NA KRATKO V počastitev praznika V soboto in nedeljo je bi- la na prvi osnovni šoli v Slovenskih Konjicah razstava likovnih izdelkov. Otroci so pripravili razstavo v počasti- tev praznika mladosti, prika- zali pa so najlepše, kar so njihove male roke ustvarile med letom. Škoda zaradi slane 20. maja, je precej huda slana ob Dravinji požgala pre- cej poljskih pridelkov. Naj- huje je prizadet del Draže vasi, kjer so kmetje že prija- vili škodo, da bi odmerjeval- ci davkov to upoštevali. Ka- že, da bo precej škode na ko- ruzi in krompirju, pa tudi na pšenici, ki je cvetela. Poseb- na komisija bo škodo oceni- la čez kakih štirinajst dni, saj lahko upamo, da si bo- do nekateri pridelki še opo- mogli. Prenizke cene Prejšnji teden smo bili v Ločah prav na dan, ko so kmetje pripeljali živino na redni odkup. Bilo je veliko slabe volje, saj je cena živi- ni tako nizka, da se nekate- rim prodaja res ni splačala. Kmetje bi nizko odkupno ce- no še nekako razumeli, če bi bilo meso poceni tudi v tr- govini. Tako pa se resno vprašujejo, kje ostajajo veli- ke razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami? Čemu zastoj? Olajšanje, ki je zajelo velik del prebivalcev konjiške obči- ne, ko se je občinska skup- ščina odločila, da zagotovi iz- vedbo rekonstrukcije vodovo- da — vodo naj bi napeljali iz zajetja v Žicah — je spet minilo. Čeprav je od sklepa preteklo že nekaj mesecev, je zajetje v žičah še vedno tako kot je bilo. Nikjer ni vi- deti, da bi se dela že začela, čemu torej zastoj, ko pa je potreba tako očitna? Prašno naselje Loče so verjetno eno naj- bolj prašnih naselij. Z zelo prometne makadamske ceste se dviga namreč veliko pra- hu. Prebivalci si zato seve- da zelo želijo, da bi položili asfalt vsaj po trgu, če z njim že ni mogoče povezati Loč in Konjic. Krajevna skup- nost pa letos za to ne bo ime- la denarja. Nekaj sto tisoča- kov, ki so na razpolago, bo- do porabili za ureditev avto- busne čakalnice, kar je go- tovo še bolj potrebno. Nova pekarna Delavci pekarne »Rogla« v Slovenskih Konjicah so na svojem zadnjem sestanku raz- pravljali o položaju podjetja. Ugotovili so, da je oprema v pekarskem obratu že zastare- la in da bi potrebovali nekaj desetin milijonov starih di- narjev, če bi jo hoteli obno- viti. Zato so menili, da bi bi- la najprimernejša rešitev za kolektiv priključitev h kaki večji tovrstni delovni organi- zaciji. Zlasti ugodne pogoje je ponudilo podjetje »žito« iz Ljubljane. Na sestanku so še sklenili, da bodo 18. juni- ja izvedli med člani kolekti- va referendum, ki naj bi do- končno odločil o organizaciji in priključitvi. Odlog plačila Uprava občinske skupščine v Slov. Konjicah ugotavlja, da je letošnji dotok sredstev v občinski proračun nekoli- ko manjši kot je bil lani ob tem času. V zaostanku so predvsem mnogi kmetje, ki želijo, da bi skupščina odlo- žila plačilo njihovih obvezno- sti na kasnejši čas. Vzrok: slaba prodaja kmetijskih pro- izvodov. Vzplamtela žerjavica Ob rob prekinitvi dela v kovaški industriji v Zrečah Prejšnji torek .je nočna izmena delavcev v kovaški industriji v Zrečah dve uri pred koncem svojega dela ustavila stroje. Ljudje so odšli pred tovarno, ker so počakali sode- lavce jutranje izmene. Skupaj so nato sestavili komisijo, ki je od vodstva podjetja in predstavnikov občinske skupščine ter družbeno političnih organizacij v njihovem imenu zahtevala višje osebne dohodke. Prekinitev