KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVE NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O ZDRAVNIKU FLORIJANU SENTIMERJU DR. MILENA URSIC Bilo je sredi zime 1786. leta: tedaj se je 6. februarja' kleparskemu mojstru in kranj- skemu hišnemu posestniku Florijanu Senti- merju, ki je bil baje Francoz,^ in njegovi ženi Uršuli KroU rodil sin. Dvanajst let pozneje je deček zapustil rodno mesto Krantj in se napotil v ljubljansko gimna- zijo:' nadarjen in priden, je tu prav dobro napredoval ter prejemal nekaj let iudi ce- sarsko štipendijo. Prav v teh šolskih klo- peh je našel součenca, ki mu je postal in ostal prijatelj vse življenje, čeravno se jima je le-to izoblikovalo v izrazito nasprotje: razgibano, pestro, je pognalo Sentimerja .po skoro vseh evropskih deželah; prijatelju Urbanu Jerinu,^ poznejšemu profesorjii bogoslovja in stolnemu dekanu pa odmer- jalo enolične dneve v mirnem zatišju rod- nega mesta Ljubljane. Filozofski študij v Ljubljani je 1804' zaključil njuno skupno pot. Morda sta že tedaj gojila zanimanje za medicino — Jerin si je za poklic vsekakor ni izbral, a je postal vniet homeopat. Senti- merja pa je medicina zvabila 1805 na Du- naj, kjer je bil učenec Prochaske, profesor- ja fiziologije; le-tega se je še čez tri deset- letja hvaležno spominjal kot »svojega ne- pozabnega učitelja«.' Tujina Sentimerja ni popolnoma zajela. Rad je poiskal domačega človeka, zlasti starejšega Koipitarja, ki je bil prišel za mjim na Dunaj, in dr. Jakoba Zupana; ta je »pofrancoznjenemu Iliru« pozneje celo posvetil eno svojih pesmi.^ V njihovi družbi je bil tudi pesnik Janez Anton Supanzhizh, ki je medicine u tu in tam pomagal iz denarne zadrege. Proti 1810 je Sentimer končaval svoj študij nla Du- naju.* Tedaj se' je v njem zbudila nemirna kri. V nemalo začudenje svojih prijateljev je pošteno povrnil vse svoje dolgove. Le Supanzhizhu je, kakor poroča' ne brez hu- morja Kopitar, >en majhin dolg raji na sa sante sapil«. Nato je odpotoval na Bavar- sko,!" da bi se odpravil na Špansko.'' Ali je spotoma spremenil svoj načrt? Ga je zami- kal Heidelberg'^ tako zelo, da je ostal v tem mestu in si ondi poglobil znanje? Ga je lastna želja ali zunanja prilika napotila tudi v Pariz?'' Je podlegel navdušenju za Napoleona ali ga je tok časa uvrstil v »ve- liko armado«, da je vanjo vstopil kot pol- kovni zdravnik?'* Vemo le to, da je prav s to armado odšel iz Pariza, hodil po Evropi in prišel 1812 v Rusijo." V Moskv^i je bil priča strahotnemu Napoleonovemu porazu, vendar odslej ni več vezal svoje usode na po- gaženo francosko armado. Ko sejele-ta do- končno umaknila iz Rusije, je Sentimer ostal v Moskvi in si ustanovil dom: poročil se je z Rusinjo." Prilagodil se je ruskim razmeram: svoji doktorski diplomi je pri- dobil ruski grb in podpis ruskega ministra za uk." Poklic ga je vodil v različna ruska mesta: leta 1813 je bil v vojni bolnici v Orelu,'* kjer je odkril zanj tako važni Ell- rodinov rokopis," ki mu je postal smernica za poznejši način zdravljenja kolere. Kje je živel, kako delal sledečih sedemnajst let, ni mogoče dognati. Leto 1830 ga je zateklo v kijevski gubemiji, v mestu Radomislu.