it is not yet available in English. However, I wanted to let your readers know that “Alamut” is now available from Books of Slovenia in the Slovenian language. It usually costs $48 in hardback and $43 in paperback, but for members of the Slovenian-American community who sent in a copy of this letter-to-the-editor with a check, the price is $43 for the hardback and $38 for the paperback. —Mark Ryavec Books of Slovenia 453 Rialto Ave., Venice, CA 90291 (Phone:(310)392-4843) For Rent E. 200 & Neff Large one bedroom apt. New appliances and carpet. No pets. $450 a month. 440-951-3087 IVORY CITY PIANO SERVICE Albert J. Koporc, Jr. 27359 Tungsten Rd. Euclid, OH 44132 216-731-9780 FT P TWO 121 ^ W EASY C m WAYS TO / rc/ FAST, EASY & SECURE VISA & MASTERCARD ACCEPTED PAY-ONLINE OR PAY-BY-PHONE It has never been easier to pay your City of Cleveland Parking Tickets. GO ONLINE AT Clevelandparkingtickets.com Use our convenient PAY-BY-PHONE service at 216-664-4744 EARLE B. TURNER, CLERK CLEVELAND MUNICIPAL COURT 1 (800) TAX REFUND i»7 ST. CUIR AVE. CLEVELAND Call* 216-361 -0303 Procrastinators Welcome! www SOOtoxrefund com Ca" for an appointment. Professional tax preparation with FREE Electronic Filing LOW, LOW PRICES- Specialists ih Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HA IR SA L ON 5216 Wilson Mills Road| 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 4414^ Janez Sever, from West Point to Priest 7 by IVAN MERLJAK Slovenija Magazine Who am I? Each of us has to find, some day or another, an answer to this question and then to others stemming from it such as “What am I, where am I, where am I go-lng?” Janez Andrej Sever was bom in 1965 into a Slovenian family living in the American city of Cleveland, Ohio where an important Slovenian community has settled. Janez’s father Jezica, a district of Ljubljana, for Cleveland. His Mother is a native of Ribnice ■n the Dolenjska region. So, we joked about his regional origins, being half from the Dolenjska region and half from Ljubljana, but ho firmly shook his head and said jokingly: “Nooo, I am from the Štajerska region. When I came to Slovenia, and thanks to my parents, obtained citizenship in *994, my first residence was the noviciate of Maribor.” Then, he immediately olaimed that he is Slovenian before all else. How was life in America? “My mother tongue was Slovenian, which we spoke at home. We were living Very much in the Slovenian way, with my mother cook-lng Slovenian dishes, potica and even bread. We also oelebrated all Slovenian re-hgious feasts and customs. our house and . 0_____was Slovenian. * only started to learn Eng-''sh at school, though I had already used it in the play-Sround with my friends. In act, I belonged to two dif-ferent cultures, one at home atld another at school and °utside my house.” ^Vas it difficult to lead a ^uble life? “Of course. But at the Deginning I wasn’t aware of JI' Only now, when I look ack, do I understand the Everything in In Ol.r — troubles I was experiencing, as for example, because of my name. I’ve always been called Janez, at home and at school, but, because of my name, I was an object of fun and attention was focused on me, though rarely for a positive reason. This was the cause of many conflicts which I didn’t want to occur. During a certain period of my life, in order to avoid them, I tried to assimilate more into the American society. That’s why I left home but, in the end, 1 realized that the more I was getting into the “American way,” the less I was feeling ‘at home.’ In a way, I always experienced going home, to my house, to my parents, as a rest. Obviously that was where I really belonged. It was only later, when I came to the noviciate in Slovenia and had time for thinking and looking back, that I understood the logic of those conflicts. I was living a kind of double life....” What does that mean? Did you wish to become Johnny the North (literal translation of Janez Sever)? “Oh, no; I didn’t want to. No. I never wished to change my name. The name is mine. This is what I am. A name is something very important. And if I should change it for an Anglo-American version, I think that in my heart I would feel as though I was hiding something. What did you do after elementary school? “I went first to kindergarten, then to elementary school for eight years and finally to high school for four years. I graduated in 1983 and went that same summer to the Military Academy at West Point. I finished my studies there in 1987. What did you learn there? “At the Military Acad- emy, the study program is based on mathematics and engineering. Those more interested in the humanities had the opportunity to study languages or sociological subjects, like the ones taught, for example, here in Slovenia at the Faculty of Social Sciences. But those students still had engineering subjects in their study program. So, I studied Spanish and Russian as well as ‘Soviet matters.’ As a result, my studies were more oriented toward the humanities, but my diploma is a Bachelor of Science, which means that I received a basic education in engineering. And a brilliant career in the army was waiting for you? “Of course. I got the basic training for it. During the last semester of your studies at the Military Academy, you choose the branch of the army and the post for which you wish to apply. I chose Anchorage in Alaska. Of course, as a second lieutenant you are one in a million. The others are coming from different military academies and universities, and there isn’t any basic difference between you and them. But then, you have to show your ability through your work.” “But you didn’t make a career in the army. When did you decide to take another path? “I worked in the army until 1992 when I finished the five-year training period set by my study program. During the last year, four years after finishing at the academy, I started to consider the sense of what I was doing. I found myself in an identity crisis, as in my eyes, my achievements had lost their meaning. Then, I became aware of the moral values I wanted to impose on in my life. I realized that Russia attracted me, all the more so since it was opening STu Va. i LIS pAlsllSl’i PlOstxc DULY 2D, 2003 at SLOVENSKA PRISTAVA ... srHF.DULE OF EVENTS-------- ^oorMass: 12:30PM ^nner- Breaded Pork Chops & Glazed Chicken ■ • (Dinner Tickets: Adults: $12 and Children under 12yrs: $6) 1:00PM - 2:30PM ^inment: Jerry Suhar Veseli Godci Orchestra 2:00PM -3:00PM - 3:00PM 7:00PM ^ HoUrs: 1:00PM - 8:00PM Hours: 2:30PM - 8:00PM 0penSwim: (Nominal Fee for Non-Members) 11:00PM - 8:00PM Ch,1 Antonom Ropom), Tomaž Pisinski in Vaško Simoniti izročili predsedniku slovenske *,5*de Pobudo Nekaj je treba storiti. Omenjeni dokument, ob izročitvi ga je bilo podpisalo ** 14.000 državljanov, med igimi več uglednih, predvsem iz vrst politične opozicije, j^teva več demokracije v Sloveniji. Po dobro uro trajajočem srečanju sta tako Brezi-®rjeva kot Rop zaradi vsebinsko dobre debate pogovore označila kot pozitivne, pre v Čet*1 Sta 'zraz'la upanje, da s tem pogovorov ne bo konec, ampak a je to se e za uspešnega sodelovanja oziroma pogovarjanja. Iz Clevelanda in okolice Ansambel Ekart— To soboto zvečer ste vabljeni v SND na St. Clair Ave., na koncert ansambla Ekart iz Slovenije. Ansambel je na gostovanju po Ameriki. Vrata v SND se bodo odprla ob 6.30 zv., vstopnina je $10. Za lačne in žejne bodo na razpolago razne dobrote. Parkirišče bo zavarovano. Ta ansambel ima precej slovesa v Sloveniji, izdal je že devet CD plošč oz. zgoščenk. Pridite! Piknik KSKJ— To nedeljo, 13. julija, ima Ohijska federacija KSKJ svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Pričetek je ob 12. uri opoldne. Orkester Joey Tomsick bo igral od 3. do 7. zv. Piknik je odprt za vse in ste vsi vabljeni. Prijetno srečanje— Proti koncu junija sta bila na daljšem obisku v našem mestu dr. Karl B. Bonutti in žena Hermina. Živita sedaj v Novi Gorici, Slovenija. Srečala sta se s številnimi starimi znanci in prijatelji. Želimo jima zdravje in zadovoljstva. Škof