Leto III. Maribor,$torek^24. februarja 1920. St. 44. MMINKKI U bin w bv Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6*50 mesečno. četrtletno K 19*50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6*—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24. Socijalisti proti novi vladi. LDU Zagreb, 23. februarja. Kakor doznava zagrebški Novinski odsek, je sklenil klub socijalno-demokratskih poslancev, da ne bo prisostvoval sejam začasnega narodnega predstavništva. Novi hrvatski ban. LDU Zagreb, 23. februarja. Novi ban dr. Laginja je danes prevzel banske posle. 1 Načelnik kraljeve pisarne odhaja. LDU Beograd, 23. februarja. Dosedanji načelnik kraljeve pisarne in dvorni minister Balugdžič potuje, kakor javlja „Politika“. danes preko Italije v Atene kot pooblaščeni minister. Nadaljne demisije. LDU Split, 23. februarja. Poverjenik za prehrano pri dalmatinski pokrajinski vladi, Dubokovič, je radi premene ministrstva odstopil. Novo italijansko nasilje. LDU Split, 23. februarja. V Zadru so Italijani zaprli podružnico Jadranske banke. brezžično brzojavko, v kateri sporoča pod katerimi pogoji je pripravljena sovjetska Rusija ustaviti sovražnosti proti severnim ruskim državam. Sovjetski Rusiji se morajo takoj priznati vse severne pokrajine do onih mej, ki so obstojale pred letom 1914 med Rusijo na eni in. med Norveško ter Finsko na drugi strani. Čete morajo izročiti vse orožje in municijo, nakar bo oficirjem in moštvu bivše takozvane se-vernoruske vlade zasigurano življenje in prost izhod iz sovjetske Rusije. Iz soyjetske Rusije. Boljševiki v Arhangelsku. LDU Moskva, 23. februarja. (Brezžično). Frontno poročilo od 22!. t. m.: 21. ob eni uri zjutraj je zasedel 154. polk rdeče vojske v oklopnem vlaku Arhangelsk. Vojni plen je ogro-ihen. Poveljnik general Milder je skušal uteči na ledolomcu. Na levem bregu Dnjestra pri Tiraspolu smo ujeli 2600 mož in 300 oficirjev. Pogoji sovjetske vlade za mir na severni fronti. DKU Moskva, 23. februarja. (Brezžično). Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je poslal angleškemu zunanjemu ministru Lord Curzonu Vojni krivci. LDU Amsterdam, 23. februarja. Pariški poročevalec lista »Times« poroča, da so zastopniki zaveznikov v Parizu v vprašanju vojnih krivcev sklenili, da bodo Anglija, Francija in Belgija najprej zahtevali obsodbo 15 nedvomnih vojnih krivcev. Vse dokazilno gradivo se bo predložilo nemškim sodiščem, pred katerimi se bo zaslišalo tudi veliko število prič iz zavezniških držav. Ako Nemčija pri tej poizkušnji ne bi pokazala svoje dobre volje, bi se zavezniki poslužili prisilnih odredb. Borzno poročilo. LDU Beograd, 23. februarja. Valute: Angleški funti 112—115, francoski franki 253 do 255, italijanske lire 19r25—193, ameriški dolarji 32 95, rumunski leji 49*50—50, nemške marke 43 25—43*50, bolgarski levi 45, čeho-slovaške krone 38, avstrijske krone 12*50. Rekrutiranje na Koroškem. DKU Št. Vid ob O 1 i ni, 23. februarja. Zunanji urad avstrijskega ministrstva se je pritožil v zunanjem ministrstvu v Beogradu radi rekrutiranja s strani jugoslovenske vojske v krajih, kjer se ima vršiti plebiscit. Beograjska vlada je nato naročila Dravski divizijski komandi, naj se v teh krajih ne vršijo več nabori, asentovani rekruti pa naj se odpustijo domov. Neresnična vest. Ljubljana, 23. februarja. Kakor se nam poroča, vest »Jugoslavije«, da je prihod dra. Izidorja Cankarja z Dunaja v Ljubljano v zvezi z njegovim imenovanjem za predsednika deželne vlade, ni resnična. Nittijev sofizem. Noben narod ne zna tako sijajno lagati drugim in samemu sebi kakor italijanski. To je sijajno dokazal že premnog italijanski diplomat in politik, sedaj pa je to zopet znova potrdil ministrski predsednik Nitti sam. Nedavno je imel Nitti razgovor z dopis-niko »Associated Presse«,. v katerem je izjavil med drugim tudi sledeče: »Evropa mora biti prožeta z željo po miru ter delati edino pametno mirovno politiko. Sedanjih abnormalnih razmer se ne sme več podaljševati, zlasti pa ne zavoženih gospodarskih razmer.