Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki hmeljar Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto V Celje, dne 4. maja 1934 Štev. 9 Za obilnejši in boljši pridelek Le ne preblizu korenike s hmeljevkami! V lem oziru se še vedno dosti greši ler se še česlo najde v nasadih hmeljevke postavljene tik korenike in trte kar nategnjene nanje. In vendar se je o tem že tolikokrat razpravljalo, da mora biti vsakemu hmeljarju jasno, da -je edino pravilno postaviti hmeljevke 25—30 cm, t. j. poldrugo ped proč od korenike, trte prav nič nategovati, temveč jih lahno položiti po zemlji do hmeljevke in šele tu narahlo privezati. Kdor hoče opraviti to delo res skrbno, bo celò izkopal plitek in skoro vodoravni jarek od korenike do opore, položil trte in jih takoj zasul. Pri osipanju pa pridejo potem od korenike do opore položene trte dovolj globoko v zemljo. Koristi pravilnega napeljevanja trt na opore so mnogostranske. Po vsej dolžini trt, ki se na ta način zagrnejo s prstjo, odženejo namreč nesle-vilne poletne vlaknaste koreninice, ki se razrastejo daleč naokoli, srkajo pridno vlago in hrano iz zemlje ter na ta način mnogo doprineso k prehrani hmeljske rastline. Korenika sama ima, zlasti starejša, pri vrhu le močne, debelejše korenine, ki ne sprejemajo hrane, vlaknaste pa šele globokeje v zemlji. Ker pa razna gnojila ne spravimo pregloboko v zemljo, kar je tudi pravilno, ker bi se tam le težko in počasi razkrojila, vprav poletne vlaknaste koreninice, ki so pognale na zasutem delu trt, najprej dosežejo razkrojeno hrano in jo posrkajo v prid rastlini. Pri pomladanskem gnojenju pride ta okolnost še prav posebno v poštev, uspeh takozvanega naglavnega gnojenja pa je naravnost odvisen od pravilnega napeljavanja trt. Ako namreč iz enega ali drugega vzroka sploh nismo ali pa vsaj ne zadosti pognojili hmelju že v jeseni ali vsaj zgodaj spomladi, storimo to lahko tudi še pozneje, ko hmelj že raste, kar tedaj imenujemo naglavno gnojenje. Seveda pa uporabljamo v ta namen le lahko topljiva gnojila, torej res dobro preležan, star kompost ali hlevski gnoj, oziroma lahko topljiva umetna gnojila, kakor čilski soliter, kalijevo sol in tudi superfosfat. Ako smo hmelj pravilno napeljali, bo tudi naglavno gnojenje še uspešno, ker bodo poletne vlaknaste koreninice, ki so odgnale iz vodoravno položenih trt, še pravočasno dosegle razkrojena hranila, dočim bi jih one iz korenike že pozneje. Zato pa pri naglavnem gnojenju trosimo in sipamo vsa gnojila predvsem na mesto med koreniko in oporo dobro ped na široko. Seveda pa ne smemo sipati gnoja in gnojil naravnost na položene trte, ker so vsa gnojila več ali manj jedka ter preveč koncentrirana škodujejo rastlini. Naravnost na položene trte smemo torej sipati le res preležan kompost, hlevski gnoj in gnojila pa šele potem, ko so trte že pokrite z zemljo. Pravilno napeljane trte pa tudi varujejo rastlino suše. Saj se marsikdaj, ko v poznih poletnih mesecih po več tednov ni poštenega dežja, izsuši zemlja prav globoko. Pa v naših krajih često tudi v največji suši le pride semtertja kaka nevihta in kak blagodejen dež mimogrede vsaj nekoliko orosi suho zemljo. Malenkostno vlago pa popije že prav vrhnja plast zemlje in globlje sploh ne pride. Toda če smo trte pravilno napeljali, številne vlaknaste koreninice, ki so odgnale na skoro vodoravno takoj pod vrhnjo plastjo položenem delu trt, dosežejo tudi najbolj malenkostno vlago in jo posrkajo, še preden jo popije žejna zemlja. Zato pa pravilno napeljan hmelj tudi trpi mnogo manj od suše kakor pa tisti, pri katerem smo trte kar nategnili navpično na preblizu postavljene opore. Vrednost poletnih vlaknastih koreninic v borbi proti suši znajo ceniti zlasti vrtnarji, ki celò paradižnike sadijo radi na ta način, da jih polože vodoravno v zemljo in tako odžene po steblu čim več vlaknastih poletnih koreninic. Tako posajeni paradižniki tudi prenesejo bolje sušo in dado obilnejši pridelek. Čim bolj navpično raste rastlina, tem hitreje srka hrano iz zemlje v vrh, tem hitreje raste v višino in tem manj se razraste v širino. Tako je tudi pri hmelju, ako nategnemo trte navpično na opore. Če pa smo trte napeljali pravilno, jih položili skoro vodoravno od korenike do 30 cm dalje proč postavljene opore in jih zasuli, rastlinski sok v tem delu trt nekoliko zastaja in bolj polagoma kroži