—



—
vsak četrtek, te velja a poštnino vred «K v Maribora s pošiljanjem
na dom z« celo leto 32 din, pol teta 16 din., četrt lete S din. Izven Jugoslavije 54dln. Naročnine ee pošlje aa upravništvo .Slovenskega Gospodarja* v Maribora. Koroška ceste 5. Lisi «e dopo&lja de odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interurban št. 113.
13. Številka.
PosaraeaHia iievtlka stane 1*50 «lin.	Poštnina plačana v gotovlnL
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
KHBBMMnnEmBaranB
m1 ni ii i nwag—a
MARIBOR anm 12* marca."Ii25.
Hro<fatišivo Je -v Maribora Koroška ceste K. S. Roko ptei se ne v rečejo. Uprav-tdttvo anr^fama naročnina), tmiile In reklamacije.
Cene Inseretom po dogovoru. Za TeAretrr *gte»e primeren popnaL Neanprie reklemec^e ee peStnine
preide. Čekovni rs£m peStnega urade LjiAfene št ffc603.
Telefon iniemikan št. 115.
59. letnik.
(Ob otvoritvi skupščine,
V	soboto se je otvorila narodna skupščina in prvič jo se sestali dne 8. februarja izvoljeni narodni poslanci — prvič razdeljeni na dva strogo ločena tabora z jasnimi nameni in cilji. Na eni strani srbski radikali z malim priveskom Pribčevčevh demokratov, na drugi
§ strani pa blok narodnega sporazuma, sestoječ iz zastopnikov velikem dela Srbov pod vodstvom Davidoviča in starega popolnega zastopstva Slovencev in Hrvatov, ki ga nobena sila ne more niti zmanjšati, kaj šele prevrniti.
Prvi tabor, ki ne zastopa ne Slovencev in ne Hrvatov, si po krivem lasti ime: narodni blok, drugemu taboru pa daje naziv blok narodnega sporazuma pravi in najboljši, jasni in popolni izraz glede politike, cilja in sestave. Prvi tabor pa pravem tudi ne zasluži imena blok ali zveza, ker živi 20 Pribičevičevih demokratov popolnoma od milosti 142 radikalov ter se sklicuje na zvezo samo radi tega, da ne bi radikali sami zasedli vladnih mest. V drugem taboru pa ni nobene strankarske tekme, nobenih strankarskih sporov, nobenega pogajanja in prerekanja kdo bo na tem in kdo na onem mestu, ampak vse je složno in pošteno na delu za bratski sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Politiko sporazuma je narod odobril že pri volitvah 8. februarja, blok narodnega sporazuma ima dobrih 300.000 glasov več kot pa blok .radikalov in samostojnih demokratov, ki hoče po vsej sili vladati ter si je v to svrho izsilil tudi večino par mandatov.
V	soboto je torej prišla v skupščino večina brez narodne večine in manjšina z narodno večino, prišlo je več poslancev ukradenih volilnih krogljic, ni pa moglo priti več pravilno izvoljenih poslancev, ker jih policija drži v zaporu proti vsem določbam veljavnih zakonov in proti odločbam zakonitih sodišč, da bo »večina« bolj trdna in da ji ne bo tako težko pri razpravah o tem, kako je bil kdo izvoljen, in kaj se je vse počenjalo dne 8. februarja.
Prvi dan skupščine je pa še drugače pokazal, kje je pravica in poštenje. Po poslovniku ali pravilniku vodi prvo skupščinsko sejo najstarejši poslanec. Ta se je našel na strani opozicije v osebi Davidovičevega demokrata Arsa Laziča, 72 letnega poslanca iz bregalniškega okrožja v južni Srbiji, ki je bilo torišče posebno krutega nasilja na dan volitev. Izbrali so se tudi začasni • tajniki, dva od radikalov, dva pa od opozicije in začelo se je izročevanje poslanskih poverilnic in čitanje dopisov. Iz Pašič-Pribičevičevega tabora so že pri poimenskem naštevanju poslancev začele padati psovke proti nekaterim Hrvatom, višek je pa bil, ko je tajnik
začel citati dopis petorice hrvatskih poslancev — dr. Mačeka in tovarišev —, da se ne morejo odzvati svoji poslanski dolžnosti, ker jih ima policija zaprte v svoji kasarni v Zagrebu. Sam notranji minister radikal Mak-simovič je poskočil s svojega sedeža ter hitel proti predsedniku, češ, da se to ne sme čitati, drugi so pa kričali.
Predsednik je mirno počakal, da se hrup poleže, potem ie pa podal izjavo, naj vlada v smislu ustave in skupščinskega poslovnika omogoči poslancem prihod na sejo; da bo to lahko storila, se pa seja sedaj zaključi ter na novo skliče pismeno. — Ta odločnost je vladno skupino osupnila in v popolnem miru je opozicija zapustila dvorano. Po odhodu opozicije so se ministri nekaj časa posvetovali, potem so pa radikali in samostojni demokrati sami nadaljevali sejo ter si izbrali novega začasnega predsednika. Pravi začasni in starostni predsednik Lazič je radi tega poslal na vladno predsedništvo protestno noto, radikalskega, novo izvoljenega začasnega predsednika je pa opozicija tudi pismeno opozorila na nezakonitost njegove izvolitve in nadaljevanje pra-: vilno zaključene seje.
Sedanji skupščini so dali vladinovci najslabši začetek. Blok narodnega sporazuma je vse storil ter s pravim samozatajevanjem kljub vsemu, kar se je doslej zakrivilo od vladne strani, pripravljal za to skupščinsko dobo temelje in ozračje pomirljivosti, zakoni- ' tosti in parlamentarnega reda Na lep način je pozval j vlado, naj v smislu ustave in zakonov začne delo v »
skupščini. Marsikaj bi se pozabilo in mnogo bi se dalo | uravnati, če bi vlada to storila, če bo slabemu začetku ; sledil slab konec, pade vsa krivda na vladni blok.
Državna oblast naj stori svojo dolžnost.
Zadnji čas se je pojavil velik sovražnik poljedelca na Slovenskem Štajerskem v obliki poljske miši. Majhna je ta živalica in na prvi pogled bi ji ne bilo pripisati tiste nevarnosti, ki jo predstavlja. Te r.evarnosti tudi ne bi imela» ako bi ta živalica nastopala v majhnem broju. Nastopa pa v tako velikem broju, da cele velilke okoliše takorekoč preplavlja. Prejšnje leto so poljske miši v velikem številu nastopale po Prekmurju, kjer so po njivah povzročile veliko škode. Potem so napravile napad na polja po ljutomerski župniji, v Veržeju, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, pri Mali Nedelji, pri Sv. Juriju na Ščavnici, deloma pri Kapeli in tudi po drugih krajih gornjeradgonskega okraja. Pojavile pa so se že tudi po drugih okrajih Slovenskega Štajer skega. Kamorkoli pridejo, vsepovsodi pustijo za seboj opu-
stošene njive, razrvane travnike in oglodana mala dre-» vesca. Škoda, ki jo povzročajo, je ogromna.
Kmet stoji pred to svojo sovražnico, ki nastopa v jak» številnih četah, brez pravega orožja. Strokovnjaki se prerekajo med seboj o sredstvu, ki bi proti tem velenevarnim škodljivkam učinkovalo nedvomno, sigurno in splošno. Poedinec nima te možnosti, da bi se z uspehom postavil v bran preti tem razdejalkam. Kaj pomenja uničevanje na eni njivi, ako pa se na sosednih njivah ne nastopi z nobenim uničevalnim sredstvom! Potrebna je kolektivna akcija, to je skupno nastopanje, skupno dejanje. K temu pa je pozvana pred vsem državna vlast. Na to je državno upravo opozoril poslanec dr. Josip Hohnjec s posebno interpelacijo na ministra poljedelstva, katero je vložil takoj na dan otvoritve narodne skupščine dne 7. marca t. L V interpelaciji opisuje poslanec dr. Hohnjec veliko nevarnost, ki preti poljedelcem cd poljskih miši v Sloveniji zlasti v poedinih krajih ljutomerskega okraja, gornjeradgonskega okraja in tudi v drugih okrajih Slovenskega Štajerskega. Opozarja državno oblast na njeno dolžnost, ki jo ima napram poljedelstvu, da brani njegove koristi ter ga varuje pred veliko nevarnostjo, ki nastopa v tako širokih dimenzijah. Ako državna oblast poljedelstvu v tej nevarnosti ne pride na pomoč, bo škoda, ki jo bodo te škod-Ijivke povzročile kmetskim posestnikom, ogromna in nepopravljiva. Pomoč, in to takojšnja pomoč je nujno potrebna. Poslanec dr. Josip Hohnjec zahteva od poljedelskega ministra, da državna uprava takoj oskrbi sigurno učinkujoče sredstvo zoper poljske miši, da ga da poljedelcem na razpolago ter da organizira skupno akcijo za uničevanje teh velenevarnih škodljivk našega poljedelstva.
OBČNI ZBOR »SLOVENSKE KMEČKE Z , EZE« sklicujem za nedeljo, dne 15. marca ob 9. uri dopoldne v Mariboru v društveni sobi na Koroški cesti 1. Dnevni red:
1.	Volitev društvenga načelnika.
2.	Volitev 9 odbornikov in 10 namestnikov.
3.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
4.	Sprememba društvenih pravil.
5.	Slučajnosti.
Dr. Josip Hohnjec,
t. č. podnačelnik.
Za vinski sejem v Ptuju.
Skoraj dnevno čitamo v časopisih: vinski sejem tu, vinski sejem tam; edino štajerski vinarski center Ptuj; — se ne zgane in spi naprej spanje pravičnega, kakor
R^htn^uriici župniji svojemu
ro]«ku
monj^n dr. Antonu Mt4v«4u.
V imenu cele župnije p. Mihael Pribožič.
Tedaj je res, da Si se odtegnil našim očem do sodnega ' dne; da Te ne bomo več videli, in ne več poslušali Tvojega glasu, dokler nas Gospod ne obudi poslednji dan? Sn kar tako Si odšel od nas, kar tako Si nas zapustil, da siiti zvedeli nismo za Tvojo bolezen, da bi bili molili za Te: Gospod, ako je mogoče, naj gre ta kelih žalosti, vsaj ta enkrat še, mimo nas! A Tvoja ura je prišla, Gospod Te je poklical, in Ti se nisi mogel in ne hotel ustavljati. Pa počivaj sladko, blaga duša; Gospod Ti daj svoj mir; naj Ti sveti večna luč!
Domovina, ki svojih slavnih mož ne časti, jih vredna ni! Kako naj mi, Tvoji ožji rojaki, vredno in dostojno po-' častimo Tebe, ki Si ponos in dika ne le naše župnije, ampak cele naše domovine? Kako naj postavimo vreden spomenik Tvojemu spominu, ki Si bil lepota in slava naše škofije in naše matere sv. katoliške Cerkve? Mons. dr. Anton Medved, mi Tvoji rojaki, Tvoji Rajhenburžani, Ti hočemo postaviti tak spomenik, da nam vekomaj ne bo mogel nikdo očitati, da ne častimo svojih slavnih mož. Ta spomenik, katerega Si si Ti zaslužil, ne sme biti iz lesa krezljan, tudi ne iz kamna izklesan, in ne iz brona vlit; »z mrtve tvarine Tvoj spomenik ne sme biti postavljen. Mi smo Ti že postavili spomenik, živ spomenik iz naših lastnih src, polnih tiste žive vere in ognja ljubezni do Boga in bližnjega, katera je kot solnce na nebu žarela vse dni Tvojega življenja v Tvojem velikem srcu. Ta spomenik Si pomagal staviti Ti sam, ko Si z nedosegljivo lepoto besede vžigal in poživljal v naših srcih ogenj žive vere in goreče ljubezni. Krona temu spomeniku je sladko upanje, katero se je Tebi" že spremenilo v nebeško bivanje, nam pa ostane, dokler nas Gospod ne pokliče, kakor je poklical Tebe. Krona temu spomeniku je sam Jezus Kristus, Tvoj in naš Gospod Odrešenik in Plačnik. Da, v veri m ljubezni in upanju bomo ostali Tvoji, dokler se ; *opet ne snidemo, da se nikdar več ne ločimo!
V žalosti, s katero je ¡naša srca napojila novica o Tvoji smrti, pa nas nekaj, kar morda ni slučaj, — saj mi, ctroci božji, slučajev sploh ne smemo poznati, — navdaja s posebnim veseljem in sladkostjo. Tebe je Jezus sam počastil v poslednjih dneh Tvojega bivanja na zemlji. Tvoja usta so bila izvoljena posoda, ki so skozi toliko let na neprekosljiv način širila češčerije Sv. Rešnjega Telesa. Zato Te je Jezus Kristus poklical k sebi na tisti dan v tednu, ko je bil postavljen ta najsvetejši zakrament. Kakor je bilo dano Tebi, tako je dano redko kateremu sinu svete matere katoliške Cerkve govoriti o križanem Odrešeniku Jezusu Kristusu. Kadar Si Ti izgovoril na pridižnici ali kjerkoli si bodi besedi »Jezus Kristus«, takrat je začutilo vsako srce neko .nedopovedljivo sladkost Ti pa Si tudi šel skozi življenje kot vreden posnemovalec Jezusa Kristusa, povsod duhovne in teselne dobrote deleč. Ti Si v polni meri dopolnil poleg prve tudi- drugo največjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Za reveže, za dijake, za vse dobre in koristne namene je bilo vedno odprto Tvoje srce in Tvoja roka. Vse Si ljubil, vse podpiral; zato je tudi Tebe vse ljubilo in rado imelo, kar Te je videlo in poznalo. Dasi Si imel kot profesor dokaj plače, vendar za Teboj ni ostalo toliko premoženja, da bi se mogli poravnati stroški za en pogreb. To, mons. dr. Anton Medved, je pa višek Tvoje slave in Tvoje ljubeznii
To je najlepši znak, da Si bil Ti res pravi duhovnik Jezusa Kristusa, ki je umrl na križu in ni pustil na tem svetu drugega, kakor svojo ljubezen, svoje usmiljenje in svoja dobra dela. Tisti, katere si Ti ljubil v življenju in jih •nisi nehal ljubiti tudi ob smrti, so Ti pa napravili pogreb, kakoržnega že v slovenski domovini dolgo nismo videli in morda dolgo zopet ne bomo. Ker Si tolikanj ljubil Jezusa, in po zgledu Jezusa vsakega človeka, je bilo Tvoje telo počeščeno, da je smelo na petek, dan križane Ljubezni, počivati na mrtvaškem •odru.
Tvoj veličasten pogreb pa se je izvršil na soboto, na kateri dan obhajamo vsako leto vigilijo vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Tvoj pogreb je bil v soboto, dan Marijin, katere čast in slavo so Tvoja usta oznanjala v tolikih cerkvah. Jezus Kristus je svoje življenje skončal tri zadnje velike dni v sv. postnem času, Ti pa tri iste dneve v začetku sv. postnega časa. Tako se nam zdi, sta Te Jezus
in Marija počastila v poslednjih dneh Tvojega bivanja na zemlji. Tako Si končal, naš nepozabni rojak, naš ljubljenec, naša dika in naš ponos! Tebe Tvoja mati ni zastonj rodila» za Te Tvoja mati ni zastonj trpela, Ti nisi zastonj živeL Prejel Si od Svojega Gospoda, ki Te je ustvaril, velike talente, duševne in telesne;, pa bil si podoben pridnemu in skrbnemu hišniku, ki zna dobro gospodariti. Tvoje življenje je prelepa podoba rodovitnega drevesa, ki rodi stoteren sad Bil pa si obenem prelepa podoba Sejalca dobrega semena .Jezusa Kristusa. Na tem svetu si zapustil nesmrten j spomin, seboj Si odnesel hrano za večno življenje.