je trajala osem ur, nato pa so se člani ko- lektiva — potem ko so dobili zagotovilo, da bo občinska skupščina podjetju odobrila 14 milijonov kredita, iz katerega bo ob prihodnjem izplačilu mogoče izplačati za 30 od- stotkov višje osebne dohodke — vrnili na delo. Na zahtevo kolektiva je občinska skup- ščina imenovala tudi komisijo, ki bo preučila verodostojnost dokumentov in podatkov o proizvodnih rezultatih. Druga, strokovna komisija, pa naj bi za zbor kolektiva pripra- vila poročilo oziroma predlog o ukrepih, s pomočjo katerih bi se podjetje izmotalo iz dosedanjih ekonomskih težav. V kolektivu kovaške indu- trije v Zrečah je vrelo prav- zaprav že veliko pred torko- vo prekinitvijo dela. Le-ta je bila samo posledica nečesa, kar je delavce tega 800 član- skega kolektiva vznemirjalo že več mesecev. Izredno niz- ki osebni dohodki — saj je celo povprečje osebnih do- vhodkov vseh zaposlenih pad- lo na 50 tisoč starih dinarjev — ter izplačilo premij neka- terim članom kolektiva pa so bili le povod za izbruh, ki je drastično opozoril, da je mera nesoglasij in nezado- voljstva v tem kolektivu do roba polna. Kolektiv zreške tovarne je zašel v ekonomske težave ne- kaj mesecev po začetku go- spodarske reforme, ko so se zaostrile razmere na trgu. Zastala je prodaja, preusme- ritve proizvodnje pa tudi ni bilo mogoče izvesti čez noč. Ker je začel upadati doho- dek, je delavski svet že no- vembra lani znižal faktor za izračunavanje osebnih dohod- kov. Na zboru kolektiva, ki je bil nekaj tednov kasneje, so delavci prvič glasno nego- dovali zaradi slabe organiza- cije dela, tehnološkega po- stopka, in zaradi vodstva, ki je po njihovem mnenju kri- vo, da je podjetje zabredlo v tolikšne težave. Takrat pa so tudi vsi skupaj upali, da bo kriza trajala samo dva ali tri mesece. Minilo pa jih je sedem in osebni dohodki ni- so prav nič narasli. Ne da bi se kaj dosti vpra- ševali, kje so pravi vzroki slabega ekonomskega položa- ja, so se delavci odločili za prekinitev dela. Prav to po- slednje dejanje, čeprav v svo- jem bistvu nesmiselno, pa je opozorilo na več stvari. Naj- očitneje je vsesplošno neza- upanje, saj v kolektivu ni člo- veka, ki bi mu zaupala vsaj polovica zaposlenih. Slabi medsebojni odnosi pa seveda pogojujejo tudi vse ostalo: da je ta 800 članski kolektiv pravzaprav brez strokovnja- kov — dva inženirja sta go- tovo dosti premalo, da je imel do pred kratkim povsem ne- raziskano tržišče, da imajo opravka s slabo storilnostjo dela, da jih bremeni izredno visok odstotek izmečka, da še- pa disciplina in še in še. člani kolektiva so očitali vodstvu podjetja, občinski skupščini in vsem, ki so se z njimi pogovarjali, da niso storili ničesar — čeprav je minilo sedem mesecev — da bi kolektivu pomagali iz te- žav, zaradi katerih so tako nenormalno padli osebni do- hodki. In čeprav nekateri po- datki le govorijo o nasprot- nem — podjetje, katerega ka- pacitete so bile še pred krat- kim nepopolno izkoriščene, ne zmore vseh naročil — bo držalo vsaj to, da ljudje o teh prizadevanjih premalo vedo. Od tistega zbora delov- nega kolektiva pozimi so pro- izvajalci lahko kaj več zvede- li o položaju podjetja samo iz svojega glasila ali pa od članov delavskega sveta, ki pa so tokrat jasno priznali, da več kot polovice zadev, ki jih na sejah obravnavajo, sploh ne razumejo. V takem vzdušju pa je tež- ko delati — toda tako za ti- ste, ki vodijo proizvodnjo, kot