■¡■NašIH športnik 2008|ll Danes, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici Vesela pomlad slavi ►rvih trideset Goriški fotoklub Skupina 75 končno na svojem Primorski gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com ČETRTEK, 18. DECEMBRA 2008 Št. 300 (19.390) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Težave so zlasti politične narave SandorTence Demokratska stranka doživlja zelo težke trenutke. Na eni strani problemi s korupcijo, na drugi strani hude politične težave, ki postavljajo pod vprašaj usodo stranke. O sodnih preiskavah, v katere so vpleteni zastopniki DS, je v tem trenutku težko potegniti črto, gotovo pa gre za afere, ki upravičeno vznemirjajo člane in volilce stranke. Problem korupcije je očitno splošen problem, ki zadeva politiko, podjetnike in še marsikoga. Zadnji škandali so nekoliko zasenčili politične težave demokratov, ki zavirajo razvoj stranke, kot si ga je zamišljal Walter Vel-troni. DS se je rodila na valu velikega navdušenja in ljudske participacije, pričakovanja pa se doslej (še) niso uresničila. Namesto korenite prenove političnega kadra smo doživeli, da so na vodilnih položajih ostali eni in isti ljudje. Res je, da so bili izvoljeni na primarnih volitvah, res pa je tudi, da jih glavnina izhaja iz aparatov nekdanjih strank. Mnogi od njih se obnašajo kot glasniki Marjetice ali Levih demokratov in če temu dodamo, da so se iz obeh strank ohranile struje in podstruje lahko sklepamo, kakšna zmeda vlada v Veltronijevi stranki. Problem v problemu so odnosi z Antoniom Di Pietrom, ki je, bolj kot zaveznik, Veltronijev politični tekmec. Na nedavnih volitvah v Abrucih je leva sredina gladko izgubila, Di Pietro pa se predstavlja kot zmagovalec, ker je dobil skoraj toliko glasov, kot Veltronijeva stranka. V tem zavezništvu je res nekaj nenaravnega. dežela - Zaščitni zakon za našo skupnost Tondo podpisal dekret o vidni dvojezičnosti Na seznamu ni tržaške pokrajine in Občine Ronke ITALIJA - Sodnik potrdil izvršljivost odredbe o izklopu naprav Eluana Englaro bo najbrž umrla v videmski bolnišnici MILAN, VIDEM - Pooblaščeni upravitelj videmske bolnišnice Citta di Udine (na sliki) Claudio Riccobon je včeraj potrdil, da je njegova klinika pripravljena odklopiti naprave, ki Eluano Englaro že skoraj 17 let umetno držijo pri življenju. Semkaj jo bodo iz Lecca verjetno prepeljali danes. Milanski sodnik je namreč včeraj potrdil, da je odredba, ki omogoča Eluanino smrt, povsem izvršljiva, pa čeprav je minister za zdravstvo Sac-coni v torek izdal direktivo, s katero je skušal odredbo ustaviti. Na 2. strani TRST - Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Renzo Tondo je podpisal odlok o izvajanju vidne dvojezičnosti v sklopu zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Novico o podpisu je predsednik Dežele včeraj sporočil svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu. Prvi odzivu v slovenski manjšini na podpis odloka, ki še ni bil objavljen, so precej previdni. Glede na predlog paritetnega odbora so s seznama izpadle tržaška in vi-demska pokrajinska uprava in Občine Ronke. Tondov odlok bo pravnomočen z objavo v Uradnem vestniku FJK. Na 3. strani SDGZ za projekt Po Krasu z vespo Na 4. strani V Zgoniku velika pozornost šolskim poslopjem Na 9. strani Intervju: igralec in pevec Brane Završan Na 15. strani Goriški odbor staršev iz slovenskega vrtca vztraja z zahtevo po samoupravi kuhinje Na 16. strani V treh dneh se je trikrat ponesrečil, včeraj smrtno Na 16. strani EVROPSKA UNIJA - Z veliko večino EP potrdil podnebno energetski sveženj STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdili podnebno-energetski sveženj, ki predvideva večjo rabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. Unija naj bi v skladu s predlaganimi cilji do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov za 20 odstotkov ter izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. Na 21. strani OBČINA TRST Skupno 1.218 dvojezičnih izkaznic TRST - V tržaški občini so v enem letu, od 12. decembra lani do 11. decembra letos, izdali skupno 1.218 dvojezičnih italijansko-slo-venskih osebnih izkaznic. 1.032 je bilo papirnatih, izdanih v Uradu za Slovence v Ul. Giotto in v občinskih izpostavah na Opčinah in na Proseku, 186 pa elektronskih, izdanih v občinskem uradu v Ul. Genova. Poleg papirnatih in elektronskih osebnih izkaznic so občinski uradi izdali še skupno 350 dvojezičnih anagrafskih dokumentov in potrdil. Na 8. strani 2 Četrtek, 18. decembra 2008 ITALIJA / KORUPCIJA - Škandal v mestu pod Vezuvom V Neaplju trinajst aretacij Občinska uprava na robu krize Med aretiranimi tudi dva občinska odbornika iz vrst Demokratske stranke DEMOKRATI Veltroni: To nikakor ni moja stranka RIM - »To ni moja stranka.« Walter Veltroni je takole grenko komentiral novice o sodnih preiskavah in škandalih, v katerih so vpleteni zastopniki Demokratske stranke. Z najhujšimi težavami se soočajo v Neaplju, nespodbudne novice za demokrate pa prihajajo tudi iz Abrucov, Toskane, Ba-zilikate in Sardinije. Na otoku bo vsekakor predsednik deželne vlade Renato Soru najbrž preklical svoj odstop, kar naj bi naredili v prihodnjih dneh. Veltroni resno razmišlja, da bi na »kriznih« območjih imenoval strankine izredne komisarje. Pri tem se omenja Neapelj in Kampanijo ter Abruce, kjer so demokrati na nedavnih deželnih volitvah doživeli hud poraz. Predsednik je svojim najožjim sodelavcem dejal, da zadnja dogajanja zahtevajo korenite korake za prenovitev Demokratske stranke. Ta prenovitev se mora začeti takoj, do izraza pa mora priti že pri oblikovanju kandidatnih list za spomladanske evropske volitve. Veltroni je ponovil, da popolnoma zaupa sodstvu, v tem trenutku pa noče obsoditi nikogar, saj hoče podrobno proučiti posamezne primere. Mnogi poslanci in senatorji DS so včeraj vsekakor pozvali predsednika, naj razbije volilno zavezništvo z Antoniom Di Pie-trom, ki je doslej samo škodilo Demokratski stranki. NEAPELJ - Po nalogu neapeljskega tožilstva so včeraj aretirali trinajst oseb, ki so vpletene v t.i. škandal Global service. Med aretiranimi sta tudi občinska odbornika iz vrst Demokratske stranke, katerima je županja Rosa Russo Iervolino takoj odvzela pooblastila. Med aretiranimi je tudi podjetnik Alfredo Romeo, medtem ko je tožilstvo zahtevalo aretacijo tudi dveh poslancev, in sicer Itala Bocchina in Renza Lusettija. Bocchino, sicer predstavnik Nacionalnega zavezništva, je podpredsednik poslanske skupine Ljudstva svobode, Lusetti pa je član poslanske skupine Demokratske stranke. Škandal in aretacije so močno zamajale neapeljsko mestno upravo, ki jo vodi županja Russo Iervolino. Včeraj zjutraj je izjavila, da ne razmišlja o odstopu, po popoldanskem srečanju z upravo in z vodstvom Demokratske stranke, kateri pripada, pa je dejala, da odstopa v teh pogojih ne izključuje. V tem primeru bi bile v Neaplju spomladi občinske volitve. Afera Global service je vredna približno 400 milijonov evrov. Neapeljska uprava je hotela s sklepom občinskega odbora dati v zakup skupini podjetnikov številna pomembna javna dela. V ta namen je občinski odbor odobril sklep, korupcijski škandal pa je izbruhnil, preden bi Občina razpisala tozadevne javne dražbe. Politiki in upravitelji so dejansko osumljeni, da so prejeli podkupnine, preden bi Občina Neapelj dala v zakup javna dela. Tožilci naj bi imeli v rokah dokaze, da so se aretirani politiki in podjetnik Alfredo Romeo vnaprej sporazumeli, kdo bo na koncu dobil javna dela, za katera - kot rečeno - še ni bila sploh razpisana dražba. Preiskava, ki je privedla do včerajšnjega razpleta, je trajala več mesecev. Da se v Neaplju nekaj pripravlja, se je govorilo in pisalo že nekaj Podjetnik Alfredo Romeo dni, nihče pa ni pričakoval, da bodo na koncu aretirali kar trinajst oseb. Med njimi so politiki, podjetniki in odvetniki, ki so po mnenju sodnikov igrali neke vrste posredniško vlogo med politiko in podjetništvom. Županja Russo Iervolino je izrazila veliko obžalovanje nad dogodki in, kot rečeno, napovedala, da razmišlja tudi o odstopu. O tem se je po telefonu pogovorila z Walterjem Vel-tronijem, ki ji je najavil izredno ko-misarsko upravo za Demokratsko stranko v Neaplju in v Kampaniji. V Neapeljska županja Rosa Russo Iervolino afero se je posredno vključil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je na včerajšnji otvoritvi letne konference italijanskim veleposlanikov podčrtal, da bi morali imeti politiki in upravitelji vedno pred seboj javno dobro in javne koristi. Težavam, ki pestijo neapeljsko občinsko upravo, je treba dodati težave, s katerimi se sooča deželna vlada Kampanije, začenši z njenim predsednikom Antoniom Bassolinom. Tudi on je pred nekaj tedni razmišljal o odstopu, potem pa si je premislil. why not Za Prodija najbrž umik obtožnice CATANZARO - Javno tožilstvo v Catanzaru je zaključilo preiskavo Why Not, ki jo je svoj čas uvedel in vodil javni tožilec Luigi De Magistris, dokler ga niso premestili v Neapelj. Preiskava, ki je bila v središču nedavnega spora med javnima tožilstvoma iz Catanzara in Salerna, zadeva domnevno zlorabo evropskih finančnih sredstev, v njej pa je vpletenih kakih sto osumljencev. Ti bodo imeli zdaj 20 dni časa, da zahtevajo, naj jih preiskovalci zaslišijo. Kaže, da bo javno tožilstvo za nekdanjega premiera Romana Pro-dija predlagalo umik obtožnice. Aretiranemu podjetniku Alfredu Romeu so včeraj sodniki zaplenili tudi hotel v središču Neaplja ansa BIOETIKA - Kljub direktivi, s katero je minister prepovedal prekinitev umetnega hranjenja Eluana Englaro naj bi umrla v videmski bolnišnici Milanski sodnik potrdil izvršljivost julijske odredbe MILAN, VIDEM - »Odredba, s katero je milansko prizivno sodišče letošnjega 9. julija dovolilo izklop naprav, ki Eluano Englaro držijo umetno pri življenju, je nesporno izvršljiva. Zakon namreč pravi, da je sodni ukrep, proti kateremu ni mogoče več vložiti priziva, do-kočno izvršljiv.« Tako je včeraj dejal milanski prizivni sodnik Filippo Lamanna, ki je izdal julijsko odredbo, s katero je sprejel zahtevo Eluaninega očeta Beppi-na, da bi 37-letno žensko, ki je že skoraj 17 let v nepovratni komi, pustili umreti. Glavno milansko tožilstvo je medtem vložilo priziv proti julijski odredbi, toda ka- Eluana Englaro sacijsko sodišče v Rimu je 11. novembra priziv zavrnilo kot nesprejemljiv. Drugih prizivov pa ni več mogoče vložiti. Videmska bolnišnica Citta di Udine Beppino Englaro Lamanna je s svojo včerajšnjo izjavo odgovoril na direktivo, s katero je minister za zdravstvo Maurizio Sacconi ta torek javnim in zasebnim strukturam italijanskega zdravstvenega sistema prepovedal, da bi prekinili umetno hranjenje in hidracijo bolnikov v komi. Direktiva je splošnega značaja, a očitno jo je minister izdal prav z namenom, da bi preprečil izvršitev julijske odredbe milanskega prizivnega sodišča. Beppino En-glaro je namreč medtem našel bolnišnico, ki bi bila pripravljena njegovo hčerko pospremiti v smrt. Gre za videmsko kliniko Citta di Udine. To je potrdil poverjeni upravitelj bolnišnice Claudio Riccobon. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu je dejal, da je soba za Eluano že pripravljena in da je na voljo tudi ekipa 20 do 25 zdravnikov-prostovoljcev, ki bi bolnici v nepovratni komi omogočili, da umre. To naj bi zahtevalo kakih 15 dni. Eluano bi nato pokopali v Paluzzi v Karniji, od koder prihaja njen oče Beppino in kamor je tudi sama rada zahajala na počitnice. Claudio Riccobon Eluana bi bila morala prispeti v Videm že v torek iz zdravstvenega doma v Leccu, kjer leži vse od leta 1992, ko je v prometni nesreči utrpela hudo poškodbo možganov. Postopek premestitve so prekinili, potem ko je minister Sacconi izdal svojo direktivo. »Zdaj gre za pravno vprašanje oziroma za vprašanje zakonitosti. Potrjujemo našo razpoložljivost, a ob spoštovanju veljavnih norm,« je včeraj dopoldne dejal Riccobon in dodal, da je zadeva v rokah odvetnikov Eluanine-ga očeta. Kot uvodoma rečeno, pa je medtem včeraj milanski prizivni sodnik Lamanna že potrdil, da je njegova julijska odredba dokončno izvršljiva in da je ministrova direktiva ne more ustaviti. Zato je verjetno, da bodo Eluano prepeljali v Videm v kratkem, mogoče že danes. Sicer pa tudi minister Sacconi vztraja na svojem stališču. Včeraj je videmski bolnišnici zagrozil, da jo bodo doletele »predvidljive posledice«, če se ne bo držala njegove direktive. Vatikan napadel Finija, »dediča fašizma« VATIKAN - Vatikansko glasilo L'Osservatore Romano je včeraj ostro napadlo predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, sicer prvaka Nacionalnega zavezništva, ker je v torek dejal, da se niti Katoliška cerkev ni uprla rasnim zakonom, ki jih je leta 1938 uvedel fašizem. »Čudi nas in nas boli, da eden izmed dedičev fašizma, ki je bil edini odgovoren za sramotne rasne zakone, zdaj kliče na zatožno klop Katoliško cerkev. S tem izkazuje svoje pomanjkljivo poznavanje zgodovine, pa tudi pritlehni politični oportunizem,« piše dnevnik. Tožilstvo zahteva zapor za odvetnika Berlusconija MILAN - Milansko tožilstvo za britanskega odvetnika Davida Millsa zahteva štiri leta in osem mesecev zaporne kazni, ker naj bi od sedanjega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija prejemal podkupnino za lažno pričanje. Berlusconi je obtožen, da je 62-letnemu Mill-su leta 1997 plačal 415.000 evrov v zameno za lažno pričanje v prid premieru na dveh prejšnjih sojenjih proti njemu v 90. letih prejšnjega stoletja. Mills je sprva priznal, da je od Ber-lusconija prejel denar "v znak priznanja" za svoje delo. Kasneje je to zanikal, rekoč, da mu je denar izplačal italijanski ladjedelec. Berlusconi vse obtožbe odločno zanika, sicer pa je postopek proti njemu ustavljen zaradi imunitete, ki jo je uvedel zakon Alfano. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. decembra 2008 3 SLOVENSKA MANJŠINA - V okviru državnega zaščitnega zakona številka 38 Predsednik Dežele Tondo podpisal dekret o izvajanju vidne dvojezičnosti Na seznamu ni tržaške pokrajine - Predsednik o podpisu obvestil Gabrovca - Prvi odzivi v naši skupnosti TRST - Predsednik Furlanije-Julij-ske krajine Renzo Tondo je podpisal dekret o uvajanju vidne dvojezičnosti v sklopu zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Novico o podpisu odloka je Tondo včeraj sporočil deželnemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu. Predsednikov odlok uradno še ni bil objavljen in bo pravnomočen z objavo v deželnem Uradnem vestniku, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh. Tondov seznam žal brez Pokrajine Trst Neuradno smo izvedeli, da je v primerjavi s predlogom paritetnega odbora iz odloka na lastno pobudo izpadla Pokrajina Trst, na Goriškem Občina Ron-ke, v videmski pokrajini pa Pokrajina ter Občini Špeter in Naborjet v Kanalski dolini. Glede tržaških in goriških občin je Tondo v glavnem spoštoval predloge paritetnega odbora oziroma posameznih občin, kar je seveda pozitivno. V seznamu negativno pade oči, da v njem ni tržaške pokrajinske uprave. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je uradno sporočila Tondu, da se bo z vprašanjem dvojezičnosti ukvarjala posebna svetniška skupina, ki je zadolžena tudi za revizijo statuta te javne uprave. To zahteva kar nekaj časa, najbrž nekaj mesecev. Predsednica Bassa Poropat vsekakor napoveduje bližnjo postavitev trijezične table na glavnem sedežu uprave v središču Trsta ter postavitev novih dvojezičnih cestnih tabel in smerokazov. Izpadli tudi Občina Ronke in Pokrajina Videm Za vključitev v seznam so spremenili prvotno pozitivno stališče tudi v le-vosredinskih Ronkah, Naborjetu, Špetru Slovenov ter v videmski pokrajinski upravi. V Ronkah pravijo, da so se za zaščito slovenske manjšine odločili na osnove lastne presoje in torej na podlagi samostojnih odločitev občinske uprave oziroma občinskega sveta. Videmska pokrajinska uprava v dopisu deželni vladi podčrtuje, da je od vedno pozorna do jezikovnih manjšin, kar prihaja do izraza tudi pri dvojezičnih cestnih tablah. Pokrajina, ki jo vodi ligaš Piero Fontanini, koalicija pa je desnosredinska, napoveduje dodatne ukrepe za Rezijo ter Nadiške in Terske doline. V seznamu tudi ni zveze Občin Špeter-Podbonesec-Sovodnje iz Benečije, sta pa občini Pod-bonesec in Sovodnje. Brezigar zadovoljen, a tudi negativno začuden Predsedniku paritetnega odbora Bojanu Brezigarju se zdi pozitivno, da je predsednik Furlanije-Julijske krajine Ton-do končno podpisal odlok, saj je obstajala precejšnja nevarnost, da bi se stvar še dodatno zavlekla. To je prvi odlok in tudi prvi seznam vidne dvojezičnosti. Sledili bodo drugi koraki in nadaljnji postopki za izvajanje zaščitnega zakona, o katerih bo odbor razpravljal na seji 20. januarja, napoveduje Brezigar. »Iz meni neznanih razlogov so iz seznama na osnovi desetega člena zaščitnega zakona izpadle Pokrajina Trst, Ron-ke in nekatere narodno mešane občine na Videmskem,« dodaja Brezigar, ki izraža začudenje in obžalovanje, da so na tržaški Pokrajini in v Ronkah očitno spremenili mnenje, potem ko so se lanskega septembra na avdicijah v Vidmu opredelili za vključitev teh javnih uprav v seznam vidne dvojezičnosti. Pavšiču je zelo žal zlasti zaradi Pokrajine Trst Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Rudi Pavšič nam je po- vedal, da bo njegova organizacija podrobno proučila dekret, seveda ko bo dobila njegovo besedilo. Predsednik SKGZ na osnovi neuradnih novic izraža vsekakor začudenje, da Tondo ni upošteval vseh predlogov paritetnega odbora za slovensko manjšino. Pavšič je zelo negativno začuden, ker se je iz omenjenega seznama dejansko sama izločila Pokrajina Trst, kar se mu zdi zelo hudo tudi zato, ker to ustanovo, kot vemo, vodi levosredinska koalicija, za katero je volila glavnina slovenskih volilcev. Štoka: Dobra novica, a tudi pomanjkljivosti Predsednik krovne organizacije Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka izraža zadovoljstvo ob novici, da je po dolgem pričakovanju predsednik deželnega odbora Tondo vendarle podpisal odlok. Novica o podpisu uradnega dokumenta je po njegovem gotovo razveseljujoča saj smo Slovenci v Italiji, kljub skupnemu naprezanju obeh krovnih organizacij, tudi za ta korak čakali predolgo, vendar - nadaljuje Štoka - bo žal odlok pomanjkljiv, saj bodo iz določene perimetracije izvzeti pomembni predeli dežele, na katerih je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Predsednik krovne organizacije se ob tej priložnosti javno zahvaljuje deželnemu svetniku SSk Gabrovcu, »ki je vseskozi sledil zadevi in zaključuje s prepričanjem, da bo treba problemu slediti naprej, zato da se bo seznam ozemlja v bodočnosti nadgradil in zapolnil vrzeli.