Nepozabni naš rojak, monsignor dr. Anton Medved, Tvoja rojstna župnija se klanja Tvojemu spominu; Tvoja rojstna župnija gre v veri, upanju in ljubezni za Teboj,, dokler Te zopet ne najdemo pri Tvojem in našem Očetu, pri Tvojem in našem Gospodu Jeausu Kristusu. Tvoje telo čaka vstajenja sicer daleč proč od kraja, kjer Ti je tekla 1 zibelka; a tako daleč od nas ne more biti, da ne bi dnevno mogli polagati na Tvoj grob rožnih vencev naših molitev. Kar je Mcnika naročila svojemu slavnemu sinu Avguštinu: »Pokopljite moje telo, kjer hočete; le to vas prosim, da se me spominjate pri oltarju Gospodovem«, to vem, da je bila ob smrti tudi Tvoja prošnja. Veliko prošenj smo imeli do Tebe, ko si bil še med živimi. Pa tudi zdaj vemo, da si med živimi, če tudi Si se odteg-! nil našim očem. Tvoja roka nam telesnih dobrot ne bo ! več delila, Tvoja duša pa pri Bogu na nas ne bo pozabila. In to Te prosimo, dragi naš Anton, da nam izprosiš pri Bogu to veliko milost, da bo naša župnija vedno tako lepo in častno zastopana po svojih sinovih-duhovnikih, kakor je bila v tej dobi, ko Si bil Ti starosta vseh naših rajhen-burških rojakov-duhovnikov. Obudi nam pa, če ni proti božji volji, še kako tako mater, ki bo rodila tako svetlo zvezdo, kakor Si bil Ti.
Ta duh, ki veje iz teh-le besed, naj vedno dihti in veje v vsakem srcu vsakega Rajhenburžana in vsake Raj-henburžanke! To je Medvedov duh, to naj bo Medvedov spomenik!
Z Bogom, monsignor dr. Anton Medvedi — Sveti Ti večna Luč!
Na svidenje nad zvezdami!
Tvoja rojstna župnija. (
Stran 2.
.SLOVENSKI GOSPODAR«.
12. marca lOiOS.
lista jjevojka v pravljici, ki čaka, da. jo pride budit princ iz devete dežele.
Nehote se vprašujemo: zakaj vse to? Ali ni mogoče Ptuj že po svoji prirodni legi takorekoč središče, okoli katerega so osredotočene znamenite haloške in slovenske gorice in katerim podajajo roko glasoviti in celo daleč v inozemstvu znani ormoški in ljutomerski vinski griži? Mogoče pa nimamo vina v dovoljni množini za na trg, ali pa morda s tako lahkoto prodajamo naš vsakoletni in po kakovosti prvovrstni vinski pridelek, da nam ni potreba nobene reklame, nobenega priporočanja, — nobenih vinskih sejmov? Nikakor ne, cenjeni čitatelji! Tudi pri nas, kjer prednjačimo v kakovosti in finoči *ina vsem drugim krajem v državi, tudi pri nas je kriza tukaj, in sicer celo — občutna kriza. Lanskoletni pridelek je bil po kakovosti prvovrsten, po količini je pa «aostajal daleč za normalno množino vsakoletnega vinskega pridelka. Vkljub temu dejstvu se ga je le malo porabilo ih danes leži v ormoško-ljutomerskih in ha-loških vinskih hramih še na tisoče hI prvovrstnega vina letnikov od 1917 naprej. Dejstvo je nadalje torej, da se ga je le malo prodalo; vse drugo še pa čaka kupca, kakor grešna duša sodnega dneva. In ako nam priroda nakloni eno ali dve kvantitativno in kvalitativno dobre letine, kaj pa potem? Na vinski izvoz v inozemstvo iz ananih razlogov pa danes itak še misliti ne moremo. Vinogradniki bodejo torej naenkrat stali pred usodnim vprašanjem: biti, ali ne živeti! —
Na vse to se nam nehote vsiljuje samo en odgovor: samo od sebe ne bode prišlo ničesar, treba nam bode in skrajni čas to je, seči po — samopomoči! Iščimo stika z odjemalci, delajmo pošteno reklamo, organizirajmo se vinogradniki in uvedimo v Ptuju, kot izrazitem vinskem središču — stalni vsakoletni vinski sejem!
Bil sem v januarju t. 1. na vinskem sejmu v Sredi-Sču. Novorejenček je vkljub pomanjkljivi organizaciji (kar za začetek pač ni zameriti!) z lepimi uspehi doka-eal tamkajšnjim agilnim vinogradnikom, da so na pravi poti. Na Kranjskem so na tem polju že dolgo istotako zelo delavni pod spretnim vodstvom višjega vin. in klet. nadzornika g. Gombača. Zakaj se ni bi tudi mi malo zganili? Vinarsko šolo s strokovnjaki imamo takorekoč tik pred nosom. Nam tudi ne manjka še drugih požrtvo ralnih vinarskih in kletarskih strokovnjakov, imamo velikega župana in srezke poglavarje, kateri bodo gotovo prevzeli tozadevno inicijativo v svoje roke! Saj vendar vsi vidimo, da smo štajerski vinogradniki tik pred vprašanjem svojega nadaljnega obstoja.
Mogoče se mi bo ugovarjalo, ne bo uspeha, da ni sredstev itd. To ne drži; samo hoteti in započeti nam je treba. Tudi potrebna sredstva se bodejo našla in mi se moramo modernizirati ter prilagoditi duhu časa, ako hečemo naprej — obstojati!
Na vseh merodajnih faktorjih je torej danes ležeče, 4a prevzamejo inicijativo, ter nemudoma provedejo z vso energijo to prepotrebno akcijo, katera bode brez dvoma rodila, ako še ne popolni, pa za prvič vsaj delni uspeh v prid vsem, za svoj obstoj težko se borečim štajerskim vinogradnikom. E. S.
»NAS DOM«
je velikega pomena za neorganizirano mladino. Posebno marčevo številko naj bi dobili vsi slovenski fantje v roke. V zelo poljudni, pa vendar dostojni obliki pobija posamezne ugovore, ki jih ima moška mladina proti orga-oizacijam, z vso prisrčnostjo, ki jo še osvežuje prava fantovska šegavost se obrača do tistih fantov, ki pozna-ja samo eno društvo, namreč ponočjnaško družbo. — Pohorski fant govori zelo zanimivo o različnih divjakih, afrikanski misijonar vabi fante v misijone (posebno važno delo!), štajerski fant je bolj bojevit in vabi fante k pretepu, nek ponočnjak pa opisuje, kako mora biti pravo fantovsko ponočevanje. Razen tega ima marčeva številka »Našega Doma« še lepo zgodovinsko črtico o Slovencih, Hrvatih in Srbih, opisuje moderne apostole, ter odkriva življenje po turških haremih in bosanskih gostilnah. Da imajo tudi dekleta v »Našem Domu« veliko besedo, to veselo dejstvo je itak znano. Novost je tekma, pri'kateri morejo sodelovati samo fantje. Ako se hočeš te tekme udeležiti, si naroči »Naš Dom«, kjer boš zvedel za vse pogoje. Kot nagrada pri tekm; je razpisana zelo lepa knjiga. Vsem, ki želijo širiti izobrazbo med neorganizirano mladino, posebno moško, priporočamo pri tem delu kot najboljše sredstvo razširjanje »Našega Doma«. Naročila sprejema uprava »Našega Doma v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Naročnina znaša lelno 12.50 D.
LICENCOVANJE PLEMENSKIH BIKOV za leto 1925 se vrši po sledečem redu:
I.	Dne 6. aprila 1925:
1.	Ob 8. uri v Št. Ilju v Slov. goricah pri gostilni »Kolodvor« — Polak — za občine:
Jarenina, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol, Zgor. Jakobski do!, Ploderšnica, Ceršak, Cirknica, Št. Ilj v Slov. goricah, Selnica ob Muri, Sladki vrh.
2.	Ob 14.K uri v Pesnici pri gostilni Kerenčič za oibč'np:
Diagučova, Grušova, Šmarjeta ob Pesnici, Pesniški dvor. Vosek, Spod. Jakobski dol, Dobrenje, Gradiška, Na Ranči.
II.	Dne 7. aprila 1925:
1. Ob 9. uri v Mariboru na živinskem trgu (mestna klavnica) za občine:
Bresterni a, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ. Rošpjh, llrtcvina, Lajtersberg, Sv. Pcier, mesto Maribor kvi
breg, Ciglence, Zg. Duplek, Spod. Duplek, Sv. Martin pri Vurbergu.
2. Ob 16. uri v Selnici ob Dravi pri gostilni Heraah za občine:
Boč, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen.
III. Dne 8. aprila 1925:
Ob 10. uri v Zg. Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občine:
Zg. Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slati tiski dol, Špičnik, Svečina, Vrtiče.
Darila: državno 3150 D, okrajni zastop Maribor 3000 D.
L Dne 20. aprila 1925:
1.	Ob 9. uri v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni Počivalnik (preje Rapoc) na Tržaški cesti za občine:
Bistrica pri Limbušu, Limbuš, Pekre, Radvanje, Razvanje, Studenci, Tezno, Vrhov dol, Dolgoše, Sv. Miklavž, Pobrežje, Zerkovce, mesto Maribor, desni breg.
2.	Ob 14. uri v Slivnici pri gostilni Lesjak za občine:
Bohova, Frani, Spod. Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješenca, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Podova, Rače, Zg. Hoče, Pivola, Pohorje, Ranče.
II. Dne 22. aprila 1925:
1.	Ob 8. uri v Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni Koder za občine:
Činžat, Kumen, Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc na Pohorju, Recenjak, Rudeči breg.
2.	Ob 14. uri v Rušah v gostilni Josipa Mule za občine:
Bistrica pri Rušah, Lobnica, Ruše, Smolnik.
Darila za premovanje: od države 205u D, okrajni zastop Maribor 2000 D.

msmttm; m
■h*
TAKO PERE LE
Redilne snovi in redilna vrednost posameznih živil.
Včasih slišimo čenčati kakšnega modrijana, češ, oni debeluhar vživa gotovo samo staro svinjsko meso in beli kruh, sicer bi ne bil tako okrogel (dobro rejen), ali po gospodična N. N. lovi menda same kobilice, ker je tako suha itd. itd.
Da so takšne in enake govorice brez vsake podlage, ve vsak pameten (josnod^r in umna gospodinja, kajti često opažamo baš nasprotno, namreč da je tisti, ki dobro zovživa trhel in suh, drup pa, ki uživa pripresta kmečko jedila, čvrst in dobro rejen.
Znano je, da telesna oblika n; toliko odvisna od tega, s kakšnimi jedili se post-mazen človek prehranjuje, marveč veliko bolj od tega, kako zaviita hran a prebavlja.
Redilne snovi tega ali enega živila skupaj predstavljajo redilno vrednost dotičnega živila. Poedino živilo more potemtakem vsebovati obilo posameznih redilnih snovi, ki pa sicer nimajo velike redilne vrednosti za človeka, bodisi vsled tega, ker jih za prehrano svojega telesa sploh ne potrebuje, ali pa zat , ker os!ine;o vsled slabih prtbavil več ali manj neizrabljena. Najvažnejše redilne snovi, ki se nahaja o v n*.ši vsakdanji hrani, so:
a)	dužične snovi, katerih kemične spojine imenujemo beljakovine (olbumir.f),
b)	brezdušične snovi, to so tolščobe in ogljikovi vo dani ali ogljikovi hydrati.
c)	rudninske snovi, to so razne soli in
d)	voda.
a) dušične snovi, katerih kemične spojine imenujem*, go, kajti one so potrebne za tvorbo krviy kakor tudi za tvorbo mesa ali mišic in hrustanca v človeškem telesu. Stročnice (fižol, graih, leča itd) vsebujejo zelo mnogo beljakovin.
Brezdušične snovi — tolščobe in ogljikovi hydrati >— služijo za proizvajanje telesne moči in topkte. Tolščobe se pod ugodnimi prehranjevalnimi razmerami rade nago-milijo na posameznih organih človeškega telesa ter tvorijo potem nekako rezervno zalogo za slabejše čase. Njih učinek nastopi šele tedaj, ko v slučaju potrebe pod vplivom kisika v krvi oksidirajo, oziroma zgorevajo, pri čemur oddajajo toploto in se spreminjajo v ogljikovo kislino In vodo. Ogljikovi hydrati se ne morejo nakopičiti v orgo nizmu, marveč so podvrženi edinole zgorevanju. Oni s» pravi proizvajalci telesne moči in toplote. Ogljikovi hyd-rati delujejo obenem ugodno tudi v tem smislu, da v gotovih slučajih nademestujejo beljakovine in tolščobe. Riž. žita, kostanji itd. vsebujejo razven beljakovin tudi večje množine ogljikovih vodanov, dočim je meso zelo revn® na teh snoveh. Poraba beljakovin v človeškem organizmu je zmirem enaka, bodisi da opravljamo naporna telesna dela, ali pa da počivamo. Največ beljakovin porabijo mlo di ljudje v letih bujne telesne rasti.
Neumestno je zategadelj vživati animalično hrano, t» je razne mesenine ob napornem delu, ker je vegetabiličnit to je rastlinska hrana mnogo izdatnejša in človeškemu organizmu prikladnejša, nego meso in škodo dela svojem» žepu, kdor kupuje drago meso, ki je vsled svojega velikega nagnjenja k razkrajanju večkrat celo škodljivo.
Ob rastlinski hrani, četudi je zelo revna na dušičnih snoveh, moremo opravljati težka fizična dela, n. pr. kopali ob zavživanju grozdja.
Beljakovine v rastlinski hrani se enake beljakovinam v živalski hrani ter imajo tudi približno enako redilno vrednost. Kakor že povedano, ne pomeni posamezna ro dilna snov sama zase posebne redilne vrednosti, marveč šele v zvezi z drugimi redilnimi snovmi. Zato je potrebno, da zelo redilna živila mešamo z manj redilnimi živili. Tudi neprebavna staničevina vpliva na delovanje čreves ugodno in sicer na ta način, da jih razširja in napolnjuje. Sadje in zelenjava je izvanredno zdravo dietično živilo, ker ima raizven svoje redilne moči tudi to lastnost, da osvo žuje prebavila in pospešuje tvorbo krvi.
Nemški zdravnik dr. Meinert piše, da potrebuje od-rastel delaven moški ob neprenapornem delu (krojač, čevljar, tkalec, pleskar, jermenar, pismonoša, pisar itd.) n» dan povprečno 100 gramov prebavnih beljakovin, 70 do 100 gramov tolščobe in 450 do 500 gramov ogljikovih hydratov. Odrastla ženska potrebuje 06 gramov beljakovin, 48 gramov tolščobe in 400 gramov ogljikovih hidratov. Otrok v starosti 7 do 15 let rabi dnevno 76 gramov beljakovin, 44 gramov tolščobe in 320 gramov ogljikovih hydratov, za otroke v starosti poldrugega leta pa zadostuje 30 gramov beljakovin, 42 gramov tolščobe in 70 gramo» ogljikovih hydratov.
Katere redilne snovi vsebujejo posamezna živila in v kakšnem medsebojnem razmerju v odstotkih, naj poveda naslednje vrstice:
Živalska (animalična) živila.