za neposredne proizvajal- ce. In prav to je prvo, kar bodo v Zrečah morali uredi- ti, sicer bo vsaka nadaljnja rešitev — tako kot je bila tu- di poslednja — samo začas- na. I. Burni k SLIKOVITE RAZVALINE ŽIČKEGA SAMOSTANA zdaj le še redkokdo obišče. Znotraj njih pa človek najde vse mogoče. Od posekanih dreves, do kokoši in bodeče neže, kar vse kaže na to, da gostov tudi nihče ne pričakuje. Zares škoda, da je nekaj tako lepega in veličastnega prepuščeno samemu sebi. — (Foto: I. Burnik) Uspešno gostovanje Zarje" Prosvetno društvo »Zarja« iz Trnovelj je prejšnjo nede- ljo gostovalo v Ločah s ki- tajsko ljudsko igro. »Krog s kredo«. Zal obisk ni bil tak- šen, kot smo pričakovali, to- da gledalci so bili s predsta- vo zelo zadovoljni. Staro in še vedno živo zgodbo o materinski ljubez- ni, o trpljenju in bolečinah so igralci in režiser postavili na oder živo in prizadeto. Igro so predstavili z globino, ki je redkost na amaterskih odrih. Nekateri so se bali, da igra, polna meditacij, ne bo primerna za podeželsko občinstvo. Toda ali lahko takšna čustva, ki so prisotna v vsakem izmed nas, ostane- jo nerazumljiva? V takšnem primeru izobrazba ne igra vloge, zlasti če ustvarjalci za- denejo bistvo dela. In trno- veljskim amaterjem je to uspelo. Pohvaliti moramo vse igral- ce, v svoje vloge so se vživeli. Tu in tam so nekoliko preti- ravali, a to na solidno celoto ni moglo kvarno vplivati. Po- seben vtis so napravili na gledalce razkošni kostumi, stilizirana scena pa je dobro prezentirala okolje, v kate- rem se igra dogaja. Gledalci so bili zadovoljni in so si vsi želeli, da takšna predstava ne bi bila zadnja v Ločah. A. K. Več pozornosti kadrovanju Na svoji zadnji seji je ob- činski komite Zveze komuni- stov slovesno sprejel v orga- nizacijo osem mladincev, ki so pred tem obiskovali semi- nar za novosprejete člane Zveze komunistov. Prihodnja seja — tretja po vrsti — občinske konference bo junija, razpravljali pa bo- do o kadrovskih problemih. Poleg tega naj bi občinska konferenca ocenila doseda- .nji potek reorganizacije Zve- ze komunistov v c-bčini (er izvolila tri delegate za kon- gres Zveze komunistov Jugo- slavije. Kadrovska komisija pri občinskem komiteju, ki bo pripravila gradivo za tretjo konferenco, se je za to temo odločila zaradi precejšnjih kadrovskih problemov, ki se porajajo v občini. Predvsem gre za načrtnejšo in sistema- tičnejšo štipendijsko politiko, vključevanje vajencev, spre- jemanje pripravnikov, pa tu- di za prob'em nezapos enosli. Letos bo zapustilo osnovne šole več kot 350 otrok in po- skrbeti bo treba za njihovo zaposlitev oziroma nadaljnje šolanje. Na konferenci Pa naj bi spregovorili tudi 0 kadrih družbenc-političnih organizacij in o možnih kan- didatih za poslance. Na seji komiteja so raz; pravljali tudi o delu komisij v zadnjem obdobju ter o nji* hovih prihodnjih nalogah- Komisija za družbenoekonom- ska in pclitična vprašanja bo v naslednjih dneh pripravi- la v osnovnih organizacijah Zveze komunistov razprav* o religiji. Že ta tedeh pa n3j bi skupaj z občinskim komi' tejem Zveze mladine razprl vljali o problemih mladini Poživiti nameravajo tudi ravnavo problemov v med- narodnem delavskem in ko- munističnem gibanju. Občinski krmite je spreje' tudi predlog — o njem pa bo dokončno odločila konfe- renca — da bi konjiške komu- niste zastopali na kongres" Tone Obrul, Franc Ban Bojan Vončina. ^ B. OB