« Dalje je govoril o špecijelno italijanskih gospodarskih razmerah. Opisoval je težko situacijo, v kateri se nahaja italijansko gospodarstvo, neprimerne dolgove v katere jo je pahnila svetovna vojna, kar na to pa se je začel hvaliti: da je Italija izmed vseh evropskih držav prva, ki je začela resno misliti, kako bi izboljšala svoje obupno stanje, ter da je že na najboljši poti k rešitvi. Uvedla je tako visoke davke kakor nobena druga država, izvede v kratkem prisilno oddajo premoženja, njeno zadnje notranje posojilo pa je doseglo že lepo svoto 15 milijard. Tako se bo v kratkem dvignila Italija iz zagat, v katere jo je potisnila svetovna vojna. Italija je bogata na vodnih silah in drugih takih stvareh in radi tega jo čaka še velika in sijajna bodočnost. Dalje je govoril o Ameriki. Amerika je po njegovem mnenju tesno vezana na Evropo. V njenem interesu je, da se Evropa čimprej dvigne, a osobito je interesirana na procvitu Italije (?). Radi tega se njenih groženj, da se hoče desinteresirati v evropskih vprašanjih, ne sme vzeti tako zelo resno, kakor bi to želeli izvestni ljudje. Polom evropskega gospodarstva bi imel za posledico tudi polom ameriškega. Tega se zaveda tudi Amerika sama. Toda, dasi stoje stvari tako in dasi bo Italija kmalu najbogatejša in najbolj procvela država na svetu, vendar potrebuje za sedaj še prijateljstva Amerike. Kar se tiče jadranskega vprašanja, je izjavil Nitti, da je Italija hotela in hoče še biti tudi v tem, kakor v vseh drugih vprašanjih miroljubna, poštena in demokratična. Amerika, ali vsaj del ameriškega naroda, sodi Italijo povsem kfivo. Italija je stopila v vojno iz najidealnejših vzrokov, doprinesla k zmagi največ žrtev ter zahtevala najmanj plačila (1) Na parižkih in londonskih posvetovanjih je podala Italija najlepši dokaz spravljivosti in želje po prijateljski razrešitvi. Jugoslovene smatra za prijatelje in je pripravljena delati za procvit njihove bodočnosti. ]ugosloveni so Italiji najbližji sosedje, zato si tudi želi, da bi medsebojno prijateljstvo vedno in vedno bolj rastlo. Kljub temu pa vztraja na pravičnih zahtevah po italijanskih (!) ozemljih. V vojno je vstopila Italija z dokumentom v roki, ki ji je zasigural konpenzacije, danes pa, ko je prišel čas, ko bi lahko vzela, kar ji po pogodbi pripada, danes tega noče storiti, ampak se omejuje samo na svete narodne in naravne pravice, ker ji njena poštena vest ne dopusti, da bi storila komu krivico... Tako Nitti 1 Ali si človek more še misliti večji sofizem od tega. Ali zamore še kdo iz črnega narediti bolj belo, kot je to storil Nitti. Da, Italija je vsaj na enem najboga-tejša med vsemi državami sveta, to mu moramo priznati, a to njeno bogatstvo je vedoma potvarjena laž. Če pa to laganje svetu in sebi samemu res koristi italijanskemu narodu, o tem bo odločila bodočnost. Politični pregled. Italijani na Tešinskem. Vsled plebiscita med Poljaki in Čehi na Tešinskem so prišle na plebiscitno ozemlje antantne čete, ker se je med agitatorji obeh strani