dalje. Posledica tega pa je, da se hmeljska rastlina ne potegne samo v višino, temveč se tudi pošteno razkošati, odžene številne stranske poganjke ter rodi obilo dobro razvitih in čvrsto zbitih kobul z obilo lupulina. Kakor iz navedenega razvidno, je korist, ki jo imamo od pravilnega napeljavanja in privezovanja trt, res mnogosiranska in prav izdatna. Posebnih večjih stroškov pa pri pravilnem napeljavanju nimamo. Res je nekaj več dela, toda zato pa dosežemo tudi za 20—30% obilnejši in znatno boljši pridelek. Savinjski: Pridelek hmelja v Franciji Celokupni pridelek hmelja v letu 1933 je znašal v Franciji glasom statističnih podatkov 16.533 stotov, dočim v letu 1932 komaj 7760 stotov. Površina hmeljskih nasadov je znašala v lanskem letu 1854 ha, dočim predlani 1765 ha. Vkljub temu, da se je torej površina nasadov povečala le za 89 ha, se je pridelek povečal za celih 8773 stotov in je znašal lani več kot še enkrat toliko kakor predlani. Vzrok večjemu pridelku torej nikakor ni povečanje nasadov, temveč v prvi vrsti le obilnejši pridelek; NAROČNIKI POZOR! V predzadnji številki smo objavili, da dobé vsi naročniki našega lista, ki do 1. maja poravnajo naročnino za letošnje leto, brezplačno poučno knjižico »Hmeljarstvo« in smo v ta namen priložili položnice. Mnogi so se vabilu odzvali, nekateri pa tudi še ne. Da pa omogočimo to priliko vsem izkoristiti, podaljšujemo rok do 15. maja in bomo knjižico priložili šele prihodnji številki. Vsi, ki še niste poravnali naročnine za letos in seveda tudi vso zaostalo, pohitite torej in nakažite čim prej vso naročnino, da priložimo tudi za Vas prihodnji številki brezplačno zanimivo in poučno knjižico »Hmeljarstvo«. Uprava. saj povprečni pridelek predlani ni znašal niti 439 kg na 1 ha, dočim je lani nad 891 kg. Tudi glede kakovosti je bil lanski pridelek mnogo boljši kakor pa predlanski. V posameznih deparlemeniih, kjer se prideluje hmelj, je bila lani površina hmeljskih nasadov in je znašal pridelek, kakor sledi: Aisne . na 1 ha 6 stotov Aube na 1 ha 5 » Haule-Marne . . . na 10 ha 45 » Nord . na 180 ha 2.800 »' Meurthe-et-Mossele . na 90 ha 500 » Mossele na 20 ha 145 » Inf. Alsace .... . na 1.320 ha 11.120 » Sup. Alsace .... na 4 ha 20 » Cote-d’Or .... . na 225 ha 1.880 » Saòne-et-Loire . . . na 3 ha 12 » skupno na 1.854 ha 16.533 stotov (Konec prihodnjič.) Razno Eksekutivnim potom bodo na račun hmeljarjev v Nemčiji uničili vse nove hmeljske nasade, za katere ni bilo izdano predpisano dovoljenje in so nastali vkljub prepovedi. Meseca junija bo revizija vseh hmeljskih nasadov in potem se takoj prične z uničevanjem vseh, nastalih brez posebnega dovoljenja. Sindikalni hmelj na češkoslovaškem še vedno ni uničen. Sedaj je poljedelsko ministrstvo izdalo dovoljenje, da se ga uniči nadaljnjih 10.000 stotov. Pa ga ne bodo več sežigali, temveč dali hmeljarjem za na kompost. Da pa se preprečijo zlorabe, mora hmelj vsak takoj pri prevzemu uničiti s tem, da ga polije s petrolejem ali posipa s pepelom. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Pri ugodnem vremenu hmeljska rastlina prav dobro in hitro napreduje v razvoju. Večinoma povsod je že dosegla opore, v nekaterih zgodaj obrezanih nasadih pa je že tudi do 2 m visoko. O kaki bolezni na rastlini ni sledu, od škodljivcev pa so se pojavili le bolhači v nekaterih redkih nasadih v večjih množinah, pa jih hmeljarji pridno zatirajo. — V kupčiji je bilo zadnjih štirinajst dni zopet precej živahneje. Cene so najprej znatno popustile, pozneje pa se zopet učvrstile ter se je plačevalo po 35—45 Din za kg. Neprodanih je le še kakih 500 stotov lanskega pridelka. Vojvodina: Vreme je pretežno toplo in suho ter zelo pospešuje razvoj hmeljske rastline. Obrezovanje je končano in se sedaj napeljuje žica. Rastlina je dosegla v nekaterih nasadih že nad pol metra visoko. V mnogih nasadih se pojavljajo bolhači, ki pa se uspešno zatirajo. — V kupčiji je razmeroma mirno in so zaključki redki. Zadnji čas se je plačevalo lanski pridelek po 30—40 Din za kilogram. Češkoslovaška: Zadnjih štirinajst dni je bilo na hmeljskem tržišču prav živahno zanimanje in je povpraševanje prekašalo ponudbo. Tržilo se je predvsem za izvoz srednje in dobro srednje, pa tudi prvovrstno blago. Cene so ostale sicer nespremenjene, vendar so se učvrstile in se je plačevalo v Žatcu po 47—57 Din za kilogram. Zaključna tendenca je čvrsta in živahna. Znamkovanih je dosedaj 27.659 bal lanskega žateškega pridelka v skupni teži 35.239 stotov. Lanski pridelek iz Ušleka in Roudnic notira nespremenjeno 43—47 Din za kilogram. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih dobro napredujejo. Obrezovanje je končano in bo tudi žica v kratkem napeljana. Rastlina pri ugodnem vremenu bujno odganja iz zemlje, vendar jo v mnogih nasadih že obdelavajo bolhači v taki meri, da je že potrebno pričeti z zatiranjem nadležnih škodljivcev. — Poslanska zbornica je 24. aprila sprejela novi zakon o obveznem signiranju vsega hmelja in ureditvi površine nasadov. Zemljedelski odbor pa je sprejel tudi resolucijo, v kateri poziva vlado, da ustanovi še pred pričetkom letošnje sezone potrebno organizacijo za vnov-čenje hmelja in uravnovesenje cen. Nemčija: Razpoloženje na tržišču je postalo pretekli teden zopet živahnejše in je zopet več povpraševanja predvsem za izvoz, pa tudi za domačo porabo je precej oživelo. Cene so ostale nespremenjene in notira Hallertauski hmelj 62—81 Din, gorski (Hers-bruckt 54—73 Din, Spaltski 69—88 Din in boljši Teit-nangski 83—88 Din za kg. Zaključna tendenca je zopet čvrstejša in živahnejša. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku in pri razmeroma ugodnem vremenu hitro napredujejo. Rastlina je semtertja nekoliko pomrznila, vendar v splošnem dobro prezimila, odganja krepke poganjke in v nekaterih nasadih se že pričenja z napeljavanjem. Pač pa se pojavljajo bolhači in tudi že peronospora ter bo treba čim prej pričeti z obrambnim delom. Francija: Položaj na tržišču je nespremenjeno miren in je promet le prav malenkosten pri nespremenjenih cenah. Belgija: Tržišče je nadalje mirno in je le malo zanimanja in prometa. Cene so ostale nominalno nespremenjene in notira lanski pridelek Poperinghe in Alost 38 Din, letošnji v predprodaji za oktober-no-vember pa 27—29 Din in letnik 1932 Poperinghe 16 Din za kilogram. P o 1 j s k a : V kupčiji se je pojavilo nekaj več zanimanja in povpraševanja, vendar le po nižjih cenah. Zadnji čas se je plačevalo po 29—41 Din za kg. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v teku. Površina nasadov se bo predvidoma znatno povečala. Anglija: Tržišče je nadalje prav mirno in skoro brez prometa, cene pa so ostale nespremenjene, vendar so več ali manj le nominalne. Lanski letnik je večinoma razprodan, kdor pa ga še ima, ga ne da, ker računa še z boljšimi cenami. Starejših letnikov so še večje množine na razpolago, vendar za te ni mnogo zanimanja in jim bo predvidoma v kratkem treba nastaviti nižje cene. Tako notira lanski pridelek prejkoslej 72 Din, starejši letniki pa 7—17 Din za kg. Amerika: Na tržišču ni posebnega zanimanja in tudi prometa le malo. Cene so ostale več ali manj nespremenjene in domači pridelek notira lanski 24 do 32 Din, predlanski 21—25 Din, letnik 1931 pa 16—20 Din in starejši letniki 8—12 Din za kg, žlahtni iz Evrope že za-carinjen pa lanski 79—92 Din in predlanski 43—66 Din za kilogram. Kupčija je obče mirna in bodo tudi žlahtnemu inozemskemu hmelju morale cene popustiti; sicer pa že prihajajo nove pošiljke, ki se nudijo tudi ceneje. — V hmeljskih nasadih je vse pridno na delu. Vreme je dosedaj ugodno. Novh nasadov bo nastalo predvidoma precej, vendar pa zaenkrat še ni mogoče točneje ugotoviti koliko. Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang)..........................86 Din za kg Anglija (Golding)...........................75 Din za kg Francija (alzaški)..........................60 Din za kg Češkoslovaška (Zateč).......................57 Din za kg Jugoslavija (savinjski).....................43 Din za kg Poljska (wolinjski).........................41 Din za kg Belgija (Poperinghe)........................40 Din za kg Amerika (kalifornijski).....................37 Din za kg Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. Za razvedrilo Oče. Orožnik je imel nalog, da poišče nekega kmeta. Ko pride v hišo, najde doma samo štiriletnega fantiča, ki mu pove, da so šli vsi na polje. »Oče pa so šli z oslom na pašo,« pristavi fantek, »saj ju boste takoj našli. Tisti, ki ima klobuk, so oče.« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem v novi, lastni palači registrovana zadruga z neomejeno zavezo na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.