RAZPRAVAH O PREHODU NA NOV DELOVNI ČAS Urejena družbena prehrana Ali bo delavska družina zmogla večje izdatke za prehrano? V konjiški občini ugotav- ljajo, da so kapacitete obra- tov družbene prehrane v de- lovnih organizacijah dovolj velike, da bi lahko zagotovili tople opoldinske obroke za vse tiste delavce, ki bi začeli delati po novem, premaknje- nem delovnem času. V Slo- venskih Konjicah bi mogli zagotoviti kosila v »KONU- SU« in »LIP«, kamor bi lah- ko prihajali tudi ljudje iz manjših delovnih organizacij, kjer nimajo lastnih obratov družbene prehrane. Tudi v Kovaški industriji v »Zrečah« bi lahko skuhali nekaj top- lih obrokov več. Nekaj pro- blemov bi bilo morda v Vi- tanju, manj pa v Ločah. To- da posebna komisija občin- ske skupščine, ki je preuče- vala kapacitete in ostale pro- bleme v zvezi z družbeno pre- hrano, je zastavila drugačno vprašanje: računi kažejo, da bi kosilo v obratu družbene prehrane stalo od 4 do 5 no- vih dinarjev. Že to je znesek, ki si ga delavci z manjšimi osebnimi dohodki verjetno ne bodo mogli privoščiti, kaj šele, da bi lahko po taki ce- ni zagotovili kosilo še za otro- ke in ostale družinske čla- ne, ki bi verjetno ostali brez kosila, če bi tudi mati začela delati po novem. Kaže, da bo treba najti ce- nejšo rešitev — verjetno bo- do svoje k stroškom toplega opoldanskega obroka morale prispevati tudi delovne orga- nizacije — kajti urejena pre- hrana je ne samo temeljni pogoj zdravja, temveč tudi pogoj dobre storilnosti. I. B. Seja občinske skupščine Občinska skupščina Sloven- ske Konjice je na svoji zad- nji seji, ki je bila prejšnji teden, razpravljala o poroči- lu gozdarske službe in gozd- ne inšpekcije. Poleg tega so govorili še o možnostih ko- njiških delovnih organizacij za prehod na nov delovni čas ter o vključevanju mladine, ki bo letos končala csnovno šolanje. Skupščina je skleni- la priporočiti delovnim orga- nizacijam. naj ne uvajajo no- vega delovnega časa, ne da bi prej uredile vse potrebne pogoje — družbeno prehra- no, otroško varstvo in prevo- ze — v zvezi z vključeva- njem vajencev v uk pa, da naj odpro čimveč delovnih mest za mlade ljudi. Kupite vile! Sonce, ki je včasih prebod- lo oblake in senene vile, pri- slonjene ob travnati nasip pod konjiško cerkvijo, so de- lali družbo priletnemu očetu, ki je pričakujoče sedel na leseni klopi. Ze tretjič tisti dan pridem mimo. Torat je brez kup- cev. Stopim bliže in povpra- šam, če samo vile prodaja in od kod jih je prinesel. »Iz čadrala sem doma, pišem se pa Očko in Blaž mi je ime. Ja, samo senene vile delam.' Pozimi, ko je več časa...« »Koliko pa jih naredite na leto?« »Hja, kakih dve sto. Ob seneni košnji pa jih prodam.« »Pa se splača?« »živeti je treba,« nekoliko suho odgovori prodajalec vil. »Pa jih nesete še kam dru- gam ali vedno samo v Ko- njice?« »O, to pa ne. V Zreče tudi grem, pa v Vojnik, v Franko- lovo, v Strmec in v Žalec. Tam jih največ prodam. Ljudje že vedo, da bom pri- šel. Ponavadi grem v nedeljo. Ustavim se pred cerkvijo, ali pa kje drugje, kjer je kaj kmetov...« Medtem pripravljam foto- aparat, pa me ustavi: »Nikar me ne slikajte! Saj vam ne morem plačati!« Ko povem, da sem od ča- sopisa, se začudi: »Pa mene boste slikali?!« »Zakaj pa ne?! Vam bomo vsaj malo reklame naredili!« Torej — kupite vile, ki jih prodaja Blaž Očko iz Zlogov- ne vasi pri Oplotnici! •ib M * * * "tod II i Bi slovenski* ko njivi* 30. MAJA 1968