« Predsednik FJK Renzo Tondo je podpisal odlok o izvajanju italijansko-slovenske vidne dvojezičnosti Gabrovec: Dipiazza nima več izgovorov Vest o podpisu odloka je predsednik Tondo včeraj - kot rečeno - v deželnem parlamentu osebno sporočil deželnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu, ki ga je na pomen tega vprašanja vseskozi opozarjal. Gabrovec je mnenja, da je potrebno sedaj napeti vse sile, da se območje vidne dvojezičnosti še raz- širi, saj slednja opredeljuje in bogati večjezični in večkulturni značaj naše dežele. V besedilu odloka predsednika Tonda bomo zasledili nekaj grenkih presenečenj. »Podpis odloka odpira novo poglavje v izvajanju določil zaščitnega zakona, saj razširja uvajanje vidne dvojezičnosti na nova območja« poudarja deželni svetnik Gabrovec, ki v isti sapi ugotavlja,da je podpis odloka postavil besedo konec tudi alibijem nekaterih upraviteljev. »Misel gre na tržaškega župa- na, ki se je obvezal, da bo Tondovemu podpisu odloka sledilo uvajanje dosledne dvoje-zičnosti, pa čeprav ga je v to zakonsko in politično obvezal že Londonski memorandum izpred pol stoletja,« zaključuje izjavo deželni svetnik Slovenske skupnosti Gabrovec. Načelnik deželne svetniške skupine Mavrične levice Igor Kocijančič nam je sinoči povedal, da bo komentiral odlok predsednika deželne vlade, ko ga bo dobil v roke. SEŽANA - Okrogla miza Civilne iniciative Kras (CIK) opozorila na nebrzdane gradnje Problemi se razraščajo, ker občine ne ukrepajo in strežejo le apetitom kapitala SEŽANA - Kras je v zadnjem obdobju tarča velikih zasebnih kapitalskih apetitov ne glede na posledice. »Pozidava okoli 100 hektarov kraške gmajne pri Orleku za potrebe logističnega terminala Luke Koper, širitev golf igrišča v Lipici, zamisel o gradnji satelitskega turističnega naselja med Grahovim Brdom in Utovljami, stihijsko in nenačrtno širjenje mesta Divača. V Lokvi, ki ima 700 prebivalcev, je v zadnje, času našlo domovanje več kot 60 Italijanov. Nakupljenih pa je še nekaj zemljišč, za katera že tečejo postopki pridobitve gradbene dokumentacije ali vpis v Zemljiško knjigo. V vasi se načrtuje tudi več večjih gradenj za »neznane kupce«. Taka sestava prebivalstva že predstavlja dvojezično območje, zato so torej le vprašanje časa zahteve po uradni dvojezi-čnosti in manjšinski zaščiti - vrtec, šola, dvojezični napisi ...,« smo slišali na nedavni okrogli mizi v Sežani, ki so jo pripravili v Civilni Iniciativi Kras (CIK). Z njo so znova želeli opozoriti na to, da problemi, »ki smo jih izpostavili pred enim letom, ne le da ostajajo odprti, temveč se zaradi neukre-panja pristojnih državnih in občinskih služb razraščajo. Občine, med njimi je tudi sežanska, ne upoštevajo nacionalnega interesa ter stremijo zgolj za kratkoročnimi cilji in strežejo le apetitom kapitala.« Srečanje je bilo zelo dobro obiskano. »V primerjavi z Evropsko unijo nam manjka vsaj 30 do 40 let zavesti, da je prostor, v katerem živimo, dobrina, ki ni neomejena. To pri ljudeh manjka,« je uvodoma povedal Robert Rogič iz CIK. »Svetniki in poslanci pa so postali "potrošniški poslanci", ki zagovarjajo samo svoj interes in interes investitorja v ozadju.« »V razvojnem programu občine Divača je do leta 2013 predvidena izgradnja 400 novih stanovanj,« je po- Nevarnost pozidave je v številnih kraških naseljih zaradi pomanjkanja nadzora vse večja vedal Milan Vitez iz Divače. »To pomeni, da se bo število ljudi v Divači podvojilo. Od kod bodo ti ljudje prišli in kaj bodo v Divači počeli, pa ne vemo. V kraju ni dovolj delovnih mest na voljo. Prebivalci teh novih naselij (Gabrovo naselje, Risnik npr.), domačini jih imenujemo enklave ali instant produkt, pa se ne bodo našli našli skupnega jezika z avtohtonim prebivalstvom, ampka bodo prišli le prespat in se naslednji dan znova vrnili na svoja delovna mesta bodisi v Tržaško pokrajino ali kam drugam.« Jernej Dro-fenik iz Grahovega Brda je govoril o turističnem naselju, ki ga nekdo želi postaviti v bližini vasi. »Investitor je neresen, ko pravi, da bo projekt predstavil po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Občina je projekt ocenila pozitivno, investitor se z ljudmi dogovarja neposredno. Mislim,da je v ozadju samo interes lastnikov, da čim dražje prodata zemljišče. Na drugi strani pa je v kraških vaseh še veliko praznih starih hiš in občina bi morala razvoj usmerjati v ta jedra ne pa v gradnjo novih vasi (po grobih ocenah je na Krasu 20 odstotkov obstoječih hiš nezasedenih ali neizkoriščenih).« »V prostoru gospodarijo polpi-smeni župani in občinski sveti,« je stanje ostro označil profesor Anton Prosen s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Ne načrtuje se ne, kdo bo gradil ne za koga, zato je treba stvari zaostrit in zgradit sistem po zgledu evropskih držav, kar pomeni vzpostavit kontrolne mehanizme. Zdi se, da je pri nas edini pogoj, da lahko gradiš, lastnina zemlje. Tega nikjer na svetu ni, zato bi morala imeti občina uvesti neke vrste zemljiški management, kar pomeni, da odločitve o usodi zemljišča, ki je v načrtu sicer predvideno za gradnjo in je na prodaj, ne bi smela prepustiti investitorju.« »Ključno je, da urejanje prostora ne postane interes ne politike ne države ne lokalnih oblasti niti elite stroke, ampak da ga v čimvečji meri približamo lokalnemu prebivalstvu,« je menil profesor Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo. »Slovenija je podpisa- la Aarhuško konvencijo, ki govori o zgodnjem vključevanju javnosti v odločitve z zvezi z urejanjem prostora. Mislim, da moramo pri odločitvah, ki v praksi presegajo gradnjo enodružinske hiše, standard, kdo vse o tem odloča, spremenit.« Lah je predlagal tudi, da bi občina Sežana lahko ustanovila svetovalni center (javni zavod), ki bi krajanom s strokovnimi nasveti pomagal, kako ohranjevati arhitekturno dediščino in kulturno krajino. Okrogle mize se je udeležil tudi podžupan občine Sežana Iztok Bandelj. »Občinske službe so že nekaj časa nazaj ugotovile velik interes po strnjenih pozidavah in ta proces ustavile. Pobude za Grahovo Brdo ne poznam, zemljišče tudi ni zazidalno, zato se o tem ne bomo pogovarjali. Občina ni nagovorila investitorja, naj se pogovarja z domačini, podprli pa smo izgradnjo logističnega terminala na gropajski gmajni, za kar upam na podporo s strani civilne družbe. Želim, da se poslušamo in skupaj najdemo rešitve.« Irena Cunja 4 Četrtek, 18. decembra 2008 GOSPODARSTVO sdgz - Informativno srečanje o inovativnem privabljanju gostov Po zgledu Brd turisti z vespo najbrž tudi po Krasu Agencija Key Tre Viaggi in SDGZ bi rada posnemala uspel goriški eksperiment mib - Tretja izvedba poslovnega masterja za področje vina Diplome za mlade strokovnjake in nagrada za izredno poklicno pot TRST - Na Kras bi radi prenesli pozitivne izkušnje briških turističnih operaterjev, ki se imenuje »Il Collio in Vespa« (Z vespo po Brdih). Zato se je pred dnevi v Križu zbrala skupina zainteresiranih gostincev, kmetov, hotelirjev in drugih operaterjev, da bi slišali od kolega gostinca in vsestranskega turističnega operaterja s Plešivega Joška Sirka, kako je nastal in se razvil ta svojstven projekt. Po pozdravu gostitelja, predsednika gostincev in celotnega Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Nika Tenzeja, je Sirk v svojem značilnem in stvarnem slogu razložil, kako je uspelo njemu in prijatelju Ediju Kebru prepričati skoraj 60 kolegov iz Brd (vinarjev, gostincev, hotelirjev, obrtnikov, trgovcev itn.), da so kupili vsak po eno ali več vesp, ki služijo za promocijo ozemlja in so na razpolago njihovim gostom pri enoga-stronomskem vandranju. Obnovil je vse postopke in prve korake organizacije dokaj zahtevne reklamne akcije, od znamenite vožnje z vespo, ki so jo uprizorili župani z obeh strani Brd ob padcu meje, do gostovanja vesp na filmskem festivalu v Cannesu, na Barkola-ni, Friuli Doc itn. Simbolično zelo učinkovita podoba vespe, ki zbuja najbolj pozitivne in priljubljene značilnosti italijanskega načina življenja, od simpatije in vedrine do dinamičnosti ipd., je zelo lepo sprejeta. To dokazuje tudi zelo dobra distribucija zgibank, razglednic, objavljanje člankov in fotografij ne le v lokalnih in deželnih medijih, ampak tudi v revijah, reportaže tujih televizij in nenazadnje tudi navzočnost informativnih »totemov« pri vseh sodelujočih lokalih in na drugih strateških mestih. Gabriella Kropf od potovalne agencije Key Tre Viaggi - prva tržaška lastnica »briške« vespe - je predstavila različico projekta Po Krasu na vespi, se pravi zamisel, da bi ga razširili še na Kras. Osnovna motivacija sodelujočih pri projektu bi morala biti ta, da se pro-movira ozemlje, da se s skupno promocijo lahko prispeva k uveljavitvi skupnega turističnega sistema itali-jansko-slovenskega Krasa in da se tako pridobi nove obiskovalce, iz Brd in od drugod, ki zaenkrat obe območji še vidijo ločeni. Agencija Key Tre Viaggi bi bila ob pokroviteljstvu SDGZ glavni referent in organizator pobude. Za zagon projekta sta potrebna minimalno število 15 vesp in širša skupina še dru- eu - Napoved Tudi Danska odpira trg delovne sile BRUSELJ - Danska je včeraj napovedala, da bo umaknila omejitve na svojem trgu dela za delavce iz osmih držav, ki so postale članice EU leta 2004. Odprtje trga delovne sile bo začelo veljati aprila prihodnje leto, ko se izteče drugo prehodno obdobje za uveljavljanje teh omejitev. Poleg Danske omejitve za osmerico držav iz širitvenega vala 2004 uveljavljajo še Avstrija, Nemčija in Belgija. Tudi Belgija naj bi načrtovala odpravo teh ovir do maja 2009, medtem ko bosta Avstrija in Nemčija omejitve po pričakovanjih uveljavljale do konca aprila 2011, kolikor jih tudi najdlje lahko. Ministri EU, pristojni za zaposlovanje in socialno politiko, so včeraj v Bruslju razpravljali o poročilu Evropske komisije o vplivu prostega pretoka delavcev na gospodarstvo v EU, ki kaže, da je ta učinek pozitiven in da prosti pretok delavcev ne povzroča resnih motenj na trgih delovne sile v EU. Diplomiranci tretjega podiplomskega tečaja za vino na MIB School of Management kroma gih operaterjev, za katere ni nujno, da imajo vespo, saj lahko sodelujejo pri promociji, pri tisku zgibank in drugih akcijah. Če bi pobudo uresničili v do-glednem času, bi jo lahko predstavili že na turistični borzi BIT, ki bo v Milanu od 19. do 22. februarja 2009. Agencija Key Tre Viaggi je udeležencem razdelila informativno gradivo in nekakšen pravilnik za sodelovanje (po izkušnjah briških kolegov). V tem času bo kontaktirala oz. bo na razpolago vsem zainteresiranim kmetom, hotelirjem, gostincem in drugim operaterjem kraškega turizma, ki želijo sodelovati in vidijo v tem novo, izvirno in inovativno priložnost za turistično aktivnost na Krasu. Tržaška agencija bo stopila v stik tudi s konzorciji proizvajalcev in organizacijami operaterjev, ki jih tovrstna pobuda zanima. Za informacije lahko interesenti pokličejo na agencijo Key Tre Viaggi, tel. 0406726714, ali pa v tajništvo gostinske sekcije SDGZ v Trstu, tel. 0406724824. TRST - Na tržaški poslovni šoli MIB School of Management so včeraj slovesno podelili diplome slušateljem 18-mesečnega poslovnega masterja s področja vinarstva, med katerimi so bili mladi menedžerji in podjetniki iz različnih koncev Italije in iz Slovenije. Med podjetji, iz katerih prihajajo diplomiranci, naj omenimo Tenute Nardi (Montalci-no), Terenzi (Scansano) in Camperchi (Arezzo) iz Toskane, Antica Vineria iz Piemonta, Ferdinand (Brda) in Širca-Kodrič (Kras) iz Slovenije ter Jermann in Gradis'ciutta z Goriškega. V programu masterja so bile teme, kot so politike trženja, distribucijske mreže, analiza povpraševanja in ponudbe, izdelava investicijskega načrta, upravljanje podjetniških stroškov, analiza bilance in podobne teme, ki so nepogrešljive za kakovostno proizvodnjo na zahtevnem in kompetitivnem trgu. Teh tem so se slušatelji lotevali s pomočjo prestižnih predavateljev, izvedencev iz Italije in tujine (Francije, ZDA in Velike Britanije). Poleg diplom mladim strokovnja- sporazum - Confidi in AREA Science park Kreditna jamstva za nova visoko tehnološka podjetja TRST - Novorojena podjetja, ki delujejo na področju visoke tehnologije, dobro poznajo problem: dostop do finančnih sredstev za zagon inovativ-nega podjetniškega projekta, ali pa preprosto za anticipiranje že odobrenih javnih prispevkov, je vse prej kot lahka stvar. Banke najpogosteje delajo po ustaljenih kreditnih linijah, ki ne predvidevajo »tveganja« z neko novo idejo, ampak zahtevajo jamstva, s katerimi novorojeni podjetniki skoraj nikoli ne razpolagajo. Tako se lahko zgodi, da pomanjkanje likvidnosti prav v najbolj občutljivi začetni fazi prejudicira uspeh podjetniškega podviga in podjetnika prisili k opustitvi projekta. To so razlogi, ki so privedli tržaški konzorcij za posojilna jamstva Con-fidi Trieste in raziskovalni center AREA di Ricerca do sklenitve okvirnega sporazuma, ki je prvi tovrstni v Furlaniji-Julijski krajini in ki ima namen spodbujati podpis konvencij z bankami, da bi poleg rednih kreditnih instrumentov vzpostavile tudi posebne posojilne linije za novorojena podjetja, ki delujejo na razvojnih in raziskovalnih programih. Confidi bo v ta namen zagotovil ustrezna posojilna jamstva za banke, ki bodo tako lahko nudile naslednje modele financiranja: posojila, ki nimajo realnih ali osebnih jamstev za zagon proizvodnih dejavnosti, fidejusijska jamstva za posojila na odobrene javne prispevke za razvojne in raziskovalne programe, osebna posojila za anticipiranje odobrenih javnih prispevkov. V prvi fazi bodo posojilna jamstva na osnovi včeraj podpisanega sporazuma podeljena podjetjem, ki že delujejo ali se nameravajo razviti v AREA Science parku. Okvirni sporazum sta včeraj podpisala predsednik konzorcija Confidi Trieste Franco Rigutti in predsednik AREA Science parka Giancarlo Mic-hellone, ki sta izrazila zadovoljstvo, ker sporazum po eni strani širi delokrog konzorcija, po drugi pa omogoča promocijo novih podjetniških pobud, ki bi bile lahko prve žrtve sedanje finančne krize oziroma kreditnih restrikcij. kom za vinarstvo, so na MIB včeraj podelili tudi »vinsko poslovno nagrado« (Wine Business award 2008. Znanstveni direktor šole prof. Vladimir Nanut jo je izročil Emiliu Pedronu, pooblaščenemu upravitelju največjega italijanskega vinarskega podjetja, Gruppo Italiano vini (GIV). Siot ima novega pooblaščenega upravitelja TRST - Adriano Del Prete, od leta 2001 generalni direktor družbe Siot Spa (Societa italiana per l'oleodotto transalpino), je bil imenovan za njenega pooblaščenega upravitelja. Odločitev je včeraj v Trstu soglasno sprejel upravni svet družbe pod vodstvom predsednika Sandersa Schiera. 58-letni Del Prete je vso svojo menedžersko pot opravil v tržaški družbi, ki upravlja čezalpski naftovod od Trsta do Nemčije, konec tega leta pa bi bil moral oditi v pokoj. Lastniki družbe pa so ga pozvali, naj ostane pri njenem krmilu in so mu zato podelili novo, višjo funkcijo. Prva nagrada Hypo Innovazione za projekt L-Pro iz Padove VIDEM - Prva izvedba nagrade Hypo Innovazione, ki si jo je zamislila bančna skupina Hypo Group Alpe Adria v sodelovanju z italijanskim združenjem za private equity in tvegani kapital AIFI in z univerzami v Brescii, Castellanzi, Padovi, Trstu in Benetkah, je dobila nagrajenca iz Padove, in sicer projekt L-Pro, ki je nastal na tamkajšnji univerzi. Gre za spin off, ki deluje na področju analize plinov z uporabo laserske tehnologije absorbcijske spektroskopije. Tovrstna tehnologija je v hitrem razvoju po tem, ko so nedavno prišli na trg kompaktni, zanesljivi, trajni in nizkoenergetski laserji po dostopnih cenah. Avtorji projekta L-Pro bodo prejeli 150 tisoč evrov nagrade, s katerimi bodo lahko ustanovili podjetje in začeli serijsko proizvodnjo. EVRO 1,4059 $ +2,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 17.12. 