v dobri “formi”— Predavanje, ki ga je imel o misijonarju škofu F. Ba-radi škof A. Edvard Pevec 25. junija v SDD na Re-cherjevi, je bil hkrati zanimiv in dobro sprejet. Udeležba je bila zelo velika. Novi grobovi Rev. Francis R. Sterk Dne 28. junija je v župnišču fare sv. Kristine na E. 222 St. v Euclidu za rakom na možganih umrl 63 let stari Rev. Francis R. Sterk (njegov prednik na tej župniji, Rev. Francis Paik, je umrl 17. junija), rojen v Clevelandu, v duhovnika je bil posvečen leta 1965, župnik sv. Kristine je postal leta 1988, starša Joseph in Rose, roj. Celesnik, sta že pok., brat Jamesa, Josepha, Davida, Nancy, Judy Kane, Mary Hovancsek in že pok. Michaela. Pogreb je bil 30. junija v oskrbi Brickmano-vega zavoda, glavni maševa-lec je bil v cerkvi sv. Kristine škof Anthony Pilla, sledil je pokop na Vernih duš pokopališču. Darovi v pokojnikov spomin v Fr. Francis Sterk Memorial Fund v pomoč farni šoli pri sv. Kristini bodo s hvaležnostjo sprejeti. (dalje na str. 20) KRES vabi na veselico— Folklorna skupina Kres vabi na večer zabave in veselja v soboto, 19. julija, na Slovenski pristavi. Večerja bo servirana od 5. do 8. (stejk $15, kokoš $12). Za zabavo bo igral ansambel Zreška pomlad iz Slovenije. Za vstopnice in več info-macij, kličite Moniko Povirk na 216-486-0713. Vsi lepo vabljeni. Piknik fare sv. Vida— Piknik bo v nedeljo, 20. julija, na Slovenski pristavi. Pričel se bo s sv. mašo ob 12.30 pop. Sledilo bo kosilo ($12 za odrasle in $6 za otroke). Igral bo orkester Veseli godci. Ves čas piknika bodo na razpolago razna okrepčila. Piknik slovenske šole— Slovenska šola pri sv. Vidu bo imela svoj letni piknik v nedeljo, 27. julija, na Slovenski pristavi. Ob 12.30 pop. bo sv. maša, takoj nato bo servirano okusno kosilo s svinjsko pečenko. Cena je $10 za odrasle, za otroke bo na voljo špageti kosilo, za $5. KOLEDAR JULIJ 12. - Koncert ansambla Ekert v SND na St. Clair Ave. Sledi ples. 19. - Folklorna skupina Kres ima piknik na Slovenski pristavi. Za ples in zabavo igra ansambel Zreška pomlad. 27. - Slov. šola pri Sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi. 27. - Misijonska Znam- karska akcija v Milvvaukee-ju priredi piknik, na Triglavskem parku. AUGUST 3. - Klub upokojencev Slovenske pristave ima piknik na SP. 17. - SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik na Parku. 31. - Društvo SRB vodi romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. Sv. mašo daruje č.g. dr. Pavle Krajnik ob 12. uri opoldne, druge pobožnosti ob 2.30. SEPTEMBER 13. - Folklorna skupina Kres ima celovečerno prireditev v SND na St. Clairju. 21. - Oltarno društvo sv. Vida ima vsakoletno kosilo v avditoriju pri sv. Vidu. (dalje na str. 19) Slovenski Ameriški Svet 19. junija 2003 Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu državnega zbora Republike Slovenije Spoštovani: Slovenski ameriški svet, ki izhaja iz slovenske politične emigracije po drugi svetovni vojni, ki miselno izhaja iz slovenskih korenin, slovenskega duhovnega bogastva in slovenske zgodovine, pa seveda tudi ameriške zgodovine in duha, smatra za svojo dolžnost, da pove sledeče misli o sedanjem položaju v slovenski družbi. K rojstvu slovenske države je doprinesla tudi emigracija, ki je razvijala slovensko državno misel že od početka. Časopis “Slovenska država” je izhajal 50 let. In ni bil edini časopis, ki je gojil slovensko državno misel. Emigracija se je zelo trudila za mednarodno priznanje nove slovenske države od ZDA in drugih držav sveta in za svoje delo prejela tudi priznanja od najvišjih predstavnikov nove slovenske države. Ob rojstvu slovenske države smo Slovenci, v domovini in izven domovine, pričakovali, da bo v novi slovenski državi zavladala liberalna demokracija - liberalna v ameriškem pomenu -, v kateri ne bodo zagotovljene le svobodne in enakopravne volitve, ampak dobo tudi zajamčene osnovne človeške pravice do svobode vere, misli in govora, do svobode združevanja, do svobode lastine, in v kateri bo oblast ločena na upravno, sodno in zakonodajno oblast. Na kratko povedano, pričakovali smo pravno in demokratično državo. Ta pričakovanja pa seveda niso bila omejena le na teorijo, ampak so nedvomno pričakovala uresničevanje vseh teh zamisli v praksi. Demosova vlada, prva demokratična vlada, je po prvih demokratičnih volitvah izpeljala osamosvojitev Slovenije in ji z ustavo in nekaj drugih temeljnih zakonov oskrbela teoretično podlago, da bi se mogli slovenska država in družba razviti v in živeti v resnični liberalni demokraciji. Takrat so bili slovenski pogledi še obrnjeni v bodočnost. Leta 1992 pa je prišla na oblast kontinuiteta. Kontinuiteta, ki izhaja iz polpretekle dobe in je še polna miselnosti in pojmov o državi in družbi iz te polpretekle dobe, je pa tudi v silni skrbi za svoje položaje in privilegije in v groznem strahu, da bi zgodovina razkrila zgodovinsko resnico o komunističnem zločinskem totalitarizmu. Zaradi tega danes v Sloveniji ni praktičnega uresničevanja liberalne demokracije in ni demokratičnega ravnotežja. Ločitev oblasti jim n.pr. ni samoumevna. Opozicijo vladi in vladnim strankam ne smatrajo za nekaj naravnega, kot je to navada v demokratičnih družbah zapada, ampak jo smatrajo, kot v časih komunizma, za sovražnike ljudstva in idiote. Poleg tega ta stara miselnost silno teži za monopoliziranjem važnih panog javnega življenja. Imajo monopol nad sredstvi javnega obveščanja, krčevito hočejo obvladovati vzgojo, krčevito se potegujejo za monopolne položaje v gospodarstvu. Nobeni aferi in nobenemu škandalu pa ne pridejo do dna. In še in še. Tu ne moremo navajati vsega. Takšno gledanje na položaj v Sloveniji, ni le gledanje Slovencev v svetu, ampak je predvsem gledanje slovenskih ljudi v domovini. Imamo podatek iz Slovenije, ki pravi, da je z demokracijo v Sloveniji zadovoljnih le še 36 odstotkov anketiranih. Med nezadovoljnimi so kulturni delavci in visoko izobraženi strokovnjaki. V domovini je januarja leta 89 izobražencev podpisalo državljansko pobudo z naslovom “Nekaj je treba storiti”. Nato pa jo je doslej podpisalo še preko 14.300 Slovencev in Slovenk. Iz ljubezni do domovine in v skrbi za njeno bodočnost pa se tej pobudi pridružuje tudi Slovenski ameriški svet. Prejeto prepozno za spominsko proslavo 15. junija na Orlovem vrhu Slovenske pristave Pismo bivšega domobranca, sedaj živečega v Ljubljani S spoštovanjem, Mate Roesmann (l.r.) Predsednik Maruša Pogačnik (l.r.) Tajnica Dragi prijatelji! Idejni vodja komunizma na Slovenskem, zločinec (Edvard) Kardelj, je bil skoraj med vso revolucijo zaskrbljen, da ne bo uspela, ker je bil dotok v partizanske vrste minimalen. Da bi se dotok okrepil, je zapovedal izzivanje okupatorja v vseh mogočih oblikah: streli na okupatorske stražarje, zasede, požig okupatorskih objektov, rušenje proge, prekop ceste in podobno. S tem bi izzval okupatorja v racije in deportacije. Pred strahom bi moški zbežali v hosto, kjer bi bili plen partizanov. Aleksander Bajt, ki je komuniste poznal v dno duše (če so jo še imeli), je v knjigi “Bermanov dosje” na str. 450 pona- Dr. Jože Gole biseromašnik Fr. Ivan Lavrih nam je sporočil, da letos obhaja č.g. dr. Jože Gole, ki je mnoga leta služil rojakom v Mihvaukeeju in o-kolici, svoj biserni mašni jubilej. Dodaja, da bo dr. Gole gotovo vesel, če se mu bodo ob tej visoki duhovniški obletnici oglasili njegovi znanci in prijatelji. Dr. Gole živi na naslednjem naslovu: Dr. Jože Gole 7335 S. Lover’s Lane Hales Corners, WI 53130 Zaslužnemu in zavednemu rojaku dr. Jožetu Goletu ob obletnici čestitamo in mu želimo vse najboljše tudi vsi pri AD! tisnil pismo Kardelja (Josipu Brozu) Titu. V njem pravi Kardelj: “Zato bi bilo nesmiselno čakati na milost okupatorja, da požge kakšno slovensko vas. Če hočemo pomnožiti partizanske vrste, moramo kar sami požigati.” Revolucija je potrebovala množice in žrtve na strani domačinov, ne okupatorja. Že sam ta stavek opravičuje tako nizko število italijanskih in nemških žrtev v Sloveniji: po uradnih nemško-italijan-skih virih manj kot 1000 celo vojno. Koliko po je bilo v tem času pobitih Slovencev