Goveje meso: 18—22% beljakovin, 1—10% tolščobe-«n 72—76% vode; teletrna: 19% beljakovin, 8% tolščobe> 73% vode; svinjsko meso: 14—20% beljakovin, 7—43$ tolščobe in 44% vode; kuretina: 18—23% beljake vin, 2—3% tolščobe in 70—78% vode; divjačina: 18% beljakovin, 1% tolščobe in 77% vode; slanik (ribe): 19% beljakovin, 17% tolščobe in 43% vode; jajca: 12% beljakovin, 11% tolščobe, 2% redilne soli in 75% vode; surova maslo: 85% tolščobe in 10% vode; slanina (prekajena)i 3% beljakovin, 79% tolščobe in 12% vode; kravji siR 43% beljakovin, 7% tolščobe in 40% vode; kravje mleko: 4% beljakovin, 3% tolščobe, 4% redilne soli in 88% vode; smetana: 5% beljakovin, 29% tolščobe in 63% vode. Odstotni ostanek vsakega posameznega živila tvorijo rudninske snovi, neprebavna vlaknina, pepel itd.
Rastlinska (vegctabil<čna) živila.
Fižol: 25% beljakovin, 56 ogljikovih vodanov, 2% tolščobe in 15% vode; ječmena kaša: 17% beljakovin, 75% ogljikovih vodanov, 3% tolščobe, 2% redilne soli i« 15% vode; ovsena koša: 18% beljakovin, 70% ogljikovih vodanov, 7% tolščobe, 3% redilne soli in 13% vode; koruzni zdrob: 14% beljakovin, 71% ogljikovih vodanov, 4% tolščobe in 11% vode; riž: 7% beljakovin, 77% ogljikovih vodanov, tolščobe in 12% vode; pšenična moka: 11% beljakovin, 73% ogljikovih vodanov, 1% tolščobe^ 1% redilne soli in 1454 vode; krompir: 2% beljakovin, 21% ogljikovih vodanov, 1% redilne snovi in 75% vode; zelje: 2% beljakovin, 5% ogljikovih vodanov in 90% vode: solata: 2% beljakovin, 3% ogljikovih vodanov, 1% tolščobe in 93% vede; jabolka: X% beljakovin, 12% ogljikovih vodanov, 3% redilne soli in 82% vode; slive: Yi% beljake vin, 8% ogljikovih vodanov, 2% redilne soB in 85% vode; črešnje: %% beljakovin, 15% ogljikovih vodanov, 2% redilne soli in 78% vode; breskve: 19— 25% ogljikovih vodanev, K % redilne soli in 75% vode; grozdje: */,% beljakovin, 10—20% ogljikovih vodanov, Vt% redilne soli in 79% vode; sladkor (iz sladkorne pese): 95% ogljikovih vodanov in 3% vode. Glede preostanka na odstotkih velja približno isto, kakor pri živalskih živilih.
Iz zgoraj navedenega posnemamo, da vsebuje n. pr. fižol razen ogromnih množin ogljikovih hydratov približno tol-ko beljakovin, kakor goveje meso, a je vendar šestkrat cenejši, ker stane 1 kg samo 15 kron, cena govejega mesa na je 90 kron. V vsakem slučaja je torej boljše kupovali ceneni fižol, pa najsi je tudi do polovice beljakovin neprebavnih v njem.
\
12. marca TQ25.
►SLOVENSKI GOSPODAR«.
Stran 8»
Nespametno ravna slasti tistiv ki je vsled svojega slabega gmotnega pcloiaja navvoan na cenena živila ter pri-■oran k skrajni štedljivosti, ako ne vpošteva teh okolnosti in kljub temu kupuje rajši draga živila.
Da poedina jedila hitro in dobro prebavljamo, je pač l*»trebno, da jih dolgo in dobro žvečimo. Za jed moramo imeti vselej potrebni čas, kajti čim manj vzamemo časa za jed, tem več ga bodemo po trot tli pozneje, ako bomo bo-lovali na prebavilih.
Ce pametno uporabljamo za našo prehrano potrebna £vi)a, moremo izb« kiti tudi s skromnim zaslužkom dokaj tobro. Pri tem niti ne kratimo svoje telesne moči, niti ne Škodujemo zdravju našega nad vse umetno ustvarjenega argankma.
——1 HI« «—MM—«MM—■«»«*•
Kako je sedaj v Beogradu ?
Beograd, 9. marca 1925.
V	sobcto, dne 7. marca* smo se zbrali narodni po-Janci iz cele države k prvi seji Narodne skupščine. Vseh poslancev je 315. Pašičeva radikalna stranka jih je dobila juri volitvah na nasilni način 142. So to večinoma beograj-iki advokati, profesorji, veletržci, bankirji in drugi pripadniki Pašičeve rodne in politične žlahte. Značilno je, da je Pašič tedaj, ko so izbirali kandidate, dal izriniti cd kamdi-dacije vse tiste svoje somišljenike, ki niso hoteli vsaki Pašičevi zahtevi prikimati, ampak so imeli svojo lastno roljo. Med Rašičevimi poslanci je tudi nekaj kmetov iz Sumadije. A le malo jih je. Govoril sem ž njimi. Na vprašanje, zakaj gredo s Pašičem in njegovo žlahto črez drn in strn, je dal šumadijec prst na usta in mi odgovoril: »Molči raje o tem. Mi smo se morali zavezati, da uboga-no Pašiča v vsem, kar on in njegov generalštebler dr. Laza Markovič zahtevata.« Jaz ga zavrnem: »Ali Vi srbskf kmetje in obrtniki ne čutite, da bomo propadli, če se bo še naprej tako strašne: zapravljalo naš in državni denar •i če se bo nalagalo tako ogromne davke?« Možak mi odgovori bolj tiho: »Da, da, to čutimo mi vsi. A kaj hočemo! Kdcr bi kaj ugovarjal, postane nemogoč, kakor se je zgodilo s Protičem in Nastas Petrovičem. (To sta ona dva radikalna .politika, ki sta se oddvojila od Pašiča in je Pašič oba upropastil.) Brat Slovenec, pomni: Dokler bo' Pašič živ, se pri nas nihče ne bo upal nastopiti proti nje-«Hi >n njegovemu načinu vladanja.«
Druga najmočnejša stranka v parlamentu so Radi-čevci. Prišli so iz sedanjih volitev za dva poslanca oslabljeni Imajo jih 67. Radiča in druge glavne voditelje še kna vlada sedaj zaprte. Izgleda, da jih v doglednem časii oe bedo izpustili. Med hrvatskimi poslanci je približno polovica kmetov in trgovcev, a druga polovica so advo-katje, profesorji in uradniki. V politiki, oziroma načinu izvajanja njih političnih cljev so krenili R a d i č e v c i po letošnjih volitvah na drugo pot. Spoznali so veliko napako, katero so napravili po volitvah leta 1920 in 1923, ko so ostali doma in a tem pomagali Pašiču na konja. Sedaj izjavijo, da Beograda ne bodo zapustili, ampak da hočejo sodelovati v parlamentu. Zal, da je to njih spoznanje prišlo tako zelo pozno. Sami naglašajo, da če bi Radič jih pustil leta 1920 v Beograd, velesrbi pod Pašičem in Pribičevi-čem ne bi mogli uvesti za nas Slovence in Hrvate pogu-kenosne velesrbske centralistične politike. Cela naša dr-iava in državno gospodarstvo bi danes izgledalo drugače, če bi bil tedaj prišli Hrvati nam Slovencem na pomoč. Hrvati bi bili ohranili v okvirju naše države svojo zgodovinsko samostojnost {banevino) in mi Slovenci bi si priborili svojo avtonomijo. Tako pa so velesrbi po krivdi Stadičeve zapečnjaške politike lahko delali kar so hoteli. Sedanji hrvatski poslanci priznavajo, da je učinil Radič L 1920 in 1923 veliko zgodovinsko pogreško na škodo Slovencev in Hrvatov. Spoznanje Hrvatov, da niso bili na pravi poti, je znak, da je bila politika Slovenske ljudske stranke prava. To nas veseli. Seveda bo sedaj težko popraviti, kar se je v petih letih napravilo zla. A dobra volja, vzajemnost med Hrvati in Slovenci, bo nam polagoma gotovo priborila zmago. Iz dosedanjega se tudi vidi, da imajo vodstvo hrvatske politike sedaj v rokah treznomis-teči in pametni Hrvati: Trumbič, Polič, Bazala itd.
Tretja najmočnejša skupina v novi Nar. skupščini so Davidovičevi demokrati: Njih število je narastlo na 37. Po večini pripadajo Davidovičevi poslanci izobraženim slojem. Je pa med njimi tudi nekaj kmetov. Davidcvičeva stranka se je odločno postavila na stališče, da se mora 4ati Slovencem, Hrvatom in drugim narodom popolnoma enake pravice, kakor Srbom. Davidovič je mož-peštenjak ad pet do glave. Ni si nabasal premoženja, ko je bil minister. Mož je sijajen govornik, ljubeznjiv in menda najbolj priljubljena osebnost v celem parlamentu.
Hrvati, Slovenci, Davidovičevi pošteni Srbi in bosanski muslimani (Hrvati) smo se združili in šteje naš skupni klub (»Blok narodnega sporazuma«) 140 poslancev. Sedimo na skrajni levici. Nam so se pridružili še tudi srbski kmetje od zemljoredniške stranke (5) ter trije Črnogorci. Le Nemci (5) so se vsedli na skrajni desnici poleg radikalov.
Vprašali me boste: Kje pa sedi dr. Pivko? Njegov klub, kateremu načel iuje znani .Pribičevič, šteje 21 poslancev in sedi v središču dvorane med radikali. Klub, kateremu pripada dr. Pivko, je sestavljen iz samih advokatov, profesorjev, učiteljev in bankirjev. Njih poslanec Brankovič se je 8. marca javno posmehoval iz slovenskih in hrvatskih priprostih kmetskih poslancev. Poslanec dr. Hohnjec mu je ogorčeno zaklical: »Sram Vas bodi, da zasramujeie kmetske in delavske poslance! Ali ste Vi kak grofovski sin?«
V	nedeljo, dne 8. marca,-smo izvolili verifikacijski odbor, ki ima nalogo, da pregleda volilne spise. Pašičevi in Pribičevičevi poslanci hočejo večje število hrvatskih ter
nekaj Davidovičevih in menda celo nekaj naših poslancev razveljaviti. To bedo napravili popolnoma protizakonito in s silo. Pravzaprav bi morali uničiti Pašičeve in i Pribičevičeve mandate v Makedoniji, Vojvodini in Hrvat-1 ski, kjer so s silo in krivico vzeli našim strankam gotovo S nad 40 mandatov. Ali tega ne bodo storili, ker imajo en ; glas večine v cdboru. Torej bo krivica in sila cvetela dalje! Ta teden in prihodnji bosta radi tega v Beogradu 1 zelo burna.
Naša zveza, v kateri smo Slovenci, Hrvati, pošteni Davidovičevi Srbi in bosanski Hrvati^ se bo borila do zadnjega, Mi ne bomo odnehali! Borba s krivico in nasiljem bo težka, huda. Vstrajali bomo, vstrajajte tudi Vi v domovini!
Eno je gotovo: Dolgo krivica ne bo ostala na vrhu! ; Skoro gotevo bomo imeli po zimi ali spomladi nove volit-: ve. Med tem časom bomo še morali marsikaj prestati. 1 Sedanja vlada strašnih davčnih bremen ne bo znižala, invalidi od nje zamanj pričakujejo pomoči, ravno tako : ubogi delavec in drugi trpeči stanovi. Dolgo to vse ne i more trajati!
Sedanji ljuti boj med pravico in krivico je na višku. Tabor pravice in tabor krivice se borita na življenje in smrti
Prijatelji, vstrajajte z nami v tej težki borbi!
Franjo Žebot.
[Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Po prvi seji skupščine, ki smo jo spredaj opisali, se je drugi dan v nedeljo nadaljevalo skrajno neparlamen-tarno postopanje vladne večine. Za drugo sejo je vladalo velikansko zanimanje. Galerija in diplomatske lože so bile polne, ker je bilo vse radovedno, kaj bo storila opozicija. Opozicijonalnemu poslancu Pečiču, ki se je že prejšnji dan pismeno prijavil za besedo, novi radikalski začasni predsednik ni pustil govoriti, kar je izzvalo burne proteste. Končno je Pečič sam zaenkrat odstopil od svoje zahteve, da je lahko govoril zemljoradniški poslanec Moskovljevič, ki je ugotovil, da je vladna večina celo zapisnik prve seje potvorila. Po daljšem prepiru radi zapisnika so se začele volitve v verifikacijski odbor. Ta odbor šteje 21 članov, od katerih odpade na vlado 11 (10 radikalov in 1 samostojni demokrat), na opozicijo pa 10 članov. Slovensko zastopstvo v tem odboru ima poslanec dr. Hohnjec. Pri volitvah v verifikacijski odbor so Pribičevičevi poslanci — bankirji in advokati zasmehovali hrvatske poslance, ki so prišli v svojih narodnih nošah. Poslanec dr. Hohnjec je ostro zaklical zasmehovalcem: »Škandal in sramota! Sram vas bodi, prej ste se kmetom dobrikali, sedaj jih pa zasmehujete!
Verifikacijski odbor je prevzel od predsedstva skup ščine vse volilne spise ter razne, pritožbe in se sestal na prvi seji v pondeljek. Verifikacijski odbor bo delal najmanj 7 dni, za sedaj se se splošno razpravlja o vprašanju, kako bo vladna večina nastopila ali bo šla še dalje kakor je šla v volilni borbi ali bo ostala na zakonitih in parlamentarnih tleh. V krogih večine je mišljenje deljeno, ker vlada oziroma Pašič še ni zavzel stališča. Ljuba Jovanovič zastopa stališče, da naj se noben mandat ne razveljavi, ako ne govore proti očividna in dokazana dejstva. Pozneje se bo mogoče zahtevalo, da izroči skupščina kakega poslanca sodišču, s čemer pride vsaka sporna zadeva pred odločitev sodišča. Drug del radikalov pa je mnenja, naj sc sporni mandati od-lože. Samostojni demokrati pa vztrajajo z ono skupino radikalov pri svojem načelu nasilja in zahtevajo, naj se čim več opozicijonalnih mandatov razveljavi.
Dr. Trumbič je že na prvi seji verifikacijskega odbora opisal potek glavnih dogodkov glede zaprtih poslancev. Zagrebško sodišče je sklenilo, da se morajo poslanci dr. Mat-ek in tovariši izpustiti iz zapora. Tozadevno pritožbo državnega pravdnika je višje sodišče zavrnilo in odredilo, da se morajo zaprti poslanci takoj izpustiti. Proti temu se je državni pravdnik pritožil na banski stol, ki pa je pritožbo zavrnil kot neosnovano in odstopil akt sodišču, da uvede kazensko postopanje proti policijskim organom, ki omeju jejo državljansko svobo-, do dr. Mačeka in tovarišev. Policija oz. državna uprav-! na oblast pa se ustavlja izvršitvi sodnih sklepov in se 1 sodni oblasti naravnost roga, Ni nobenega dvoma, da i spada zadeva v delokrog odbora.