16.12. ameriški dolar japonski jen 1,4059 124,35 1,3690 123,20 ruski rubel 38,7895 7,4502 9,3729 37,8234 7,4510 britanski funt 0,91855 0,8936 norveška krona 9,5150 26,255 9,5150 26,371 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5640 15,6466 265,05 4,0885 1,5814 15,6466 268,38 4,0555 kanadski dolar 1,7004 2,0469 1,6832 2,0374 bolgarski lev 1,9558 3,9481 1,9558 3,9465 slovaška krona 30,197 3,4528 30,180 3,4528 latvijski lats 0,7087 3,3228 0,7086 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2066 7,1865 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,58125 1,5775 1,89125 2,09875 LIBOR (EUR) 2,8487 3,145 3,2437 3,335 LIBOR (CHF) 0,3916 0,76833 0,935 1,21 EURIBOR (EUR) 2,873 3,155 3,243 3,333 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.370,70 € +221,09 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,47 IMTTTDCI IDDDA O AQ +3,52 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,67 -0,94 +0,15 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,33 165,25 -0,76 -0,10 TELEKOM SLOVENIJE 240,85 136,80 -0,64 -1,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 28,15 DELO PRODAJA - CTni -2,09 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 AA .1 15 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,36 Ml IMnTCCT -1,15 KOMPAS MTS - - MIU'A PIVOVARNA LAŠKO Drr7A\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 42,90 lili +0,23 PROBANKA - - caí lic i il IDI i am A /innnn SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ 266,82 170 00 -0,77 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 15,09 -0,26 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. decembra 2008 +°,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,229 5,745 12 96 +1,49 -1,29 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,05 1 494 +2,05 +1,10 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,17 -1,71 +0,36 EDISON ENEL ENI 0,922 4,4 1822 +3,60 +2,92 FIAT FINMECCANICA 5,04 10 77 +0,83 -2,23 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,62 +5,80 -0,41 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,0625 2,305 1815 -6,25 +1,10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,57 3 952 +0,83 -1,60 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,535 1,225 +0,06 -4,01 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2645 8,75 -1,61 -0,56 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,46 3,73 +4,29 +1,38 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,795 1,077 +0,27 -3,91 +1 60 TENARIS TERNA 7,620 2125 +0,33 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,665 1129 -2,63 -2,99 UNICREDIT 1,565 -4,32 -0,32 SOD NAFTE (159 litrov) 40,46 $ +1,00 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.880,41 898,32 -0,30 -0,20 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.743,86 1.000,24 +0,67 FIRS, Banjaluka 1.643,22 -1,44 SRX, Beograd 245,46 2.243,69 +0,00 -0,28 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.873,36 2.310,58 +0,88 -0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.824,34 1.579,31 -1,12 -0,67 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 904,42 917,068 4.708,38 4.324,19 -0,96 +2,90 -0,46 CAC 40, Pariz 3.241,92 +0,35 -0,30 -0,587 PX, Praga 833,2 2.444,46 -0,58 -0,24 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.612,52 1.779,29 15.460,52 1.976,82 9.715,29 +0,519 -0,157 +2,183 +0,092 -2,62 / ALPE-JADRAN Četrtek, 18. decembra 2008 AZBEST - V Gorici se zaključuje drugi proces, v Trstu pa dve predhodni preiskavi KOROŠKA Ukinjeni postopki o azbestu razpravljajo na sodišču pBroti_nr^mm 14 nekdanjih menedžerjev tržiške ladjedelnice osumljenih sodelovanja v množičnem nenamernem umoru 5 m m M M ■ V v/ ■ ■ ■ -» *— W l \ IJ VI V VIJ VI ■ VI y ■ ■ V V V. f W I I V VI VI VI V ■ VI ■ ■ V VI ■ ■ ■ ■ V> I Pravosodje se je predramilo, TRST - Generalni državni tožilec Be-niamino Deidda je včeraj pojasnil, zakaj se po dolgoletni paralizi in dolgem zavlačevanju zaključujejo razne preiskave o smrti delavcev, ki so v tržiški ladjedelnici vdihavali azbestna vlakna. Tržaško generalno tožilstvo je junija prevzelo pristojnost za nekatere posebno zahtevne primere, ker se goriško sodstvo sooča s kroničnimi težavami. Zaradi pomanjkanja osebja tvega goriško sodišče popolno paralizo. V Trstu so eno predhodno preiskavo pravkar zaključili, proces pa bo v Gorici. V polnem teku je še vzporedna tržaška predhodna preiskava, v Gorici pa se končuje proces o smrti delavca Antonia Valenta. Goriška tožilka Annunziata Puglia je v ponedeljek zahtevala dve leti zaporne kazni za Man-lia Lippija in Giorgia Tupinija, nekdanja vodilna v podjetju Italcantieri. Slednje je bilo v lasti družbe Fincantieri in je med 60. in 80. leti upravljalo tržiško ladjedelnico. Lippi in Tupini sta bila tedaj direktor in predsednik upravnega sveta podjetja, obtožena pa sta nenamernega umora; do razsodbe naj bi prišlo v februarju. Njuni imeni sta tudi med 14 osumljenimi v tržaški preiskavi, osumljen je med drugimi tudi Vittorio Fanfani, bivši predsednik upravnega sveta Fincantierija in brat šestkratnega predsednika vlade Amin-toreja. 86-letnega Manlia Lippija so letos na prvem goriškem procesu že obsodili na enoletno pogojno zaporno kazen. Pravkar zaključena tržaška predhodna preiskava zadeva smrt 21 delavcev trži-ške ladjedelnice. Azbestu so bili izpostavljeni med letoma 1965 in 1985. Vzporedna preiskava obravnava drugih 21 smrti. 14 nekdanjih menedžerjev je osumljenih sodelovanja v množičnem nenamernem umoru. »Če odgovornega osumiš namernega umora, moraš dokazati, da je hotel delavce ubiti, medtem ko tu govorimo o nemarnosti, neprevidnosti in podcenjevanju nevarnosti,« je pojasnil generalni tožilec Be-niamino Deidda. Dodal je, da je preiskava o nesreči v tovarni Thyssen-Krupp zaradi tega nekaj posebnega: »Zanima me, ali bodo preiskovalci dokazali, da je šlo za namerni umor«. Postopki so se na goriškem tožilstvu nakopičili in ustavili, zato jih je nekaj prevzelo tržaško generalno tožilstvo. Goriško sodstvo je zaradi pomanjkanja osebja v težavah, generalno tožilstvo je že zaprosilo za pomoč višji sodni svet. Nadaljnjih preiskav pa naj ne bi preselili v Trst. »Maloštevilno osebje ni edini problem Gorice. V Italiji so procesi o poklicnih boleznih zelo redki, ker je tema izjemno zahtevna. Malokdo dobro pozna to področje. Preiskujemo namreč dogodke in delovne razmere izpred 30-40 let, skoraj vsi protagonisti pa so umrli,« je razlagal tožilec. Specializiranih sodnikov je v Italiji zelo malo, zato so uvedli tečaje na to temo, namenjene tako sodnikom in tožilcem kot zdravnikom. Deiddovo preiskovalno ekipo sestavljajo zdravnika Valentino Patussi in Anna Muran, inženir Umberto Laureni, strokovnjaki iz Brescie, Firenc in Padove in drugi izvedenci. Zakon, ki je prepovedal uporabo azbesta in predpisal njegovo odstranitev, so izglasovali šele leta 1992 (zakon št. 297), preiskave pa obravnavajo starejše dogodke. A v resnici je odlok predsednika republike št. 303 iz leta 1956 vseskozi določal, kako je treba ravnati s higieno na delovnih mestih. Med drugim je odlok predpisoval redno ventilacijo prostorov, v katerih so se širili prahovi in dim. Po mnenju preiskovalcev se v Tržiču tega niso držali. Na Goriškem so od leta 1979 do danes zabeležili 900 primerov azbestnih obolenj, na Tržaškem pa 250 primerov od leta 2000 do danes. Podatka kažeta, da je prisotnost teh obolenj v obeh pokrajinah primerljiva: približno 30 primerov na leto. Tržaški preiskovalci so izbrali 42 primerov smrti za posledicami mezotelioma, najhujše azbestne bolezni. Dr. Valentino Patussi je povedal, da so se bolezni razpasle v tržiški ladjedelnici in v tržaškem pristanišču, pogosto pa so se z azbestom ukvarjali delavci manjših podjetij, pristojnih za izolacijo ladij in zgradb: »Ta podjetja so plačala zelo visok davek, pomrlo je dober del delavcev,«je povedal Patussi. (af) Tržiška ladjedelnica altran AZBEST - Pogovor z zdravnikom Zdenkom Floridanom »Od skupine tridesetih pristaniških delavcev je preživel samo eden« Zdravniki tržaškega sanatorija med prvimi v Italiji preučevali posledice vdihavanja azbesta TRST - Vdihana azbestna vlakna gredo v pljuča, človeški organizem pa jih skuša na vse kriplje izločiti. Limfatični sistem jih potisne proti robu pljuč do pljučne mrene, izhoda pa ni. Mrena se vname, razvije se tumor. Rak se razširi na cela pljuča in jih onesposobi, ob pogostem krvavenju pa je smrt zelo boleča. Plevrični mezoteliom je azbestna bolezen, ki človeka pokonča v manj kot letu dni, čas inkubacije pa je zelo dolg. Obolenje ostane prikrito od 20 do 40 let, včasih tudi 60. Na Goriškem in Tržaškem so azbestna obolenja mnogo bolj razširjena kot v večini italijanskih mest, višek pa pričakujejo okrog leta 2015. Človeka prevzame srh, ko pomisli, da so nič hudega sluteči pristaniški delavci nekoč cele dneve prenašali plošče azbesta v 50-kilogram-skih vrečah, kdajpakdaj pa so na azbestu tudi sedeli ali ležali. Zdravnik Zdenko Floridan je bil pred leti med pionirji, ki so se začeli ukvarjati s podobnimi primeri. Dr. Floridan, ali imate še opravka z azbestnimi bolniki? Z njimi sem imel opravka do novembra. Pred enim mesecem sem zapustil oddelek za torakalno kirurgijo in se raje posvetil področju rehabilitacije. Kdaj pa ste se prvič spopadli s posledicami vdihavanja azbesta? Z obolenji na pljučni mreni smo se soočili v prvi polovici 70. let. Opazili smo, Zdenko Floridan da je plevrični mezoteliom zelo smrtonosen. V tržaškem sanatoriju smo se s tem ukvarjali štirje: Renata De Gennaro, Mario Nicotra in Mauro Tommasi in podpisani. Moji sodelavci so okrog leta 1975 napisali prvi italijanski znanstveni članek na to temo, objavljen v reviji Le Scienze. Razvijale so se razprave, pozneje so prirejali kongrese, kar je pripomoglo k preoblikovanju javnega mnenja. Leta 1992 smo v Italiji dobili zakon, ki je uporabo azbesta prepovedal. Sprožili so počasne sodne postopke, pred kratkim pa so začeli plačevati odškodnine. Zakaj se je v Italiji začelo pri nas? V naši deželi je bilo največ azbestnih obolenj, zanimivo pa je, da so mnogo primerov zabeležili v Rovigu, ker jim je veter prinašal naše prašne delce. V Pie-montu so imeli podobne probleme zaradi rudnika azbesta, v Turčiji je ob nekem rudniku zbolela cela vas. Kakšen pa je bil učinek mezote-lioma? Poleg izpostavljenih delavcev so zboleli tudi ljudje, ki niso bili v neposrednem stiku z azbestom, npr. njihove žene. Bolezen ni ozdravljiva. Poskusi s kemoterapijo in radioterapijo se niso obnesli, nazadnje pa so v ZDA uvedli nov tip operacije, pri kateri ti odstranijo pljučne mrene in predpono ter očistijo srčno mreno. Operirani bolniki preživijo v povprečju šest, sedem let. Te operacije so vsekakor še nekoliko sporne, pri nas pa jih uvajamo počasi in izredno previdno. Enega bolnika smo na star način operirali pred 15 leti in je še živ, ne vemo pa, kako se je to zgodilo ... Kaj pa ostale azbestne bolezni? Pljučna fibroza je tipična rudarska bolezen, ki onemogoči dihanje. Tu so še navadni rak na pljučih, kronično vnetje pljučne mrene in še kaj. Škodljive so sicer samo najbolj cenene vrste azbesta, učinek le-teh pa je katastrofalen. Med našimi pacienti je bila skupina 30 tržaških pristaniških delavcev, od katerih je samo eden preživel. Ta je še danes živ in zdrav: morda vplivajo na zdravje tudi genetski dejavniki. Aljoša Fonda Slovencem CELOVEC - Okrajno glavarstvo Celovec je pripravilo koroškim Slovencem »božično darilo» posebne vrste: trem pripadnikom manjšine je te dni posredovalo sporočilo, da je ukinilo upravnokazenske postopke proti njim, ki so bili proti njim sproženi julija oz. oktobra 2007 zaradi prekoračene hitrosti v dvojezičnih krajih Podsinja vas, Šmarjeta v Rožu in Čahorče. Vsi trije kraji bi morali po sedanji praksi razsodb ustavnega sodišča imeti dvojezično, ne pa samo nemško krajevno tablo. S tem pa je razgrnjeno tudi ozadje »božičnega darila«: z ukinitvijo so oblasti preprečili postopek pri ustavnem sodišču, pri katerem so omenjeni trije pripadniki manjšine hoteli izsiliti nove razsodbe o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah na južnem Koroškem. Ker je šlo za samoovadbe, je imelo okrajno glavarstvo priznanja prizadetih, vrhu tega pa tudi še izjave prič. Prav tako je okrajno glavarstvo izvedlo obsežna poizvedovanja; priče so med drugim spraševali, kakšna je njihova telesna teža, ali nosijo očala ali kontaktne leče, voznike so spraševali, kakšna sta dimenzija in profil na gumah njihovih avtomobilov, itd. Nadalje je okrajno glavarstvo zahtevalo predložitev izvedenskega mnenja v dokaz za to, da so tisti, ki so naredili samoovadbo, zares prehitro vozili. Ker takih izvedenskih mnenj ni, so očitno ustavili upravno-kazenski postopek. Temu nasprotno pa se je proti Rudiju Vouku, slovenskemu odvetniku prizadetih, sprožil po nalogu koroške deželne vlade upravnokazenski postopek z utemeljitvijo, da je enega od prizadetih, osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marjana Pippa, »napeljeval« h kaznivemu dejanju - k prekoračitvi hitrosti, nakazani v samoovadbi. Vendarle so medtem ukinili tudi ta postopek proti Vou-ku. Slednji o postopanju okrajnega glavarstva v izjavi za javnost: „Očitno se koroške oblasti raje osmešijo, preden bi tvegale, da bi prišlo do nadaljnjih postopkov glede dvojezičnih krajevnih napisov pred ustavnim sodiščem. Očitno je dovoljeno, da se na Južnem Koroškem dejansko lahko prehitro voziš skozi vasi, če trdiš, da se boš sicer pritožil na ustavnem sodišču proti obstoječemu krajevnemu napisu.« Medtem ko okrajno glavarstvo Celovec torej ukinilo vse postopke, pri pristojnem referentu za promet in sedanjemu deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju temu ni tako: proti njemu slej ko prej teče postopek pri državnem tožilstvu zaradi suma zlorabe uradnega položaja! Ivan Lukan CELOVEC - Večina funkcionarjev stranke se je izrekla proti samostojnemu nastopu Koroška Enotna lista ne bo nastopila na deželnih volitvah 1. marca 2009 CELOVEC - Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, pri dežel-nozborskih volitvah 1. marca 2009 ne bo kandidirala, osredotočila se bo na občinske volitve in volitve županov, ki bodo istega dne na Koroškem. To sta včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu napovedala predsednik EL Vladimir Smrtnik in politični tajnik EL Adrian Kert. Odločitev, ki jo mora še potrditi deželno predsedstvo (kar pa je samo še formalna zadeva), je padla na osnovi ankete, v kateri se je kar 83 odstotkov zaupnikov EL izreklo proti samostojnemu nastopu na deželnih volitvah. Tudi strateškega partnerstva s kakšno drugo stranko na deželni ravni, vsaj pri deželnih volitvah, ne bo, je še poudaril Smrtnik. Pristavil je še, da gre pri odločitvi proti samostojnemu na- stopu EL na deželnih volitvah za „posebne okoliščine», ker so 1. marca 2009 na sporedu kar tri volitve. Načelno pa EL ostaja pri svoji zahtevi po zajamčenem sedežu za manjšino v koroškem deželnem zboru, je na vprašanje PD poudaril predsednik EL. »Mnenje baze jemljemo zelo resno in zato tudi ne bomo nastopili na deželnih volitvah«, je na tiskovni konferenci poudaril Vladimir Smrtnik. Ob tem je izpostavil, da je v anketi sodelovalo skoraj polovica zaupnikov, temeljna vprašanja pa so bila samostojna kandidatura na dežel-nozborskih volitvah, strateško partnerstvo s kakšno drugo stranko ali sploh le koncentracija le na občinske volitve. Anketne pole je deželna pisarna Enotne liste (EL) razposlala konec novembra vsem skoraj 500 kandidatkam in kandidatom frakcij EL na preteklih občinskih volitvah, 248 pa je vrnilo izpolnjeno anketno polo. Predsednik EL Vladimir Smrtnik je na tiskovni konferenci jasno odločitev zaupnikov proti samostojnemu nastopu na deželnih volitvah označil za realistično, saj se potencial EL na deželnih volitvah giblje samo med dvema in tremi odstotki glasov, za osvojitev sedeža v deželnem zboru pa je - tudi po novelaciji volilnega zakona -potrebnih pet odstotkov. Ali bo deželno vodstvo EL objavilo priporočilo za neko drugo stranko, npr. za Zelene, pa bo odvisno od pogajanj glede morebitnih strateških partnerstev na občinskih volitvah. Glede občinskih volitev in volitev župana pa sta Smrtnik in Kert dodala, da bo EL samostojno nastopila v vsaj 22 občinah, kjer v občinskih svetih že sedaj sedi 52 slovenskih občinskih odbornikov. Odvisno od rezultata pogajanj (predvsem z Zelenimi) pa bo odvisno, ali se bo jim pridružila še ta ali ona občina. Pri tem ni izključena samostojna kandidatura EL celo v deželni prestolnici Celovec, kjer je za osvojitev sedeža v občinskem svetu potrebnih blizu 800 glasov. „Osvojitev sedeža zato ni tako nerealistična», je še pristavil Smrtnik. Cilj EL na občinskih volitvah 1. marca 2009 je vsekakor izboljšanje rezultata iz leta 2003, nadalje EL pri volitvah 1. marca 2009 upa, da bo na slovenski samostojni listi končno izvoljen tudi nek župan. V kateri občini, Smrtnik ni hotel povedati. Menil pa je, da obstaja takšna možnost v treh, štirih občinah. Ivan Lukan 6 Četrtek, 18. decembra 2008 ALPE-JADRAN ^^ LJUBLJANA - Stališča v dokumentaciji Hrvaške za pristop k EU za slovensko državo nesprejemljiva Slovenija na jutrišnjih pristopnih pogajanjih napovedala blokado Hrvaške Borut Pahor: V sedmih poglavjih dokumenti Hrvaške prejudicirajo mejo med sosednjima državama LJUBLJANA - Slovenija bo na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo dala rdečo luč pri 11 pogajalskih poglavjih. Za sedem izmed teh poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, je danes povedal premier Borut Pahor. Hrvaški premier Ivo Sanader je že izrazil ogorčenje in poudaril, da gre za potezo brez primere.Pahor je po današnjem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank in poslancema narodnostnih skupnosti sporočil še, da bo Slovenija na petkovi pristopni konferenci Hrvaške z Evropsko unijo v Bruslju dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za štiri dodatna poglavja pa bo uveljavlja nekatere druge vsebinske zadržke. Premier je sicer istočasno dejal, da Ljubljana ostaja zainteresirana za uspešen zaključek hrvaških pogajanj z EU, zato pričakuje in upa, da bodo zadržki odpravljeni v času češkega predsedovanja EU. Za Slovenijo je glavni problem v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, kako točno oblikovati pravno in politično dovolj trdno zagotovilo, da pogajalska poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU ne bodo nikakor prejudicirala njene kopenske in morske meje s Slovenijo. Hrvaška je namreč k več poglavjem dodala gradiva, v katerih prejudicira mejo med državama na način, ki je za Slovenijo nesprejemljiv. Pahor je izrazil tudi upanje, da se bo čim prej po petkovi pristopni konferenci, morda že prihodnji teden, srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sa-naderjem. Ker bo po njegovih besedah naslednja pristopna konferenca že kmalu po začetku češkega predsedovanja EU, se zavzema za čim prejšnje srečanje s hrvaškim premierom. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar pa je povedal, da se Slovenija za blokado pogajanj s Hrvaško ni odločila, ker želi nagajati Hrvaški na njeni poti v Evropski unijo, temveč zato, ker hrvaške poteze škodijo slovenskim interesom. Dodal, je, da časa za kompromis do petkove pristopne konference ni več. K nujnemu srečanju med pre- mieroma je pozval tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda (PES/Avstrija). »Skrajni čas je, da se sestaneta predsednika vlad Sanader in Pahor in se dogovorita o načrtu, kako bi lahko državi spor o meji na morju in kopnem na najboljši način rešili z vključitvijo tretjega,« je poudaril in izrazil zaskrbljenost nad zaostrovanjem v odnosih med Slovenijo in Hrvaško in nad dejstvom, da se državi namesto k skupnemu reševanju odprtih vprašanj zatekata k medsebojnemu nagajanju. »Če ne bo razmislila o svojih stališčih in spremenila odločitve o blokiranju hrvaških pogajanj, bo slovenska vlada pokazala izključevanje, ki ni v skladu s temeljnimi načeli solidarnosti, skupnosti in dobrososed-skih odnosov, na katerih temelji EU in celotna Evropa,« je še dejal predsednik hrvaške vlade in Pahorju predlagal, da se sestaneta še pred petkom. Borut Pahor Kljub slovenskim potezam je Sanader še naprej prepričan da bo Hrvaška končala pristopna pogajanja do konca prihodnjega leta, saj jo za to opogumlja podpora 26 članic EU Samuel Žbogar in Evropske komisije. Poudaril je, da je Hrvaška pripravljena na odprt dialog s Slovenijo in na »skupno delo v izgradnji nove Evrope«. Viri pri francoskem predsedstvu EU, ki si je prizadevalo za kompromisno rešitev za odpravo slovenskih zadržkov, so sicer za STA povedali, da predsedstvo še ni dobilo uradnega stališča Slovenije glede petkovega nadaljevanja pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Hrvaška bo na dnevnem redu zasedanja veleposlanikov držav članic pri EU v četrtek dopoldne, ko bo slovenski veleposlanik pri EU Igor Senčar po pričakovanjih tudi predstavil slovensko stališče. Podporo ravnanju vlade so sicer danes izrazili tudi v državnem svetu. Pripisujemo velik pomen dobrim medsosedskim odnosom, vendar menimo, da bo vključitev Hrvaške v EU možna šele, ko se bo naša soseda jasneje opredelila do zgodovinskih evropskih vrednot, je dejal predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič. O včeraj sprejetem stališču bo vlada razpravljala v četrtek popoldne, v petek zjutraj pa na skupni seji še odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU. (STA) ZAGREB - Hrvaški premier ogorčeno reagiral na stališče slovenske vlade Ivo Sanader: Slovenski zadržki poteza brez primere v zgodovini pristopnih pogajanj ZAGREB - »Blokada desetih poglavij, osem za zapiranje in dveh za odpiranje, je poteza brez primere v zgodovini pogovorov o članstvu v EU,« je včeraj v Zagrebu izjavil hrvaški premier Ivo Sanader.Ta-ko se je odzval na včerajšnjo napoved slovenskega premiera Boruta Pahorja, da Slovenija na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU ne bo dala soglasja za odprtje vseh načrtovanih poglavij. Pahor je danes dejal, da bo Slovenija v petek v Bruslju dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za sedem poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa uveljavlja tudi druge vsebinske zadržke. »Če ne bo razmislila o svojih stališčih in spremenila odločitve o blokiranju hrvaških pogajanj, bo slovenska vlada pokazala izključevanje, ki ni v skladu s temeljnimi načeli solidarnosti, skupnosti in dobroso-sedskih odnosov, na katerih temelji EU in celotna Evropa,« je na izredni novinarski konferenci na sedežu vlade v Zagrebu še poudaril predsednik hrvaške vlade. »Hrvaška ne bo sprejela izsiljevanja in izključevanja, našega članstva v EU ne bomo kupovali z ozemljem. Tega se morajo zavedati tudi naši prijatelji v Sloveniji,« je izjavil Sanader, ki se je popoldan vrnil iz New Yorka, kjer se je udeležil seje Varnostnega sveta ZN. Kljub slovenskim potezam je Sanader še naprej prepričan, da bo Hrvaška končala pogajanja do konca prihodnjega leta, pri čemer ima podporo 26 držav članic in Evropske komisije. Poudaril je, da je Hrvaška pripravljena za odprt dialog s sosednjo državo in za »skupno delo v izgradnji nove Evrope«. Sanader je povedal tudi, da je Pa-horjevo napoved, da se bosta srečala naslednji teden, pričakal »z velikim nasmeškom«. »Zanimivo je to - zdaj te želim blo- Ivo Sanader kirati, potem pa predlagam, da se srečava. Predlagam da se srečava še pred blokado,« je sklenil Sanader. Izpostavil je, da ima Slovenijo še na- prej za prijateljsko državo, ker »za Hrvaško Slovenija ni politika, temveč ljudje«. »Prijateljstvo Hrvaške in Slovenije ni prijateljstvo hrvaške in slovenske politike.« Dodal je, da bo lahko prijatelj tudi s Pahorjem, kot je bil z njegovih predhodnikom Janezom Janšo. Tudi predsednik največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP), Zoran Milanovič je prepričan, da bo ta odločitev slovenskih politikov vplivala na odnose na vseh ravneh, od gospodarskih, kulturnih, socialnih do turističnih. »Slovenija zahteva od Hrvaške nekaj, kar je, najblažje rečeno, neobičajno,« je poudaril Milanovič. Dodal je, da bo marca naslednja medvladna konferenca v Bruslju in da mora hrvaška vlada še bolj trdo delati na vsebini pogajanj ter izvajati reforme in spremembe na Hrvaškem, pa tudi diplomatsko ukrepati. (STA) PRISTOPNA POGAJANJA - Stališča slovenskih strank glede odnosov s Hrvaško skoraj povsem enotna Soglasje večine in opozicije LJUBLJANA - Predsedniki parlamentarnih strank so po včerajšnjem srečanju s premierom Borutom Pahorjem izrazili zadovoljstvo nad doseženim soglasjem slovenske politike glede ravnanja Ljubljane v pogajanjih EU s Hrvaško. Prepričani so tudi, da mora Slovenija znotraj EU dejavno uresničevati svoje interese v odnosih s Hrvaško.Predsed-nik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je tako opozoril, da se mora Slovenija izogibati nevarnosti, da bi se vprašanje Hrvaške razglasilo za dvostransko vprašanje, ki naj ne bi zadevalo EU. Bolj ko dopušča prisotnost interpretacije v evropskih ustanovah, da gre za dvostransko vprašanje, v bolj neprijetnem položaju je Slovenija, opozarja Janša. Zato je po njegovem potrebna aktivna politika ter pridobivanje podpore in zavezništev med članicami unije. Kot je dejal, je bil francoski kompromis, v katerem je bila načelna zaveza, da nič, kar je Hrvaška predložila v pristopni dokumentaciji, ne prejudicira meje, za Slovenijo premalo. »To je samo po sebi kontradiktorno glede na to, da smo vsi videli objavljene zemljevide, ki prejudicirajo mejo,« je poudaril. Janša je spomnil, da Slovenija tokrat nima prvič zadržkov glede pogajanj Hrvaške za vstop v EU. »Slovenija je imela zadržke tudi do nekaterih drugih poglavij, nekatere smo odpravili, nekatere tudi s kompromisom, ki je bil takrat za Hrvaško spre- jemljiv, letos pač ni bil,« je dejal. Po njegovih besedah se za Hrvaško čas za končanje pogajanj izteka in zaželeni roki, ki sta si jih zastavili Hrvaška in Evropska komisija, postajajo vse bolj nerealni. »To seveda ni slovenska krivda. Hrvaška vlada je oktobra na medvladni konferenci naredila strateško napako, ker ni pristala na enak kompromis, ki je bil za njih sprejemljiv že v preteklih mesecih,« je menil. Po besedah predsednika Zares Gregorja Go-lobiča današnja poteza ne bi smela presenetiti nikogar in je glede na razvoj dogodkov v zadnjem času povsem logična. Obenem pa je prepričan, da se danes ne bi smeli vdajati pretiranemu zadovoljstvu v prepričanju, da smo s tem uresničili slovenski nacionalni interes. Interes Slovenije je po njegovem prepričanju širši. Poudaril je, da strateški interes Ljubljane po članstvu Hrvaške v EU ostaja. Dodal je, da so današnji sklepi posledica dvoličnosti ravnanja Hrvaške tako v pogajanjih z EU kot na splošno v dvostranskih pogajanjih med Ljubljano in Zagrebom. Glede opozoril iz Hrvaške, da Slovenija ne ve, kako negativne posledice bi lahko imelo njeno ravnanje, pa je Golobič poudaril, da lahko Slovenija ostalim partnericam v EU povsem suvereno argumentira razloge za svojo politiko. Kdorkoli slika katastrofalne posledice za Slovenijo, se po prepričanju predsednika Zares zelo moti, saj je Slovenija čla- nica EU, ki ima svoje jasne interese in želi tvorno sodelovati v pogajalskem procesu. Predsednika Zares veseli tudi dejstvo, da v slovenski politiki obstaja volja po oblikovanju dosledne strategije za urejanje dvostranskih vprašanj glede meje. V preteklosti je bilo na tem področju preveč nihanja in nedoslednosti, ki z nacionalnim interesom nista imela nič skupnega, je povedal. Predsednica LDS Katarina Kresal pa je glede odnosov s Hrvaško za STA dejala, da je koristno, da se glede tako pomembnih vprašanjih vlada posvetuje in uskladi stališča tudi s strankami, ki niso del vladne koalicije. Predsednik SLS Bojan Šrot je medtem dejal, da se vztrajnost izplača, saj SLS že dolgo poskuša uveljaviti svoje stališče o potrebi po strateškem pristopu k reševanju mejnega spora s Hrvaško. Veseli ga, da bo o tem pripravila predlog in ga vložila v DZ tudi vlada. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je včerajšnje skupno stališče označil za pomemben sporazum na ravni slovenske politike. Po njegovem prepričanju uradna politika prvič pokončno zastopa interese domovine. Poudaril je, da je na ta način tudi prvič razgaljeno, kaj počne Hrvaška. Meni, da je sedaj čas, da se Zagreb poglobi vase in v svoje ravnanje v odnosih do Slovenije. Upa tudi, da bo enotno stališče Slovenije v odnose med državama vneslo nov moment. Jelinčič sicer podpira hrvaško članstvo v EU, a šele takrat, ko bo izpolnila vse pogoje za članstvo. Posebej je izpostavil, da problem slovenskih zadržkov glede nadaljevanja pristopnih pogajanj s Hrvaško ni dvostransko vprašanje, ampak gre za problem Zagreba z Evropsko unijo. Dodatno luč na probleme Hrvaške pri vstopanju v unijo po Jelinčičevih navedbah meče tudi dejstvo, da ima Zagreb mejne spore tudi z ostalimi sosedami. Glede sklepa, da bo vlada pripravila stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede meje, je napovedal, da bo SNS k resoluciji, ki jo je v DZ vložila SLS, podala svoje predloge. Prepričan je, da so potrebni novi temelji za reševanje mejnih sporov, ki morajo biti tudi zgodovinski, kulturni in etnološki. Predsednik Desus Karel Erjavec po srečanju ni bil na voljo novinarjem in zaenkrat ni bil dosegljiv za izjave. Slovenija bo v skladu z današnjim sklepom na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za sedem poglavij bo uveljavljala zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa tudi druge vsebinske zadržke. (STA) Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Četrtek, 18. decembra 2008 VREME APrimorski ~ dnevnik BARKOVLJANSKA »AFERA« - Pismo ravnateljice Fiorelle Benčič glede odmevov v Sloveniji O samoumevni gesti, ki je postala »nepremišljena« Solidarnost tudi s strani somišljenikov tiste stranke, ki jo je postavila na sramotilni oder Ravnateljica Fiorella Benčič in občinski odbornik Franco Bandelli na nedavnem odprtju nove menze barkovljanske osnovne šole Finžgar kroma OBČINA TRST - Ukmar, Švab in Omero včeraj pri Dipiazzi Šole, parkirišča in Pahor Govor tudi o sklicu omizja za reševanje problemov SSG in o pravilniku za vpis v vrtce Včeraj dopoldne sta se svetnika skupine Demokratske stranke Stefano Ukmar in Igor Švab (SSk) skupno z načelnikom Fabiom Omerom mudila pri županu Robertu Dipiazzi, kjer sta ga ponovno opozorila na nekatere še odprte probleme naše in širše skupnosti. Do srečanja, ki je, piše v sporočilu za javnost, potekalo »v sproščenem in konstruktivnem vzdušju,« je prišlo tudi glede na potremo po preseganju nedavnih škodljivih polemik, ki so razburile tržaško javnost, tako glede postavitve dvojezičnih smerokazov ob dokončanju avtocestne povezave kot ob aferi, ki je nastala ob barvah traku, ko so predali namenu obnovljene prostore šolske jedilnice na šoli Finžgar v Bar-kovljah. Svetnik Ukmar je ponovno opozoril župana na že sprejete obveze ob glasovanju letošnjega občinskega proračuna glede izrednega vzdrževanja osnovnih šol Avgusta Černigoja na Proseku in Primoža Trubarja-Kar-la Destovnika-Kajuha v Bazovici. Nadalje je seznanil župana o perečem pomanjkanju parkirišč v Lonjerju ter na možnost dokončne ureditve ju-sarske problematike, vsaj tam, kjer za to obstaja obojestranska volja. Svetnik Švab pa je župana povabil naj končno podeli pisatelju Borisu Pahorju naziv častnega meščana, saj je bil zadevni odlok sprejet že septembra letos. Nadalje ga je spomnil, kot je bilo sklenjeno na srečanju s krovnima organizacijama Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij maja letos, naj se skliče delovno omizje za reševanje finančnega stanja Slovenskega stalnega gledališča ter naj občinski uradi poskrbijo za popravke k pravilniku za vpise v otroške vrtce s slovenskim učnim jezikom, kjer naj bi slovenski starši imeli prednost. Na koncu se je izkašljala tudi ona, in sicer z namenom, da, kot je zapisala, postavi »afero« slovenskega traku na barko-vljanski osnovni šoli Frana Saleškega Fin-žgarja v pravilen okvir, »zato da bo slika čimbolj jasna in čim manj čustveno obarvanih interpretacij.« Tako v pismu prebivalcu Slovenije, ki ji je izrazil solidarnost - a slednja je, kot bomo videli v nadaljevanju, presenetljivo prišla tudi iz drugih, nepredvidenih sredin - piše svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič. Glede »nepremišljenosti«, ki ji nekateri očitajo zaradi postavitve slovenskega traku, je zapisala, da je to bila, »ker je postavljala kot samoumevno neko normalnost, ki očitno ne prevladuje med nekaterimi političnimi krogi v Trstu,« zagotavlja pa, da karabinjerji niso »vandalsko vdrli« v šolo Finžgar, kot trdijo nekateri, ampak so prišli na informativni razgovor, pri čemer so bili zelo diskretni in so na koncu »priporočali, da jih takoj obvestimo, če zasumimo prisotnost kakšnih vroče-krvnežev z maščevalnimi nameni.« Resolucija občinskih svetnikov, ki zahtevajo celo sankcije proti ravnateljici, pa je po njenih besedah »izzvala solidarnost s strani italijanskih kolegov in someščanov in na osebni ravni tudi izraze podpore somišljenikov iste stranke, ki je tako »strogo« (evfemizem je nameren) ravnala proti meni in me izpostavila na sramotilni oder. S strani šolske oblasti pa do trenutka nobenega odziva...« V Italiji, dodaja Benčičeva, pa smo vajeni na podobne eklatantne geste, saj se nekateri politiki že pripravljajo na volitve in iščejo poceni vidljivost. Razobešanje manjšinskih simbolov in zastave, opozarja še ravnateljica, je tudi opredeljeno v deželnem zakonu, čeprav se do sedaj Slovenci v Italiji nismo zedini-li, kakšna naj bo ta zastava. Prav zadnje dogajanje pa je verjetno priložnost, da se Slovenci »končno odločimo in udejanjimo, to kar zakoni predvidevajo.« Odmevnost zadeve v Sloveniji je prispevala k osveščanju vseh Slovencev položaju manjšine »in nadejam se, da bodo informacije čimbolj točne in konstruktivne, seveda rabimo podporo Slovenije ne glede na politično pripadnost njenih državljanov, a pozivam k treznemu razmišljanju, ker menim, da dostojanstvo ohranimo tudi s strpnimi pristopi in odločnostjo,« piše Fiorella Benčič. ŠE O BARKOVLJANSKI »AFERI« - Skupna izjava predsednikov SSO in SSk Štoke in Dolharja Zapostavljanje jezika hujše od traku Z napihovanjem barkovljanskega dogodka se je želelo odvrniti pozornost od krčenja prispevkov za manjšino in neizvajanja dvojezičnosti Zaradi polemik, ki so nastale ob nedavnem odprtju nove menze v tržaški slovenski osnovni šoli Fran Saleški Finžgar v Barkovljah in ki še vedno burijo duhove, smo lahko hudo zaskrbljeni tako Slovenci v Italiji kot vsi ostali zagovorniki sožitja in sodelovanja, tako v Italiji kot v Sloveniji. Do izraza sta namreč prišla izkrivljanje in napihovanje samega dogodka, a tudi hudo nerazumevanje manjšinskih pravic in narodnostna nestrpnost. Tako v skupni izjavi menita predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske skupnosti, Drago Štoka in Rafko Dolhar, za katera je videti v odsotnosti italijanskega traku željo po izzivanju, nesprejemljivo in lahkomiselno početje ter hudo napako, milo rečeno krivično pretiravanje, saj je zapostavljanje slovenske besede veliko hujši dogodek, vse pomanjkljivosti pa bi lahko spričo naglice pri pripravah, predvsem pa zaradi praznika otrok z dobro voljo premostili. Za Štoko in Dolharja se je želelo z barkovljansko »afero« odvrniti pozornost od krčenja prispevkov za manjšino in teptanja pravice do vidne dvojezičnosti na hi- tri cesti in poiskati grešnega kozla, s takim vikom in krikom pa si politiki in mediji »prevzemajo hudo odgovornost, ker so skalili odnose v naših krajih in ustvarili nove nesporazume.