in uničenega imetja, pa še danes ne vemo pravega števila, je pa presenetljivo visoko. Partizanom narodnost ni nič pomenila. Zato so prisegali na rdečo zastavo, nosili rdečo zvezdo, srp in kladivo, pozdravljali s pestjo. Njihove pesmi so pele o nasilju in povelja so bila v srbohrvaškem jeziku. Nosili so titovke, imeli so politične komisarje za prevzgojo, bili so partijska “vojska". Govorili so, da se bore za osvoboditev in združeno Slovenijo, pa so ji skovali polstoletno suž-nost in naše pokrajine: Tržaško, Goriško, Benečijo in Koroško zamenjali za krvave orgije predanih domobrancev. Z grozečimi pestmi so pribijali “svobodo narodu”, pa so hoteli izbrisati slovensko govorico in jo nadomestiti z jugoslovanskim Jezikom. Ob srečanju slovenskih študentov v Celju, se je krvavi Kardelj sramoval govoriti slovensko! Domobrani smo bili protirevolucionarji in obenem slovenska organizirana vojska, pod čisto slovensko zastavo. Nosili smo slovensko trobojnico na kapi in na rokavu Vesti župnije Marije Vnebovzete (iz župnijskega buletina dne 29. junija 2003) -Poročilo pastoralnega sveta - Svet se je sestal 11. junija v župnišču. Člani sveta so ponovno pregledali zadnji načrt za predlagano novo dvorano, v katerem so stranišča bližje dvorani in okna v kuhinji in sobi za sestanke. Načrt bo škofijska gradbena komisija pregledala 12. avgusta. Zelo verjetno bomo začeli s kopanjem že ob koncu avgusta... Svet je obravnaval, da bi sestavili knjižico o farnih organizacijah in imeli ljudji, ki bi bili v stiku s farani in jih seznanjali o delu in aktivnostih župnije... Sedaj čakamo na dovoljenje za gradnjo župnijske garaže, ki bo pri-dejana na severovhodni vogal župnišča. Ko bo zgrajena bomo nadaljevali s tlakovanjem parkirišča na prostoru stare cerkve. Ograja in vrata so nabavljena in upamo, da bo končano proti koncu julija... Farni piknik bo 17. avgusta na Slovenski pristavi. Naša šola je končala pouk 6. junija. Do sedaj je 229 učencev za naslednje šolsko leto že plačalo vsoto registracije. Vsa učiteljska in upravna mesta so zavzeta in pogodbe podpisane za novo šolsko leto... Bil je tudi razgovor o praznovanju nove maše Fr. John Retarja in odlične podpore naše farne skupnosti. Svet se zahvaljuje vsem, ki so pomagali narediti res čudovito praznovanje vere in skupnosti... Slike so izbrane za božične kartice naše župnije, katere, upamo, bodo gotove jeseni... Še ni prekmalu, da začnemo s planiranjem za praznovanje 100-letnice župnije 2005-2006. Pastoralni svet je odprt idejam vseh faranov za t° praznovanje življenja 1° prispevanja naše župni- Je" . Predsednik sveta David Kushner nadaljuje s pre' gledom ankete o življenju župnije, in ko bo končan pregled bo predstavljen faranom. (DALJE na str. 15) □mm ED MEJAČ Vodja Radijske Dnižine Pesmi Pr’7 ,. in Melodije WCSB 89.3 FM Nedelja 9-10 am Sreda 6-7 pm iz Naše Lepe Slovenije 2405 Somrack Drive Radijska Družina Cleveland Willoughby Hills, OH 44094 440-953-1709 TRL/fax web: www.wcsb.org Pismo bivšega domobranca... (NADALJEVANJE s str. 14) slovenski grb. Peli smo slovenske narodne pesmi in povelja so bila v slovenskem Jeziku. Imeli smo vojaške kurate-duhovnike in slovensko vojaško hierarhijo. Ne le, da partizanom narodnost ni nič pomenila, tudi življenje Slovencev jim je bilo nepo-membno. Potrebovali so čim več žrtev za opravičilo svoje zločinske revolucije, katere pa se danes mrzlično otepajo, kljub temu pa ne porušijo po vojni postavljenih spomenikov. Čeprav je bil komunistom glavni namen in cilj revolucija, jo je bilo treba občasno obarvati z narodo buditeljsko simboliko, vsaj v začetni fazi. zato so dajali nekaterim formacijam imena znanih Slovencev: Prešeren, Cankar, Gregorčič, da bi poudarili nacional-ni značaj, čeprav to ni bil. Neverjetna laž in hinavščina! Takšno je tudi ime NOB - Narodnoosvobo-.dilna borba”. Zakaj “narodna”? Komunisti so dobro vedeli, kaj hočejo “Osvoboditi” so hoteli narod in 8a prevzgojiti v “novo družbo”. Narod, ki ne bo razmišljal, ki jim bo sle-P° sledil. Narod brez Idealov, brez Boga. Narod, *d bo oboževal malike, Stalinove hlapce in zlo- mljeni ce, ki so bili usposo- v sovjetski šoli erdinskega: Kardelj, zaluča Kidrič, Ribičič, Maček, Tito. Narod je trpel, krvavel čakal nekoga, ki ga 0 rešil. Ni ga bilo. Ko Je bil v obupu prema-®ah. je vstala nacionalna e§ala, so vstali fantje po b^Ših vaseh in pribili: l°činci nas ne bodo u- sb"ahovali!” Organizirali smo obram-0 Proti revoluciji in do-^veli Grčarice in Turjak, lah^1 lcomunist1^ne ko- So Nacije z Italijani, ki r s topničarji in topovi bija]j naš0 obrambo v^ih borcev. V zah- s ° So Jih partizanke ob- p^e s cvetjem. Partizani bn S° 2a bahe ustanovili j^igago “Garibaldi”, ki se °rila - poslušajte - K- Se Je borila za "svo-g°do" , d^! sl°venskega naro- se na novo organizirali pod poveljstvom generala Leona Rupnika v junaško domobransko vojsko z udarnimi bataljoni, ki so zdesetkali partizane, da so se poskrili globoko v gozdove. Že se je bližal konec vojne v razpoloženju, da bodo Anglo-Amerikanci zasedli našo deželo. To se ni zgodilo. Roosevelt in Churchill sta v strahu ugodila Stalinu in pahnila Slovenijo v komunistično sužnost s polovico Evrope. Nad Slovenijo je padla železna zavesa... Zmagoslavna domobranska vojska je bila po albionskih mešetarjih hinavsko predana slovenskim komunističnim kr-volokom. Teharje, Kočevski Rog, Brezarjevo brezno, Hrastniški rovi, in vsa morišča, ki so napisana na vaši kamniti steni, hranijo izmučene kosti tisoče naših bratov, sester in otrok. Slovenija je eno samo cvetoče pokopališče strtih lobanj, je naša ponosna oblečina. Nismo pričakali, kar smo želeli. Bila je neskončno dolga procesija s palmovimi vejami pred obličjem Vsemogočnega: “Pridite, moji zvesti služabniki. Bili ste zvesti v malem, čez veliko vas bom postavil.” To, dragi moji, je bil triumfalen pohod mrtvih bataljonov, ki bodo večno živeli in so težka vest komunističnim rabljem. Mnogi si sami končujejo razrvano življenje, posebno sedaj, ko jim razpada “vsemogočna oblast" in pred njimi vstaja vse večja gora lobanj. Radi bi zabrisali svoje zločine in jih prekrili s plaščem pozabe, ker jim ta teži vest. Mi s preteklostjo nismo obremenjeni. Spomin na preteklost nas bogati in nam je vir mnogih spoznanj. Resnice se ne bo- jimo. Nismo in ne uničujemo dokumentov in virov naše težke preteklosti. Tudi nasprotnikovih zločinov ne napihujemo. Sami se dovolj glasno obtožujejo. Drage sestre in bratje! Bodimo vedno in povsod ponosni na naše nesmrtne junake. Ostanimo jim zvesti v našem skupnem idealu: Bog Narod Domovina! Tabor DSPB - I. K. Zmago Jelinčič se zagovarja zaradi nasilništva O “golazni” septembra Prvak nacionalne stranke je prepričan, da je sojenje zaradi besed na račun volivcev dr. Jožeta Bernika poljtični proces Ljubljana - Zmago Plemeniti Jelinčič, prvak nacionalne stranke in novopečeni ženin je namesto na poročno potovanje včeraj (tj. 26 junija, op. ur. AD) moral prikorakati na ljubljansko okrajon sodišče, kjer bi se moral zagovarjati zaradi kaznivega dejanja nasilništva, ki naj bi ga zagrešil 24. novembra 1997 na Ostrovrhovih dnevih v medvoški knjižnici. Takrat naj bi volivce takratnega predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika označil za “golazen”, ki bi jo bilo treba počistiti že leta 1945". Včerajšnjo obravnavo so preložili. Potem ko je bila glavna obravnava že večkrat razpisana in nato zaradi različnih razlogov preklicana, je prvak Slovenske nacionalne stranke včeraj v spremstvu strankarskega kolega Saša Pečeta prikorakal na sodišče in pet let po vložitvi obtožnega predloga vendarle stopil pred okrajno sodišče. Ker se Jelinčičev odvetnik obravnave ni mogel udeležiti zaradi bolezni, so jo preložili na začetek septembra, ko naj bi se odvetnikovo zdravstveno stanje predvidoma izboljšalo. Zmago Jelinčič se je na sodišču tokrat znašel zaradi izjave, domnevno izrečene na javni kulturni prireditvi, posvečeni komandantu Francu Rozmanu - Stanetu 24. novembra 1997. Takrat je po pričevanju nekaterih rekel, da so volivci predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika golazen, ki bi jo bilo treba počistiti že 1. 