Radikali in samostojni demokrati že sedaj ob počet-ku razprav kažejo vso svojo zagrizenost v nasilni in nepošteni politiki. Na vsa očitanja dokazane največje nezakonitosti imajo odgovore, kakor: Vsako sredstvo je dobro, da le kaj doseže, borili smo se, kakor smo vedeli in znali itd.
| ČEŠKI DRŽAVNI PREDSEDNIK T. G. MASARYK
je praznoval v soboto svojo 751etnico. Kot učenjak- pro fesor in pisatelj je že v decembru leta 1914 odšel Ma-saryk iz Avstrije ter začel vneto, vstrajno in tudi uspešno boj za češko neodvisnost. Ko je 17. oktobra 1918 iz j dal cesar Kari manifest, s katerim obljublja narodom j federacijo, avtonomijo in vse mogoče, samo bi Avstri-i ja še ostala, je pa Masaryk proglasil neodvisnost Ceško-j slovaške: »Svojo samostalnost proglašamo sami, ker vemo, kaj bi pomenila federacija pod habsburškoo dinastijo. Ne priznavamo prava kraljev in cesarjev!« — Narod je izvolil Masaryka za do smrti za predsednika republike. — Tomaž Masaryk se je rodil dne 7. marca 1850 v Hodoninu na Moravskem kot sin kočijaža na cesarski grajščini. Starši so ga dali učiti za ključavničarja, dobrotniki so ga pa spravili v šole, katere je odlično dokončal ter lela 1876 napravil doktorat. Leta 1882 je postal univerzitetni profesor v Pragi, leta 1906 je bil prvič izvoljen za poslanca ter je ostal v parlamentu do vojne. Posebno odločno je nastopil proti avstrijskemu režimu povodom Friedjungovega procesa, ko je neustrašeno razkrinkal sleparije in ponarejene dokumente. — Masaryk je čist značaj, miroljuben in plemenit ter tudi v politiki do skrajnosti zvest svojim načelom. Dasi po mišljenju nekatoličan, vendar kot globok in resnično svoboden duh spoštuje katoliško Cerkev kot čuvaricr» nenadomestljivih vrednost za povzdigo človeške družbe
IZJAVA O PODONAVSKI ZVEZI.
Med drugim se je češki zunanji minister dr. Beneš ameriškim časnikarjem izjavil tudi o podonavsK federaciji ali zvezi. Podonavsko federacijo dr. Beneš odklanja, ravno tako tudi carinsko unijo bivših avstro-ogrskih dežel. Mogoče pa je zbližanje na podlagi kaj najbolj ugodnih trgovskih pogodb. Po sodbi dr. Benešft se mora vsaka država najprej sama razviti in svoja notranja vprašanja sama rešiti, ker s tem ni nobeni državi nič pomagano, če si naprti poleg svojih vprašanj še nova, ki bi jih nalagala morebitna skupnost.
NEVARNOST ZA ŽENEVSKI DOGOVOR.
V	Parizu sta se sestala francoski vladni predsednik Herriot in angleški zunanji minister Chamberlain O tem sestanku se poroča, da je Chamberlain Herriotn odločno izjavil, da angleški dominijoni ženevski sporazum odločno odklanjajo, zato ga tudi angleška vlada ne more odobriti. Zato je treba najti novo pot za rešitev vprašanja varnosti. Chamberlain je na to predlagal zvezo med Anglijo, Francijo, Belgijo, Italijo in Nemčijo, ki bi jamčila varnost tudi Češki in Poljski. Herriot te ponudbe ni načelno odklonil, poudarjal pa je, da se mora pred zvezo petih držav skleniti posebna pogodba med Anglijo, Francijo in Belgijo. Z zahtevo za varnost Poljske se je Herriot izrekel soglasno. Opozarjal pa je obenem na nevarnost, ki preti Italiji zaradi Trsta, če bi se Avstrija združila z Nemčijo.
Že prenizki davki?
Večje hudobije si nobeden nasprotnik našega ljud-i stva ne more izmisliti, nego si jo je dovolilo »Jutro«, to j je glasilo samostojnodemokratskega ministra Žerjava j in poslanca dr. Pivka.
V	nedeljski številki piše, da je davčna kvota (pod-j laga) pri nas »zelo nizka«. Glavni časopis samostalno-> demokratske stranke stoji na stališču, da je davek v naših krajih »izredno nizek.« To hudobijo napiše »Jutro« v dobi, ko davčni uradi po naročilu Pašič-Pribičeviče-ve vlade pošiljajo kmetu, obrtniku in trgovcu ter drugim davkoplačevalcem nove visoke predpise za davek ter tirjajo celo še za leto 1924 dosedaj nepredvidene »zaostanke«.
Strašno je davčno breme, ki posebno v sedanji dobi ko nikjer ni dobiti denarja, naravnost ugonablja obstoj posameznih družin. In tisto »Jutro«, katerega vsiljujejo Pivkovi liberalni učitelji in agitatorji tudi našim ljudem na deželi, si drzne prinesti laž, da so davki pri nas še prenizki!
Ce »Jutro« ne ve, mu povemo mi, da so v Jugoslaviji davki tako visoki, da pride na enega jugoslovanskega državljana nič manj nego 6876 dinarjev državnih davkov!
Ubogi, zapeljani ljudje pa so dne 8. februarja verjeli »Jutrovim« obljubam, glasovali so za Pivka in Žerjava. Cilajte, kaj piše sedaj »Jutro«! Davki so še prenizki, vpije ta list. Žerjavov poslanec dr. Pivko, kateri pridno piše za »Jutro« članke, na shodih tolaži ljudi, da jim bo omilil davčno breme. V št. Lenartu v Slov. gor. je dejal obljube, da bo ljudem, ki se pri njem pritožijo, znižal davke. Isto je govoril povsod, kamor je prišel. Vi vsi, ki ste bili tako nesrečni, da ste volili Pivka, pri-mite ga. Tudi on je odgovoren za pisavo »Jutra« in z» i državno gospodarstvo, ker je v vladni stranki.
Pozabiti pa tega ne smemo nikdar, da je »Jutro» dne 8. marca 1925 zapisalo, da je davek pri nas »izredno nizek«. Najbrž hočejo sedanji mogotci priti še z večjimi davki.
Sadni soki naibo | kipe, kadar jim primešate Radenske vode!
i,, y Ste** 4.
priredile.
Preval je. Naše izobraževalno društro uprizori dne 16., 19., 22. in 25. marca, vsakokrat ob 3. uri popoldne, dne 21. marca pa ob 8. uri zvečer pretresljivo »Kristu-»ovo trpljenje« po Deutsch-Finžgarju vil slikah. Prireditev se vrši v društveni dvorani pri »Korotanu«. Zanimanje za prireditev je zelo veliko, vsaj nastopi vsakokrat okoli 80 igralcev. Domačini in sosedje, iskreno vabljeni!
Hoče. Naraščaj hočkega Orla priredi v nedeljo, dne 15. marca ob 3. uri popoldne akademijo s sledečim sporedom: Govor, deklamacije, telovadba obojega naraščaja in dve igri: »Sirota« in »Snegulčica«.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Na društven praznik dne 19. marca (Jcžefcvo) ponovi tukajšnje Bralno društvo prekrasno zgodovinsko igro iz Kristusovih časov »Ben H ur.« Kdor si želi ogledati, to igro, ki je polna življenja in pretresljivih prizorov, naj ne zamudi te prilike. Vabljeni stari ¿a mladi! Bog živi!
Središče. Tukajšnji Orel in Orlica priredita v nedeljo, dne 15. marca t 1., svojo tretjo telovadno akademijo, ki bo res nekaj krasnega. Med drugim se bedo izvajale tudi efektne boks-vaje članov ter krasne simbolične vaje članic »Gor čez izaro . . .«Pestrost akademiji bodo gotovo dale »Predice« v narodnih nošah ter mladenke in gojenke 8 svojimi ljubkimi telovadnimi igricami. Telovadci (nižja in višja vrsta) nam bodo pokazali spretnost na bradlji, konju in drogu, naraščaj pa v skupinskih vajah. Akademijo zaključi simbolična vaja članov »Naprej zastava slave!« Spored akademije obsega 18 točk, med temi 15 telovadnih, ki se Izvajajo s spremljanjem glasovirja. Vsi, Id se zanimate za orlovsko delo ter želite imeti prijazen in užitkapoln večer, pridite! Bog živi!
Celje. Dekliška zveza ima v nedeljo dne 15. marca ob 3. uri popoldne v dvorani pri Belem volu svoj običajni mesečni sestanek. Na sporedu kratka igra, petje in deklamacija. Vstop prost. Članice, udeležite se sestanka polnoštevilno in povabite in pripeljite seboj tudi lova-rišice!
Polzela. Na splošno zahtevo občinstva ponovi tukajšnji orlovski odsek na Jcžefovo, dne 19. marca, Anton Medvedovo tragedijo v petih dejanjih »Za pravdo in srce.« Začetek točno ob treh popoldan. Igra je že pri prvi predstavi na Polzeli in pri drugi v Grižah vzbudila splošno odobravanje in priznanje. Saj je snov vzeta iz našega kmečkega življenja, opisuje dejanje in nehanje naših prednikov, njih trpljenje in sužnjost ped grajščinskim jarmom. Kaže nam, kako visoko je bil že v naših prednikih razvit čut za svobodo, katero so cenili višje od življenja. Neprenosljivo tlačanstvo in hrepenenje po svobodi je pritisnilo našim, siccr mirnim prednikom orožje v roke. Vstopnice se lahko rezerviraoj pismeno pri orlovskem odseku Pol-sela, ošebno pa pri bratu Francu Turnšek. Bog živi!
Sv. Andraž pri Velenju. Dne 1. marca t. 1. se je vršil pri nas izvaredni občni zbor katoliškega izobraževalnega društva, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Občnemu zboru je predsedoval g. prdpredsednik B. T. Ob tej priliki nas je tudi posetil zastopnik Prosvetne zveze č. g. Jurij Guzej iz šmartna pri Velenju. Podal nam je v svojem navdušenem govoru glavne točke in nam orisal v polnem obsegu delo, kako naj se vodi izobraževalno društvo. Torej najprisrcnejša hvala g. govorniku! — Pa tudi naša Dekliška zveza dobro napreduje. Gospodični Roži Okič in Francka Vranjek ste imeli krasen m obenem pomenljiv dvogovor, namreč: »Turška žena in nje sužnja.« Dvogovoru so z vso pozornostjo prisostvovali vsi člani društva. Končno želimo izobraževalnemu društvu ter ob enem tudi Dekliški zvezi veliko uspeha! Torej le pogum in korajža v naši organizaciji!
Tedenske novice
!
Odkod dobivajo samostojni demokratje denar? —
Kadarkoli sla bila Pribičevič in Žerjav na vladi, se je govorilo, pisalo in razpravljalo o raznih špekulacijah, katere so uganjali policajdemokratje v državno škodo, a y osebne ter strankarske koristi. Kmalu po ustanovitvi naše mlade države, so se odlikovali demokratje z izvoznicami. Pri teh izvoznicah je odpadlo največ na njihove strankarske kase. Ko so bile enkrat izvoznice dovolj izrabljene, se je Prlbičevič-Žerjavova stranka lotila podeljevanja raznih rudniških in gozdnih koncesij, ki so demokratom veliko vrgla. Za tem je ta družba zaslužila težke svote pri nacionalizaciji raznih podjetij. V najnovejšem času, ko je v Pašič-Pribičevičevi vladi ludi Žerjav, vidimo demokrate udeležene pri dviganju raznih sekvestrov raz imetij nemikih in madžarskih grofov in knezov. V taka dva dviga sekvestrov je zapleten se-Uanj samostojno demokratski minister pravde dr. Lukinič. Ta je na primer dvignil sekvester od ve le poses t i nemškega kneza Alberla Thum in Taxis. Ta knez ima ogromna posestva in predvsem gozdove v okolic i Sise-ka in njegovo imetje se razteza nadalje od Karlovca do morja. Ubogi Hrvati, ki biva,o r a tem skoro nepregledno ogromnem posestvu, že bij'.-jo deset in desetletja boj za pridobitev njiv in pašnikov. Fo prevratu so bile te uboge pare uverjene, da bo imetje Tliurn in Taxis razdeljeno potom agrerne, reforme med osirotele seljake, a so bili bridko varani. Tudi pri teh volitvah je bil ravno minister dr. Lukinič kot poslanec izvoljen od teh bednih seljakov, katerim je obljubljal knežjo zemljo. Sedaj po izvolitvi pa je ravno nn dvignil t^kvester in pride ta ogromna velepcsest v zasebne roke. Pri dvigu tega sekve^tra so se zaslužile stotine milijonov, hedo bo pobaral te milijone, si pač laliko miši r.io. Zadeva z d- i gom sekvestra iz imetja Thurn in Tavis je tako um »zana in pristno polica ¡demokratska, da jo obsojajo 'tč
►SLOV1LXSK1 GOSPODAR«!
nego preveč širokovestni radikali s Pašičem vred. Madžarski grof Esterhazy poseda velikansko vflep jsesi krog Dolnje Lendave v Prelunurju. To posestvo je bilo dosedaj pod sekveslrom, a ga je tudi pred unevi dvignil pravosodni minister dr. Lukinič. Gozdove tega posej'va je grof takoj po dvigu sekvestra prodal zagrebški 'esni veletvrdki za 8000 dolarjev. Koliko je od dviga sekvestra iz Esterhazyjevega posestva odpauio na razne demokrate in njihove kase, zna Bog in Pribičevič-Žerjavova politična družba. Ravnokar pribita dva slučaja odgovarjata več kot dovolj na vprašanje: odkod dobivajo Mirnost oj ni demokratje denar?
Mariborske novice. Zadnjo nedeljo smo obhajali pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru lepo uspelo premicijo dveh mladih oo. kapucinov. Ob tej priliki se je pri spomladansko lepem vremenu zbralo pri prijaznem sv. Jožefu pri obeh novih sv. mašah zelo veliko občinstva. — Za predsednika mariborskega okrožnega sodišča je imenovan od sedanje Pašič-Zribičevičeve vlade dr. Žerjavov pristaš in prijatelj, celjski sodni svetnik dr. Franc Žiher. Za to važno mesto je bilo več starejših, zmožnejših in zasluž-nejših prosilcev, a ga je dobil najmlajši prosilec, samostojni demokrat dr. Žiher! — V soboto je bil pozvan rešilni oddelek na Meljski hrib, kjer je v Glaserjevi gostilni ležal težko ranjeni posestnik Josip Kos. Ta se je vračal domov preko Dragučove, kjer so ga srečali trije moški z lovskimi puškami. Nenadoma je počil strel in krogla je zadela Kosa v nogo. Neznanci so nato zbežali. Kos pa se je jedva privlekel do gostilne Glaser, kjer se je onesvestil. Orožniki so uvedli preiskavo. Mariborski bogoslovni profesor dr. Anton Jehart, ki potuje po sveti deželi, se je vrnil zdrav s Sinaja dne 24. februarja ter odpotoval dne 5. marca v Jeruzalem, kamor je dospel dne 6. marca Dr. Jehart pozdravlja iz svete dežele vse rojake!
Kulturna naprednost dr. Žerjav-Pivkovih pristašev. Iz Hoč pri Mariboru nam poročajo: Lastniki hiš in zidov, ki so jih zastopniki (pristaši) 4., t. j. dr. Zerjavove in Pivkove Skrinjice, tisto noč pred volitvami z raznimi napisi poma-zali, prosijo dotične gospode mazače, da v večen spomin svoje ciganske omike okrog tistih napisov dajo napraviti tudi še okvire ali reme. Da jim ne bo dež izpral in uničil njihovo črno delo, jim svetujemo, da še dajo tudi glaž črez napraviti. Ker znajo po noči tako lepo slikati, kaka škoda, da še tega po dnevi ne delajo. Šefa ali načelnika ponočnih mazačev pa vprašamo, ali ima obrtni list za to? Ali imajo dr. Zerjavovi in dr. Pivkovi pristaši obrtni list za poškodovanje tuje lastnine? Posebne omike za to obrt ni treba m častna za tiste, ki jo izvršujejo, tudi ni! Zato jih poštenjaki obžalujemo in pomilujemo, da so tako daleč padli!