razvnel lak boj, da bi se plebiscit ne mogel vršili nemoteno. Te dni pa so tja dospele italijanske čete. Tako morajo Italijani posredovati v sporu med dvema slovanskima narodoma. Italijanom bo zopet zrastel greben: češ, če odločujemo tako visoko na severu, zakaj ne bi tu na jugu. Čehi imajo z Italijani slabe skušuje, upajmo, da tudi prihod italijanskih čet na Tešinsko ne bo imel političnega pomena. Na Tešinskem se razvija fanatična agitacija od obeh strani — dobiček pa bo imel — tretji. Nov m&dždrski poskus. V svojem boju za nerazdeljivost Ogrske, porabljajo Madžari vse svoje zgodovinske tradicije. Min. predsednik Huszar je izjavil, da sedanji parlament zastopa vse ogrske pokrajine, vkljub temu, da niso mogli vsi ogrski narodi voliti. Sploh raste od dne do dne agitacija za skupno ogrsko ozemlje. Pri tem so Madžari zviti, Z dinastičnimi krogi delajo s svojo »tisoč- Pesmi s Pohorja. Da je dobilo tudi Pohorje svojega pesnika, kdo bi se čudil. Saj leži to lepo gorovje pred nami kakor svet pravljic in bajk, ki se skrivajo po njegovih košatih gozdih. Kdor je kdaj zašel v to kraljestvo, ali ni o-čaran in opojen s krasoto in zdravjem, ki sta kipela okrog njega iz bogate plodne zemlje in starodavnih lesov? Ali ni ostrmel nad veličastno pesmijo, ki je donela nad mogočnimi vrhovi in se je izgubljala v neizmerne širjave pod modro nebo. In če je pogledal v dolino, na Dravsko polje, na Slovenske gorice, na koroške gore! Kdo bi popisal vso krasoto tega pogleda. Mogoče je nam Pohorje preblizu, da bi pojmovali vso to čarobno deželo! Poglejte enkrat zvečer, kadar greste proti Limbušu, na te lepe barve, ki se razlivajo preko Pohorja! Ostanite za trenutek na Dravskem mostu in poglejte v ta zamišljeni svet! Kaj se skriva vse v teh neskončnih temnih gozdih! Izšla je zbirka »Pohorske poti«. Pesnik nosi ime, ki je doma v podnožju Pohorja in nas spominja na čase, ko je cvetela na Pohorju steklarska obrt (glažute). ]anko Glaser je bil nam ?nan iz naših mesečnikov, kjer letno krono sv. Štefana« in namigavajo na to, da bi radi imeli kralja tudi ev. iz angleškega kraljevega rodu. Z aristokracijo se pogajajo po svoji aristokraciji. Z diplomati delajo bivši ogrski diplomati, v katoliških krogih nastopajo s svojim katolicizmom, pri svobodomiselcih s svojo svobodno ustavo, pri drugih s svojo revolucijo I. 1849 in zdaj so začeli akcijo pri protestantih s svojim — protestantizmom. Posebno na Angleškem upajo s tem uspeti, češ da je bila Ogrska vedno dežela verske svobode. Pri tem seveda pozabljajo, da je bila to slovanska reformacija, ki je prišla na Ogrsko za časa Husitov iz Češke in pozneje iz jugoslovenskih dežel; Madžarska agitacija postaja nevarna in je treba paziti, da si ne pridobi preveč prijateljev, ki ne poznajo Madžarov tako, kakor so v resnici. Ameriško stališže napram Evropi. Pariški list ,Humanite‘ piše v uvodniku: Doslej so evropske države mislile, da je Amerika njihov bankir, katerega jim je usoda poslala v težkih časih. Tako se je n. pr. sklicevala Italija vselej, kadar je potrebovala posojila, na zgodovinsko okoliščino, da je bil Italijan Krištof Kolumb oni mož, ki je odkril Ameriko. V nekem ameriškem listu opisuje Noles Lamons svoje utise, ki jih je dobil v Evropi, Med drugim pravi, da vsled lenobe in des-organizacije primanjkuje Evropi surovin, da je promet nad vse škandalozen, valutno vprašanje popolnoma zavoženo, a vkljub temu cvete imperijalizem povsod bohotno, kakor še nikoli doslej. Po vsem tem je čisto naravno, da Amerika ne more več