^" Tu se je začel teoretično baviti s kolero, ki je tedaj začela svoj pogubonosni pohod iz Azije v Evropo. Sentimer omenja,-' da je 20. okt. istega leta nekaj spisal o tej strašni bolezni. Leta 1831 se je kolera že pojavila v Moskvi. Morda so Senitimerja poklicali v metropolo, morda je sam želel pomagati: še isto leto ga najdemo spet v Moskvi.^^ Tr- do delo ga je zajelo tako zelo, da ni mogel najti ne prilike ne časa, da bi bil ohranil zvezo z domovino. Tudi njegov ožji rojak Mihael Pagliaruzzi pl. Kieselstein,^' ki je po poslaništvu korespondiral s Sentimerjem,^* je ostal brez vesti o njem. Ni čuda, da se je v Ljubljani raznesla novica, da je zdravnik podlegel koleri. Cisto iz trte novica le ni bila. Bolezen sicer ni bila napadla Senti- merja samega, pač pa njegovo družino: ko se je bil namreč še isto leto preselil spet iz Moskve v Saratov,^" sta mu zbolela dva si- nova in še tedaj trinajstletna hčerka. S skušnjami, ki si jih je v zdravljenju kolere nabral predvsem v Saratovu, se mu je po- srečilo pozdraviti svoje otroke. V Moskvi kolera tudi sledeči dve leti še ni bila zatrta. Zato je Sentimer 1833^8 začel misliti na to, da bi izdal priročnik za zdravnike in ne- zdravnike, ki bi v sili mogli pomagati bol- nikom zoper kolero. Neznano ostaja, — še prijatelj Jerin tega ni vedel — kdaj je bival v okrožnem mestu P. v S ... ovski gu- berniji,^' kdaj bi se bil preselil v St. Peters- burg.2* Neznana ostaja zaenkrat tudi letnica njegove smrti: gotovo je le, da je bil 1836 še živ. Leta 1836 je namreč Sentimer izdal v nemškem jeziku knjižico, ki jo je bil 1833 začel pisati (strani 19—44), v drugi polovici 1835 nadaljeval in končal, z naslovom Die Cholera heilbar! Na 131 straneh v 8" obrav- nava doslej znane in objavljene metode zdravljenja, njim nas,proti postavlja in ob- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA razloži svoj lastui učinkoviti način, upora- ben za zdravnike in nezdravnike. Avtor se označuje za praktičnega zdravnika v St. Pe- tersburgu, dodaje kratek izrek iz sv. pisma. Knjižica je z letnico 1836 izšla v Quedlin- burg u. Leipzig, ker bi jo bila na Ruskem — kakor trdi avtor — cenzura ali popol- noma zatrla ali vsaj okrnila. Sklicujoč se na svojo tridesetletno zdrav- niškoi prakso in štiriindvajsetletno temeljito poznavanje ruskega življenja, ruske in sa- ške najvišje medicinske oblasti, pretresa metode posameznih tedanjih zdravnikov, ki so skušali ugnati kolero. Najostreje napada Sentimer angleške zdravnike in vse anglo- mane, a tudi nemški profesorji medicine (n. pr. Ben'ezeiiber v Diisseldorfu, Liiders v Kielu, dr. Fleischmann na Dunaju) ne naj- dejo milosti v njegovih očeh. Ničesar do- brega ne pove o ruskih zdravnikih v St. Pe- tersburgu (prof. Hotovicki, zlasti pa oni, ki so pripadali najvišji medicinski oblasti — ruskemu Zdravstvenemu svetu) ne o onih v Moskvi (prof. Diadkovski, v. Wendnch, dr. Pohl, dr. Markus). Po njegovem mnenju slu- žijo vse njihove metode, teoretične in prak- tične, le v to, da bolnika