Razne novice iz Šmartna ob Paki. Dne 9. t. m. je umrla blaga gospa Barbera Loj, sopr>gd poštnega uradnika, udovljena Poš. Kakor je njen sin, artilerijski major Drago Poš, dne 11. 12. 1919 v Mariboru umrl nagle smrti, tako tudi sedaj njegova mati. A umrla ni nepripravljena. Velika častilka presv. Srca Jezusovega je h. dila vsak prvi petek v mescu k sv. pokori, tako tudi zadnji petek, še dan pred smrtjo je bila pri sv. obhajilu, drugi dan dopoldne že mrtva na srčni kapi. Če ji je le vreme in zdravje dopuščalo, je bila vsak dan pri sv. maši. Dosegla je lepo starost skoraj 76 let Rodbinam plemenite pokojnice naše sožalje! — Vcdsivo SLS je izdalo po volitvah »Volilno obvestilo«, v katerem se je število tukajšnjih volilcev SLS za 100 glasov premalo poročalo. Tam se namreč poroča število volilcev za prvo Skrinjico 168, a bilo jih je v resnici 268. Ogromna večina naše občine je namreč v taboru krščanske SLS, nasprotni maloštevilni glasovi so pa večinoma od priseljencev. — Zraven obstoječe naše krepke kmetijske zadruge smo dobili sedaj še novo za dobavo električne luči od Warsbergove centrale. Štiri vasi: Rečica, Šmartno, Taškavas in Gorenje bi rade dale slovo smrdljivemu petroleju. Znana tvrdka Siemens bo prevzela napeljavo.
Novice iz Vitanja. Iz Vitanja se prav malo sliši in bi si kdo mislil, da živimo tukaj popolnoma mirno. Pa temu ni tako. Pri zadnjih volitvah smo Nemce in demokrate popolnoma porazili, čeravno so oboji razvili velikansko agitacijo. — Pošta ee je tudi preselila, kar je nekaj zelo pametnega od strani poštne uprave, ker na poprejšnjem mestu tako ni bil prostor za pošto. Prvič, ker je bila v prve mnadstropju in drugič bi se bil lahko še človek po stopnicah poškodoval. Pri gospej Jaklin pa poštni prostor popolnoma odgovarja krajevnim razmeram. — Demokratska Čitalnica je imela tudi pred kratkim veselico, pa ni bilo skoraj nič udeležbe, ker se naši takih zabav sploh ne udeležujejo. Članov si pa sploh ni nič pridobila ter je ostala pri svojem ducatu, ker naše ljudstvo ni tako neumno, da bi pristopilo k pripravljalni šoli demokratske stranke. — Drugič več.
»Občinska uprava«, 2. številka, je pravkar izšla. Vsaki občini in vsakemu naročniku prinaša mnogo podučnega.
V	prvem članku poučuje in odgovarja na vprašanje: Kdaj in kako se pridobi domovinska pravica s stalno nastavitvi ;o. Naslednji članek razpravlja o živinskih potnih listih. Tozadevnega pouka so si želeli kmetski gospodarji ie dolgo? Nešteto potov In sitnosti jim bo s tem prihranjenih.
V	tr^.jem sestavku bo našel vsak župan »n občinski od-born k prepotrtbna navodila o najemenju občinskih posojil. Pod naslovom: »Vprašanja in odgovori«, pojasnjuje list te-le zadeve: Izgon iz občine; kdo proglaša pota za javna občinska pota; komu in kako se smejo odmeriti občinska pota za vzdrževanje; kolkovanje potrdil železničarjem; razširjenje občinske ceste; domovinstvo; mandat občinikepa odbornika; izpust iz državljanstva; občinski blagajniki, drevie ob meji; paša po gozdovih. — List je tako vzerno urejen, da se sam najbolje priporoča. Naročajte j"d
Izkas darov za Dijaško večerjo. Mesto venca na grob fn v spomin na umrlega mons. dr. Antona Medveda so za
lil. mareé ¡ i&tá5-
Dijaško večerjo darovali: ravnatelj dr. Anton Jerovšek 500 din.; kanonik Josip Čižek v Jarenini 250 din.; Dn*-stvo katoliških mojstrov v Mariboru 200 din.; Mild Anton, Velika Nedelja, 200 din.; poslenec Franjo Zebot 100 d.; Blagajnik Dijaške večerje 100 din.; Korošak Jernej, nadzornik SHS delegacije pri reparacijski komisiji na Dunaj« 100 din.; Štrakel Matej, župnik, Sv. Peter pri Mariboru, 100 din.; Cilenešk Alojzij, župnik v Poljčanah, 50 din.; Fišer Andrej, župnik v Ribnici na Pohorju, 50 din.; Neimenovan 50 din.; dr. Fran Janžekovič, inšpektor odseka poštne direkcije v Ljubljani, 25 din.; skupaj do sedaj: 1725 din. — Razun tega so še darovali: Na gostiji Zo-dravec-Masten na Humu pri Ormožu 215 din.; v Konjišfc vasi v družbi dostojnih pustnih šaljivcev nabrano 120 d.; svatje na gostiji Ogrizek-Lah v Kostrivnici 110 din.; ne biserni gostiji Pesek iz Ziatolič nabrali gostje 86.50 din.; na gostiji Marčič-Dobnik v Zlatoličah gostje nabrali 70 din.; Neimenovan v Mariboru 50 din.; na gostiji Poharo-Frangež vPečkaih pri Makolah 50 din. — Vsem darovalcem se najprisrčnejše zahvaljuje odbor Dijaške večerje v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila, Koroška cesta 5. — Bog plačaj!
Izkaz darov za šk. draško semenišče v Mariboru.
č. g. Alojzij Čižek, mestni župnik v Slovenjgradcu> mest* venca na grob mons. dr. Medveda 100 din.; gostje, zbrani na gostiji Šiško-Merčnik v Ivanjševcih, 82.50 din.; gostje na gostiji Henrika Kitek v Brezju pri Siudenicah 303 din.; gostje na biserni gostiji Pesek v Zlatoličah 90 din.; gostje na gostiji Miučič-Doibnik v Zlatoličah 80 din.; Jok. Rojs^ nabral o priliki blagoslavljanja križa pr' Ignaciju Paluc * Brengovi, 143.25 din.
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Gospod M. Neudaueiy posojilniški tajnik v Gornji Radgoni, je poslal Dijaški kuhinji 160 din., nabranih na gostiji srebrne poroke MatjeJSs in Julijane Kaučič v Stanevskem vrhu. Prisrčna hvala!
POROTNE OBRAVNAVE.	r.
Mariborska porota.	^
Porotno zasedanje v Mariboru se je letos končalo t žalostno bilanco. Sodišče je izreklo kar dve smrtni ol> sodbi in celo vrsto težkih obsodb na večletno ječo. V zadnji številki »Gospodarja« smo prinesli razsodbe porotnega sodišča do dne 3. marca t 1. Danes nadaljujemo • slučaji, ki so sledili po 3. marcu.
Goljufije nezvestega uradnika.
Zavarovalna družba »Vardar« je imela v Mariboru a» zastopnika nekega Roberta Fuchs, ki je dobival 1000 din mesečno stalne plače, poleg tega pn še večodstotno nagrado od sklenjenih zavarovalnih pogodb. S to nagrado vred je prišel mesečno na lepo plačo 9000 din. ali 36 tisoč kron. Živel pa je tako razsipno, da mu kmalu tudi ta uprav ministrska plača ni zadostovala. Začel si je pridrževati denar, ki so ga stranke plačevale za svoje zavarovan nje; prilastil si je na ta način preko 90.000 din. družb», nega denarja. Njegovim sleparijam so prišli pozno na sled. Fuchs je prišel pred poroto, ki ga je obsodila na 16 m» cev težke ječe.
Za umor svojega moža — smrt na vešalih,
Dne 4. marca je porota obravnavala žalosten slučaj družinskega umora. Zagovarjala se je posestnikova žen® Katarina Dajčar iz Videnovcev. Po 181etnem zakonu je * noč' med 5. in 6. decembrom 1924 umorila svojega mož» Ludovika. Zakon je bil nesrečen že iz začetka. Mož je b3 pijanec, žena pa huda klepetulja* Mir v zakonu je kalilo tudi nemarno življenje nezakonske hčerke Kristine, kater» je žena v zakon prinesla. Dne 5. decembra se je pri Daj. Carjevih mudil Kristinin ljubček Alojz Zinko. Med gospodarjem m Zinkom je kmelu prišlo do prepiri, v katerega se je vmešala tudi žena, ki je vedno zahtevala od svojega moža, da prepiše posestvo na njeno hčerko. Iz prepira se je razvil pretep in ko sta se oba moža valjala po tlelv je priskočila žena ter udarila svojega moža s sekiro dva»» krat po glavi. Ludovik Dajčar je kmalu vsled težkih poškodb umrl. Pred poroto je Katarina priznala svoj zločin Porotniki so jo spoznali z 9 proti 3 glasoyom za krivo in cbsojena je bila na smrt na vešalih.
Dolarski tat
Dne 12. decembra 1924 se je mudil v Murski Sobott posestnik Jože Gašper iz Mačkove. Tu se je spoznal a nekim Karlom Fantelja, s katerim je skupno prenočil. K» se je Gašper zjutraj prebudil, je opazil, da je njegov tova» ri šizginil, ž njim pa je šla tudi Gašperjeva listnica, v kateri je bilo 18 bankovcev po 1000 dinarejv, 4 po 100 di». narjev, 115 dolarjev in precejšnja množina ogrskih kron, Okradeni Gašper se je takoj podal na iskanje prijaznega tovariša ter ga je našel v veselem društvu v neki kavarni Dal ga je aretirati od orožnikov, ki so našli pri njem še skoro ves ukradeni denar. Fantelj je dobil za tatvino 18 mesecev težke ječe.
Uboj radi bučnega semena.
Dne 29. januarja se je dogodil v Brezjah pri posestniku Klobasa uboj, katerega je povzročil silno malenkostea vzrok. Pri Klobasovih so luščili bučno seme. Kakor je ie navada, se je zbralo precej Fosedov, med njimi tudi znani prepirljivec Špindler in 16Ie;ni-Alojzij Topolnik. Špindler je Topolnika neprestano zbadal, kar je tega tako razjarilo* da ga je udaril dvakrat z nožem v desno nogo. Udarec je bil nesrečen, ker je prerekal špindlerju glavno žilo odvod-nico in ranjenec je vsled izkrvnvljenja kmalu izdihnil» Topolnik je bil obsojen na dve in pul leta težke ječe.
Nasmrtobsojenmorilecsvoježene.
Dne 6. t. m. se je končal-» zasedanje mariborske po> rote s smrtno obsodbo zverinskega morilca svoje ieiKt Simona Mlakar iz Zgornje Pclskave. O njegovem zločin« smo svoj čas obširno pisali. Za cbravnavr je vladalo v©-liko zanimanje in dvorana je bila celi čas dolgotrajne, »a®»
m marca fOfi
»SLOVENSKI GOSPODAR«
Stran 9
»rave nabito polna raznih radovednih poslušalcev, katere (t globoko pretresla žalostna usoda žrtve zdivjanega mo-ia. njegove žene Marije Mlakar. Njeno življenje je bilo neprestana muka in trpljenje. Ko se je poročila, si je pač drugače predstavljala svoje bodoče življenje. Njen mož, Simon Mlakar, je prevzel leta 1910 krasno posestvo od ovojih staršev. Poročil se je z Marijo Vozu, ki mu je bila «dana in pridna žena. Nasprotno pa je Mlakar kmalu za-iel na kriva pote. Pričel se je klatiti po gostilnah, kjer je ¿o poznih ur popival. Domov se je vračal pijan ter svojo mirno ženo pretepal. Tako življenje je trajalo par let, dokler ni Mlakar svojega posestva spravil na boben. Leta 1924 se je preselil v Kamnico, 'kjer je vzel v najem neko posestvo. Tudi tu je živel po svcji stari navadi ter veno-fii.er trpinčil svojo ženo; končno mu je pobegnila ter se preselila z otroci k svojemu bratu v Zgornjo Brežnico pri Polskavi. Mlakar je med tem opustil najeto pcsestvo v Kamniti ter se v oktobru 1924 praselil zopet k svoji ženi. Reviča je slutila, da jo z moževo vrnitvijo čaka nesreča In večkrat' je izjavila, da se boji, da jo bo mož nekoč še «bil. Njena slutnja se je nepričakovano kmalu izpolnila. One 22. novembra 1924 je bil Mlakar s svojo ženo sam 4oma. Zvečer so se vrnili domov otroci, pa so našli hišo «aklenjeno. Nič dobrega sluteč, so hiteli po scsede, ki so »drli v stanovanje, kjer se jim je nudil grozovit prizor. V kuhinji je visela na vrvi Marija Mlakar mriva. Takoj uvedena preiskava je odkrila, da je mož ženo najprej nečloveško mučil, nato jo pa zadavil z vrvjo. Da bi svoj zlcčin «akril, je že mrtvo obesil. Po zločinu je pobegnil in se »skrival pod imenom svojega brata. Sele črez dober mesec dni so ga aretirali orožniki v bližini Rogaške Slatine. Popotniki so soglasno potrdili Mlakarjevo krivdo, nakar je bil obsojen na smrt na vešalih.
Celjska porota.
Pretep med fanti.
Na Štefanovo so se stepli fantje iz Nove Cerkve in Socke, med katerimi je vladalo že dalje časa precej napeto ¡razmerje. Fantje iz Nove Cerkve, med njimi Franc Koštomaj, so iazivali one iz Socke in v pretepu je Koštomaj «abodel v hrbet Rudolfa Korošca ter mu zadal smrtno poškodbo, nato pa je sunil še nekega Iskrača ter tudi tega nevarno ranil. Korošec je čez malo časa izdihnil, Iskrač pa še dandanes boleha. Koštomaj je prišel pred poroto, kjer se je izgovarjal z razburjenostjo. Obsojen pa je bil kljub vsem izgovofom na tri leta težke ječe.
Krvava svatba.
Na ženitovanju pri posestniku Martinu Sink v Plotu je dne 10. novembra 1924 nastal spcr med gluhonemim Vinkom Gaberšek in 221etnim Martinom Kamenšek iz Gaberic. Kamenšek je zabodel dvakrat Gaberšeka z nožem t nožem v trebuh ter ga težko poškodoval. Gaberšek je na posledicah rane umrl. Pred porotniki se je zagovarjal s silobranom, kar pa so priče ovrgle ter dokazale, da je ubijalec star pretepač in razgrajač. Dobil je pet let težke ječe.
11 mesecev zapora za sunek v srce.
Dne 4. marca t. 1. se je zagovarjal pred porotniki 24-letni Karel Oplotnik, posestnikov sin iz Marija Reke. Dne 8. februarja 1925 je v družbi več fantov iz svoje vasi po-peval v Smiklavžu podoknico za slovo posestniškemu sinu Andreju Zakonjšeku, ki se je drugi dan oženil. Podoknica fantov iz Marija Reke ni bila všeč fantom iz Smiklavža. Nabralo se jih je več okrog Zakonjšekove hiše in kmalu je prišlo med vročekrvneži do bombardiranja z drvami, tekem katerega je bilo več fantov poškodovanih. Poleno v glavo je dobil tudi obtoženi Oplotnik. To je fanta tako razjezilo, da je izdrl nož ter planil v sovražno fantovsko gručo. Zasadil je nož Leopoldu Veteršek naravnost v srce ter ga na mestu ubil. Porotniki so pri razsodbi uvaževali nekar tere olajševalne okolnosti in Oplotnik je bil obsojen na 11 mesecev težke ječe.