1945. Skupina državnih tožilcev za posebne zadeve (takrat) pod vodstvom Barbare Brezigar, ki se je po odredbi generalnega državnega tožilca Antona Drobniča ukvarjala s primerom, je zoper Jelinčiča septembra 1998 vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nasilništva potem, ko sta nekdanjega baletnika in zeli-ščarja zaradi spornih besed ovadili skupina državljanov in podmladek socialdemokratske stranke. Kaznivo dejanje nasilništva ureda 299. člen kazenskega zakonika, ki v prvem odstavku določa, da se tisti, ki “drugega hudo žali, z njim grdo ravna, mu dela nasilje ali ogroža njegovo varnost in s tem v javnosti povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašehost, kaznuje z zaporom do dveh let”. Ti so mu v ovadbi očitali zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti oziroma združevanje in ščuvanje h genocidu, tožilstvo pa je po preučitvi zadeve ugotovilo, da gre za sum kaznivega dejanja nasilništva. Zoper Jelinčič je vložilo obtožni predlog na o-krajno sodišče, prvak nacionalne stranke pa je že takrat odločno zanikal, da bi kdaj izrekel sporne besede, zaradi katerih se je, potem ko mu je državni zbor odrekel poslansko imuniteto, znašel pred sodiščem. Iva Ropac Delo, 27. jun. 2003 ^Jub veliki izgubi smo V BLAG SPOMIN LAUSCHETOVE DRUŽINE Frances Lausche MATI umrla 4. julija 1934 Louis Lausche OČE umrl 7. januarja 1908 BRATJE LOUIS LAUSCHE umrl 5. sept. 1911 HAROLD J. LAUSCHE umrl 29. maja 1986 WILLIAM J. LAUSCHE umrl 8. julija 1967 ALBERT LAUSCHE umrl 5. junija 1905 CHARLES LAUSCHE umrl 25. julija 1969 Sen. FRANK J. LAUSCHE umrl 21. aprila 1990 FRANCES LAUSCHE umrla 22. februarja 1900 SESTRE ALICE LAUSCHE umrla 28. marca 1900 SVAKINJE JANE SHEAL LAUSCHE umrla 24. novembra 1981 FRANCES KNAUS LAUSCHE umrla 29. novembra 1991 JOSEPHINE LAUSCHE WELF umrla 11. decembra 1990 FRANCES URANKAR umrla 18. oktobra 1987 ANTONIJA LAUSCHE umrla 18. julija 1999 ŽALUJOČA: Mrs. ALICE LAUSCHE, vdova po dr. WILLIAM J. LAUSCHE Cleveland, Ohio, 26. junga 2003. LEMONTSKI ODMEVI V nedeljo, 8. junija 2003, na binkošti, je p. Blaž Chemazar OFM zapel zlatomašno glorijo v cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu, kjer mu je 13. junija 1953 škof Gregorij Rožman podelil mašniško posvečenje. Ob vhodu mu je zbor zapel Riharjevo “Zlatoma-šnik bod’ pozdravljen, od Boga si nam poslan”. V imenu slovenske skupnosti in farnega občestva ga je Lojze Gregorič pozdravil in mu čestital k visoki obletnici mašniške službe in mu želel, da bi ga Bog blagoslavljal še naprej, “nas pa naj bi vključil pri tej slavnosti, in v bodoče”. Nakar je zbor nadaljeval: “Prečastita tvoja služba: / prid’gar, ma-šnik vedno vnet! / Z angeli je tvoja družba, / z Jezusom rešuješ svet.” Poleg sorodnikov se je patrove zlate maše udeležilo lepo število redovnic. Rojaki so se odzvali v velikem številu, da je zmanjkovalo klopi in sedežev. Po maši, predno je zla-tomašniku zbor zaželel božje varstvo po Marijini priprošnji “Marija skoz’ življenje voditi srečno nas”, ga je rodna sestra dr. Angela Chemazar počastila s kratkim nagovorom in mu izročila poseben papežev blagoslov. Sledil je banket v dvorani Kulturnega centra z govori in kratkim primernim programom (dodatno še v dopisu v naslednji Ave Mariji). Šmarnično pobožnost smo, kakor vsako leto, opravili vsako majsko nedeljo popoldne: premišljevanje, pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Letos je šmarnične pobožnosti vodil in pel p. Metod Ogorevc. Za posebno pobožnost na čast Mariji Pomagaj, ki naj bi bila na predvečer praznika, so za letos okoliška društva KSKJ zaprosila, da bi bila v soboto, 24. maja. Članice in člani društev so se v lepem številu zbrali v cerkvi Marije Pomagaj in prisluhnili p. Blažu o zgodovini romarske podobe Marije Pomagaj na Brezjah v Sloveniji in tu, v Lemontu. Med sv. mašo in pri petih litanijah Matere božje smo molili in prosili za slovenski narod v domovini in po svetu: “Marija, ti pomagaj nam! / Božja milostna Devica, / vseh slovenskih src Kraljica. / Naše nam družine vodi, / vzgajaj v pravi jih svobodi. / Marija, Marija, le ti pomagaj nam!” Tudi po drugih slovenskih cerkvah in naselbinah so se rojaki zbirali k molitvi in premišljevanju. Nekateri, oddaljeni od cerkve, so doma prižgali svečo, molili in premišljevali. Lučke pred podobo Marije Pomagaj smo za vse, ki ste jih zaprosili, zvesto prižigali in vas in vaše namene priporočali Mariji Pomagaj. Prav tako lučke v juniju na čast Preš. Jezusovemu Srcu. Bog plačaj za darove. Vabila za Medeni piknik, ki bo 24. avgusta, smo že razposlali in dodali srečke. Že vnaprej zahvala za odkup srečk, saj je vse za vzdrževanje slovenskega Lemonta. Godovi sobratov: p. Metod Ogorevc (5. julija); p. Krizolog Cimerman (30. julija). Sobratje umrli julija: br. Bonifacij Dimnik (9. julija 1967); p. Klavdij Okorn (11. julija 1979); p. Bazilij Valentin (26. julija 1997); p. Edvard Gabrenja (18. julija 1972). Naj počivajo v Bogu! V Clevelandu, v cerkvi Vnebovzetja Marijinega, je v nedeljo, 18. maja, zadonela pesem “Novo-mašnik bod’ pozdravljen”, ko se je Rev. John Re-tar bližal oltarju k prvi sv. maši. Naj Bog blagoslavlja novomašnika na poti služenja božjemu ljudstvu in na poti duhovne poglobitve in svetosti, kakor poje novoma- (dalje na str. 18) <4 Listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio Tony Ovsenik 440-944-2538 NAZNANILO IN ZAHVALA % Z bolečino v srcu naznanjamo, da je dne 1. junija, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, na svojem domu umrl naš ljubi mož, dragi oče, stari oče, brat in svak Rodil se je 20. septembra 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici na Dolenjskem, kjer je preživel svojo mladost. Že zgodaj je izgubil očeta, pomagaj je mami pri vseh domačih opravkih. Ko je vojna zajela Slovenijo in so se pojavili komunisti, je France kmalu spoznal, kje je i^jegovo mesto. Šel je k domobranski policiji. Konec vojne se je umaknil s svojo četo na Vetrinjsko polje, odkoder so jih Angleži z lažnjivo prevaro, da gredo v Italijo, poslali v Slovenijo. Dne 27. maja 1945 je bil vrpjen najprej v Kranj, nato v Škofove zavode in v Kočevje. Od tam so zvezane z žico, brez hrane in vode, pretepene prepevali v Kočevski Rog in tam pred globokim breznom vse postrelili brez vsake sodbe. Bog mu je dal to milost, da se je s čudežno božjo in Marijino pomočjo rešil iz brezna in srečno vrnil domov. Po treh letih skrivanja je ponovno prišel v Avstrijo. Ko je leta 1950 prišel v Ameriko, si je s pridnimi rokami postavil dom in družino. Bil je član Slovenske pristave, Pristavskih upokojencev, društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ ter Društva Najsvetejšega Imena pri Mariji Vnebovzeti, kakor tudi član DSPB Tabor. Vsem društvom najlepša hvala za molitve v pogrebnem zavodu. Srčna hvala Franku Kozini za ganljive besede ob krsti. Bil je član fare Marije Vnebovzete. Iskreno se zahvaljujemo č.g. Janezu Kum-šetu za obiske na domu, molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in nagovor ter za spremstvo na pokopališče. Enako naj sprejme našo prisrčno zahvalo za somaševanje č.g. Pavel Krajnik. Najlepša hvala tudi cerkvenim pevcem za prekrasno petje pri sv. maši in na pokopališču. Isto tudi velikemu prijatelju g. Hinkotu in ge. Mariji Župančič, ki sta ga v zadnjih tednih neštetokrat obiskala. Prav lepa hvala Radijski družini za oglas in za globoko tolažilni govor v zadnji pozdrav. Isto tudi Toniju Ovseniku, za lepo izbrane besede ter za prenos govora, ki ga je imel pokojni France v Kočevskem Rogu leta 1993. Ameriški Domovini se najlepše zahvaljujemo za objavo smrti in za članke o Francetu. Srčna hvala nosilcem krste: Frankiju, Ediju in Toniju, Ediju Boone in vnukom Calinu in Alexu ter Jeffu White-u. Najlepša hvala Jožetu Zevniku in osebju Dan Cosicevega pogrebnega zavoda za lepo urejen pogreb in tolažbo. Najlepša hvala ge. Julki Zalar in vsem njenim pomočnicam za tako lepo pripravljeno kosilo, enako vsem gospodinjam, ki so darovale pecivo, in sosedom za prineseno hrano na dom. Razposlali smo zahvalne kartice, vkolikor smo imeli naslove. Če kdo ni prejel kartice, naj sprejme to našo zahvalo kot pjemu osebno namei^jeno. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim pisateljem, ki so prišli od daleč, da se poslovijo od pokojnika. Prav posebna hvala vsem sorodnikom iz Toronta in Windsorja, ki so prihiteli, da se poslovijo od brata in svaka ter ga pospremijo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali za sv. maše, poklonili cvetje in darovali za dobre namene ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje in pokojnika spremili v nebeško kraljestvo. Hvala vsem, ki so delili z nami bolečino v naših najhujših trenutkih. Ljubi France, počivaj v božjem miru. Hvala Ti za Tvojo ljubezen in dobroto. Ohranili Te bomo v lepem spominu. Za vsa Tvoja dobra dela naj Ti bo Bog obilen plačnik. Za nas pa pripravi prostor, ko pridemo za Teboj. Upamo, da si se srečal s svojimi soborci, ki si jim bil zvest do zadnjega diha. Sedaj uživaj mir in večno slavo s sotrpini, za vso Kalvarijo, ki ste jo prestali. France, nikdar nisi gojil sovraštva ali maščevanja do bratov, ki so Ti prizadejali krivice in trpljenje. Bog Te je poklical k sebi, da se odpočiješ po vsem trpljenju. Žalujoči: Metka - žena; sinovi - Frank, Edi in Tony z družino; hčerka - Kristina por. Boone; vnuki in vnukinje; snaha in zet - Maureen in Ed Boone; sestra - Angelca z družino; brata - Lojze in Nace z družinama, nečaki in nečakinje v Torontu in Sloveniji. Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 | IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS Martin Jevnikar - devetdesetletni k (Uredništvo MLADIKE, Trst-Gorica, št. 4, 2003) - Prvega maja je slavil 90-letnico starosta zamejskih slavistov univerzitetni profesor Martin Jevnikar. Da bi počastili njegov visoki jubilej, smo v uredništvu sklenili pripraviti to prilogo, v kateri se slavljenca spominjajo njegovi prijatelji in nekdanji sodelavci. Na tem mestu se tudi sedanji uredniki Mladike spominjamo jubilantovega dragocenega dolgoletnega sodelovanja pri A//a-diki ter mu voščimo, da bi še dolgo užival pokoj v krogu svojih otrok in vnukov. (Ur. AD: Priloga je res bogata. Ponatisnjen spodaj je pa le spominski članek Jožeta Velikonje, ki je sam 17. aprila letos slavil svoj 80. rojst-n/ dan in bo poročilo o tem ponatisnjeno prihodnjič) O ♦ ♦ O Osem časovnih pasov od njegovega Trsta SEATTLE, Wash. - Kot kronist zapisujem: vesele novice ob obletnicah, bolj žalostne ob smrtih. Pišem 0 znancih in prijateljih, k1 bi se jih sicer malokdo spomnil. Zame so kili in ostajajo dragoceni. Novo slovensko kultur-n°st po vojni v Trstu so Ustvarjali trije pionirji: Jože Peterlin, Vinko Belišč in Martin Jevnikar. kasneje sta se jim pri-Jrtržila Rado Lenček in ^avle Merku. Lojze Grži-Uič je moral oditi in je Svojo delavnost nadeljeval v Argentini. V slovenskem svetu ve-JaJo za ustvarjalce pred-vSem pesniki in pisatelji, ^uleČ za njimi so uredni-ln režiserji, skoro po-zubljeni so organizatorji ^ Podporniki. Martin ni pisal pesmi Jkd romanov, ni nastopal slavnostni govornik. ettdar brez njega marsi-•ere slovenske dejavno-bi bilo. Enciklope- sti povzemajo nekaj teh javnosti, za marsikate-fe vedo. bi Martin lahko na-l^avii obračun, kako je Izrabljal svoj čas od di-^ 0lde na ljubljanski uni-^r2i leta 1939 do danes, moral navesti precej ki jih uradni kro-. sti komaj poznajo. Res u najprej profesor na r ^°Vski akademiji, nato ^atelj na nižji gimna-končno univerzitetni ji e<^avatelj in mentor v ad°vi jn y vMimi. je Trstu in na Goriškem za pionirja, us-^Ca ln Pobudnika, g Fav ni nastopal kot ^ snik in nl kandidiral ^ Poučno mesto v Tr- ' }tjSV0^em novem domu. arslkatera Martinova avnost je ostala v oza- T" dju in jo je lahko prezreti. Naj navedem le tri pionirske: Literarne vaje. Vsebine slovenskih literarnih del in Mladiko. Iz zgodovinske perspektive bi postavil na prvo mesto Literarne vaje, skromen list, namenjen mladim srednješolskim piscem in njihovim spisom. Lista brez Martina Jevnikarja ne bi bilo. Za urednika je naveden Josip Tavčar, za odgovornega urednika Martinova žena Neda. Tako vsaj razberem iz številk, ki jih imam pri roki. Inventar slovenske tržaške ustvarjalnosd je pa viden v piscih. Današnja slovenska kulturna delavnost se zrcali v teh začetniških prispevkih, ki jih je MarUn brusil in prirejal. To je bila tribuna, na kateri so se oglašali mladi pisci, desetletja kasneje priznani in cenjeni kulturni delavci za mejo, aktivni ustvarjalci v slovenskem kulturnem prostoru, ki seže preko meje v Sežani in tudi ve za Koroško. Celo nas po svetu niso odpisali. Martin je ostal vodilna sila pri tem ustvarjanju. Loteval se je predvsem zamudnih in zahtevnih nalog, za katere je menil, da jih pač mora nekdo napraviti. Njegove Vsebine slovenskih leposlovnih del so edinstvena dokumentacija slovenskega literarnega ustvarjanja, posebno zaradi komentarjev in pisanj, za katere matična Slovenija ni smela vedeti. Podobno edinstveno je njegovo delo s Primorskim slovenskim biografskim leksikonom. Dolgo ni smel čez mejo pri Sežani. Martin ga je izpeljal in dovršil, celo z dodatki, in je v tem daleč prehitel ljubljanske zbiralce. Martin je tudi poznal in zapisoval ustvarjanje Slovencev po svetu. V Mladiki je v seriji poročil prikazal slovenski ameriški emigrantski tisk, redno je obveščal o knjigah in prizadevanjih Slovencev zunaj meja. Trezno, umirjeno, brez malenkostnega drobnjakarstva, kot stvaritve predanih ljudi v neprijaznem velikem svetu. Za nas, osem časovnih pasov od njegovega Trsta, je čast, da se veselimo Martinove devetdesetletnice - v upanju, da mu bodo vsi, ko jih je obogatil s svojim delom, tudi hvaležno priznali njegovo zaslužnost. Jože Velikonja Dušan Lajovic ni več častni konzul v Novi Zelandiji Ljubljana - Slovenska vlada je na svoji seji 26. junija, potem ko se je seznanila z ugotovitvami posebne komisije ministrstva za zunanje zadeve, razrešila častnega konzula Slovenije za Novo Zelandijo Dušana Lajovica, ki je na internetu objavil udbine sezname. Sprejela je sklep, da v skladu z zdajšnjo zakonodajo Lajovicu ni mogoče podaljšati mandata in da se ga razreši s položaja. Lajovicu je petletni mandat sicer potekel 6. junija. STA Delo, 27. jun. 2003 Slovensko prebivalstvo ... Lani 12.000 otrok manj kot pred četrt stoletja Ljubljana (Delo, 18. jun. 2003) — Glede na to, da je zdaj za rojevanje na vrsti pred četrt stoletja rojena generacija, ki sodi med za tedanje čase številčno močnejše, lansko število rojstev v Sloveniji ni prav nič posebnega. Po začasnih podatkih slovenskega statističnega urada se je namreč lani v Sloveniji rodilo 44 otrok več kot predlani. Sicer pa je tudi lanski popis prebivalstva ugotovil, da rojevanje ni več prav zelo moderno, saj ga ne opuščajo le v mestih, ampak tudi na vasi. Medtem ko je popis prebivalstva leta 1991 ugotovil, da je po dva otroka imelo v Sloveniji 34 odstotkov družin, jih je lanski ugotovil le še pri 32,7 odstotka. Pred dobrim desetletjem je bilo družin s samo enim otrokom 36,9 odstotka, lani pa je do enega otroka prišlo ali bilo le z enim dokončno zadovoljno že 37,4 odstotka družin. Glede na običajno rodno sposobnost je previsok tudi delež parov brez otrok. Lanski popis je namreč med družinami naštel 23 odstotkov družin brez otrok, prejšnji pa 21,6 odstotka. V takšnih razmerah se je lani po začasnih podatkih rodilo v Sloveniji 17.521 otrok, kar je za 44 otrok več kot predlani in za 12.383 otrok manj, kot so jih zmogli še leta 1977 roditi starši zdajšnjih potencialnih staršev. Lani se je število upokojencev v Sloveniji med decembroma povečalo za 8290 upravičencev, sicer pa je upokojenec že vsak četrti prebivalec Slovenije. Število zaposlenih in samozaposlenih pa se ni povečalo, pač pa se je lani skrčilo za 130 oseb. Tudi lani je v Sloveniji umrlo več ljudi, kot se jih je rodilo. Po uradovih začasnih podatkih je lani v Sloveniji umrlo 18.633 oseb, torej za 1112 oseb več, kot se jih je lani v Sloveniji rodilo. Če se čedalje večjemu delu naših državljanov (mislimo namreč le one, ki pri tem nimajo zdravstvenih težav), ne ljubi rojevati, to še ne pomeni, da bo v Sloveniji ljudi zmanjkalo. Če bo