posojati skrahirani Evropi. Lloyd George in Rusija. Lloyd George je imel v angleškem parlamentu jako zanimiv 'govor o Rusiji, kjer je izjavil med drugim: Danes je jasno, da se boljševiki ne dajo premagati z orožjem, tudi če bi proti njim nastopile vse obmejne države. Kdo naj bi jih zalagal z municijo, opremo, hrano, denarjem itd.? Anglija, Francija in Italija tega gotovo ne morejo. Mi moremo navrniti Rusijo na pravo pot samo, ako stopimo z njo v dobre trgovske odnošaje. Rusija je pred vojno zalagala svet z eno četrtino celokupne žitne uporabe s štirimi petinami soli in lanu ter tretjino masla. Njen letni izvoz smo čitali večkrat njegove kratke, jedrnate pesmi. Iz tega so nastale »Pohorske poti«. Sicer se ne nanašajo vse pesmi na Pohorje, a čutimo, da so vse tu doma. Iz njih odmevajo misli, ki vas spremljajo v tem zdravem, krepkem gorskem ozračju. Te pesmi so odmev pesnikovega življenja in to življenje je v ozki zvezi s Pohorjem. Takoj »motto« nam pokaže gozd, kjer čaka pesnik v idiličnem razpoloženju na njene stopinje. »Poet« je kratka izpoved: ]az sem resnice skrite vso mladost iskal in sem berač ostal. To je povedano jasno, brez umetničenja. »V gozdu« čutite šumenje Pohorja: Borovje diši . . . Kot iz silne daljave, prihaja šumenje, in v nove daljave v vrhovih dobrave naprej valovi . . . To je priprosto, naravno in lepo. Iz drugih pesmi odmevajo življenjski dogodki in modrovanje pohorske samote. Vsaka ima nekaj svojega, tu in tam obstanemo in se zamislimo. Vabi nas njih pohorska na- žita in moke je znašal ■ pet milijonov ton. Te številke so ogromne in zato ni čudno, da so te stvari v zapadnoevropskih državah dandanes tako drage. Centralna Evropa pa gladuje, ko so ruske žitnice prenapoljnjene. Dokler bomo vodili proti Rusiji vojno, je gotovo, da ne bomo deležni njenih bogatih produktov. Lord Kuzi proti antanti. V zadnji seji londonske zbornice je nastopil Lord Kuzi ostro proti antanti. V svojem govoru je na-glašal, da delajo Angliji zveze, ki jih je sklenila^v početku vojne z Italijo in drugimi državami, velike težkoče. Posledice teh zvez so za Anglijo silno razočarujoče in pogubne. Za oni čas, v katerem so se stvorile, so bile morda potrebne, sedaj pa so resen svarilen klic, kako naj se v bodoče ne postopa. Dnevne vesti. Velikodušen dar. Trgovec v Mariboru g. Ferdo Sert je daroval mestnemu magistratu 20.000 K za reveže. Polovica je namenjena mestnim ubožcem, polovica pa za nabavo obleke in obuvala revnim šolskim otrokom. Plemenitemu darovalcu se tem potom izreka iskrena zahvala! Ruski kružok. Prva učna ura ruskega kružka se vrši jutri v sredo ob 20. zv. v pritličju drž. realke- Tam se lahko vpišejo vsi, ki žele pristopiti. Ruski kružok v Celju se je ustanovil te dni. To je že četrti ruski kružok na Štajerskem. Kolikor je nam znano, je doslej ruski kružok v .Ptuju in Ormožu. Želeti je, da se osnujejo kružki po vseh večjih krajih. Dijaške demonstracije. Sobotni nemški napad na slovenske ulične napise je razburil naše narodno dijaštvo, da je priredilo v nedeljo demonstracije proti nemškim napisom, ki so se včeraj zvečer ponovile. Zbralo se je okrog sto dijakov in še nekaj druge mladine, ki je potem skupno korakala pred mestni kino ter zahtevala takojšnjo odstranitev nemških napisov. Od tam so korakali prepevajoč narodne himne pred palačo »The-resienhof« ter stavili kavarni 48 urni ultimat, v katerem zahtevajo odstranitev nemškega napisa, ker sicer ga bodo sami odstranili. Za tem so obiskali še nekaj trgovin in drugih lokalov, kjer