Uboj s samokresom.
Dne 1. februarja t. 1. je v fantovskem pretepu v Pod-sredi v gostilni Presker ustrelil Karol Brdnik Martina Zupana. Do pretepa je prišlo vsled izzivanja Brdnika, kateremu je dal Franc Zupan zato zaušnico. Brdnik je skočil na mizo, potegnil samokres ter ustrelil proti vratom. Pri tem je zadel Martina Zupana v glavo ter ga ubil. Zagovarjal se je pred poroto s silobranom, kar mu je sodišče tudi uvaževalo ter ga obsodilo na 11 mesecev ječe.
Goljufije lesnega trgovca.
Milan Olamo, lesni trgovec iz Sv. Petra v Savinjski dolini, je kaj prebrisan ptič. Obtožen je, da je ogoljufal s ponarejenimi tovornimi listi lesno tvrdko Berger iz Belo-vara za 5000 dinarjev, tvrdki Hab iz Osijeka je pa izma-tTvil 10.000 dinarjev. Za ta denar bi moral odposlati les, katerega pa ni imel nikjer. Pred poroto se je izgovarjal, da je imel les nskupljen ter ga bo odposlal. Izgovor mu je pomag*l in Olamo je bil oproščen.
železniški t o t.
Karol Kaukler je bil pri nas ic opetovt.no obsojen radi tttv ine in kot avstrijski državljan izgntn iz naše države. Vedno pa se je priklatil nazaj in kradel naprej Zadnje ča-" se je posebno špecijalizital r.u tatvr.e na železnici. Končno je padel v roke pravice in obsojen je bil radi raznih tatvin na pet let težke ječe.
D e t o m o r.
i V gozdu blizu Ratanske vosi v okolici Slatine so našli
14. februarja t 1. v zemlji «.kopano malo dete. Sjm ®e je obrnil na Marijo Bračun, 231etno posestn^co v Spod. Negonju. Bračun je priznala, d? je otroke pokopala v goz-u> rodila pa je mrtvega. Bila je oproščena.
Pohlep po posestvu vzrok strahovitega zločina.
Dne 6. marca t. 1. se je pred poroto obrnvnavala •»ahovita rodbinska laloigra, ki se je odbrala dne 29.
decembra 1924 v Sockem pri PcdsredL Radi dvojnega umora, se, je zagovarjal 301etni posestniški sin Leopold Dobrave. Vsled pohlepa po posestvu, katerega mu oče ni hotel prepustiti, je ubil očeta in sestra Umor je izvršil s sekiro. Ko je ubijal v hlevu očeta, je prihitela na pomoč sestra. Ko je videla, kaj dela brat z očetom, je pobegnila. Podivjani brat jo je dohitel za hišo, omamil najprej z udarcem s sekiro, nato pa je skočil v kuhinjo po dolg nož ter svojo žrtev zaklal. Po zločinu se je sam prijavil orožnikom. Pred poroto se je izgovarjal na razne načine ter se ni hotel ničesar več spominjati. Obsojen je bil na smrt na vešalih.	!
S tem slučajem je bilo porotno zasedanje v Celju končano.

Dopisi.
Ribnica na Pohorju. Odgovor »Slov. Narodu« št 53 z dne 6. 3. 1925. Kdor javno nastopa kot kandidat, mora biti pripravljen, da se o njem javno govori in piše bodisi tako ali tako. To bi bil moral kandidat v Ribnici vedeti. Nisem imel še te časti v 40 letih kot duhovnik, da bi me bil »Slovenski Narcd« počohal, pa še zdaj po krivici. Do-tični dopisnik menda misli, da v Ribnici ni zmožen drugi dopisa skovati, kakor »ošabni« župnik. To je razžaljenje za Ribničane. Uredništvo »Gospodarja« prosim, naj potrdi resničnosti (Uredništvo »Gcspodarja« izjavlja, da g. župnik ni dopisnik.) Gotovo se je dopisnik bolj jezil ob času volitve, kakor pa »ošabni« župnik. Kar sem duhovnik, mi še nihče ni očital »ošabnosti.« Mogoče je bila ta beseda 'komu drugemu namenjena? Komu in za koliko jaz moja drevesa prodam, pač dopisnika prav nič ne skrbi. Neresnica pa je, da bi bil jaiz na dan volitve skrbno pazil po Ribnici, da bi se ne izneverila meni kakšna ovčica. Isti dan sem imel v cerkvi veliko dela, potem sem pa urado-val v Hranilnici. Kdor si je oči v jutro prav izmil, me ni mogel na volišču videti^ ker me ni bilo tam. Ob pol štirih popoldne sem šele šel vodit. O agitaciji bi se lahko o drugih osebah govorilo, kar bo dopisniku menda znano. Ako je bilo eni stranki dovoljeno agitirati, se gotovo ne sme zameriti našim vrlim mladeničem. Zato pa je tudi naš uspeh bil sijajen. Ni pa umestna očitati Kogelniku-Sko-čirju varstvo naše Skrinjice, saj je moral dopisnik, ako je pri nas volil, videti ravno tako varuha pri Skrinjici Narodnega bloka. Ko bi se bil dopisnik v »Slov. Narodu« podpisal, bi mi bilo bolj po volji, da ne bo koga po krivem sumničil, kakor so drugi mene. — Ribnica na Pohorju, dne 7. 3. 1925. — Andrej Fišer, župnik.
Sv. Anton na Pohoiju. Naši blokaški agitatorji so v volilnem boju za judeževe groše blatili posebno vero in Cerkev, misleč, da bodo s tem spravili njih »domačega« kandidata v Beograd. Pač ne vidijo dalje, kot od Sv. Antona do Vuhreda k M. in nazaj. Dejstvo pa, da se hvalijo z mastnimi plačami, ki so jih prejeli za svoj nečastni posel, je znak, da jim je šlo predvsem za kšeft in Ha se ne solzijo za propadlim kandidatem, ki so ga prej toliko povzdigovali. Antonjevčani pa so siti laži teh agitatorjev. Zato upamo, da bo pri prihodnjih volitvah šlo že veliko boljše.
Sv. Vid pri Ptuju. Na gostiji Franca Turk m Terezije Predikaka se je nabralo za dijaško semenišče 204 din. Beg plačaj tisočero! Novozaročena sta bila vrla člana našega Prosvetnega društva, g. Turk je bil tudi večletni cerkveni pevec. Naj jima rosi nebeški blagoslov v novem stanul Bog živil
Sv. Urban pri Ptuju. Ob priliki »mobilizacije« slovenske armade dne 8. svečana t. L je nabral naš pristaš v tamošnji občini Derstelja 90 K za volilni sklad, kar smo hvaležno sprejeli in priporočamo druge občine v posnemanje.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 9. marca t 1. v noči je po dolgi in mučni bolezni umrl g. Peter Orešnik starejši. Bil je dolgoletni župan občine Jastrebci, večkratni član krajnega šolskega sveta in tačasni predsednik cerkvenega konkurenčnega odbora. Rajni je bil blaga in poštena krščanska duša. Vse svoje otroke, dva sina in dve hčerki, je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Njegova hiša je bila zibelj Orla pri Sv. Bolfenku. Bodi mu ohranjen blag spomini
Ljutomer. V nedeljo, dne 15. t m, se vrši po osmi sv. maši zadružno-gospodarski tečaj v prostorih okrajne posojilnice. Prebivalstvo se uljudno vabi, da se trga vele-važnega ter za naše gospodarstvo toliko potrebnega tečaja udeleži v najobiinejšem številu ter da se pouči, kako vele-važno je zadružništvo z ozirom na gospodarsko stanje naših posestnikov. Pridite v obilnem številul
Sv. Andraž pri Velenju. G. Herman Vašel je nabral na gostiji Brunšek-Tominšek 500 K za celjsko Dijaško kuhinjo. Lepa mu hvalal
Vojnik. Od 8. do 15. t. m. se tukaj praznuje sv. ir.isi-jon. Vodijo ga čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem.
Šmarje pri Jelšah. Ako mi dotični, ki trdi v »Orjuni«, da sem dne 15. 2. t. 1. napajal z farovškim vinom ljudi % namenom, da bi razgrajali, to dokaže, sem pripravljen prispevati za stavbo Katoliškega doma 10.000 din. — Rado-van J št, kaplan.
Kostrivnica. Tukaj se je poročil gospod Jožef Ogrizek. posestnik in gostilničar ter zvest pristaš naše stranke in naročnik »Slov. Gospodarja« skozi 22 let z gospodično Anico Lah, vrlo Marijino družbenico. Ob tej prilik so veseli svatje nabrali za Dijaško večerjo 110 D. NoVo-poročeni.?ma Selimo obilo sreče v novem stanu!
Sv. Kr ž oii Rogaški Slatini. Veseli gostje pri g. Ant Debelaku, gostiVčarju in županu v Tekačevem pri Rogaški Slatini, so darovali za uboge' otroke šole Sv. Križ
30 dinarjev. .	_ ...
Sv. Viuje:« pri Rimskih toplicah. Na volišču Sv. Je-dert, kjer smo volil» mi Smarječani, je dobila naša stranka
129 glasov, a demokratje z dr. Rošem samo 96, čeprav a® se prej hvalili, da imajo če« 100 orgar iziranih volilcer. G. Golob je bil dne 8. februarja zvečer silno poperjen, sicer pa tudi lahko, 'saj je sam precej pripomogel k temi*, da smo mi od občinskih voiltev napredovali, a demokratje nazadovali. Da je Golob s svojimi ljudmi dne 1. februarja pri Sv. Marjeti razbil shod SLS, je gotovo precej pripomoglo nam, potem lažniivo poročilo o shodu t »Jutra« in »Domovini« tudi, saj je celo eden izmed njihove stran» ke in naročnik »Jutra« izjavil, ko je bral poročilo o ehodat v »Jutru«: »Nisem verjel, da znajo demokratje tako la» gati!« Nasilje in laž je bilo Vaše agitacijsko sredstvo, katero pa Vam ni dosti pomagalo, pač pa precej škodovalo», sicer pa, g. Golob: Ali ni to žalostno za Vas, da si ne tipate na shodu govoriti, ampak morate si dobiti razgrajače, da shod onemogočijo.
Rimske toplice. Kakor stekel pes, tako je časopisje^ katero vsiljujejo demokratje našim ljudem, celo svoje Ijtp-di napadalo. Tako so pred kratkim napadli tudi gdč. pošfc no upraviteljico. Varen pred napadi ni prav nihče. Sicer prihajajo' ti dopisi vedno iz ene in iste kovačnice. Gotov® ljudje bi pač boljše storili, če bi se za svoje delo brigali
Sv. Peter pod Sv. gorami. Dne 4. t. m. je v bolnica usmiljenk v Zagrebu umrla zvesta članica tukajšnjega. Katoliškega prosvetnega društva Neža Medved v 23. let« starosti. Imenovano društvo ji je dne 9. t. m. oskrbelo sv. mašo zadušnico v domači župni cerkvi, koji so prisostvovali vsi člani z novo društveno zastavo. Njenei utrujeno telo je našlo počitek daleč od rojstne vasi, a> duh njen živi med nami in nas spodbuja k neumornemu delu na polju katoliške prosvete.
I
Gospodarske vesfi.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. V zadnje naznanilo sta se vrinila dva tiskovna pogreška. Prvega po* pravi jamo s tem, da povdarjamo: Podružnica bo na Cvetno nedeljo odlikovala in obdarovala take viničrje svojega o* kraja, ki eno in isto vinogradno posestvo skrbno obdeli*» jejo že 30, 40 in še več let in so se vedno vedli nravno. Kakor je to častno za dotične viničarje, tako tudi za gospodarje. K tej slovesnosti, ki se bo vršila v dvorani okraja nega zastopa (Koroška cesta 26) in začela ob 10. uri dopoldne, se že danes poleg udov podružnice vabijo vs» vinogradniki in vsi viničarji okoliša; tudi ženski spol in mladina naj pride, da vidi, kako se zvestoba časti. K dr» gemu pogrešku: Udje, ki naročajo galico (v trgovini Klan! šek in Penič, Vetrinjska ulica 9), imajo pri naročbi položiti za 1 kg 4 dinarje, ne ka 2 dinarja Rok za naročitev se je' podaljšal.
Ustanovni občni zbor podružnice Konjerejskega društva za mariborsko oblast se vrši prihodnjo nedeljo, dne 15. t m., ob 8. uri zjutraj, v gostilni Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. po sledečem dnevnem redu: 1. Čita^ nje pravil. 2. Volitev načelstva in odbora pcdružnice ter delegatov za občni zbor društva. 3. Določitev članarine. 4. Slučajnostk Zborovanje bo vodil odbornik bivšega konjerejskega odseka, drž. višji živinozdravnik Fran Pip» nat iz Maribora. Konjerejci in prijatelji domače konjerejel Vabite se, da se udeležite omenjenega zbora v prav častnem številu!
Dvodnevni teče' za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnar* skega društva za Maribor in okolico v pondeljek, dne 10. in v torek, dne 17. marca t. 1. na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Udeležba je prosta in se zanimanci vabijo, da se udeležijo, tečaja r čim večjem številu.
Mariborski tržni dan dne 7. marca 1925. Trg je b§ dobro preskrbljen, pa tudi dobro obiskan, kupčija je bila dobra Bilo je 81 slaninarjev na trgu, ki so prodajali svinjino po 20 do 35 din., slanino po 25 do 30 din. in droh zo 2 Odin. 1 kg; domači mesarji so malo odjenjali s cenami in sicer so prodajali govedino po 13 do 20 din, teletino po 15 do 20 din., svinjino po 20 din., klobase po 25 do 50 din., prekajeno meso po 35 do 45 din., droh po 8 do 15 din., ovčje meso po 20 din.; v mestni mesnici so ostale cene za govedino po 15 do 16 din., teletino 20 din., svinjino 22 din. 1 kg. — Ribe so se prodajale po 20 din. 1 kg. — Perutnina, katere je bUo okoli 400 komadov, se je prodajala: kokoši po 25 do 50 din., race i» gosi po 60 do 100 din., purani po 100 do 125 d:n. 1 kg. — Domačih zajčkov je bilo 40. Cena jim je bila 8 do 60 din. komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 50 para do 150 din. komad brezove metle po 2 do 6 din. komad, en ročni voziček 800 din., keru/na slama en zavoj 25 din.. — Krompir, zelenjava, sadje, druga živila. T?ga je bilo 30 vozov. Cene so bile krompirju 10 do 10.5 d;n. za mernik, ohrovtu, solati, zeljnati mglavam 2 do 6 din. komad, čebuli 3 do 7 dm., česnju 4 do 10 din. vene<v kislemu zelju 3.50 do 4 din., kisli repi 2 din., jabolkom 2.50 do 6 din., hruškam 10 do 20 din. za I kg, jajcam 1 do 1.25 din., pomarančam 1 do 2.50 dm, limonam 1 do 1.50 din. za komad, bučnemu olju 30 do 33 din., mleku 3 do 3.50 din. liter. — Seno in sl.ma. V sredo, dne 4. t m., so kmetje pripeljali 3 vozove sena, v soboto, dne 7. t. m. pa 19 vozov sena in 6 vozov slame na trg. Cene so b le senu 75 do 90 din, slami pa C/2 do 65 din. za 100 Kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prigrilo se je na sejra dne 10. 3. 1925: 12 konj, 6 bikov, 175 volov, 313 krav in 11 telet, skupaj 517 komadöv. Povprečne cene za različne živalske vrste <io bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 10.25 do 11.25 din., poldebeli vol< 9 do 10 din, plemenski voli 6 do 8 din., biki :a Hartje 6.75 do 7.75 din., klavne krave debele 8.30 do 10 din plemenske krave 6 do 7.50 dih., krave za ki basarje 5 do 6 din., mlad«
Stran &
►SLOVENSKI GOSPODAR«,
IS. marca 1936.