zaslužek in če stoje hiše in stanovanja - in v Sloveniji jih stoji veliko -se bodo pač vanje naseljevali drugi od drugod ali pa bodo postavljali svoje. Tudi lani, torej še pred sprostitvijo preseljevanja, ki ga omogoča EU, je bilo tako. Konec lanskega decembra je imela Slovenija po podatkih registra prebivalstva 1.995.033 prebivalcev, kar je kljub negativnemu naravnemu prirastku, za 2064 prebivalcev več, kot jih je v Sloveniji živelo decembra 2001. Če pa ne bo dovolj zaslužka, je seveda moč pričakovati tudi nazadovanje števila zaradi izseljevanja. ROJSTVA PRED DESETLETJI Koliko otrok se je posamezno leto rodilo na območju zdajšnje Slovenije 1922 1932 1942 1952 1962 1972 1982 1992 2000 2001 2002 39.346 36.832 30.681 34.165 29.035 28.713 28.894 19.982 18.180 17.477 17.521 Ur. AD: Ta članek je za Delo pripravil lija Popit Podpirajte naše oglaševalce - Tudi ti pomagajo našemu listu, da lahko še izhaja redno, ko jih je toliko že ugasnilo! DOMAČIJE VELIKIH SLOVENCEV ... Oton Župančič iz Beie krajine - Miroslav Slana - Miros - II. del - konec O ♦ ♦ O Otonov ded Franc Malič - Francina, ki je v mladosti krošnjaril na Češkem, je z zaslužkom okoli leta 1860 odprl v Vinici na skednju svojega sorodnika majhno kra-marijo. Z marljivim delom si je kmalu kupil leseno in s slamo krito hišico. Odprl je trgovino in gostilno in ko mu je bilo 27 let, se je oženil s štiri leta mlajšo Barbaro Mihelič, po domače Mentanovo Baro, ki je bila hrvaškega rodu. “Kočuro”, v kateri se je leta 1853 rodila pesnikova mati Ana, je njen oče Franc Malič pozneje podrl. Zgradil je novo hišo ter v njej odprl gostilno in trgovino z mešanim blagom. Posel mu je cvetel tudi na Hrvaškem in v Dalmaciji, kjer je graditeljem železniške proge prodajal živila in obleke. Trgoval je z živili, obleko in lesom, zlasti s hrastom, in to vse do italijanskih in francoskih pristanišč. Ampak sreča je opote-ča. Stisnili so ga konkurenca v svetu, povečane dajatve, avstrijske vojne v Italiji, pa tudi državni finančni polom leta 1873. Spodletele kupčije so zanetile tožbe. Ker je romunska zavarovalnica ob dunajskem finančnem polomu propa- dla, za požar leta 1874 ni dobil niti ficka. Hotel se je odpraviti v Draga-tuš, kjer si je bil kupil hišo, toda žena in hčerke se niso marale seliti. Tako si je Malič v Vinici spet postavil zidano hišo in pozidal še hišo Vinica 6. S sposojenim denarjem si je hotel opomoči, a ni šlo. Med kupčevanjem je spoznal trgovskega potnika Franca Župančiča iz Selišča pri Dolenjskih Toplicah, kjer je imel trgovino. Oče je menil, da bi bil pravi za njegovo hčerko Ano. In res se je Franc februarja 1876 v svojem 27. letu v Vinici poročil z Malilčevo 23-letno prvorojenko. Oče ji je zapisal hišo in posest v Dragatušu. Pesnik Oton je bil rojen v Vinici leta 1878, štiri leta za tem, ko je ogenj v Vinici uničil 17 hiš. Pogoreli so tudi zidana in s skodlami krita hiša, hlev, kašča in drvarnica Otonovega deda po materini strani, trgovca in gostilničarja Franca Maliča. Ko je bilo Otonu 10 let, je požar upepelil 54 večinoma lesenih poslopij- Nesreče so se vrstile. Po letu 1882 je trtna uš uničila vinograde na Vi- niški gori. Mnogi osiromašeni domačini so odšli za zaslužkom v Nemčijo in Ameriko. Otonova starša Ana in Franc po poroki nista mogla popraviti podedovane hiše v Dragatušu, da bi odprla trgovino in gostilno. Še tri leta sta ostala v Vinici. Ampak med zetom Francem in tastom Francem je prihajalo do denarnih in drugih nesoglasij, dokler se mlada s sinom Otonom nista odselila v Dratatuš. Fant se je pozneje pogosto vračal v Vinico k babici, tetam in dedku. Zaradi spodletelih Mali-čevih poslov je prišla leta 1887 pesnikova rojstna hiša na dražbo. Kupil jo je sorodnik Janko Šimu-novič, zato so Maličev! lahko ostali v hiši. Stari Malič je z izkupičkom od prodane hiše poravnal največje dolgove. Po požaru leta 1888 je Malič s pomočjo sina Rudolfa, ki je služboval na Dunaju, kupil nekdanji grajski hlev, “konja-čo”. Tam je strt in naveličan živel do konca. Hčerke so se pomožile. Pet jih je odšlo v Ameriko. Žena Barbara je u-mrla leta 1897. Vdovcu je nekaj časa gospodinjila hčerka Katka, ki pa se je z družino preselila v Ljubljano. Stari Malič si je potem pripeljal deklo z druge strani Kolpe. Gospodinjila mu je do njegove smrti leta 1912. Najlepši spomini in usodna tujina Otonu so ostali naj lepši spomini iz otroških let, ko je z mlajšim bratom Otokarjem in še mlajšo sestro Marico zahajal iz Dragatuša v Vinico na počitnice k dedku in babici ter k stricu in teti Šimunovič. Prevzela ga je narava s Kolpo, slapom, cerkvijo na Žežlju, stoletne lipe in bela dekleta v soncu, tiha Lahinja, potok Do-breč, steljniki z brezami, vrtovi, na katerih so rasle cibore, šupljike, Štajerke, špricarice, pa hruške petrovke, žutice, belice. Ob domačinih, ki jih je srečeval, se je Oton spominjal očeta in deda (dalje na str. 19) V SPOMIN LJUBLJENI ŽENI MARIJI PROSEN GOSPODAR nebes in zemlje jo je 13. julija 1999 odpoklical k sebi. Verovala je, da človek ni na tem svetu doma, dom umrljivega telesa je zemlja. Skozi rojstvo pridemo na svet prebivat - skozi vrata smrti - tako nam SVETI KRIŽ govori - pa gremo k Bogu veselje uživat, to tolaži me, ko osamljen na te spominjam se. Slišim: Saj nisem umrla, živim med vami, dokler spomin vas me v srcih ohrani. Žalujoči mož Janez in prijatelji. LEMONTSKI ODMEVI (nadaljevanje s sir. 16) šna pesem. Čestitke staršem novomašnika in župniku Rev. Johnu Kum-šetu. Naj bi iz slovenskih družin Bog še več mladih poklical v svojo službo! Prva večja romanja k Mariji Pomagaj v Lemont so sedaj meseca junija. Pred leti so bila že maja za proščenje, ki je v nedeljo po prazniku Marije Pomagaj. Romanja se nadaljujejo do konca avgusta, do Medenega piknika. Enoletna naročnina na Ave Maria je $20. izven ZDA pa $25. Naslov za naročitev: Ave Maria Printery, 14246 Main Street, P. O. Box 608, Lemont, IL 60439-0608. Tako je bilo tudi letos prvo romanje društva Prekmurje, tretjo nedeljo junija, ko so se člani poklonili Materi božji in med sv. mašo in pri popoldanskih petih litanijah molili za očete, ko je ta dan v tej deželi “Father’s Day". Veliko katoliških šol, ki so se ponašale z velikim številom učencev, dandanes ugotavlja, da se njihovo število strašno krči, s tem pa narašča vzdrževanje zgradb, učiteljev in ostalega osebja. Chicaška nadškofija je morala zaradi tega zapreti že lepo število šol, med njimi tudi šolo slovenske župnije Sv. Štefana. V Clevelandu, kakor beremo, se je vodstvo slovenske župnije Sv. Vida po škofijskem namigu odločilo, da je letošnje leto zadnje šolsko leto svetovidske katoliške šole. Vendar bo poslopje, kakor nam je bilo zagotovljeno, še vnaprej služilo izobraževanju, pa tudi poučevanju slovenskega jezika in slovenske kulture. Druga nedelja v maju je posvečena materam -Materinski dan. Slovenske sobotne šole iz leta v leto pripravijo materam prisrčen program. V Lemontu so otroci ob skrbni pripravi učiteljic podali kratek program v dvorani Kulturnega centra s petjem, recitacijami in plesom. Čestitamo! Posebno pesem materam je zapel še p. Metod Ogorevc, župnik slovenskega verskega središča v Lemontu. Spominski dan - Memorial Day, zadnji ponedeljek meseca maja, so rojaki na mnogih krajih obhajali s sv. mašo za padle domobrance in vključevali vse padle v vojskah. V Chicagu je bila vsako leto lepa komemoracija, sedaj je v Lemontu, le da je v manjšem obsegu. V večjem obsegu še vedno prirejata Milwaukee - društvo Triglav, in Cleveland. • Mihvauškim rojakom v Triglav parku se je večkrat pridružilo še nekaj rojakov iz Chicaga in Le-monta, letos pa v precejšnjem številu, ko je iz Lemonta pripeljal avtobus romarjev, ki so se udeležili sv. maše, ko sta z dr. Jožetom Goletom so-maševala p. Metod Ogorevc iz Lemonta in Fr> Gregor Goršič, župnik v jolietski škofiji, ob asistenci diakona Janeza Vidmarja. Zbor, ki ga je vodila Mara Kolman, je bil povečan s pevci V Lemonta. Pri spominskem pr°' gramu, ki se je razvil P° sv. maši, so sodelovali1 govorniki Frank Mejač st. in ml., Lojze Gregorič 1° Jože Rus; s primernimi pesmimi pa še pomnoženi pevski zbor. Po