vise še vedno nemški izobeski ter tudi tam zahtevali takojšnjo odstranitev. Dijaki so izvršili te demonstracije po svoji lastni inicijativi, ki so jo raznetili naši Primorci, spominjajoč se nekdanjih naših bojev ravnost. Nekaj pesmi nam kaže naše pohorsko življenje. N. pr. »Doma«: Šum listja, ki grabijo ga z bregov pod bukvami in kostanji; in topli sopuh od brazd in volov v jesenski hlad jutranji; in po borovju skleščenem duh in šumeči otavi: To zdaj je moj vsakdanji kruh, rženi in črni in zdravi. Ali pa »klopotci«: Zopet klopotci prepevajo • vabijo veterc gorak, da omeči s pihljanjem grozdje v sok sladak. Sama radost razigrana iz vinogradov vse povprek: »Lep, lep, lep«, poje z gričevja, »lep, lep, lep je vinski breg«. Vmes pa počasi slovesno kakor očenaš siv orjak se oglaša Z vrha: Naš, naš, naš. Kako dobro čujemo klopotanje z naših vinogtadov! Pohorje popisuje pesnik tako: v Trstu in Gorici. Smo imelo to kaj uspeha. Naša mladina — naša bodočnost! (Neka gospa nam piše): Nedelja je dan počitka, dan pioste zabave za male in velike. Ob lepih solnčnih dnevih vse drevi v prosto naravo, da se osveži in navžije čistega zraku, zlasti mladina, ki mora vse dneve tedna presedati v šolah in vdihovati pokvarjeni vzduh Kam pa ob nelepem vremenu, ob deževnih nedeljah ? Seveda v kino ali v gledališče. Kedo pa obiskuje naj-pridnejše popoldanske predstave, če ne otroci, ki mrgole kakor v n ravljišču pred vsako predstavo pri blagajni. Je-li pa umestno, da obiskuje otrok vsako predstavo, neoziraje se na vsebino? Zdi se, da to nihče ne povprašuje, da se nihče ne zmeni za. eventuelno pohujšanje. Mnogo se dela sedaj v*času prepo/oda, misli se na marsikaj, a na mladino se še premalo ozira Koliko več vzgojevalno Di uplival kino na mladino, ki ga obiskuje — ako smemo sploh prištevati kino k vzgajevalnim sredstvom — ko bi se uprizarjalo filme, ki odgovarjajo mišljenju otroške duše. V vsakem večjem mestu so določene gotove ure za otročje kinematografske predstave. Zakaj se ne bi isto upeljalo v Mariboru? V mladini je naša bodočnost, bodočnost naroda. Polagajmo več pozornosti nanjo in na to, kar je v zvezi ž njo. Tiskarska stavka oru ima redno vajo v sredo, 25. t. m. ob 19. uri. Poživljam vse člane, da se te vaje očno in polnoštevilno udeležijo. Dirigent Ukinienje tovornega prometa v Nemški Avstriji. Ravnateljstvo južne železnice Dunaj brzojavlja: 1. Radi izvanredno velikega pomanjkanja premoga in da omogočimo odtok nakopičenega tovora, ukinemo s takojšnjo veljavo do vštevši 25. februarja 1920 celotni tovorni promet na vseh avstrijskih državnih in privatnih železnicah, torej tudi na vseh avstrijskih južnoželezniških progah. Prosto je le blago, označeno v seznamu blagovnih potrebščin pod točko 1 a in b, 3 b izvzemši drva za kurjavo, od 3 c bencin, potem v točkah 5, 6, 25, 34, 38, nadalje inštradirani vojaški transporti, Osoppo- in Polonia - transporti in konečno vse direktnimi tovornimi listi odpremljene po šiljke v prehodnem prometu za in iz Čehoslo-vaško. Tovor, ki se nahaja že na potu se odpošlje naprej. 2. Sprejemanje tovornega blaga za Maribor gl. in kor. kolodvor je do konca februarja ustavljeno, Jugoslovenski olimpijski odbor. Upravni odbor J. O. O. prosi vsa športna društva v državi SHS., da čim prej skličejo sestanke na katerih se osnujejo pododbori J. O. O- Ker je stvar zelo nujna ter je treba v Kratkem sestaviti konstitucijo se prosi, da se takoj začne z nabiranjem članov. Članarina naj se pošilja mesečno na odborovega blagajnika J. O. O. F. Badickega, Zagreb, Ribnjak 28. Mesečna izvestja pa na : Predsedništvo J. O O. Zagreb, Josipovac 19. — Vsak novokonstru-trani pododbor mora do 15. marca prijaviti vse ki hočejo: 1. Sodelovati kot tekmovalci (bodisi na lastne ali pa na stroške J. O. O.) pri olimpijskih igrah. Poleg točnega naslova se mora 1 javiti tudj dosedanje športne uspehe. 