Prvina 7 do 9.50 din., teleta 12.75 din. Prodalo se je 130 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne marca t L se je pripeljalo 200 svinj, 1 ovco »n 2 kozi, «ene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 125 din., 7—9 tedncv stari 150—200 din., $—4 mesce stari 300—375 din., 5—7 mescev stari 500 —625 din., 8—10 mescev stari 750—875 din., 1 leto stari 1250—2000 din., 1 kg žive teže 12—13 din., 1 kg mrtve teže 16.25—17.50 din. Prodalo se je 104 komade.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 20 din, DL vrste 16 do 17.50 din., meso od bikov, krav m telic 15 din., telečje meso I. vrste 20 do 22.50 din., >3. vrste 1750 din., svinjsko meso sveže 15 do 30 din.
ŽITNI TRG.
Na inozemskih žitnih trgih je zadnje dni opazovati: za «as razveseljivo dejstvo: cene so pričele polagoma naraščati. Vzrok temu je iskati v Ameriki, kjer je prevzela žitno trge vino zopet v svoje roke špekulaci ja, ki namerava m novim zvišanjem precej zaslužiti. Ker v vseh evropskih državah, razven v Jugoslaviji in Rumuniji, vlada pomanjkanje žita, posebno pšenice, so navezane kupovati žito tudi dražje kot dosedaj. Izbrale pa si bodo seveda oni trg, kjer dobijo žito ceneje. V poštev pride zopet naša država, dasiravno so zaloge našega za izvoz pripravljenega žita celo majhne. Sicer naš izvoz tudi tekom celega trajanja ameriške konkurence ni popolnoma zaspal. Tako smo izvozili v februarji' t L 6,817.332 kg pšenice v vrednosti 33,132.332 din.; pšenične moke smo v istem mesecu izvozili 5,989.636 kg v vrednosti 40,010.768 din. Naša fcacka pšenica in moka je namreč v svoji kakovosti ne-¿presegljiva in radi tega so nekatere vrste podjetij, kakor a. pr. tovarne za fino pecivo, naravnost navezane na naš iitni trg. Iz' Argentinije in Avstralije, kjer je bila žetev v prošlih mesecih končana, prihajajo poročila o sijajnem rezultatu iste. Vendar za sedaj še ta žetev ne bo vplivala na omiljenje žitnih cen. Avstraska pšenica prihaja v Ev-«opo šele v poletju. Kupuje jo pretežno samo Anglija. 'Na cene žita vpliva leios tudi Rusija, ki je nenadoma začela uvažati velike zalog eamerikanske pšenice. Uvozila je dosedaj že nad 50 000 vagonov žita; na Čehoslovaškem je pričela Rusija kupovati ječmen. Nakupljeno žito bo v glavnem rabila za novo setev, nekaj se je bo pa porabilo tudi za prehrano krajev, kjer vlada lakota. Na cene seveda vplivajo izgledi na prihodnjo žetev v Evropi, Združenih državah Severne Amerike in Kanadi. Po dosedanjih po- i «očilih so zimske setve dobro prezimile, debra žetev je pa j odvisna še od toliko raznih nevernosti, da je sedanje 't «klepanje brez podlage.
Na našem žitnem trgu v Novem Sadu so sedaj sle- j deče cene:
Pšenica 465 din. za 100 kg.
Koruza takojšnja dobava 185 din., dobava v aprilu 205 din.
Moka nularica 665—667 din., štev. 2 610 din., štev. 5 540 din., št. 6 465 din.
Hmelj. 56. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenija Žatec, ČSR., 28. 2. 1925. Tudi zadnji teden mesece februarja je trajalo povpraševanje po hmelju. Pri sicer mirne mprometu je bilo dnevno prodanih 10 do 20 bal po 3950 do 4050 čK za 50 kg. Cene so postale bolj stanovitne in se danes plačuje za Ia hmelj 4000 do 4100 €K za 50 kg, za Ha hmelj 3950 do 4000 čK za 50 kg, «a lila hmelj 3900 do 3950 čK za 50 kg. Pri mirnem prometu sta razpoloženje in cene zelo čvrste. Pri malem povpraševanju je tudi ponudba mala. Kmetski producenti pričakujejo zboljšanje cen. — Savez hmeljarskih društev.
Hmelj. 57. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec, ČSR., 8. 3. 1925. Kupčija je potekla prvi teden meseca marca mimo in se je dnevno prodalo le 10 do 20 bal hmelja Na račun ruskega eksporta je bilo 300 bal žateškega hmelja prodanih, kar pa ni povzročilo na trgu nikakoršnega gibanja, ker so bili prodajalci tukajšnji pre-kupci, pač pa se je zaloga vnovič skrčila. Kljub mirnemu poteku na trgu so ostale cene nespremenjene in notira: la žateški hmelj 4000 do 4100, dobra lla 3950 do 4000, ffla 3900 do 3950 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje je sicer mirno, vendar čvrsto, cene nespremenjene, čvrste. — Savez hmeljarski hdruštev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 60 do 61 din, francoski frank 3.20 din, italijanska lira 2.55 din, čehoslovaška krona 1.85 din, nemška marka 14.50 din. in 100 avstrijskih kron 8 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.35 centimov.
MALA OZNANILA,
Dvajsetletni krojaški pomočnik želi mesto v trgu ali v bližini in na deželi. Plačilo po
dogovoru. '	308 2—1
Priden učenec z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v krojaško obrt pri Lovro Potočnik, krojaški mojster, Slo-venjgradec.	298 2 -1
17 letna deklica z dobrim šolskim spričevalom, zdrava in močna, išče mesto kot učenka v trgovini. Naslov v uprav-ništvu.	295
V najem dam posestvo proti
polovičnemu pridelku. Naslov v upravništvu. 299 2—1
Rodovitno posestvo blizu Maribora, vinograd, sadonosnik, njive, travniki, redi se lahko 12 glav živine, ugodno na prodaj. Pojasnila daje Regvart, Maribor, Volkmerjeva ulica št. 10.	301 2-1
Kupim veliki inočen, dobro ohranjen kozolec in hmelov-kc. Ponudbe na >Livado*, Celje, Gaberje.	292
Vpokojen orožnik, 48 let star,	Prima karbolinej razpošilja
oženjen, brez otrok, išče pri-	v kantah in sodih Ferd. Ifar-
merno službo. Naslov v uprav	tinger, Aleksandrova cesta 29.
ništvu. 277	269 2—1
Vajenca sprejme v cel° oskr-	Kupi se harmonij, že rabljen,
bo in tudi s plačo Ivan Šiško,	za še za rabo. Ponudbe z oz-
mlinar, Bistrica pri Limbušu.	načbo cene na Posojilnico v
281	Makolah.	268
Absolventka trgovske šole
išče primernega dela v mestu ali na deželi. Nastop takoj. — Ponudbe na upravo. 273
Krojaškega pomočnika in vajenca sprejme Franjo Kerner, Pobrežje pri Mariboru, Zrkov ska cesta 37.	286
Lončarskega pomočnika za
izdelovanje posode sprejme takoj Ivan Granda, lončar Rače 143.	270 2—1
Trajnost obuvala najdete pr! čevljarskemu oddelku 4vrdke H. SUTTNER, LJUBL,ANA, št 992, kjer se dobi obuvalo res nojtrajneje, Id vzdrži vse štrapace, a je poleg tega najelegantnejega in najmodernejega kroja in oblike, (zdelano skrbno in dobro iz najboljše vrste usnja. Zahtevajte ilustrirani ceniki
Sedaj je dobro! pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s FELLERJEVIM BOLEČINE OLAJ5AJOČIM ELSAFLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Krče? Trpite na •labosti? Slabem spanju? Nervoznosti? Poizkusite Feller-jev Elsafluid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specijalnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 dinariev pri lekarnarju EUG. V. F^LLER v STUBICI DONJI, Elsatrg 341, Hrvatsko.
Cenjeno občinstvo se opozarja, da mora pri vseh dopisih glede oglasov priložiti znamko za odgovor, oziroma dopisnico. Brez priložene poštnine za odgovor se upravništvo ,< ma noben dopis ne more ocirati in stranka čaka zastonj na .«dfovor.	UpravniStva
Klavir se proda po ceni, Maribor, Koroška cesta 19, I. nad stropje, vrata 4.	275
Oves za seme se dobi najcenejše pri Josipu Rosenberg. Maribor, Slovenska ul. 1. 27r>
5—1
Organist, izvrsten, oženje«, knjigovodja vseh vrst zadrug, trgovsko izobražen, vnet pe-vovodja, zlasti velikih zborov želi aprila dobiti službo (najraje pri božjepotni cerkvi) v Slov. goricah ali v Prekmur-iu. Naslov v upravi pod št. 284
284 2-1
Gostilna in mešana trgovina je takoj na prodaj. Hiša 16 m dolga in 15 m široka v letu 1921 novo postavljena z dobro upeljano gostilno, krasna veranda z lepim gostilniškim vrtom, zraven vrta še četrt orala mladega sadonosnika. Hiša sestoji iz dveh gostilniških sob, 1 stekleno verando, 2 sobi za privatno stanovanje, 3 sobe za tujce, krasno kuhinjo z jedilno shrambo, trgovina s skladiščem, 3 kleli, ledenica, pralna kuhinja, kotli in peč za kruh peči. Zraven hiše je drvarnicaz 2 svinjakoma. Oglasiti se je pri lastniku Mihael Brenčič, posestniku v Spuhlji pri Ptuju ali pa na okr. zastopu v Ptuju. 307
Proda se malo posestvo pol
ure od Ptuja: njiva, sadonosnik, vrt; 3 sobe, kuhinja, klet, hlevi. Novak, Krčevina. 252
Prodam več panjev čebel v
Kranjicih z mladimi maticami dobre medonosnice. Cena po dogovoru. Zibert Aleš, čebelar, Sp. Bela, p. Preddvor na Gorenjskem.	274
Prodam posestvo 8 oralov v najlepši legi, pri okrajni cesti pet minut od trga; njive, ¿ravniki, gozd, vinograd. Gospodarsko poslopje zidano in ofco kano. Cena 55.000 D. A. Kidrič Makole pri Foljčanah. 293 2—1
Malo posestvo, dve hiši, hlev za dve kravi in dva svinjaka, na prodaj. Izve se Spod. Hoče št. 51.	300 2-1
Gostilna s 3 gostilniškimi lokali, veliko zaprto verando, ki se tudi pozimi uporablja, tik romarske cerkve na Ptujski gori, najbolj obiskani božji poti v Sloveniji, se radi
firemeščenja ugodno proda. — liša ima poleg tega 3 stanovanjske sobe, 1 podstrešno sobo, t kleti, gospodarsko poslopje in zelenjadni vrt. Kupec pa po želji lahko kupi tudi del posestva. Ivan Klemen-čič, Ptuj.	279 3—1
Posestva na prodaj: 1. Posestvo Weingerl, Jareninski dol št. 18, stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ca 3 orale zemlje, za 60.000 D. 2. Posestvo v Plavču, ob veliki cesti ca 40 oralov, arondirano, prvo vrstna zemlja, 6 glav govedine in druge pritikline, stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, vse v ilebrem stanju, 470.000 D. 3. Posestvo v St. llju s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem z vso opremo in lepim pohištvom (novim) in z vsemi zemljiškimi parcelami (nekaj v St. llju, nekaj v Ceršaku), 225.000 D, kakor leži in stoji. Natančnejše informacije v pisarni notarja dr. Josipa Barle v Mariboru. Aleksandrova cesta 14.
272 2-1
Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah, okoreninjeni divjaki in šmarnica se dobijo pri Anto-ci pri ?jfm md dnigigoaoagi nu Turin, Modraže, p. Stude-nice pri Poljčanah.	283
Razne pluge, posebno več težkih z dolgimi deskami za težko ilovnato zemljo ima zelo po ceni na prodaj: Matej Bre gant, izdelovatelj plugov v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru.	282 2—t
Iščem gradbeni les, jelove des ke in late v veliki množini zi svoje skladišče v Okučanih. Ceno in ponudbe prosim na Milana Pjevalica, Okučani, Slavonija.	304 3—t
Hrastov okrogli les kupuje
Matija Obran, Maribor, I.oš-ka ulica 15. Iščejo se tudi nakupovale i.	285 3—1
Motorno kolo znamke »Puch« 3 HP v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Ogleda se pri Tomažu Repp v Vogri-čovcih pri Ljutomeru. 305
3-1
5 dobro izpeljanih konj se
proda. Cena je jako ugodna, ter se poizve pri upravi vele-posestva E. Bachler, Račje.
278
Svarilo! Za noben denar, ki ga da kdo mojemu sinu Ferdinandu Rižnik jaz nisem plač nik. Ivan Rižnik, Brezno. 29l
Izjava. Janez in Terezija Mez-narič, posestnika v Bukovcih pri Ptuju nista plačnika ka-koršnihkoli dolgov, ki bi jih napravil njiju polnoletni sin Martin Meznarič.	306
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Antonu v Slov. gori. na dan 25. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v lastnih prosto-rih. Dnevni red: 1. Poročilo na-čelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za leto 1924. 4. Volitev na-čelnikovega namestnika. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Ako se, ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, se vrši pol ure poznrje drugi občni zbor, ki Do sklepal pri vsakem številu. Odbor.	302
Vabilo na izredni občni '.bor Kmetijske zadruge v Jarerini ki se vrši v nedeljo, dne 22. marca 1925 v Jareiiai ob 8. uri zjutraj v zgornji šoii. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstvi. 3. Pregledovanje računov, i. Bi.z pust zadruge. 5. Predlgoi in nasveti. — Odbor.	509
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnico rig. zndr. v Jarenini, li ^e vrši v nedeljo, dne 29. marca 1925 ob 8. uri v prostorih posojilni'«. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo na-čelstva in nadzorstva. i>. Po-trjenje rač. zaključka za'leto 1924 . 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil >klrp-čen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal :ib vsakem številu navzočih članov.
m
ne boš 8t'gdl ne, imam močno obleko, ker «em kupil «ukno v vele rgovini R. STERMECKI v Celju 4te». 34, katera nzpodilja trpetao sukn m O 'O-—, močen Se jot m D 70 — fiai kimgarn m D 90 —. Iiustrooani cenik z črez 1000 slikami s« pošlje vsa kemu zaatonj, » z >rci od sukaa kasarna ia rtune manutoktur ne robe pa sairo za 8 d i na ogled. Kdor pride s vlakom o-«ebno kuaovat, dobi naku u prime n > povrn te v vofnje Naročila črez D SOJ — poŠto, pr >8to. Trgovci en^ros cene.
Za pljuču nadušljivi bolniki
¡e n«§ «eliš ai č»i „Silvana1 odlični, prepričljivo ačmkajcl. E W v P pite: »Vn 6«j je pri meni kar čudeie delti« »Pljunek, nočno o- teme, turtlica, kameli, za looljtñje, /se je takoj prereh*-lu« »NdS zdra nik s.m se vesel', la mi V<*8 čai tek e«, »Tek in zdravje sta ste zbuliSalac - ta <<< se glasim doetn prit a a-jofa zahvalni« ¡'iana. Paket 1 Mk. Pi p. t'dilu okrajieg* zdr • • mka sj prosto prodaja. Sil-anaGeg-lUctmft A. ig-tba.g 61SÍ
Oglas.