programu je bil° kosilo, nakaj je avtobus romarje iz Lemonta p°“ vodstvom p. Metoda odpeljal na Holy Hill k Pe' tim litanijam in blagosl°' vu. Dan je bil lep, zat0 je bil s hriba, zlasti &e s stolpa, lep razgled. AVE maR^ julij 2003 BRALCI AMERIŠKE DOMOVI^ Priporočajte naš Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAYOP 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 I Moderni pogrebni zavod-Ambulanca na razpolag0 podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI’- \f Oton Zupančič iz Bele krajine ... (NADALJEVANJE s str. 18) in njegove gostilne, v kateri so poleg slik na stekli viseli plakati z veliki-parniki, ki so Belokranjce vabili v New Y°rk, Chicago, Cleveland, Pittsburgh in drugam v Ameriko, kamor so zaha-lali belokranjski očetje, strici in starejši bratje, včasih vse družine. Ob spoznanjih in doži-Vetjih je v mladem pesniku zorela njegova Duma, ^ je lep, a trpek slavospev belokranjski zemlji. Po dvanajstih letih ne Preveč uspešnega življenja v Oragatušu je Otonova ^uti hotela najprej v A-'Periko, oče pa na Hrvaško. Toda leta 1892 sta se s 14-letnim Otonom, ^'letnim Otokarjem in z Ptalo Marico preselila v Ljubljano. Vinica je ostala pesniku v Pajglobljem spominu. O ®voji mladosti je zapisal: Pfahn boste pete na ro-Stli travi, mlade urne pe-fe- in gola telesa, kakor ^ Je Bog ustvaril, roke terušajo po vodi. Trte V LJUBEČ /iv DRAG SPOMIN! °*3 obletnici smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta k* je v Bogu zaspal 13- julya 1995. L v Orno enkrat zaspali, de/o^ počivaIi VS1> v ,° Za vselej končali, n,So Očetovo šli.” ^ton Martin Slomšek r„ Žalujoči: \k0 ® Jože i„ "Ta Sho“P k . r°nčka Vdy”1" SUSan V*"Dal' , 'ven' Vi“' Shi. , !n J«sic ’ ■ ris> Rebek •,ra lIi Ana SOr°dniki v / *n Sloveniji vidim in breskve - pa zopet pastirje in pečen krompir in pečeno koruzo (najbolj diši ukradena tistemu kmetu, ki najbolj pazi nanjo!). Šum slapa od daleč -slap je pri nas samo navaden jez - in vendar mogočen šun zvečer v tišino poletnega mraka, naraščajoč in pojemajoč z vetrom. Cerkev na hribu vidim in sto in stoletno lipo, in bela dekleta v soncu, da ti oči jemlje - jajnce na ražnjih - kolo." Ostal je zvest slovenski zemlji, svojemu rodu in do zadnje bilke pripet na domača tla. Župančičev razvoj in ustvarjalnost Po zaslugi izseljencev, ki so se vrnili, so v Vinici zrasle nove hiše in leta 1902 je Vinica dobila betonski most prek Kolpe. Leta 1919, 21. aprila, je uporniški duh Viničanov razglasil Vini-ško republiko, ki so jo po treh dneh sesuli orožniki in vojska. Med okupacijo so nemški bombniki porušili šolo; 28. avgusta leta 1944 so Nemci in ustaši v srditem napadu oropali Vinico in odpeljali 43 moških. Vsa ta dogajanja so se vpijala v pesnikovo dušo, ko se je vračal v Vinico. Oton Župančič je gimnazijo obiskoval v Novem mestu. Maturiral je leta 1896 v Ljubljani. V gimnazijskih letih je deloval v krogu okoli Janeza E-vangelista Kreka in se navzel vpliva slovenske ljudske pesmi. Nato se je približal svobodomiselnemu krogu v Zadrugi, kjer se je spoprijateljil s Kettejem, Murnom in Cankarjem. Nastala je znana slovenska “moderna” štirih pesnikov. Leta 1896 je postal študent zgodovine in zemljepisa na Dunaju. Tam je leta 1900 absolviral ter bil nato suplent, profesor pripravnik, v Ljubljani. Odslužil je vojaščino. Leta 1905 ga jc v Parizu prevzela moderna socialna misel, prepojili so ga novi filozofski in pesniški vplivi. Od leta 1908 do 1910 je bil domači učitelj v Nemčiji. Od leta 1913, ko se je poročil, je delal v Ljubljani kot mestni arhivar. Pozneje je bil dramaturg v Drami in u-pravnik Slovenskega narodnega gledališča. Leta 1939 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že leta 1899 je izšla prva njegova zbirka Čaša opojnosti, iz katere so o-glašajo vplivi slovenske ljudske pesmi in evropske romantike, pa tudi dekadence, značilne za Verlaina. Leto pozneje je presenetil s prisrčno otroško poezijo Pisanice. Leta 1904 je izšla njegova naslednja pesniška zbirka Čez plan v ciklusom Ma-non Josipa Murna Aleksandra. V tej zbirki so poleg ljubezenskih tudi že prve domovinske pesmi, balade in romance. Zasuk od dekadence k simbolizmu in od senzualnega esteticizma k vitalizmu je očiten v knjigi Vseh živih dan. Ob Kvar-nerju. Pesnik se vrača k podobam belokranjskega življenja. Leta 1908 je izdal pesem Samogovori, v katerih se zrcali duhovno razklanost, dvom, religiozno moralno iskanje, iskanje rešitve v ideji višjega občestva domovine in naroda. Sledijo otroške zbirke Lahkih nog It's Time for your eye examj J. F. OPTICAL Eye Care Specialists Eye Exams Latest in eye fashion - Contact Lenses We Welcome Your Drs. Prescription 775 E. 185th St. Eye Glasses Cleveland, OH 44119 Repaired Tel.: (216) 531-7933 (34) naokrog, Sto ugank ter Ciciban in še kaj. Okoli prve svetovne vojne so nastale njegove vojne in nacionalne pesmi V zarje Vidove, Ponarodele so pesmi Kovaška. Žebljar-ska in druge. Med 2. svetovno vojno je bil povezan z NOB. Pod psevdonimom Anton Pesnik je pisal za parti-zanska glasila. Po letu 1945 je imel častne politične in kulturne funkcije. V poslednji zbirki iz leta 1945 Zimzelen pod snegom naveže pesmi na vojni čas (Veš, poet, svoj dolg; Tja bomo šli itn.) in se slogovno vrača h klasiki Prešerna in Puškina - pomembne so zlasti pesmi o “ostrnicah”. Poleg znamenitih esejev in dveh dram, Noč na verne duše ter Veronika Deseniška, je prevedel 14 Shakespearovih tragedij in mojstrsko prepesnil prek 50 del iz svetovnega slovstva. Nepozaben obisk Zdomcem, tudi domačinom, ki bodo obiskali Župančičev rojstni kraj s turističnim kampom ob bistri mejni Kolpi, bo ostal izlet v tranjem spominu tudi zaradi bližnjega griča Žeželj z romarsko cerkvijo Matere božje žeželjske. Blizu so Šle-mine z ostanki japodske-ga gradišča. S terase nad Kolpo vabi stari grad iz 11. stoletja z lepim razgledom. Viniška cerkev je ena od štirih belokranjskih cerkva, ki so bile leta 1228 podrejene črnomaljski prafari, a se je kmalu osamosvojila. Na Župančičevo hišo ob cesti opozarja spominska plošča, delo pesnikovega sina, arhitetka Marka Župančiča. Ko je leta 1888 prvotna pesinkova rojstna hiša pogorela, je pogorišče za doto dobila pesnikova sestrična Fanika Mihelič, ki se je poročila z viniškim učiteljem Franjem Lovšinom. Le-ta je na pogoriščnih temeljih postavil novo hišo. Vdova Fanika Lovšin je dovolila, da so 17. ju- nija 1951 v pritličju odprli pesnikovo spominsko izbo s slikovnim gradivom, knjigami, rokopisi in predmeti, ki predstavljajo pesnika. Leta 1980 so s pomočjo slovenske šolske mladine hišo odkupili in spominsko zbirko dopolnili s pesnikovo povezanostjo z Vinico in Belo krajino, v delu nadstropja pa so uredili krajevno muzejsko zbirko. Na vrtu sredi zelenja nas še dandanašnji pozdravi bronasti doprsni spomenik Otona Župančiča, ki ga je leta 1951 ustvaril kipar Jakob Sa-vinšek. (Op. ur. AD: Oton Župančič je umrl 1951. leta.) Lastniški odnosi s hišo, kot so pojasnili v metliškem muzeju, so se z novim časom spremenili. Lastnica hiše in nepremičnine je zdaj občina Črnomelj. Belokranjski muzej v hiši samo upravlja muzej-so dediščino oz. Župančičevo zapuščino. Rodna gruda Ljubljana, maj 2003 KOLEDAR (NADALJEVANJE s str. 13) 27. - Slovenska radijska družina priredi banket v proslavo 50. obletnice obstoja oddaje “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije”. 28. - SKD Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev, na Parku. 28. - Društvi KSKJ št. 226 in 172 priredita dobrodelno kosilo v dobrobit Škofovih zavodov v Šentvidu, od 11. do 1.30 pop. v avditoriju sv. Vida. OKTOBER 18. - Moški pevski zbor Fantje na vasi ima koncert v SND na St. Clairju. 25. - Štajerski-Prekmur- ski klub ima martinovanje v SND na St. Clairju. NOVEMBER 8. - Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clairju. 