2. Pri- sostvovati olimpijskim igram na svoje stroške, a!i pa kot tekmovalci. Pododbor mora dalje prirejati v korist J. O. O. športne prireditve in zabave. Naknadno se naznanja, da plačujejo ustanovni člani samo 1000 K letno. Da se še čimprej in čimbolj dvignejo finančna sredstva J. O. O. naj se povsod poleg glavnega osnuje tudi finančni pododbor. Vsi pododbori naj takoj prično z delom. Službeno glasilo J. O. O. so zagrebške „Novosti." Za upravni odbor J. O. O. : Predsednik dr. Fr. Bučar, tajnik dr. A. Jakovac. Verižniško družbo. Dandanes se vse organizira, zakaj bi se tudi verižniki ne ? Da je to mogoče so pokazali beograjski verižniki, ki so res ustanovili svojo organizacijo. Toda tajni policiji ta organizacija ni bila pogodu. Zasledoval jo je toliko časa, dokler je končno ni našla ter spravila v nove prostore, kjer ji ni treba plačevati nikake najemnine za lokal. Novinarska stavka v Krakovu. V Krakovu so stopili v stavko uredniki poljskega lista »Novi Dziennik«. V stavko so stopili, ker lastniki lista niso hoteli sprejeti njihovih službenih zahtev. V znak solidarnosti se jim pridružijo tudi drugi krakovski žurnalisti. Čehoslovaška narodna cerkev- Farno okrožje ]enišovice pri Turnovu je pristopilo novi čehoslovaški cerkvi. Fara obsega 26 sel ter štele 5000 duš. Zadnje vesti. N Razpust narodne skupščine v Bolgariji. ČTU Praga, 23. februarja. Iz Sofije se poroča: Težkoče, ki so jih povzročile v narodni skupščini obe socijalistični skupini, se ne ujemajo več z dejanskim razpoloženjem v deželi, zlasti ne po težkem porazu soci-jalistov in komunistov po ravnokar končani stavki. Zato je vlada sklenila, da razpusti sedanjo narodno skupščino, katere poslanci so bili izvoljeni v popolnoma drugačnem političnem položaju nego je sedaj. Istočasno je sklenila vlada razpisati nove volitve. Razpust narodne skupščine se je naznanil brez vsakega incidenta. ' Kompenzacijska pogajanja med Čehoslovaško in Jugoslavijo. DKU Praga, 23. februarja. »Tribuna« poroča, da so se pričela v Pragi kompenzacijska pogajanja med zastopniki ČehoslOvaške in Jugoslavije. Jugoslavija zahteva premog, za katerega ponuja moko, krompir, mast, beli fižol, grah, meso in koruzo. Letonci sklenejo z Rusijo mir. DKU Helsingfors, 23. februarja. Po semkaj dospelih poročilih je leion-ska vlada sedaj končnoveljavno sklenila, da prične s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Sin Leva Tolstega v Beogradu. LDU Beograd, 23. februarja. Predvčerajšnjim je s poslednjo skupino ruskih beguncev dospel v Beograd tudi Mihajlo Tolstoj, sin Leva Tolstega. Millerand in Scialoja potujeta v London. LDU L y o n, 22. februarja. (Brezžično.) Ministrski predsednik Millerand odpotuje jutri v London, da prisostvuje razpravam vrhovnega sveta. Spremlja ga italijanski minister za zunanje stvari, Scialoja. Albanci proti Italiji. Rim, 22. februarja. (Izv. por.) „Temps“ poroča iz Valone: Položaj v Albaniji se je nenadoma spremenil. Albanski nacijonalisti so zavzeli ostro stališče proti Italiji in proti provizorični vladi v Draču. Poletni čas na Angleškem. DKU London, 22. februarja. (Brezžično.) Vlada je predložila včeraj v poslanski zbornici zakonsko