še bolj izmučijo, nikakor pa ne nudijo olajšanja, kaj šele ozdravljenje! En sam zdravnik, dr. Pupiriev, je med njimi izvzet, čeravno Sentimer ne odobrava njegovega spisa: hvali ga le zato, ker je pisan' s tistim toplim čustvom za tr- pečega človeka, kot ga mora po njegovem prepričanju imeti vsak zdravnik. Nazadnje jasno in natančno^ razlaga svoj način zdrav- ljenja, kakor hitro se pojavijo prvi znaki obolenja. Trdi, da je njegova metoda nova, edinstvena, a tudi po učinku edino uspešna. Postopek, ki ga Sentimer priporoča pri zdravljenju bolnika, ki se ga je lotila ko- lera, je res zelo prCjprost. Navodilo pred- pisuje stvari, ki naj služijo, kot pravi, troj- i nemu namenu: ohranjajo' naj liolnikove živ- ljenjske sile, pomirijo bruhanje in zavrejo diarejo. Ta cilj dosežeš takole: Takoj ob prvih znakih obolenja naničiži vsega bolnika s terpentinovim oljem, zoper bruhanje mu daj vsake pol ure sode bikar- bone in 14 kapljic opija, da mu omiliš gri- žo; bolnik naj jih zaužije brez vsakršnih dodatkov enkrat na dan. Hudo žejo naj mu preganja topel, črni (tega navadno nemški, italijanski in francoski zdravniki ne pozna- jo, pripominja Sentime(r) kitajski čaj ali redek ječmenov odcedek brez dodatkov. Med boleznijo bodi bolnik v prijetno topli sobi, naj se nemirno^ ne preklada z enega mesta na drugo. Namazi mu vsaki dve uri želodec in trebuh z mazilom (ajbiševa kore- nina, kafra, Ojpijeve kapljice). Ko se bruha- nje nekoliko umiri, naj užije vsaki dve iiri dve žlici čaja (poprna meta, melisa, poma- rančne lupine). Ob prvem napadu ne sili bolnika k jedi, bolje je, da ničesar ne za- uživa. Tudi pozneje je treba biti previden: dižati se mora diete, ki naj obsega lahke . jedi brez začimb. Rekonvalescent naj ne zauživa ne sadja, ne mleka, ne maščobe, ničesar kislega ali slanega. Taka so v glavnih obrisih Sentimerjeva navodila pred boleznijo in med njo; omenja še nekaj dodatnih možnosti, ki si jih more privoščiti premožnejši bolnik ali bolnišnica, vendar se Senitimer ozira predvsem na pre- prostega, revnega bolnika. Le-temu hoče pomagati v sili in zapuščenosti. — Končna sodba o vrednosti, originalnosti in napred- nosti omenjenih metod in navodil gre pač le sodobni medicini. Sentimer večkrat omenja veliko, pravo delo, ki ga namerava napisati o koleri. Nanj bo treba zaradi okoliščin sicer se počakati, ker bo preteklo nemalo časa, preden bo iz- šlo. Koliko se je njegova napoved uresničila, s Vladimir Favorskij (SZ), Ilustracija: >Slo\o o polku Igorevec, gravura r les, 1952 (I. mednarodna grafična razstava v Ljubljani poleti 1955) 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Če je delo sploh zagledalo beli dan, bi vedeli povedati tamkajšnji arhivi. Ko je avtor napisal knjižico, ni pozabil svojega prijatelja v bivši domovini: poslal jp en/ izvod Urbanu Jerinu ter mu, čeravno v svojem spisu ne prizanaša homeopatom, napisal z lastno roko posvetilo v nemškem jeziku, »svojemu šolskemu tovarišu in pri- jatelju izza mladosti«. Iz vsega svojega dela se nam Sentimer le,po prikazuje kot zdravnik in človek. Kot zdravnik obtožuje sebičnost 