« Dogodek v Barkovljah pa je pokazal tudi nepoznavanje dejstev in manjšinskih pravic, menita predsednika SSO in SSk, saj to, kar se reže ob otvoritvah, ni zastava, temveč trak, ki ga ne urejajo stroga protokolarna pravila. Lahko bi bil zlat ali srebrn, pa bi nikogar ne motil. Dalje slovenske barve niso zastava tuje države. Narodni simboli niso državni simboli, čeprav so lahko isti. Belo, modro in rdečo barvo uporabljamo Slovenci od leta 1848, in to v Republiki Sloveniji, v zamejstvu in po svetu. Kar pa je v tem primeru najvažnejše, poudarjata Štoka in Dolhar, je to, da sama italijanska pravna ureditev zagotavlja manjšini pravico do uporabe slovenske zastave. O tem je prvo spregovorilo ustavno sodišče z razsodbo št. 21 z dne 25. maja 1987. Primerilo se je namreč, da so v Gorici spravili pred sodišče Stanislava Ma-rušiča, ker je 25. aprila 1983 v Štandrežu ob spomeniku padlim borcem ob dveh italijanskih dvignil dve slovenski zastavi, in to brez predhodnega dovoljenja za izobešanje tujih zastav, ki ga je terjal zakon iz fašistične dobe. Ustavno sodišče je omenjeno omejitev razglasilo za protiustavno. V obrazložitvi se ni omejilo na problem manjšinskih pravic, temveč je zapisalo, da nikogar ni mogoče ne omejevati ne kaznovati, če iz etničnih, ideoloških ali drugih razlogov javno uporablja zastavo tuje države, opozarjata Štoka in Dolhar. Tudi uporaba zastave Republike Slovenije je torej dovoljena in je ni mogoče omejevati. A v Barkovljah in na splošno pri nas ne gre za uporabo zastave Republike Slovenije, gre za uporabo zastave, v kateri se prepoznava manjšina, torej manjšinske zastave in simbola. Predsednika SSO in SSk tudi opozarjata, da je od osamosvajanja Slovenije za ogromno večino Slovencev v matični državi in zunaj nje sedanja zastava Republike Slovenije obenem narodna zastava. Tudi pri nas ljudje vsa ta leta slovensko trobojnico z grbom čutijo kot svo- jo, ne zgolj kot zastavo sosednje, sicer matične države: »Z njo smo tudi premostili nesoglasja med tistimi, ki so na slovenskih barvah hoteli rdečo zvezdo, in tistimi, ki so ji nasprotovali, čeprav, seveda, zgodovinske zastave ohranjajo svojo vrednost. Zato tudi danes ne potrebujemo novih, posebnih manjšinskih zastav s takšnim ali drugačnim orlom, z zvezdo z nazobčanim kolesom ali drugim simbolom, kot je ne potrebujejo Italijani v Istri, ki nemoteno uporabljajo italijansko narodno in državno zastavo,« piše v izjavi. Izobešanje zastave, ki jo ima za svojo naša narodna skupnost, pa v 6. členu dopušča deželni zakon št. 27 z dne 27. novembra 2001. Ne le dopušča: ob italijanski, evropski in deželni zastavi celo zahteva njeno izobešanje, in to na javnih stavbah v vseh občinah s tistih dveh seznamov zaščitenih območij, ki sta nastala na podlagi državnih zakonov št. 482/99 in 38/01: »In tu smo spet pri neizpolnjevanju zaščitnih zakonov in jasnih kršitvah naših pravic, kje neki pri slovenskih provokaci-jah!,« zaključujeta Štoka in Dolhar. kooperacija Pokrajina namenila več denarja Dennis Visioli kroma Ob tolikšnih napovedanih in žal tudi uresničenih krčenjih javnih prispevkov, na katere nas je navadila politika, končno dobra novica: tržaška pokrajinska uprava se je odločila, da poveča sredstva, namenjena mednarodnemu sodelovanju in kooperaciji. Podatke je pristojni odbornik Dennis Visioli včeraj predstavil na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali tudi prejemniki letošnjih prispevkov. »Mednarodni kooperaciji smo letos namenili 40.000 evrov, kar je 15.000 evrov več kot lani, načrtujemo pa, da bomo to vsoto v prihodnje še povečali. Zaslugo za to nosijo tržaške dijakinje in dijaki, ki so se združili v poseben odbor in od javnih uprav zahtevali večjo angažiranost na tem področju. Pokrajina Trst je skušala njihovi želji ugoditi.« Na razpis Pokrajine Trst se je prijavilo osem organizacij, prispevke pa je uprava razdelila med sedem organizacij (ena ni izpolnjevala pogojev), ki so aktivne na mednarodnem človekoljubnem področju. Sedem projektov, ki skušajo na različnih koncih sveta priskočiti na pomoč krajevnemu prebivalstvu: ne z razdeljevanjem finančnih sredstev, ampak s sodelovanjem pri njihovih razvojnih procesih. Tri projekti bodo zaživeli na področju nekdanje Jugoslavije. Tržaški Karitas bo v sodelovanju z otroško bolnišnico Burlo Garofolo nadaljeval s svojim mostarskim projektom: nudenje zobozdravni-ških uslug tamkajšnjim okrog dvesto tridesetim prizadetim otrokom. Novonastalo združenje Most, ki spodbuja italijansko-bosansko kooperacijo, bo vdovam iz Srebrenice, ki živijo v Gračanici, ponudil projekt Kilim (izdelava tipičnih bosanskih preprog). Zveza Federazio-ne italiana maricoltori bo pokrajinski prispevek uporabila za delno kritje projekta v Črni gori; s satelitom bodo skušali nadzirati stanje morja v Boki Kotorski: ogromen in čudovit zaliv, v katerega pa se žal iztekajo vse odtočne vode, tako da mu grozi biološka smrt. Organizacija ACCRI se bo v Čadu, eni najrevnejših držav na svetu, borila proti podhranjenosti in prebivalstvu pomagala do bolj smotrnega upravljanja z denarnimi sredstvi (država ne razpolaga s svojim bančnim sistemom). Salaam, otroci oljke, bo dvema bolničarjema iz Nablusa v Palestini omogočila dvotedensko izpopolnjevanje v Trstu. Tržaška podružnica združenja Arci bo v Buenos Ai-resu sodelovala pri organizaciji zbirnega centra Franco Basaglia, tržaška koordinacija neprofitne organizacije A SUD pa bo nadaljevala s svojim delom v Kolumbiji: skupini staroselcev, zadnjemu kolumbijskemu nomadskemu plemenu, bodo nudili zdravniško nego in pomagali urediti dokumentacijski center. (pd) 8 Četrtek, 18. decembra 2008 ŠPORT / tržaška občina - Od 12. decembra 2007 do 11. decembra 2008 Trst: v enem letu skupaj 1.218 dvojezičnih izkaznic Slovenski tržaški občinski svetniki Švab, Furlanič in Ukmar so jih »pričakovali več« Skupno 1.218. Toliko dvojezičnih italijansko-slovenskih izkaznic je izdala tržaška občina v enem letu: od 12. decembra lani, ko jih je začela izdajati, do 11. decembra letos. 1.032 izkaznic je bilo papirnatih, izdanih v Uradu za Slovence v Ul. Giotto in v občinskih izpostavah na Opčinah in na Proseku, 186 pa elektronskih, izdanih v občinskem uradu v Ul. Genova. Poleg papirnatih in elektronskih osebnih izkaznic so občinski uradi izdali še skupno 350 dvojezičnih anagrafskih dokumentov in potrdil. V Uradu za Slovence v Ul. Giotto so v enem letu izdali skupno 215 dvojezičnih osebnih izkaznic. Največ dvojezičnih osebnih dokumentov so izdali v vzhodnokraški občinski izpostavi na Opčinah. Teh je bilo skupno 626. V istem obdobju so v tem uradu izdali 1.464 italijanskih osebnih izkaznic. V zahodnokraški občinski izpostavi na Proseku so v enem letu izdali 191 dvojezičnih osebnih izkaznic in 204 italijanske. Kako oceniti prvo enoletno »bero« dvojezičnih izkaznic v tržaški občini? Jih je bilo mnogo ali premalo? Bi jih lahko bilo več? Slovenski tržaški občinski svetniki so bili pri ocenjevanju števila izdanih izkaznic enakega mnenja: pričakovali so, da jih bo več. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je »osebno pričakoval več dvojezičnih izkaznic«. Omenil pa je vsaj dve »olajševalni okoliščini«, ki naj bi morda botrovali k manjšemu številu dvojezičnih izkaznic od pričakovanega. Prvič: to je bila novost, in glede na novost je odziv vendarle bil. Drugič: upoštevati je treba novo zakonodajo, ki predvideva podaljšanje osebnih izkaznic s pet na deset let. Za to je dovolj žig občinskega urada. Brez novih slik, brez čakanja na izdajo, brez dodatnega plačila. Švab je tudi omenil dejstvo, da so tisti, ki so dobili novo izkaznico malo pred začetkom izdajanja dvojezičnih izkaznic, ohranili enoje-zičen osebni dokument in bodo zaprosili za novega dvojezičnega potem ko bo zapadla veljavnost enojezične-ga. Glede elektronskih izkaznic pa je svetnik Švab menil, da je treba za novo tovrstno izkaznico odšteti 25 evrov, kar je v tem obdobju splošne gospodarske krize za marsikoga že lep zalogaj. Izdaja prvih dvojezičnih osebnih izkaznic v tržaški občini 12. decembra 2007 kroma Tudi občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je »objektivno pričakoval nekaj več dvojezičnih izkaznic«. Takoj pa je dodal: »Dokončno oceno pa bo mogoče podati šele čez nekaj let, ko bodo zapadli stari osebni dokumenti in bodo vsi obnovili svoje izkaznice.« Po njegovem mnenju so doslej »redki predčasno zamenjali svoje dokumente, da bi dobili dvojezično izkaznico.« Svetnik Stranke komunistične prenove se je ob tem izrecno obregnil ob izraz »dvojezična izkaznica«. Osebni dokumenti, ki jih izdaja tržaška občina, zanj niso »dvojezične izkaznice,« ker v dokumentih ni vse dvojezično, kot bi moralo biti, saj je na primer mesto Trieste ostalo italijansko Trieste in ni bilo prevedeno v slovenski Trst. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je bil zelo jasen: »Pričakoval sem več dvojezičnih izkaznic«. Tudi zanj »ljudje verjetno čakajo, da osebnemu dokumentu zapade veljavnost in da ga bodo šele potem obnovili in vprašali dvojezičnega.« Vsekakor pa »bi se lahko vseeno bolj potrudili,« je odrezavo zaključil Ukmar. M.K. SKUPAJ ZA OPČINE - V nedeljo Božično razpoloženje ob odprtih trgovinah Po julijski uspešni pobudi Openski poletni večer, ko je Opčine preplavilo morje ljudi, ki se je v večernih urah sprehajalo po vaškem središču od trgovine do trgovine, so si člani združenja Skupaj na Opčinah zamislili spet novo iniciativo, ki želi ovrednotiti vas nad Trstom. V nedeljo, 21. decembra, bo zaživela pobuda Božič... Skupaj na Opčinah. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala predsednica združenja Marta Fabris Malalan (ob njej sta združenje zastopala še Laura Stojkovič in Boris Bogatec), bodo trgovine odprte od 10. do 18. ure. »K pobudi je pristopilo 90 od skupnih 114 trgovin. Sodelujoči obrati bodo razpoznavni zaradi modro-zelenepreproge na pločniku pred vhodom, pa tudi zaradi modre najlonske nakupovalne torbe, v kateri bodo trgovci stranki postregli ob vsakem nakupu,« je opozorila predsednica in poudarila skupno željo po združeva- nju openskih trgovcev. V nedeljo bo po maši (ob 11.45) izpred cerkve krenila tre-benska godba na pihala Viktor Parma, ki bo z glasbo spremljala praznično nakupovalno mrzlico, ob njej pa bo poskrbljeno za neposredni radijski prenos dogajanja po Radiu Punto Zero. Slovesnej-še vzdušje bo s seboj prinesel tudi božiček, ki se bo vozil po openskih ulicah na kočiji, v kateri bodo vpreženi lipicanci iz kobilarne v Lipici »Nismo pozabili, da bomo ravno v nedeljo praznovali prvo obletnico padca schengenskih mejnih pregrad, zato bo praznik še slovesnejši.« Občinska odbornica Marina Gruden Vlach je pobudo pozdravila kot zgleden primer promocije nekoliko manj »poznanega« mestnega predela, ki si zasluži večjo pozornost. Ob tej priložnosti bodo mestni redarji od 14. do 18. ure poskrbeli za popolno prometno zaporo osrednjih openskih arterij. (sas) Nabiranje odpadkov »od vrat do vrat« Iz urada za urbanistiko, zasebne gradnje in storitve Občine Dolina sporočajo, da bo nabiranje odpadkov - stekla, plastike in pločevink (rumena kanta), ki ga na Krmenki in v Lakotišču služba ni opravila v četrtek, 11. decembra, zaradi slabega vremena, potekalo v petek, 19. decembra, medtem ko bo nabiranje stekla, plastike in pločevink (rumena kanta), ki je v petek, 12. decembra, odpadlo zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. V Dolini še na ogled varianta k regulacijskemu načrtu Odgovorni za tehnično urbanistično področje Občine Dolina Massimo Veronese obvešča, da so v občinskem uradu za urbanistiko podaljšali rok za ogled »ne bistvene« variante št. 25 k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu, ki je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 43/c z dne 19. septembra 2008, v smislu in po učinkih 17. člena OPDO št. 086/Pres. z dne 20.3.2008, po izvedbi 63. člena D.Z. št. 5/2007, na ogledu do 17.12.2008. Varianto št. 25 k O.S.R.N., v vseh njenih elementih, hrani občinski urad za urbanistiko. Zainteresirane osebe si jo lahko ogledajo vse do prihodnjega 3. februarja, od ponedeljka do petka, od ure 8.30 do 12.15, hkrati pa jo lahko najdete na spletni strani www.sandorligo-dolina.it . V tem obdobju lahko vsakdo predloži na občino svoje pripombe; v istem času lahko lastniki nepremičnin, ki jih obvezuje sprejeti urbanistični inštrument, predloži svoje ugovore. Pripombe in ugovori morajo biti predloženi na kolkovanem papirju. Podlonjerski usad: popravili so vodovod V torek je prišlo na Ul. Timo (v Pod-lonjerju, tik ob železnici) do usada, osebje podjetja AcegasAps pa je včeraj po večurnem delu popravilo vodovod. Zemlja je podrla zidek in pristala na bližnjem vinogradu, pri tem pa je delno poškodovala cesto in vodovod. Osebje AcegasAps je bilo na kraju od zgodnjega jutra: namestitev 70 metrov dolgega obvoda je ob 16. uri omogočila ponoven vklop vodovoda. Zaradi marihuane ovadili dva študenta Karabinjerji so v noči na torek okrog 3. ure zjutraj po pregledu zasegli 20 gramov marihuane. Ovadili so dva študenta, 26-letnega Trža-čana in 31-letnega Videmčana. občina trst - Župan Roberto Dipiazza sprejel novo slovensko konzulko Bojano Cipot Dipiazzi niso všeč »pogoji« Borisa Pahorja Cipotova opozorila na problem priznanja Pahorju, postavitve obeležij Trubarju in žrtvam Rižarne ter obmejnega srečanja županov - Dipiazza o pozitivnih korakih in »kaki ekstremistični frakciji« Konzulko Cipotovo so pozdravili tudi svetniki Ukmar, Švab in Omero kroma »Borisu Pahorju bom podelil priznanje, vendar je težko dati priznanje nekomu, ki pravi, da ga bo sprejel pod določenimi pogoji.« Tudi to je bilo slišati na včerajšnjem dopoldanskem vljudnostnem srečanju na tržaškem županstvu med županom Robertom Dipiazzo in novo slovensko konzulko Bojano Cipot. Med nerešenimi oz. »skoraj rešenimi« vprašanji je namreč Ci-potova omenila tudi večkrat napovedano in doslej še neuresničeno podelitev mestnega priznanja pisatelju. In kakšen »pogoj« je Pahor dal Dipiazzi? Kot nam je sam pisatelj povedal, je ob vesti, da mu občinska uprava namerava podeliti priznanje, v dopisu županu zahtevak, da mora biti v utemeljitvi omenjen fašizem, o katerem piše v svojih knjigah, in ne samo nacizem: »Če ne omenijo fašizma, naj si priznanje tudi držijo,« nam je povedal Pahor. Če se povrnemo k srečanju, ki so se ga na začetku udeležili tudi svetniki Stefano Ukmar, Igor Švab in Fabio Omero, je to bilo spoznavnega značaja, saj je Bojana Cipot šele pred kratkim nastopila službo na slovenskem konzulatu. V svojem posegu je županu izrekla zahvalo za vse, kar je storil za stavbe slovenskih šol, po- leg uresničenih projektov (npr. preureditve starega mestnega jedra, ki zanima tudi bivšega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla) pa je omenila tudi take, ki niso bili še uresničeni. Ob že omenjenem priznanju Borisu Pahorju so tu še postavitev obeležja Primožu Trubarju na pročelju Bonomove palače in spominske plošče žrtvam v Rižarni ter obnovitev tradicionalnega srečanja županov obmejnih občin. Dipiazza, ki je Cipotovi izročil spominsko medaljo, šop cvetja in knjigo, pa je s svoje strani poudaril številne pozitivne korake, ki so bili po njegovem opravljeni, o zaščiti »Italijanov slovenskega maternega jezika« in o tem, da so povsod postavili dvojezične napise, čeprav na obeh straneh še vedno obstaja »kaka ekstre-mistična frakcija«, obenem je poudaril dobre odnose z županoma Ljubljane in Trsta, Zoranom Jankovičem in Borisom Popovičem. »Zdi se mi, da gremo dobro naprej, ne smemo se ustaviti,« je dejal Dipiazza, ki je še poudaril, da obstajajo veliko pomembnejše stvari, kot npr. gospodarstvo, pri čemer se je pozitivno izrekel o možnosti, da bi Trst gostil obmejno srečanje županov. (iž) / TRST Četrtek, 18. decembra 2008 9 ZGONIŠKA OBČINA - Odbornik za šolstvo Igor Gustinčič Zgonik: v petih letih 267 tisoč evrov za šolska poslopja Vrtec v Gabrovcu in šolski poslopji v Saležu in Zgoniku povsem varni Na zadnji občinski seji je zgoni-ški župan Mirko Sardoč v svojem uvodnem posegu sporočil občinskim svetnikom, da so vsa šolska poslopja v občini »statično neoporečna«. Prejela so potrdilo, da so »statično varna.