osnovo, na podlagi katere naj se uvede stalno poletni čas in štetje dnevnih ur do 24. Razne vesti. Svetovni rekord v plavanju. Pri tekmi za svetovno prvenstvo je zmagal Italijan Tirabolchi. Preplaval je Rio de la Plata v šestih urah in eni minuti. Brezžična telefonska zveza med Anglijo in Ameriko. »Achtuhr Abendbiatt« poroča z Londona, da uv-ede Marconijeva družba v kratkem brezžični telefonski promet med Anglijo in Ameriko. Predpriprave so že končane. Telefon bo na razpolago tudi privatnikom ter bo razmeroma silno počeni, stal bo na minuto samo en šiling. Gaby Deslys umrla. Iz Pariza javljajo, da je slavna plesalka in pevka, o kateri se je se nedavno toliko pisalo, uinrla v nekem pa-rižkem sanatoriju. Zapiski živega zakopanega. V rovu nekega premogovnika v Kaliforniji so našli nedavno truplo zasutega rudarja, ki je bil dasi zasut še nekaj dni živ, dokler ni umrl strašne smrti od gladu. V roki je tiščal krčevito košček papirja na katerem so bile zap;sane njegove zadnje misli. Zapiski se glase: 6. oktobra: Konec je. Recite moji ženi, da umiram brez strahu. Kako stiašno je biti zajet kakor miš v pasti. Božja volja naj se zgodi. . . 7. oktobra : Gladujem, zmrzujem ter trpim grozne bolečine. Zakaj mi ne pridejo na pomoč? Mar nihče ne ve, da sem tu? Teh muk ne bom mogel dolgo prenašati. 8. oktobra : Doslej živim. Toda silno gladujem in zmrzujem. Ljudje pomagajte mi kmalu. Odpuščam vsem sovražnikom. Svet se mi zdi, ni tako lep. Smrt, zakaj ne greš od mene. 9. oktobra: Zakaj ste pozabili name ? Slabim vedno bolj in bolj. Življenje mi polagoma gineva. Kaj bi dal za eno samo kapljico vode. 10. oktobra: Konec se bliža. Ne trpim več mnogo, toda upadel sem. Smrt se mi zdi sladka in se je ne bojim. Kmalu se seznanim z njenimi skrivnostmi. 11. oktobra: Poslednja noč. Mir se bliža. Živite srečno. . . Revež je umrl od gladu. Nihče ni vedel za njegovo nesrečo, nihče ni prišel v bližino njegovega rova. Le slučajno je bil čez nekaj časa odkrit njegov gr°b- Njegovi zapiski svedočijo celo grozno tragedijo nasilne smrti. Hazardni klub. V Draždanah v Nemčiji so odkrili klub hazardnih igralcev, ki je štel štirideset članov. Člane so po večini aretirali in spravili v zapor. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna", Maribor. Mala oznanila. II najem iščem lokal z mešanim blagom z štelažami, kakor tudi stanovanje s kuhinjo na prometnem kraju, najraje kje v bližini Ljutomera ali Ptuja, eventuelno tudi kje v Prekmurju. Dopise pod »Jugoslovan« na upravo »Mar del.« 3—1 Brivnica dobro idoča, brez konkurence, blizu Maribora, po ceni na prodaj. Naslov v upravništvu. Gospodarska pisarna Maribor, Aleksandrova cesta 22 (preje Tegetthoffova cesta) .preskrbuje najkulantneje posojila na zemljišča, osebne in stavbene kredite, nakup in prodajo posestev in podjetij ter posreduje v vseh gospodarskih zadevah. I. Mariborski bioskop Aleksandrova cesta. Od srede 25. do 27. februarja 1920: Ob solnčnem zahodu Tragedija v 5 dejanjih in druge podobe. V petek 27. februarja 1920: Vojaška godba. Vsako sredo in soboto novi sporedi Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18. (6.) In 20. (8.) url zvečer. Občinska hranilnica v Mariboru (prej Gemeinde-Sparkasse) Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2) v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog Rezervni fondi . . . K 42,442.640-26 K 2,749.997-67 ,, Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. ... Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun ne* delje in praznikov.