15. - Pevski zbor Glasbena Matica ima koncert v SND na St. Clairju. BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. (216) 481-5277 Between Chardon Rd. & E. 222 St. in Euclid, Ohio + Misijonska srečanja in pomenki 1484. Najprej iskrena hvala vam vsem, ki se niste ustrašili dežnih kapelj in ste nadaljevali pot proti Slovenski pristavi, kjer je bilo le malo rose in nič hudega dežja na dan piknika Misijonske Znam-karske Akcije na nedeljo, 29. junija. Misijonski piknik se je pričel s sv. mašo, katero je daroval g. dr. Pavel Krajnik, župnik v Lorainu, O. Lepo nas je popeljal iz praznika sv. Petra in Pavla na misijonsko polje. Spomnil se je pok. ustanovitelja MZA, lazarista Karla Wolbanga, ki je nekaj časa misi-jonaril na Kitajskem in spoznal, kako velika je dobrota, če imaš zaledje, da se nanj obrneš, ko potrebuješ pomoč. Spomnil nas je, da smo bili krščeni, birmani, postali kristjani, dobili potrebne milosti, katere moramo deliti z drugimi, ki še na vse to čakajo. Hvala Vam, g. Krajnik, za dar sv. maše in za bogato pridigo. Po sv. maši je bilo hitro razdeljeno kosilo. Hvala vam, pridne kuharice, ki ste že zgodaj pristavile lonce, da se je vse skuhalo in ostalo pripravilo. Hvala vsem, ki ste delile vse te dobrote. Po kosilu smo še malo posedeli, pogledali po pecivu, katerega je bilo precej prinešenega. Hvala gospodinjam za to. Tudi rožic ni manjkalo. Ribičeva mama je že vso pomlad pripravljala različne vrste za ta dan. Hvala za to lepo idejo; kar več je bilo kupcev, ki so računali na rožice. Hvala vsem pri prodaji peciva in rožic ter tudi vsem kupcem. Tudi zaloga predpasnikov se je znižala. Ženski svet je še vedno vesel predpasnika, da si obvaruje krilo in bluzo. Hvala vsem za vse ponujeno in pokupljeno. Ta stojnica ima različno robo, ki je nekaterim v spodbudo, drugim pa kar malo v posmeh. Hvala vsem, ki se trudite marsikaj vnovčiti in tudi kupiti. Bližala se je peta ura, ko so bila napovedane litanije Matere božje. Kar lepa udeležba je bila in dobro so se ujeli glasovi. Veselo smo prepevali Mariji na čast in jo vmes prosili potrebnega varstva. Med nami je bil tudi salezijanec, zgodovinar dr. Bogdan Kolar, ki bo nekaj tednov ostal v našem mestu. Dobrodošli med nami! Po litanijah so prisotni pričeli misliti na odhod proti domu in počasi se je pričel prazniti prostor na travniku, ki je bil poln avtomobilov. Tudi v kuhinji se je pričelo s pospravljanjem. Tako okrog osme ure je bil zaključek misijonskega dneva. Vsem vam, ki ste pomagali, da je bil dan lep, tako v kuhinji kot v točilnici, prav iskren; Bog plačaj! Pred piknikom je bilo še nekaj darovalcev, ki so poslali svoj dar: A.H. Gorshe (za bogoslovca) $350; F.L. Sever (za sv. maše in Gregorijansko za pok. mamo Marijo) $500; P.C. Košir (za dobitek $100, za vse $50) $150; J. Prosen (za br. M. Štirn) $150. Iskrena vam hvala za vsak dar. Kar je bilo darovanega na misijonskem pikniku in vse ostale številke, bo sporočeno prihodnji teden, ko bodo vsi računi plačani. Iskrena vam hvala za vse, kar ste storili v teh dneh iz ljubezni do Boga in bližnjega. Bog vam povrni s svojim blagoslovom! Prav lep misijonski pozdrav od vseh sodelujočih L NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti, a vdani v božjo voljo, sporočamo, da je po dolgi bolezni dne 10. maja 2003 na domu v Gospodu za vedno zaspala naša ljubljena mama, stara MARIJA MAROLT rojena LAVRIŠA Pokojna je bila rojena 27. jun^a 1911 v Horjulu, Slovenija. V Ameriko je prišla leta 1962. K večnemu počitku smo jo položili 14. maja, po sv. maši v cerkvi sv. Vida, na pokopališču Vernih duš v Chardon, Ohio. Našo iskreno zahvalo naj prejme naš župnik, č.g. Jože Božnar, za obiske na domu, za vso duhovno tolažbo, za podelitev svete popotnice, za vodenje rožnega venca in začetnih pogrebnih molitev v pogrebnem zavodu, za darovanje sv. maše in molitve na pokopališču. Prisrčna hvala članicam Oltarnega društva pri sv. Vidu za skupno molitev rožnega venca. Hvala članom Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, ter članom Misijonske Znamkarske Akcije za skupno molitev rožnega venca v pogrebnem zavodu. Toplo se zahvalimo g. Ediju Mejaču, ki je objavil smrt pokojne na slovenski radijski uri in ji poklonil žalostinko. Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene v spomin pokojne, in vsem, ki ste poklonili tako krasno cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli pokojno kropit, vsem, ki ste se udeležili skupnih molitev, prišli k sv. maši, ter pogrebnim molitvam na pokopališču. Hvala vsem za osebne in pismene izraze sožalja, prav posebno pa za Vaše molitve. Iskrena hvala lastniku in uslužbencem Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. za vse pogrebne priprave in za vzorno vodenje pogreba' Razposlali smo zahvalne kartice, v kolikor smo imeli imena in naslove; ako teh niste prejeli, sprejmite to zahvalo, kakor prav Vam namenjeno. Draga mama, v krsto smo Ti položili peščico domače zemlje z željo, da Ti lajša tujo grudo. Naj Ti bo Bog bogat plačnik za vsa Tvoja dobra dela in naj dopusti, da se ob koncu našega zemskega življenja vsi združimo pri Njem, kakor trdno verujemo, da ste sedaj združeni z dobrim možem, sinom in malo hčerkico. Žalujoči: Sinova - Janez (Slovenija) in Štefan Hčerki - Marija Umek (Slovenija) in Lojzka Sever Sestra - Ivana Trček (Slovenija) Snaha, zeta, 17 vnukov, 29 pravnukov, ter ostalo sorodstvo. Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland, OH 44119 Novi grobovi (nadaljevanje s str. 13) Jennie Marolt Umrla je 88 let stara Jennie Turk, rojena Žnidaršič, vdova po Johnu, mati Johna, 6-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Josephine Sadar. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda 3. julija s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Mary Perko Umrla je Mary Perko, rojena Gorenc, vdova po Josephu, mati Kennetha in Josepha (oba že pok.), hčerka Antona in Josephine (r. Sink) (oba že pok.), stara mati in prastara mati, sestra Clare Tekancic Eleanor Krzic ter že pok. Antona in Raymonda. Pogreb je bil 2. julija v oskrbi Fortunovega zavoda s sv. mašo v cerkvi St. Martin of Tours in pokopom na Vseh svetnikov pokopališču. Louis Turk Umrl je 74 let stari Louis Turk, mož Kathryn, roj. Neugebauer, oče Daniela, Christine Farris in The-resc Celestina, 3-krat stari oče. Pogreb je bil 30. junija s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Juanita C. Videmsek Umrla je 80 let stara Juanita C. Videmsek, rojena Bradley, vdova po Franku, mati Anite Makkos, Thomasa, Rayja in Josepha, 5-krat stara mati, 1-krat Baragovi dnevi v Indianapolisu 13. in 14 sept. CLEVELAND, O. - Kakor ste že čitali v Ameriški Domovini, bodo Baragovi dnevi letos v Indianapolisu, Indiana. Organiziran je avtobusno potovanje iz Clevelanda in nazaj. Odhod bo v soboto, 13-septembra, povratek bo že naslednji dan, nedelja, 14. septembra. Celotna cena je $130 na osebi (sicer dve osebi v hotelski sobi). Cena vključuje: avtobus, hotel in banket. Vse podrobnosti bodo objavljene pozneje. To obvestilo ima namen, da si rezervirate ta dva dneva na koledarjih, če pač mislite, da bi radi potovali z nami. Hotel želi imeti en mesec pred odhodom vsa imena, t0 radi razporeda sob. Torej, kdor namerava iti z nami, je lepo naprošen, da se prijavi čim prej. Poravnali pa boste lahko ob začetku avgusta. Ako želite več informacij, me lahko pokličete na tel. 216-481-1514. Vsem bralcem želih1 lepo poletje in vsem leP pozdrav! Ivanka M- prastara mati, sestra Ro1*1 Thompson, Rebe Vines, Frede Enlow, Barbare Willingham in C. W. Bradley-Privaten, družinski pogreb je bil 23. junija s pokopoh1 na Vernih duš pokopališč11- Josephine M. Arko Umrla je 83 let stara J°' sephine M. Arko s Kirtlah' da, vdova po Anthonyj11’ mati Christine Nelner, Jo Trent, Thomasa, Nan# Herpy in že pok. Tonyja’ 13-krat stara mati, 3-kra prastara mati, sestra M31)1 Urbanic, Rose Simms, Fran ces Mauer, Anne Omerza’ Tone Turk, Albine Uo{[C' Molly Hayden, ter J0bna’ Martyja in Red-a Marinc1 (vsi že pok.). Pogreb je 1 9. julija s sv. mašo v ^ kvi Chapel of the DlV'l\ Word v Kirtlandu s P°J0' pom na Vernih duš P° 0 pališču. Lawrence J. Aucin Dne 29. junija je na jem domu umrl 80 let ^ ri Lawrence J. Aucin, Mary, roj. Urankar, ^ Lawrencea in Michaela, ^ teran 2. svetovne vc,jne’j), kateri je služil v amen letalskih silah. PogrC spominska maša bo to ^ boto, 12. julija, 9.30 v cerkvi Marije bovzete.