« Bilo je prav v dneh po nesreči v italijanskem liceju v kraju Rivoli pri Turinu, kjer se je v eni od učilnic zrušil strop, pod katerim je umrl 17-letni dijak. Stanje šolskih poslopij v Italiji je bilo takrat sila aktualno. Številne stavbe so bile pod drobnogledom: mnogo zgradb vrtcev, osnovnih in srednjih šol državi ni odgovarjalo varnostnim, protipožarnim in drugim predpisom. Mnogo poslopij je bilo starih in zato potrebnih korenitih posegov. Županovo sporočilo je bilo zato nadvse pomirjujoče. Zgoniška občina je posvetila šolskim poslopjem veliko pozornost. »V tej mandatni dobi je občinska uprava investirala za obnovo in vzdrževanje treh šolskih stavb v Gabrovcu, Zgoniku in Saležu skupaj 267 tisoč evrov,« je to pozornost levosredinskega odbora številčno podkrepil odbornik za šolstvo Igor Gustinčič. Toliko so stala popravila, vsakoletna vzdrževanja, prenove in obnove šolskih poslopij v zadnjih petih letih. Odbornik je razčlenil stroške. V poslopju gabrovškega otroškega vrtca so opravili notranja zidarska popravila, za kar je občina odštela 42 tisoč evrov. Pleskanje in zamenjava oken so stali 11.300 evrov, ureditev sanitarij, dela v kuhinji, zamenjava grelcev nekaj več kot 7 tisoč evrov. V sedaj lepo urejeni in opremljeni gabrovski vrtec je uprava investirala skupaj nekaj več kot 61 tisoč evrov. V poslopju zgoniške osnovne šole, ki nosi ime po dnevu osvoboditve, 1. maj 1945, je opravila občinska uprava v zadnjih petih letih več manjših del, že prej pa je bilo opravljeno večje delo: obnova strehe. Zadnja leta so uredili klimatizacijo, odtoke, na-pušč. Poslopje so prepleskali in uredili kuhinjo. To delo je bilo potrebno, saj šolska menza nudi kosila tako vrtcu in šolama zgoniške občine kot tudi vrtcu in osnovni šoli na vrtcu, ker sta občinski upravi (zgoniška in repentabr-ska) podpisala konvencijo o skupnem koriščenju šolske kuhinje. V poslopju zgoniške osnovne šole so nadalje uredili prezračevanje v podstrešju in obnovili zunanjo ograjo. Skupna investicija za to šolo je v zadnjih petih letih znašala kakih 40 tisoč evrov. V času velikih obnovitvenih del so bili zgoniški šolarji začasno »preseljeni« v prostore osnovne šole v Saležu, ko so to šolo prenavljali, pa so se saleški učenci pridružili zgoni-škim. Največji delež je občinska uprava investirala v poslopje osnovne šole Lojzeta Kokoravca-Gorazda v Sa-ležu. Večino del so opravili lani, dokončali pa so jih pred kratkim. Odbornik Gustinčič je omenil obnovo sanitarij in stranišč, kanalizacije in tal. Leto prej so obnovili učilnice (prispevek v višini 35 tisoč evrov), zunanji zid in ograjo (17 tisoč evrov). Dela v šolskem poslopju v Saležu so v petih letih stala skupno 165 tisoč evrov. Zgoniški odbornik za šolstvo je potrdil, da vsa tri šolska poslopja v Ga-brovcu, Zgoniku in Saležu odgovarjajo varnostnim in protipožarnim normam. Vse strukture so statično varne. Gustinčič je pri tem izpostavil skrb osebja tehničnega urada, ki je poskrbelo za pripravo načrtov in za opravljena dela. Obenem je podčrtal plodno sodelovanje z nabrežinskim didaktičnim ravnateljstvom, v okviru katerega delujejo šoli in vrtec v zgoniški občini. Kar šolske oblasti vprašajo za ureditev in varnost otrok, to se skuša urediti, je menil zgoniški občinski odbornik za šolstvo Igor Gustinčič. M.K. Poslopje osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku kroma TREBČE - Razstava Magični svet Marinelle Terbon V nedeljo se je v Hiški uod Ljenčkice v Trebčah zaključil niz pobud ob 110-letnici delovanja SKD Primorec z odprtjem fotografske in slikarske razstave Marinelle Terbon Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti. Za magično in eksotično atmosfero je poskrbel glasbenik Piero Purini, umetnico pa je predstavil Fabio Perco, profesor na videmski univerzi, naravoslovec in odgovorni Naravnega rezervata ustja Soče. Marinella Terbon živi in ustvarja v Trebčah. S skupinskimi in samostojnimi razstavami se je predstavila občinstvu po Italiji in Avstriji. Profesor Fabio Perco je povedal, da nas dela Marinelle Ter-bon popeljejo v fantastični svet magije. Gre se za enigmatičen svet, skoraj v pozabi, izbrisan, pokopan in mogoče tudi poln »brez-veznih in neumnih« vraževerno-sti, ampak istočasno tudi poln presenečenj, vznemirjenosti in občutkov, ki so danes redki in ki jih lahko znova odkrijemo in vrednotimo preko umetnosti. Mari-nellino umetnost lahko primerjamo z moderno in manj znano umetnostjo v Italiji, ampak vsekakor slavno predvsem po zaslugi tistih umetnikov, ki so se navdihovali v naravi. Razstava je vezana na pravljico buč in čeveljčkov - mogoče čarobnih, čarovnic, ki pa niso temačne in agresivne. To so simpatične starke, ki letajo na metlah, in jih avtorica predstavlja pod drobnogledom, v spremstvu krokarjev, kot pripoveduje zgodba. BARKOVLJE Medkulturna božičnica V barkovljanskem društvu so v ponedeljek, praznovali malčki otroškega vrtca, učenci glasbene delavnice, ki jo vodi Aleksandra Pertot, in šolarji. Božični-co so pripravili v duhu medkulturnega dialoga, ki zaznamuje iztekajoče se leto. Učenci glasbene delavnice so pokazali svoje znanje s petjem in igranjem na različna glasbila. Izvedli so pesem po ljudski melodiji Babica zima in Božično pesem na Schubertovo melodijo. Pesmi je priredila Aleksandra Pertot. Učenci in učenke osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja iz Barkovelj so se z novimi barvanimi majicami podali na pot odkrivanja različnih kultur in jezikov. Učenci petega razreda so uvodoma podali globoko razmišljanje o praznikih in so se odločno zavzeli za to, da je najbolje, da podarimo sebe in svoj čas namesto dragih daril. Otroška radovednost jih je ponesla daleč v tuje kraje. Brskali so po zakladnicah različnih narodov in ugotovili, da je v različnosti pravo bogastvo. Na poti v svet različnih kultur so se najprej zaustavili na Portugalskem. V četrtkovi popoldanski delavnici so se z gospo Cristino naučili portugalščino. Prav v tem jeziku so prikazali ljubko božično zgodbico. Z gospo Irino so obiskali mrzle ruske pokrajine, kjer so si v dolgih zimskih večerih pripovedovali čudovite zgodbe. Pravljico o repi velikanki so zaigrali v brezhibni ruščini. Nato so se vsi skupaj selili v Veliko Britanijo. Iz Londona je doma gospod Michael, ki je utrjeval angleščino v petkovi popoldanski delavnici. V angleščini so nam povedali, kako okusna lahko postane juha iz kamenja. Za kratek čas so se zaustavili tudi v Srbiji in Črni gori in razmišljali, kako lepo je gojiti prijateljstvo. V tem malem odkrivanju sveta so se srečali tudi z revnimi, zapostavljenimi in spregledanimi. Spomnili so se vseh otrok, ki nimajo strehe nad glavo in nikogar, ki bi jih ščitil in ljubil.V besedah Martina Lut-hra Kinga se lepo odražajo želje vseh nas. Globoko so se vsem utisnile v spomin besede 18-letnega dekleta iz Nepala, ki pravi:" Sanjam, da se borim za pravice ljudi. Sanjam, da izobrazba za otroke ni vseeno. Sanjam, da imam prijatelje v vsaki rasi. Z roko v roki in z ramo ob rami korakajmo, da sanje vsakega postanejo resničnost." Po voščilih v vseh jezikih in pozdravu gospe ravnateljice je v dvorani zadonela pesem Sonce sreče. Drevi v Križu koncert opernih arij Po izredno uspeli postavitvi Mozartove opere Figarova svadba v poletnem sklopu predstav Festivala morja, ki so jo uprizorili udeleženci Mednarodne akademije za solopetje v Križu pod mentorstvom priznanega basista in domačina Aleksandra Švaba, je za prihajajoče božične praznike v načrtu koncert opernih arij. Prejšnji konec tedna je v Slomškovem domu v Križu namreč ponovno zaživela Mednarodna akademija za solopetje z novim programom in ambicioznimi načrti. Tokratnih tečajev se poleg pevcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije udeležujejo tudi gostje iz Prage. Pred kratkim se je maestro Švab skupaj s pianistom Ja-nom Grbcem mudil v Pragi , kjer je na tamkajšnji Akademiji imel nekajdnevni tečaj. Nekaj čeških pevcev bo poleg ostalih sodelovalo na koncertu opernih arij, ki bo drevi ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu, pod mentorstvom basista Švaba in ob klavirski spremljavi Jana Grbca. Koncert organizira Mednarodna akademija za solopetje s sodelovanjem vseh društev, ki so včlanjena v Združenju za Križ. (ht) Društvo Tabor vabi v soboto na Opčine V soboto bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključni večer ob 40-letnici društva Tabor. Sobotno slavje pa bo istočasno obeležilo tudi 140 let kulturnega udej-stvovanja na Opčinah, ki se je začelo z ustanovitvijo čitalnice leta 1868. Na večeru, ki so ga poimenovali Od včeraj do jutri, bodo predstavili istoimensko publikacijo, ki prinaša zgodovinski prerez društvenega delovanja in so jo uredili Dušan Kalc, Živka Persič, Nori Jerič in Stanka Hrovatin, ter istoimenski dvd o današnji društveni dejavnosti ( pevska, dramska, rekreacija, knjižnica, prireditve, glasbena srečanja, Poletje pod kostanjem, itd.). Za snemanje in realizacijo je poskrbel Marko Civardi, glas je posodil Li-vij Valenčič, sodelovalo pa je veliko članov in članic, ki nestrpno čakajo, da bodo videli sebe in druge. Ker gre za praznik, bo dvojni predstavitvi sledila tudi družabnost z glasbo v živo, sre-čelovom in presenečenji. Ne nazadnje bo to tudi priložnost, da člani in gostje nazdravijo praznikom in novemu letu. M VIV II Kil v • • Bozicnici v Nabrežini V sklopu Božičnega sejma 2008, ki ga prireja SKD Igo Gruden, bo danes ob 17. uri božični pozdrav otrok nabrežinskega vrtca in učencev osnovne šole Virgil Šček, ki se bodo z recitacijami, igricami in petjem poklonili praznikom in božičnemu času. Ob 17.30 pa bo sledila pravljica za otroke Poročno potovanje, ki ga prireja lutkovna skupina Ti-pitapi liceja Anton Martin Slomšek. Jutri bo ob 16. uri božična prireditev dijakov srednje šole Igo Gruden, v sklopu katere bodo predstavili koledar za leto 2009. Posvečen je poeziji Iga Grudna, da »bi vedno na novo sejala semena ljubezni, vedrine in miru med mlajšimi in starejšimi bralci«. Krasi pa ga izbor risb, ki so jih v okviru projekta Slikarji Krasa izdelali dijaki nabrežinske srednje šole pod mentorstvom prof. Nadje Doljak in prof. Ani Tretjak. Na predstavitvi bodo nagrajeni učenci, katerih umetnine krasijo društveni koledar, in sicer z dokumentarcem o Igu Grudnu Glasnik slovenske bre-žine, ki ga poklanja slovenski oddelek deželnega sedeža RAI v Trstu. (Z.P.) 10 Četrtek, 18. decembra 2008 ŠPORT / REPENTABOR - Koncert ob 30-letnici openskega otroškega in mladinskega pevskega društva Vesela pomlad Tridesetero častitljivih s petjem prepojenih Veselih pomladi Slovesnost je oblikovalo šest pevskih skupin današnjih in nekdanjih pevcev - Podelili so Gallusova priznanja in diplome V petek, 12. decembra, smo bili v športni dvorani na Repentabru priča koncertnemu večeru. Ob častitljivi 30. obletnici delovanja ga je pripravilo open-sko slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad. Po izvirnem pevskem pozdravu s pomenljivim sporočilom Glasba mi je vse, s katerim so prepevaje vstopali nastopajoči, so razkrili smisel slavnostnega večera: »Izključno pevski govorici smo zaupali nocojšnji praznik z željo, da bi s starimi prijatelji obujali spomine na pretekla glasbena doživetja, z novimi pa bi pogledali v nova obzorja sedanjosti in bodočnosti našega društva kot tudi skupne zborovske stvarnosti in njenih sprememb. Vezna nit celotnega programa bo potovanje, v poklon letošnjemu Letu medkulturnosti, a tudi zakladu človeških in pevskih izkušenj, ki ga je preko 500pev-cev v teh letih pridobilo pri društvu Vesela pomlad, ko smo potovali s kovčkom v roki, kot tudi, ko je bila dovolj naša domišljija in čar pevske umetnosti.« Obljubljeno smo z rosnimi očmi okušali ob pesmih in osebnih izpovedih o smislu in doživljanju petja v zboru Vesela pomlad. Slovesnost je oblikovalo šest skupin. Otroški pevski zbor, mlajša dekliška pevska skupina in novonastali ženski pevski zbor, ki so danes aktivni, je pripravila Mira Fabjan, ki je bila že kot dejavna pri veseli pomladi najprej kot pevka sedaj pa še kot zborovodkinja. Poleg njih pa so nastopile druge tri skupine nekdanjih pevcev, ustanovna dekliška pevska skupina, nekdanji ženski pevski zbor in nekdanja fantovska skupina. »Nekdanji« so se na nastop sami pripravili oz. v pomoč jim je priskočila kolegica-men-torica Katja Granier. Koncert so zasnovali enovito, a z močnim poudarkom na prehojeni poti. Slišali smo zimzelene zborovske pesmi, prave hite, ki so jih tudi po tridesetih letih razni zbori Vesele pomladi zapeli doma in po svetu. Sedaj dejavne zborovske skupine pa so pod vodstvom Mire Fabjan izvedle skladbe, ki so izraz današnjih sprememb v didaktičnem uvajanju otrok v svet zborovske glasbe, z okusno uporabo mimike, da dejansko ponazorijo sporočilo pesmi in orfovih in- Na koncertu so skupaj zapeli novo himno Vesele pomladi Mi nosimo pomlad, ki jo je pesnica Ljubka Šorli napisala izrecno zanje kroma strumentov, na katere so zaigrali sami otroci. Za nevsiljivo in okusno instrumentalno spremljavo so poskrbeli pianista David Lenissa in Romina Stecher, bas kitarist Mario Garavello, bobnar in pevec David Vidali ter harmonikarja Zoran Lupinc in Egon Tavčar. Na slavnostnem koncertu je izstopala nova himna Vesele pomladi Mi nosimo pomlad, ki jo je prijateljica Vesele pomladi Ljubka Šorli napisala izrecno zanje. Svežo in mladostno zvočno podobo pa sta vdihnila brata Martina in Marko Feri, ki sta nekdanja člana zbora danes pa spoštovanja vredna poklicna glasbenika. Vsi nastopajoči so jo zapeli z ganljivim žarom. Podelitev Gallusovih priznanj in diplom je stalnica praznovanj vsake obletnice Vesele pomladi, saj pomeni vedno oseben trenutek slavnostnega večera. Priznanja sama po sebi nimajo nobene »tržne« vrednosti, vsebujejo pa močno sporočilo, saj kažejo na tisto, kar določena skupina ljudi ali naroda čuti kot vrednoto. Gallusova značka v našem kulturnem prostoru pomeni, da je petje nam Slovencem kot hrana za lastno istovetnost. In v tem duhu je Vesela pomlad izobrazila preko 500 pevcev, tako da je velik del njih zmožen brati note. Za izbiro in oblikovanje zboru primernih didaktičnih metod je zaslužen ustanovitelj in srce zbora, zborovodja, sedaj pa predsednik zborov Vesela pomlad Franc Po-hajač. Zahvale in čestitke imajo nedvomno podobno vlogo in pomen kot priznanja. Organizatorji večera so primerno omejili nastope tistih, ki so želeli če- stitati zboru. Za mikrofonom se je zvrstilo veliko takih, ki so naklonjenost in spoštovanje javno izrazili drug drugemu znotraj zbora, veliko pa je bilo tudi uglednih osebnosti in predstavnikov ustanov, ki so pohvalili zbor in njegove predstavnike. Med zahvalami pa je še posebej izstopala tista, ki so jo namenili Zadružni kraški banki za dolgoletno podporo in »posluh«, ki ga izkazuje do delovanja zbora. Jubilej je še dodatno obogatila izdaja priložnostnega zbornika »30 let s pesmijo v srcu - Vesela pomlad, Opčine 2008« na 113 strani. Poleg natančne kronologije dogajanja in seznama oziroma delovanja skoraj petstotih članov vsebuje tudi zanimive prispevke, priložnostni esej, intervjuje z bivšimi dirigenti in izpovedi pevcev samih. V bodoče pa si vsi želimo zapis izkušnje izvirne pedagoško- didaktične metode, ki jo je oblikoval Franc Pohajač. Želimo namreč v rokah držati tudi izsledke sociološke raziskave, ki bi razkrila še marsikatero dragocenost tega izjemnega pevskega projekta. Kot je namreč zapisal Franc Pohajač, »če je kaj, ki res razveseli, osreči, razbremeni, navduši, potolaži, razmeji, omehča, umiri, osredotoči, opogumi, je to pesem. Če sta kje poudarjena čut in spoštovanje do sočloveka, je to pri petju.« Po slavju pa je bilo v ranih jutranjih urah ganljivo se ozreti po z ljubeznijo pospravljeni dvorani, za kar so poskrbeli »skrivnostni« člani zbora, tisti izpred tridesetih let in drugi. Tudi oni in mnogi neimenovani so namreč del Vesele pomladi. Del njenega in našega močnega smisla. Ivan Florjane NŠK - Razstava mlade Neže Milič ■ vt • | t • Iz oči ... v iskanju resnice Živobarvna dela izražajo pozitivno naravnanost, bogato osebnost in življenjsko energijo Pozitivna naravnanost slik 20-letne Neže Milič je tudi v včerajšnjem deževnem večeru priklicala sonce v prostore Narodne in študijske knjižnice. Tako je likovnica Jasna Merku ocenila živobarvno Nežino prvo samostojno likovno razstavo Iz oči... Že sam naslov razkriva avtoričin pristop do dela, in sicer po eni strani izhaja želja po razkrivanju svojih emocij, po drugi pa radovedno in kreativno iskanje sporočilnosti, dialoga z ostalimi.»£>ela so prežeta z življenjsko energijo. V njih izraža vsestransko in bogato osebnost z barvi-tostjo kompozicije, ritmom in gibkostjo.« Iz oči ... kot Dvajsetletna umetnica Neža Milič kroma veleva sam naslov pomeni avtorici neko iskanje resnice, ki je osnova slehernega umetniškega dela. Oči so namreč motiv, ki se na slikah ponavlja. »Z njimi ne znamo lagati in ko se pogledamo presežemo zunanje pregrade in veliko izpovemo.« Na slikah prevladuje uporaba pastela, ob njem pa še oglja, v svojem likovnem razvoju pa je uporabila kombinacije, kolaže in včasih celo presegla dano likovno polje. Za še dodatno iskrico življenja pa sta poskrbela mlada pevka Tina Renar ob kitarski spremljavi Aljo-še Sakside. (sas) tržaška knjigarna - Portae Aureae Štefana Turka Lirična poetika ilustracij z arhitekturnimi motivi Portae Aureae ali prag med človekovo zunanjostjo in notranjostjo. Tako je 34-letni likovni ustvarjalec Štefan Turk pojasnil naslov svoje razstave, ki so jo sinoči odprli v Tržaški knjigarni, kjer je avtorja in razstavo predstavila umetnostna kritičarka Nives Marvin (na fotografiji Kroma). Gre za 13 miniaturnih podob v mešani tehniki na papirju, ki krasijo letošnji koledar Goriške Mohorjeve družbe. »Tehniko sem si izposodil pri otroški ilustraciji, ki sem jo dodatno razvil in sperimentiral, naposled pa ustvaril nekaj, kar si je dalj časa zamišljal.« Ilustracije pa so presegle zgolj dopolnilno pripovedno funkcijo, je poudarila Marvi-nova in opozorila na avtorjevo namero po analiziranju in raziskovanju simbolno ikonografskega obrazca, predvsem arhitekturnih elementov vzhodnega in zahodnega sveta, znotraj katerih prevladujejo fasade in portali ali segmenti le-teh, vedno opredeljeni v premišljeno izbranem koloritu. »Atmosfera, ki preveva sleherno podobo, je mirna in spokojna, s svojo čutečo prabitno tišino celo meditativno pomirjujoča.