Pri Sv. Trojici v S'o». gor. se bo v p®te\ dne 20 marca 1.1. vržil živiuSdi sejm. — Interesenti sr v*bijo.
Sv. Trojica v Si. gor., dne 4. marca 1925.
Žu-^an: Val Klemeni
Vabil«
na
saw-
redni občni »bo«*
Ztd užie elektrarne v Ž fcah
ki se "rSi v nede'j \ dn* 22. marc* 1925 ob 10 mi dopoldne v prostorih g. Franca Goričan, p. d. G^sak.
Dnevni red: '
1.	Poročilo načelstva.
2.	Por)čilo revizorjev.
3.	Odobritev raču jske-a zaključka-
4.	V «litev novega načelstva in revizorjev.
5.	Slučajni sti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času r:* bil sklepčen, se vrši pol ure kasneie na ist^m meste* in z istim dnevn m r'd<>m drugi občni zbor ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
NačeJstv
Zahvala iripriporočilo«
■ •/«W*	***
Dne 18. februarja 1.925 mi /e že vdrug>* pogorel vezani kozolec. Naša domaČa zavarovalna delniška družba
r Zagrebu
mi je polom podružnice za Sbvenijt v Ljubljani v najkrajšem Času izplačala polno za-varovalno vsoto Din. 50.000'— brez odbitku.
Zahvaljujem se s tem imenovani družbi za hitro in kulantno izplačilo ter obenom pri-poročam vsem posestnikom, da se zavarujejo pri naši domači in že dolgo dolro znani
Zavarovalni dctniKJti družbi
„iMU]¥Ar« r Zagrebu*
Juvanje, dne 5. marca 1925.
Franc RoJenc l. r.
lesni trgovec in zavarovanec.
fctuler Josip lr. m MMrinorc Iran It.
priči.
VELETRGOVINA KAROLHABER
MAR BOR ALEKSANDROVA CESTA 39
dobavi vsako množino mod'e galice 98/99*/0, rafijo, deteljno seme, semenski oves.

$£. »arca 1065.

iSLOVENSKI GOSPOD/J
Stran 7.
I

MLR OZNANILA.
frs. kovaSk« učenca, 15 do 16 jet stara, močna, sprejme ta-ioj Ant. Ferenčak, kovač v Brežicah ob Savi. 236 3—1
gatarja, oženjenega, kateri razume vsa gospodarska dela, je energičen, pošten in zanesljiv ter rad uboga se išče tt veliko graščino. Služba je jiprva provizorična a po enoletnem zadovoljivem službovanju postane stalna in je zve tana s pokojnino. Samo do-Ire sile naj pošljejo svoje pogodbe pod šifro »Vesten« na apr. Siov. Gospodarja. 254
lifem v vrtu izurjenega moškega ali žensko, ki se razume tudi pri toplih gredah. Sprejmem tudi poročene, ako bi tnal mož nekoliko tesarskega i!i mizarskega dela. Popolna iskrba v hiši. nastop takoj,
ili po dogovoru. Ponudbe s cevali in zahtevo pli
Cvenkel, Sv. Peter v
plačo na
»pričevali in zahtevo Anton
Sav. dolini.	233 2—1
'Crasno posestvo, 20 oralov, 3 »rale vinograda, 2 hiše z gospodarskimi poslopji, 35 mi-int od kopališča Rimske Toplice, se poceni, proda, eventu-ilno tudi brez vinograda. Ponudbe na Sv. Pečar, Zagreb, Strojarska ulica 3. 246 3—1
Krasno posestvo 36 oralov, irondirano 1 in pol ure od Maribora v Slovenskih goricah na glavni cesti, obstoje-te iz hiš za gospodarja, za oskrbnika in viničnrja, hlev •ier fundus instruktus se proda prostoročno. Pismena po-iudba na A. Reisman. Maribor, Vojašniška 6. 243 3—1
Earadi smrti žene prodam »roje posestvo, ki meri 27 »ralov, tretjina gozda, tretji-la njiv, tretjina travnikov z lobrim gospodarskim poslop-em. Na voljo kupca prodam, ;ar leži in stoji. Cena zelo lizka. Anton Jager, Cerovec, k Sv. Jurij ob juž. žel. 237 r 2—1
""'«ta se dva mlinska stro-eden za mletje, drugi za '^nje pšenice; oba še dobro
fanJtna in porabna za ma-mline. Naslov v uprav-244 2—t
'«no deteljno seme garan-čisto pošilja vsako »o 1 kg za 35 D. — R. Ptuj.	231 6-1
Erfurtsk» semena, zelenjadna in cvetlična ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in pri stojnici na Glavnem trgu.
234 5—1
Semena, deteljno, cvetlična, zelenjadna, prvovrstne kakovosti kupite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 245 2—1
Prvovrstne šivalne stroje dobite po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14, II. nadstropje. 201 6—1
Cepljene trte. vkoreninjene divjake in sadna drevesa prodaja po nizki ceni Alojzij Grobar pos. in trtnar Zagor-ci. p. Juršinci pri Ptuju. Za odgvor je treba priložiti znamko.	171 4—1
1 velik črni konj, 1 par lahkih konj, 1 platovoz in i kočija se po ugodni ceni proda. Več se
izve v trgovini, Aleksandrova cesta 35.	205 3—1
Klin i malim posestvom — ftčem v najem. Ivan Ivanuša, Zabukovca 131, p. Griže. 260 3—1
r«5je posestvo se da proti »lačilu naprej takoj v najem. Vaslov v upravništvu. 247
ajhno posestvo v bližini mc-vzamem do 15. t. m. v na-eir. Plača po dogovoru. Na-"ov v upravništvu. 249
'ri Sv. Janžn na Ptujski gori
proda arondirano posestvo oralov, obstoječe iz lepe hi-gospodarskega poslopja, >gradskega poslopja, vi-ograda, saaonosnika, gozda, 'v in travnikov. Cena ugod-Pojasnila daje Franc Jarh aribor, Tvorniška ulica 15.
257 2-1
Ujem se da veSje posestvo sredi Slovenskih goric. — »slov v upravništvu. 256
ntiina s prenočiščem z no-enonadsiropno hišo in ve-imi tudi novimi gospodarji poslopji na prodaj. Ob-ien vrt, njiva sadonosnik Pavle Dostal, Ptuj. 228
broidoča branjarija, vino-
iganjetoč, v inventarjem se 40.000 D proda. Vrbanova ca 86.	239 3—1
*Ucn posestvo, srednje ve-
o, poslopje zidano, redi 8 govedi, krma sladka, vse
"paj v ravnini. Naslov v ravništvu.	258 3—1
brusimo britve, Skane, nože itd. Električna bruaarna (v briv-nici Koštomaj) Celje, Prešernova alica 19.	1116
Sadno drevje, večjo množino r.»;bolj priporočljivih vrst in cepljeno trtje prvovrstno, kakor laški rizling, silvanec, petek, žlahtnino in ieabela, cepljeno na Goethe 9 in Rip. Port. Cene «neme 1 Zahtevajte ponudbe I Drevesnica in trtcica I. K. Gra diiaik, It Joni pri Velenju.
?«*or I Ravno došlo blago, no* ve cene. Platno, bii<henU, druk, hlače vina, svileni robci sukno itd. Dobiva se c; jceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49
Prvovrstni angleAbi is oatraa-skl p ti «s ki koks na drobno in debelo d bav< po znatno zniža ih cenah Mariborska mestna plinarna.	82
IcementI
IflPNO la.S jTRflVERZEI
■	11 — ■■ ....... ■ m
■	■
■	in vse vrste železnine ■
■	■ ■
H po najnižji ceni se |
■	dobi na drobpo in de ■ H '<>	■
belo pri tvrdki
■	H
£ \m Korižiia ■
I trgovina z železnino jjj
Maribor
Jj Aleksandrova cesta 42 ■
H Meljska cesta 1. g 9
Prava ura za Vas!
je Suttnerjeva ara, kajti Ti
potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrtka Suttnei kot jugoslovenska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto
ustroja! Vse nadkriljuje znamka »IKO«! Zahtevajte bogato ihistrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNI XJR H. SUTTNEK
V L J UBIJAM It 991. Slovenija.
Poz M* 2
Pozo v*!
Ciifilfi® *!roi® s 4-8 sitf,

pluge za sejanj? koruze, mlatilnice, vitel ne (ieoeljn?) in vse cstile poljedelske stroje (plugi1, brane i. t. d) in po«amezae stnjne d^le dohite n»j olj» in najce neje edinole pri meni. Pre temam tudi vse poljedelske st.f je v točno in najcenejša popravilo ter i nam v zalogi generalno popravljene poljedelske s roji pa jaVo ni j ki ceni.
JASOB ^"ctčjkio;
trgo1 ina in porravl|alnicd poljedelikih st ojev
3?t"uJ, Ormožka cesta,
(na sejmišču).
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro ielezje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrsta kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeit®p Maribop
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vLitino.
frievlna z maiufaktiro it špecsrrti?
IVAN SEVEK
VEk£Hi(i»
Ks saa oToijnosi k pravi weil toÄii Zapomni si, nevesta, to resnico, Ea preden ieftel ieninu v desnico, previdna pri nakupu bale bodit
Rflago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deielo, ca Veleaj	>
fanuproti pošte r bivii dr. Skubčevf (rgoreo IVAN SESTER, znan potiodl *
^ to se tiče tudi teoe mati, £o teb« lena, ieuin, tam deklina, tegovec, ki kupuje* mnogo bkraiJ ftiefa., hlučevine, dr oki {latoü b
»dovoljen k butjotr!»	t**; . t
in d&ä«volja od ki; «4 n áo t.* ***,
w*mmmm*mom
Somišljeniki inserirajteli
30G»aeaOB«*«* WBIMxiow1*. W
Je li osvoboditev bolečin vredna ene poizkušnje ?
Potem se ne toži! temveč pokušaj: LEKARNARJA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu? Muči li Te revmatizem, glavobol* Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zralm Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine. T« okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčUI, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo i»-datneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste! Z zavojnino in poštnino vre4 stane:
1 paket s 6 dvojnat. ali 2 spec. steklenici ... 63 BI
3 paketa s 6 dvojnat. in 2 spec. stekL.....96 O
3 paketi s 12 dvojnat in 2 spec. stekl.....130 B
6 paketov s 18 dvojnat in 6 spec. stekl..... 240 U
Naročila naj se natančno naslove na;
I3UOEN V. FELLER, lekarnar,
v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska.
Za dopolnitev paketa priporoča se: ELSA-KROGLJICE, milo odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. ELSA-RIBJE OLJE krepi slabe otroke in odrasle.
Najpopolnejši Stoewhr šivalni stroj
s pogre rtjivim ♦ransport»rjem (»labelic). Z odnosoim premikom, je pripravljen za šte-panje, veze« je ali š vanje.
LJUDOVtK BARAGA, Ljubljana,
S-lenr>urg va ulica 6/1..
Gutovo zatiranja ooljskh mUi
je postopanje s „H^RA" razpLnjenjera.
NajDolj učiflttviia )b 4ixeae< »a Ciala Is živega s čira
SEGETAN-NEU 7S
p ot! vstm vrstim rie ib žitaricah.
Navodila >n mnenja brerplačno pri gU"nem zastopstvu družbe »Deuts he Gestelischafi fQr So^adiings-bekttnpfung, F.anitfun a M.« (Ne n»ka družoa sa zatiranje škodljive-v).
Glavno zastopstro za Kraljevino SHS:
Dr. JenEič & drug, Maribor, Ko^ta j«a ulica 6.
DE
AR
d pvffcronlf» «k* kwpfto »«n»f«Vt»r«« Ua««
vCc!julfPri$oincu
i«
Stafno ogromna raloga vsakovrstnega svežega kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlafevlatf* tiskovino, bariuo, barhent belo platno, rujave platn«, oognviee, pavola, vsakovrstno moiko ter žensko para«. brua'ke, odeje, dežniki, dežni plašči, eefir in plsMM platno za srajce, klot, čepic« in naglavna ruta,
K« *p«.<ti«f «a prapričati' Za «bilaM obisk aa
Alojz Droffenik
(jlivni trg 9 Ceijft Glavni t'g 9
Poatrvtba Ms*l
-SSÍ--------
Strim 8.

»SLOVENSKI GOSPODAR«.
1®. rvvaroa 1905.
tojbalje la najvirnie nai«2ite svoj dnar pri
Okraini posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje branilne vloge navadne po 8 */„ večje j in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne j knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvišuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
Na abrakal
Ifanvfakturc in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t d. kakor moSke in žeoeke obleke po meri is laatne prvovrstne krojainice ter premog in drva dobite proti ■gtliMa odplaiavanjn le pri tvrdki
i DAVORIN JOHAN IN DRUGOVf
F; ^ * [družba z t. z.
Maribor,Vojainlška nI. 2, pisarna Gregorčičeva ol. I
V
vrtna-fimetjjsfia -cvetVicna-
zemena
11 V boj za srečo 11
mmmmmBsmmmmmm ^iSjo paaaatva s hiiama, fcS ju bata slika, sa Dit«. I0H*~
dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb.
Cola mika Olvi. IOt"—. "Utefl
Poizkusilo enkrat m tarpantiaaowim ......'„Gazela11 milimi
I Ki
i
Donav- naložiti
naila«l}Ss In naivarmlie ari
Soodnieštejerskl ljudski posojilnici r.z.zn.z.
v Niribiru, Stalni bI ca št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% in 10%
oziroma po dogovoru.
:
KdBBHBBflBBBaBflBBBBBflBttBaBBBSBBBBBBBBBBBffiia&KBBBBff
»atrttaaka arafika D 2i<
Daaatiaafea srtika I Id*
Pri i«trtia«kih srečkah igrajo štiri, pri desetinakik deset oseb na eno Številko. Zadene žreb is
Sko,
;u 14 dni med sabo t dobitkom se ssr Dan žrebaaj« se nasaaai po časopisih, takoj ko bodo sreike rasprodaae.
brtifuko ali desetiosko srečko, vrit še aed Štirimi o čiroma desetini posettaiki dobitka ponar«. foobaaje, ako se isti v teku 14 dni med sabo t dobitkom ae spravijo. Isirebanik itevifk I.OCC
Srečke rsrpofclja »Prostovoljno gasiloo draitroc v Straišču pri P trnju, proti naprej vpošiljaU; cneska x* neiko ter Din. 3'— u priporočeno pošiljatev. — Iščejo se povsod prodajalci sr**i
Somišljeniki, širite naše liste.
Nalailli tfiRir l« ari
Lladskl posojilnici v Colju
reilstrovani zaduši z aanmiiaio zavezo.
Cankar j tva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. • Eentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.
K i K i KIK i KIK! K i K i KIHIH t KIKIBIK i KIK «S! K i K i KI Ki K
B
61131131311313 mM
Zadružna gospodarska banka d. d
Poinialca t Maribor«.
BV* V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne~posle najkulautneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
fooUaitffti prodajalce iretk državam racr«Iolerl|o


MESTNA HRANILNICA V PTUJU
Jamči ptujsVa mestna občina in vsi davkoplačevalci mesta Ptuja. Zsto vlagajo edino le pri njej: sodišča dener mladoletnih, žapnišča, oh-čine itd. Sprejema vloge na knjižice in v tekoč» m računu, daje različna posojila pr> najugodnejšem obiestovanju po dogovoru. Pojasnila
brezplačno. — V prostorih mestne hiše.
Stanje vlog okrog 20 milijonov ki>onl
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«. /