19. stoletja. Temperamentno graja predvsem zaverova- nost zdravnikov v lastno znanje, njih na- pihnjenost in domišljavost. Svoj poklic poj- muje zelo visoko. Zdravnik bi moral po nje- govem imeti: Ijidaezen, ki je »mati modro- sti«; tenko vest; čut odgovornosti do uče- nega sveta; čut dolžnosti do potomcev; so- čutje do trpečih. Ostro zavrača laike, ki se skušajo vseznalo vmešavati v zdravniške posle, še ostreje pa velike, vplivne osebe, ki bi hotele tudi pri zdravljenju uveljaviti svoje sebične želje. Osebno je bil Sentimer v medicini in lite- raturi razgledan. Za javno življenje po- udarja potrebo po urejevalni oblasti, vendar taki, ki bi prenesla tudi ugovore in grajo; prav tako zaradi reda v bistvu odklanja popolno tiskovno svobodo, postavlja pa cenzuri zelo široke meje. Ljudi presoja trezno in realistično, svest si njihovih pri- rojenih in pridobljenih slabosti. Čeravno v javnem življenju ne dela razlike med žen- sko in moškim — vladarica mu je prav tako dobra kakor vladar — je njegova splošna sodba o ženskah zelo trpka. Zase in vse moške namreč z bridkostjo ugotavlja, da ženske »tisto bore malo, kar je na njih, s svojo trmo, muhavostjo temeljito skisajo, zasolijo, zagrenijo«. Stare domovine Sentimer ni pozabil, tam- kajšnje prijatelje je ohranil tudi v novi do- movini. Slovenske narodne zavesti kot take ni imel, a je v duhu časa, ko je zapustil dom, tudi še ni mogel imeti: nadomestila jo je navezanost na domačo zemljo in njene prebivalce. V svoji knjigi n. pr. posmehljivo zavrača strokovno trditev ruskega profesor- ja medicine, češ, kako bi verjel v njegovo znanje, če le-ta celo trdi, da je »Zagreb na Sedmograškem, Tržič pa prenese čez Julijske planine na Koroško!« V duhu onega časa je treba razumeti tudi Sentimerjevo pisanje v nemškem jeziku in njegovo izjavo »mi Nemci, ki smo tudi v Nemčiji rojeni in vzgojeni, ki materinega jezika nismo manj sposobni (kot drugi Nemci)«. OPOMBE /. Zupni urad v Kranju, rojstna knjiga. — 2. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 391. — 3. Vstopil je v 1. razr. 1798; gl. luventu« 1798—1802. — i. iSBL I, 406-^7. — 5. JerinoTa opomba na Sentimerjevi knjižnici. — 6. Sentimer, Cholera heJlbar, 45. — f. IB 18M, št. 3. z naslovom: Sen- timer Florijanu, O zdravniku, Krffijncu iz Kranja,, poko- šenimu od kolere 1830 na Ruskim, v Moskvi. — S. Ce opeva Zupanova dejstva, bi Sentimer bil jia Dunaju dosegel dok- torat. — 9. Kopitar — Zupamu 10. marca 1810, Ist. II, 187. — 10. Kopitar — Zupainu 15. febr. 1810, Ist. II, 186. — 11. Tb. — 12. (;i cp. 5. — n. Tako v Zupanovi pesmi; Jeri- novi biografski podatki na Sentimerjevi knjižicd. — 14. Gl. op. 5. — 15. Tako Zupanova ipesem in JerinoT podatek. — 16. Zupan v j>e5mi. — 17. Sentimer, Cliolera heilbar, 69. — 18. O. C. 42. — 19. Zdi se, da skrivnostni spis v nekakem preroškem slogu. — 20. Sentimer, Cholera heilbar, 67. — 21. Jerinov zapisek. ~ 22. Sentimer, o. c. 67. — 25. O njem SBL II, '245. — 24. Jerinov podatek. — 25. Sentimer, o. c. 53. — 26. ,ilb.. Uvod. — 27. ib., 48. — 2S. Jerin .se čudi in o tem uičesar ne ve. 116