« (sas) / TRST Četrtek, 18. decembra 2008 1 1 SODOBNA UMETNOST - Mednarodni posvet Koliko je sodobno OPČINE - ZKB Nov, zelen koledar prisotno v današnji družbi? ¡^podelitev Izpostavljen je bil pomen povezovanja in sodelovanja na kulturnem področju štipendij Razmišljanje o vlogi in poslanstvu sodobne umetnosti v današnji družbi ter razprava o učinkovitejšem razpredanju mreže sodelovanj med različnimi kulturnimi ustanovami sta bila rdeča nit celodnevnega mednarodnega posveta, ki je včeraj potekal v avditoriju ustanove Alliaz. Simpozij Sodobno zakaj? Izmenjava in mreže v novih dinamikah kulturne produkcije in promocije, ki je odgovoril na nekatera zelo aktualna vprašanja s polja sodobne umetnosti, je pripravila organizacija Casa dellArte, v katero je sicer združenih dvanajst tržaških združenj, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo, pri realizaciji dogodka pa je sodelovala tudi Pokrajina Trst. Po uvodnih pozdravih so besedo prevzeli gostje, ki so vsak v okviru svoje dejavnosti izpostavili vlogo in pomen sodobne umetnosti in pomen kulturnega delovanja kot sooblikovalca medkulturnega dialoga. Mnogim govornikom so izhodišče za predavanje predstavljali primeri dobrih praks, teh se je denimo poslužil tudi zdravnik in raziskovalec Fabio Fonda, ki se je v svojem posegu osredotočil na povezavo oz. interakcijo med znanostjo in umetnostjo. Govornik je predstavil imenitne tržaške znanstvene ustanove, kot so Center za teoretsko fiziko, Sissa, Area Science park, ICS itn in njihovo vpetost v svet sodobne umetnosti. Kot je spomnil Fonda, Area Science Park redno podeljuje štipendije, s katerimi želi promovirati raziskave na temo digitalne umetnosti, ob tem pa je še izpostavil, da so z uporabo tehnologije v umetniške namene na plan prišli tudi nekateri zapleti, povezani predvsem s konserva-cijo, restavracijo in unikatnostjo umetniških del. O slovenskem spletnem mediju, ki ponuja aktualne in arhivske informacije o razpisih, vabilih, nate- čajih in virih financiranja in nasvete ter navodila za razna opravila iz sveta umetnosti je spregovorila urednica Marija Mojca Pungerčar, ki je zelo podrobno predstavila dejavnost njihovega Artservisa. Pri tem je opozorila na vse večji interes, ki ga uporabniki kažejo za njihov spletni portal, in ob tem še poudarila, da njihovi uporabniki prihajajo predvsem iz bivših jugoslovanskih držav in držav vzhodne Evrope. Ustvarjalci Artservisa, ki je sicer nevladna in neprofitna organizacija, se posvečajo predvsem vizualni umetnosti, novim medijem, per-formansom, zvočni umetnosti in vi-deom, največji interes pa, kot je zagotovila govornica, vlada za spletno stran, na kateri lahko mladi umetniki dobijo koristne informacije o virih financiranja. Umetniška kritičarka Francesca Agostinelli je v svojem di-skurzu izpostavila pomen investiranja v sodobno umetnost, ob tem pa je predstavila še deželno revijo Juliet, ki bo poslej poseben prostor namenjala osebnim izpovedim na temo sodobne umetnosti. Govornica nam je razložila, da bo kot urednica te rubrike zbirala kritična mnenja raznih kulturnih delavcev, med katerimi se bodo znašla tudi razmišljanja političnih predstavnikov kulturnih institucij, ki imajo prav gotovo odločilno besedo pri reazlizaciji raznih projektov, ob tem pa je Agostinellijeva izpostavila potrebo, da bi bili projekti sodobne umetnosti dolgoročno programirani. Na problematike v sodobni umetnosti je včeraj opozorila še cela vrsta gostov, ki je rešitev videla med drugim tudi v večji participatornosti posameznikov in javnih institucij. Predsednica združenja Skupina 78 Maria Campitelli je denimo postregla z nekaterimi namigi, kako bi lahko bolje promovirali sodobno umetnost v V ospredje so prišle »dobre prakse« kroma Trstu in njegovi okolici. Po njeni oceni v Trstu ne obstaja tako imenovana kultura sponzoriranja, na oblikovanje raznih projektov pa naj bi negativno vplivalo tudi pomankljivo poznavanje sodobne umetnosti, še posebej s strani šolarjev. Drugi del posveta je bil prav tako posvečen analizi trenutne situacije in iskanju odgovorov na aktualna vprašnja. Svoje vizije so predstavili na- slednji govorniki: Enrico Conte (direktor občinskega oddelka za izobraževanje, raziskave in visoko šolstvo), Franca Merluzzi (predstavnica deželnega centra za katalogizacijo in restavracijo kulturne dediščine), Laura Safred (umetniška kritičarka), Paolo Toffolutti (umetniški direktor ustanove SPAC iz Butria), Roberto Vida-li (založniški direktor revije Juliet) ... (sč) RADIJSKI ODER - Člani gledališke skupine gostovali v Stuttgartu Z Medvedkom Pujem pri izseljencih S predstavo so popestrili miklavževanje za otroke Slovencev, ki živijo v Stuttgartu in Pfullingenu - Obisk Trubarjevih krajev Prijazni medvedek Pu, ki ga večina otrok pozna bolj iz Disneyevih risank kot iz knjige, je v pretekli sezoni Gledališkega vrtiljaka zaživel tudi na odru v domači produkciji Radijskega odra. Letos se še nadaljujejo uprizoritve te igrice, tako v domačih dvoranah kot v Sloveniji. V začetku meseca pa so z njo gostovali tudi v Trubarjevih krajih, v Nemčiji. Dr. Zvone Štrubelj, ki upravlja veliko slovensko župnijo v Stuttgartu, si je namreč zamislil posebno Miklavževo darilo za svoje male farane: poleg običajnega miklavževanja še pravo odrsko predstavo. Čeprav Medvedek Pu ni Miklavževa igrica, pa ima v sebi sporočilo, ki je prav v Miklavževem času zelo blizu otrokom: da s prijaznim darilcem, pa čeprav majhnim in skromnim, lahko osrečiš prijatelja, ki se počuti zapuščen in pozabljen. Igralci (večinoma izhajajo iz Slovenskega kulturnega kluba, nekateri pa so že člani Radijskega odra) so se v Stuttgart odpeljali z majhnim avtobusom, ki pa je bil dovolj velik, da so nanj naložili sceno, kostume in svojo prtljago, nekaj spremljevalcev, pa še nekaj zabojev otroških knjig založbe Mladika. Prvi nastop so imeli v soboto, 6. decembra, v Stutt-gartu. Slavje se je začelo z mašo v cerkvi sv. Konrada, nadaljevalo pa v dvorani, ki spada k cerkvi. Za male in velike goste so tam postavili mize s slovenskimi dobrotami, ob mizah pa so sedeli gledalci (nad sto ljudi) in kar od tam sledili igrici. Potem je g. Štrubelj poklical na oder malčke slovenskega župnijskega vrtca in sobotne šole, da so zapeli in recitirali sv. Miklavžu na čast. Nazadnje pa je prišel še sveti Miklavž v spremstvu angelčkov in hudičkov (tudi ta del so oblikovali mladi iz Trsta) in obdaroval vse malčke s sladkarijami in lepo knjigo. Naslednja predstava je bila v nedeljo popoldne v Pfullingenu, kjer so po maši s krstom slovenskega novorojenčka igralci nastopili kar v cerkvi, potem pa se je miklavževanje s praznovanjem in petjem nadaljevalo v bližnji dvoranici. Kljub temu, da se je bilo treba stalno prilagajati novim prizoriščem in novim okoliščinam, sta oba Tržaški gledališčniki so nadvse popestrili miklavževanje za otroke slovenskih izseljencev v Nemčiji nastopa stekla kar najbolje. Poleg vaje v prilagajanju sta nudila mladim igralcem dosti novih spoznanj in zadoščenja. Vsem je bilo seveda žal, da je bilo prostega časa bolj malo. Kljub temu pa le zadosti, da so v Stuttgartu obiskali muzej Mercedesa in slavni pisani božični sejem; zadnje jutro pa jih je dr. Strubelj vodil po Trubarjevih poteh tako po Derendingenu kot po prelepem Tiibingenu. V evangeličanski cer- Zadružna kraška banka bo jutri izvedla svoje zadnje slovesno dejanje v letu, ki je označevalo stoletnico njenega uspešnega delovanja v korist tržaške skupnosti. Ob 17.uri bo namreč v svojih dvoranskih prostorih na Opčinah predstavila svoj koledar za prihodnje sončno leto. Ob tej priložnosti pa bodo tudi podelili štipendije dvanajstim posebno uspešnim dijakom-maturan-tom višjih srednjih šol in študentom, ki so diplomirali na univerzi v šolskem letu 2007/08. Gre za člane ali sinove članov ZKB. Decembrska predstavitev koledarja je postala že tradicija v dolgoletni praksi zadružnega bančnega zavoda. Letos pa ima zaradi jubilejnih okoliščin morda slovesnejši značaj, prav gotovo pa v še markantnejši obliki potrjuje usmerjenost banke, ki se ne predstavlja javnosti samo kot učinkovit zavod za denarne usluge posameznim upnikom in dolžnikom, temveč predvsem kot pomemben dejavnik gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja teritorija, na katerem posluje. Jubilejno leto je skoraj mimo in bliža se novo z novimi problemi in novimi izzivi. Z upravičenim ponosom in zadovoljstvom je ZKB s številnimi prireditvami ob stoletnici pogledala nazaj na uspešno prehojeno pot, njen pogled pa je bil slej ko prej usmerjen zlasti naprej. In na nek način se ta usmerjenost kaže tudi v navidez obrobni in manj pomembni, a v resnici dokaj pomenljivi pobudi izdajanja koledarja. Banka je tokrat izbrala poleg estetskega videza predvsem praktičnost in uporabnost. Leto 2009 bo po koledarju, ki ga bodo jutri predstavili, potekalo v znamenju zelene barve, ki simbolizira skrb za okolje, za zaščito naravnih danosti, pa tudi za zaščito ljudskih navad, domačih pridelkov ter sploh vsega kulturnega bogastva Krasa in mesta pod njim. Zeleno torej za Zadružno kraško banko predstavlja nek življenjski stil, ki se odraža v uslugah, ki jih zavod nudi ob vzajemnem zaupanju svojim klientom ter vsej skupnosti. Praktičnost in uporabnost koledarja se kaže v objavi preprostih a koristnih pravil, nasvetov in priporočil, ki mesec za mesecem zadevajo razne aspekte povezanosti človeka z okoljem, od problemov energetskega varčevanja do ločenega zbiranja odpadkov ali bioloških pridelkov. Leto 2009 bo torej za ZKB zeleno leto, to je leto barve pomladi, ki plodi nova upanja. (du.ka.) kvi, kjer je Trubar deloval in kjer naj bi bil tudi pokopan, je dr. Strubelj podal pravo predavanje z živahnimi in zanimivimi podrobnostmi, ki jih je sam odkril v zvezi z njim, v Tiibingenu pa se osredotočil predvsem na obisk stavbe, kjer je nekoč delovala tiskarna, v kateri je zagledala luč prva slovenska tiskana knjiga. Lučka Susič ŠOLA MILČINSKI Silvestrsko zimovanje Snežinka Združenje staršev Osnovne šole Frana Milčinskega s Katina-re tudi letos organizira silvester-sko družinsko zimovanje Snežinka v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje srednje šole). Organizirali bodo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežne gradove in igluje. Za vse dodatne informacije in prijavo se lahko pokliče od 24. decembra na telefonski številki 040-567751 in 3202717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcinski@gmail.com. 12 Četrtek, 18. decembra 2008 ŠPORT / DOLINA - Jutri predstavitev Jadranski koledar tokrat zapisan oljki V zadnjih dneh novembra je pri Založništvu tržaškega tiska izšel nov Jadranski koledar za leto 2009. V letih svojega obstoja je Jadranski koledar bil ogledalo vseh pomembnejših kulturnih, gospodarskih in športnih dogodkov in dosežkov Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. To značilnost ohranja še naprej, le da se je prilagodil času in hitremu tempu življenja in je svojo vsebino strnil v kratke novičke in črtice, a prostor prepustil bolj priročni, sodobni obliki rokovnika v spiralni vezavi. Prav zaradi tega je lahko primerno božično in novoletno darilo. In ker smo tudi mi praznično razpoloženi bo koledar na voljo po prav posebni ceni. Lajtmotiv letošnjega koledarja je oljka. Avtorice, Vesna Guštin Grilanc, Majda Guštin Colja in Martina Kafol so koledar obogatile s zanimivostmi o tem dragocenem drevesu in sadežu, z nasveti iz domače lekarne in slastnimi recepti, v katerih je glavna sestavina seveda oljka. Če želite pokukati med stra- ni novega Jadranskega koledarja, ste vabljeni v petek, 19. decembra ob 18.30 v Kulturni dom Valentin Vodnik v Dolini. O vsebini bo spregovorila Vesna Guštin, degustacijo olja bo pripravil mladi oljkar in vinar Rado Kocjančič, a za prijetno glasbeno vzdušje bo poskrbel kvartet Nomos. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 18. decembra 2008 GRACIJAN Sonce vzide ob 7.41 zatone ob 16.22 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 23.36 in zatone ob 11.27. Jutri, PETEK, 19. decembra 2008 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, veter 3 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - Dvorana je rezervirana. ARISTON - 16.30, 18.30 »Arrivederci Amore ciao«. CINECITY - 16.30, 17.40, 18.30, 20.00, 21.30, 22.00 »Ultimatum alla terra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; 16.00, 20.25 »Saw V«; SKD SLAVKO SKAMPERLE vabi v društvene prostore na ogled diapozitivov S ESi D NOJ AFRIŠKI BISER Danes, 18. decembra ob 19.30 na Stadionu I. Naj Vabljeni! j Fl Občina Dolina Odborništvo za kulturo vljudno vabi na koncert vokalne skupine >GOSPEL CHOIR FJK« Nastopal bo tudi zbor »V. Vodnik« danes, 18. decembra 2008 ob 20.30 v župnijski cerkvi v Dolini REGIONE AUTON9MA FRIULI VËNEZIA CIUUA Krožek za družbena vprašanja VIRGIL ŠČEK vabi DANES, 18. DECEMBRA, na razgovor ob izidu knjige MIRKO ŠPACAPAN -POLITIČNA BIOGRAFIJA 1977-2007 Sodelovali bodo avtorja Erika Jazbar in Miloš Čotar, urednik zbirke Ivo Jevnikar in predsednik Krožka Virgil Sček Rafko Dolhar Začetek ob 20. uri v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 v Trstu 22.10 »Torno a vivere da solo«; 16.00, 18.00, 20.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verita«; 17.50, 22.00 »Changeling«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 14.00, 16.30, 19.45, 21.30 »Wall-E«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Come Dio comanda«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.00 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 21.00 »Kaj se je zgodilo«; 16.30, 18.30, 20.30 »Madagaskar 2«; 17.20, 19.30, 21.40 »Odsev«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.15, 22.15 »Nessuna verita«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30 »Si puo fare«; 22.15 »Saw V«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Twilight«. SUPER - Film prepovedan mladim pod. 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10, 22.10 »Saw V«; Dvorana 4: 17.30 »Twilight«; 20.30 »Racconto di Natale«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »La felicita porta fortuna - Happy Go Lucky«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE COŠ A. BUB-NIČA prirejajo božičnico, ki bo v župnijski dvorani »Sala Roma« v Miljah v petek, 19. decembra, ob 15. uri. Toplo vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA V KRIŽU vabimo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19.30 v šolskih prostorih. UČENCI OŠ IVAN GRBEC - M.G.Šte-pančič ter malčki otroškega vrtca iz Škednja in od Sv. Ane vabijo na boži-čnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 16. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Šked-nju. Prostovoljni prispevki bodo dodeljeni Fundaciji Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TOMA-ŽIČA iz Trebč obveščamo vaščane, da bo tradicionalno božično koledovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru sporočajo, da bodo letos koledovali v Lazarskem »ku'te« in sicer v ponedeljek, 22. decembra, od 13.30 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zi-movanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimova-nje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. M Izleti ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, email: info@sddsk.org. Čestitke TADEJA dve leti danes ima! Koš poljubčkov, vso srečo in zdravja ji želi družina vsa. 0 Prireditve V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 6. januarja 2009, na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Urnik razstave: do 22. decembra 2008, od ponedeljka do sobote, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter od 22. decembra do 6. januarja 2009, od ponedeljka do sobote, od 16. do 18. ure. MEDNARODNA AKADEMIJA ZA SO-LOPETJE KRIŽ v sodelovanju z Združenjem za Križ, vabi danes, 18. decembra, ob 20.30 v dom Albert Sirk na »Koncert opernih arij« v izvedbi udeležencev Mednarodne akademije pod mentorstvom maestra Aleksandra Šva-ba, klavirska spremljava Jan Grbec. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA V SODELOVANJU Z S KG Z, SKD VALENTIN VODNIK IN ZSKD vabi na predstavitev Jadranskega koledarja v petek, 19. decembra, ob 18.30 uri v Kulturni dom SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prisotna bo avtorica Vesna Guštin Grilanc. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kvartet Nomos. UČENCI OŠ FRANA MILČINSKEGA IN NSŠ SV. CIRILA IN METODA vabijo na božični koncert, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Tro- jice na Katinari. Sodeluje pevki zbor Tončka Čok. BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: v soboto, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30, nastopa Miranda Caharija, režija Mario Uršič; v nedeljo, 21. decembra, »Tekmovanje v Orienteeringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi štart (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vino-teki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI vabijo na božičnico v soboto, 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnika v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobo- ISK0 STALNO GLEDALIŠČE - IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 Jacques Brel, Branko Završan Senca tvojga psa 66 Večer, ki si zasluži še veliko ponovitev. 99 (Blaž Lukart, Delo, 30.5.2008) Petek, 19. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču Info in predprodaja od petka, 12. decembra: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it WÏfflfV Ulica Petronlo 4 - "ftst iLovEisKo stalno bledaliSCe lnto@teaterssg.lt - www.taaterssg.lt tah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slav-ček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. L. Mali oglasi PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040576116. PRODAM mikro vozilo znamke tasso, motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 3405691216. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 3345088775. Z VELIKO IZKUŠNJAMI ter vesela do dela z bolnimi in ostarelimi osebami, gospa išče delo. Tel.: 329-6055490. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040576116. m Poslovni oglasi p ^ IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 ZADNJI TEDNI likvidacijske razprodaje v trgovini Deborah v Na-brežini. OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 18. decembra 2008 13 □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK vabi danes, 18. decembra, v Vilfanovo dvorano v Ul. Gallina 5 v Trstu na razgovor ob izidu knjige Erike Jazbar in Miloša Čotarja »Mirko Špa-capan - politična biografija 1977-2007. Sodelovali bodo avtorja, urednik zbirke Ivo Jevnikar in predsednik Krožka Virgil Šček Rafko Dolhar. Začetek ob 20. uri. KRUT vabi na sproščen kulinarično-kul-turni popoldne »Rada dobro jem in kuham malo« s kuharico Emilijo Pavlič danes, 18. decembra, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Info.: 040-360072. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu danes, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo danes, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 333-4219540. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKE POLITI KE OBČINA DOLINA organizira danes, 18. decembra, ob 20. uri na Županstvu 2. sejo usklajevalne skupine mladih v Občini Dolina, ki je nastala v sklopu projekta Pokrajine Trst »Pokrajinski forum mladih«. Vsi predstavniki mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na prostoru Občine Dolina in ki so stari od 14 do 29 let, ter vsi mladi enake starosti, ki so jim pri srcu politike za mlade, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za katerokoli pojasnilo obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 0408329.281-213-282. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na ogled diapozitiv Biserke Cesar »Uganda - Moj afriški biser« danes, 18. decembra, ob 19.30, na Štadjonu 1. Maj. Toplo vabljeni. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi svoje člane, sodelavce, podpornike in prijatelje danes, 18. decembra, ob 16. uri v dom šolskih sester pri sv. Ivanu (Ul. delle Docce 34), k duhovni pripravi na Božične praznike. Ob 16. uri bo sv. maša, ki jo bo ob tej priložnosti daroval škof Evgen Ravignani. Po maši bo v dvorani družabno srečanje in priložnost za izmenjavo božičnih voščil. TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija - Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali danes, 18. decembra, v jutranjih in popoldanskih urah po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu, v Gročani pa bodo otroci obiskali družine po ustaljeni navadi. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih oblikovali med poukom. NABIRANJE ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« - Nadoknadenje nabiranja odpadkov za Krmenko in Lakotišče. Odgovorni urada za Urbanistiko, Zasebne gradnje in Storitve občine Dolina, sporoča, da bo nabiranje odpadkov: - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo dokončano v četrtek, 11. decembra, v Lakotišču, zaradi slabega vremena, potekalo v petek, 19. decembra, medtem ko bo za - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo izvedeno v petek, 12. decembra, zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. OBČINA ZGONIK, vrtec v Gabrovcu ter OŠ L. Kokoravec-Gorazd iz Saleža in 1. Maj 1945 iz Zgonika vabijo v petek, 19. decembra, ob 17.30, v osnovno šolo v Zgo-niku na predpraznično srečanje »V pričakovanju Božiča in novega leta«. Od 17. ure dalje bo odprt »Knjižni sejem«. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA ANTON FAKIN vljudno vabijo sovaščane, prijatelje in znance na Božični sejem, ki bo v domu A. Bubniča v Repnu, v petek, 19. decembra, od 16. do 19. ure. PD SLOVENEC vabi v petek, 19. decembra, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na srečanje z enologom Francom Cerni-cem. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OŠ ŠEMPOLAJ vabijo na Božičnico 2008 »Na Placu« v petek, 19. decembra, ob 18. uri. Nastopajo: otroci vrtca, učenci osnovne šole Stanko Gruden, Plesna skupina Vigred, Otroška pevska skupina Vi-gred, Mladinska glasbena skupina Vigred, Mladinska plesna skupina AŠKD Kre-menjak, ansambel Mladi Kraški Muzi-kanti. Posebna gosta: Božiček in Dedek Mraz (pripeljala se bosta s kočijo). Topel čaj in kuhano vino!!! SKLAD SERGIJ TONČIČ sporoča, da bo podelitev štipendij za akademsko četo 2008/09 v petek, 19. decembra, ob 18. uri v študijski knjižnici, ul. sv. Frančiška 20. SPDT vabi člane na Društveni večer, ki bo v petek, 19. decembra, ob 20. uri v K.R. Domu Briščki. Udeležence izletov in ostalih dejavnosti prosimo, da nam posredujejo čimprej slikovni material, ki bi utegnil biti zanimiv za vse, na naslov »in-fo@spdt.org« ali naj pokličejo na tel. št. 338-5953515, odgovarja Katja Starec. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. decembra, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Pravilna prehrana in okusnost božičnih tradicionalnih dobrot«. Predaval bo predsednik združenja Marino Vocci. Vabljeni so vsi. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal do 20. decembra z urnikom 16.00-20.00 in z naslednjim programom: danes, 18. decembra, ob 17. uri božična voščila otrok nabrežinskega vrtca in O.Š. V. Šček. Ob 17.30 nastop lutkovne skupine Tipitapi Liceja A.M. Slomšek s pravljico Poročno potovanje. V petek, 19. decembra, božični pozdrav dijakov S.Š. I.Gruden in predstavitev Grudnovega koledarja. V soboto, 20. decembra, ob 17. uri pravljica Angel miru in predstavitev knjige »Od Miklavža do božiča« Lučke Peterlin Susič, ob 17.30 božična delavnica z mladinskim krožkom SKD I. Gruden. KD FRAN VENTURINI vabi na društveno božičnico, ki bo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Domju. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski sol-sticij« v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja v soboto, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio San-vitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred občino ob 17. uri tradicionalna »Božičnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! SK BRDINA tudi letos organizira zimova-nje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. V soboto nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrovatin »Angelček brez perutničk«. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: in-fo@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soor-ganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ri-cmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Venturini v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ricmanjih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padriče in Skala Gropada priredita božičnico, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.30; v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, Socerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! RADIJSKI ODER IN ZALOŽBA MLADIKA prirejata serijo otroških uric s predstavitvijo knjige z zgoščenko »Od Miklavža do Božiča« avtorice Lučke Susič. Urice bodo v soboto, 20. decembra, ob 10. uri v prostorih središča Rotunda v Kopru, ob 17. uri pa v društvu Gruden v Nabrežini. V nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v Devinu (sodeluje otroški zbor Ladjica); v ponedeljek, 22. decembra, pa v Finžgarjevem domu na Opčinah (sodelujeta zbor OŠ Bevk ter otroška igralska skupina Tamara Petaros. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali »Veseli upokojenci« iz Laškega. To je etnopevska skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in običaje. Prikazali bodo ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški muzi-kanti, duo Martina Feri in Aljoša Sak-sida, Zoran Lupinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Be-fane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križ-man« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzija, pokrajinskega predsednika VZPI. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 347-6902820. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: ponedeljek, 22. decembra, 16.00-18.30; sreda 24. decembra zaprto; ponedeljek, 29.decembra, 16.0018.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za do- jenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Op-činah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 3481334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mail-to:info@melanieklein.org«. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). O.N.A.V. - Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v šport-no-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 3334219540 ali 340-6294863; email: mail-to:trieste@onav.it. Prispevki Namesto cvetja na grob Milene Čuk darujeta Dorina in Anica Čuk 15,00 evrov za SKD Primorec. Ob 25. obletnici smrti očeta daruje Maria Škabar 20,00 evrov za Krut. V spomin na prijatelja Milka Čebulca darujeta Adrijana in Stanko 75,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na pokojnega očeta Romana daruje Vojko Kocjančič z družino 100,00 evrov za VZPI-ANPI Dolina-Prebeneg-Mačkoje in 200,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. Ob 130-letnici KD Valentin Vodnik daruje Ernesta Ota 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob Aleksandra Grgi-ča daruje družina Kalc (Padriče 12) 25,00 evrov za KD Slovan in 25,00 evrov za KD Skala Slovan - Gropada. V spomin na drago Majdo daruje Mara 25,00 evrov za MPZ Kraški slavček. V spomin na Mira Tavčarja daruje Dušan Gruden 30,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Ljudmile Gruden daruje družina Doljak (Samatorca 12) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. Ob obletnici smrti staršev Cirila in Stanislave Kralj ter ostalih sorodnikov daruje Berta 50,00 evrov za cerkev v Trebčah in 100,00 evrov za Godbo na pihala V. Parma. V spomin na Jelko Guštin por. Taučer in na Milka Čebulca darujeta Ivan in Adriana Benčina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Opčinah in 30,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. V spomin na Jelko Guštin Taučer daruje družina Coretti 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja AIRC. V spomin na Jelko Guštin por. Taučer darujeta Milka in Ivan Gulič 20,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Milka Čebulca darujeta Milka in Ivan Gulič 20,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Jelko in Milkota darujejo Nataša in Vinko ter Vesna in Marko 30,00 evrov za MoPZ Tabor in 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Milka Čebulca darujejo njegovi soletniki z Opčin 110,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na teto Jelko darujeta Irenka in Suzana z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Milka Čebulca daruje družina Ravbar 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Jelko Guštin Taučer darujeta Frančko in Matilde Carli 20,00 evrov za Pineta del Carso. V spomin na Dina Zobina daruje bratranec Albin Tul z družino 50,00 evrov za Pihalni orkester Ricmanje. V spomin na dragega Dinota Zobina daruje Zorko Hervatič 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Ricmanjih. Zapustil nas je naš dragi Jean Granier Žalostno vest sporočajo žena Jadranka, sin Andrej in hčerka Katja z družinama ter ostalo sorodstvo Posebna zahvala doktorjema Lizziju in Lupincu. Za zadnji pozdrav bo naš dragi v ulici Costalunga v soboto, 20. decembra, od 8. do 10. ure. Datum pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 18. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine V tem težkem trenutku sočustvujemo s Katjo in družino. Družine Bukavec, Sedmach in Verša Ravnateljica, učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu izrekajo kolegici Katji iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Dragi Andrej, v tem težkem trenutku smo ti ob strani, sožalje tudi vsem v družini. Prijatelji Ivanka in David, Jana in Marko, Kristina in Robert, Maja in David, Sabina in Marko, Pamela in Paolo Ob izgubi predragega Jeana izrekamo družini iskreno sožalje Gianni, Nataša in Aljoša, Edvin in Francesca Dobremu prijatelju Jeanu v slovo, Jadranki, Andreju in Katji topel objem Mariza, Zivka in Marko ter Štefan in Lorenza Ob izgubi dragega očeta in nonota izrekamo Katji in Sari ter svojcem iskreno sožalje Marko, Amelija, Ivana in Tereza ^ Zapustila nas je naša draga Sonja Kopani vd. Stegu Žalostno vest sporočajo hčerka Anna z možem Paulom, vnuki, ostali sorodniki, družina Clement in prijateljica Sonja Pogreb bo v soboto, 20. decembra, ob 13.20 v ulici Costalunga. Bergerac, Trst, 18. decembra 2008 Pogrebno podjetje San Giusto 18.12.1988 18.12.2008 Anton Husu Spomin nate je v naših srcih vedno živ. Stana in Vanda z družino 14 Četrtek, 18. decembra 2008 KULTURA / ljubljana - Mladinska knjiga Slovenske osebnosti razvrščene od A do Ž Izšel je veliki slovenski biografski leksikon, ki se razlikuje od svojih prehodnikov Slovenci smo imeli - poleg z biografskimi gesli bogate Enciklopedije Slovenije in iz nje razvitega Slovenskega velikega leksikona - do nedavnega dva »prava« biografska leksikona. Torej izdaji z zbranimi, pregledno urejenimi življenjepisnimi podatki in dosežki pomembnih ljudi slovenskega rodu pa tudi za slovensko umetnost in znanost pomembnih tujcev. Prvi, nacionalni Slovenski biografski leksikon, obsega 15 zvezkov in v štirih knjigah upošteva blizu 5000 imen, nastajal pa je kar 66 let (1925-1991); drugi, dvajset snopičev obsegajoči, bolj lokalno usmerjeni Primorski slovenski biografski leksikon s 4500 osebnostmi pa je izhajal 21 let (1974-1994). Ti letnici kažeta, da obsežnih referenčnih del ni mogoče sestaviti na hitro, in hkrati, da njihova vsebina, kar zadeva sodobnike in zlasti mlajše ustvarjalce, vsaj deloma zastari, preden se uredniško delo zaključi. To pomanjkljivost založniki praviloma popravijo v dodatnem zvezku z dopolnili in popravki ter imenskim kazalom. Današnje digitalne tehnologije seveda omogočajo hitrejše, tako rekoč sprotno posodabljanje podatkov, kar pa je, vsaj v naših razmerah, bolj želja kot realnost. Vrzel, ki je nastala odkar obeh starejših leksikonov ni več mogoče dobiti, vsaj v celoti ne, zdaj zapolnjuje, znova v klasični tiskani obliki, veliki slovenski biografski leksikon od A do Ž. Izdaja se že na prvi pogled razlikuje od predhodnih: po številu strani zaostaja za prvim biografskim leksikonom, obravnava pa več osebnosti. Vse to kaže, da sta oba starejša leksikona v navajanju podatkov veliko bolj izčrpna in temeljita, kot je novi. Vanj je namreč vključenih več kot 13.800 predstavitev oziroma gesel, ki jih spremlja 1625 fotografij in portretov; teh obe starejši izdaji sploh nimata. Različni pristopi so, poleg večjih tehnoloških možnosti na pragu 21. stoletja, predvsem posledica kriterijev urednikov in sestavljalcev ter usklajevanja njihovih prispevkov. Tudi v novem biografskem leksikonu, ki sta ga uredila Tončka Stanonik in Lan Brenk, je namreč mogoče najti zelo izčrpne predstavitve, čeprav sicer prevladujejo jedrnati in stvarni prikazi. Tako je na primer Antonu Mahniču posvečenega izjemno veliko prostora, kar nekaj več kot polna stran v knjigi, njegovemu za slovensko kulturo pomembnejšemu sodobniku, pesniku Simonu Gregorčiču pa le 26 enokolonskih vrstic! Uporabne vrednosti starejših in najnovejše strnjene objave bio-bibliografskega gradiva na najrazličnejših področjih pomembnih Slovencev seveda ni mogoče tehtati zgolj ali v prvi vrsti s številčnimi merili. Vrlina velikega slovenskega biografskega leksikona je zagotovo v tem, da upošteva tudi več tisoč osebnosti, ki so nekaj omembe vrednega prispevali v zakladnico naše kulture in umetnosti, znanosti pa tudi športa in drugih dejavnosti., ki jih doslej ni zajela še nobena sorodna izdaja. In kot velja za enciklopedije, leksikone, slovarje in drugo referenčno literaturo, je tudi tukaj mogoče reči, da največ, če že ne vsega, ponujajo samo vsi skupaj. Iztok Ilich Gledališka zgodba Slovencev v Argentini V knjigi Slovensko gledališče v Argentini je Marjan Pertot na podlagi dokumentacije zanimivo in izčrpno rekonstruiral šest desetletij gledališkega življenja argentinskih Slovencev, od eksodusa do današnjih dni, in v njej podrobno opisal pojav »argentinskega čudeža«, je na včerajšnji predstavitvi povedala urednica knjige Francka Slivnik. »Delo podrobno opisuje kulturno dejavnost slovenskih imigrantov, ki so leta 1948 prišli v Argentino, se tu naselili in takoj po prihodu začeli ustanavljati zbore, gledališke skupine, izdajati svoj tisk in v raznih predelih Buenos Airesa organizirati versko življenje,« je vsebino knjige povzel Pertot. Avtor je dal v delu poseben poudarek gledališki dejavnosti, ki se je tako razmahnila, da so argentinski Slovenci ustanovili več gledaliških skupin. Gledališke zasedbe so imeli skoraj vsi slovenski kulturni domovi, ki so po Pertotovih besedah izvajali slovenska in tuja dramska dela. Izid knjige je pomembno dejanje, je menil direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina. Po njegovih besedah je zato toliko pomembneje, da gledališče v Argentini živi kakovostno in polnokrvno življenje. Pertotova knjiga je izšla kot 84. številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja in je plod sodelovanja med gledališkim muzejem, tržaško založbo Mladika in tržaško knjižnico Dušana Černeta. (STA) sežana - Koncert v Kosovelovem domu Maraton za dva klavirja V okviru glasbenega abonmaja sta nastopili pianistki Tamara Ražem in Aleksandra Češnjevar Glavina tß h \\ áP» J V okviru glasbenega abonmaja Kosovelovega Doma sta v soboto nastopili pianistki Tamara Ražem in Aleksandra Češnjevar Glavina; obe sta priznani pedagoginji, Tamara Ražem poučuje na Glasbeni Matici v Trstu ter na Glasbeni šoli Sežana, srbska pianistka pa je zaposlena kot profesorica klavirja in korepetitorka na Glasbeni šoli Ko-per;skupno umetniško pot sta začeli pred letom dni in v razmeroma kratkem času želi že odmevne uspehe. Koncert je imel dolg in bogat uvod, kajti pričel se je z nastopom dveh mladih go-jenk GŠ Koper, ki sta se že večkrat uspešno izkazali na tekmovanjih: Mia Gu-ček in Ana Žunič sta predstavili Otroške igre op.22 Georgesa Bizeta za klavir štiriročno, v katerih sta dokazali lepo uigranost in smisel za tehtno oblikovanje glasbenih misli, nato pa sta zaigrali dva stavka iz Suite op.17 Sergeja Rahmanina in zaključili svoj nastop z virtuoznimi Variacijami na Paganinije-vo temo Witolda Lutoslawskega. Škoda, da sta bila koncertna klavirja postavljena nekoliko v ozadje, razlog je bil nastop godalnega orkestra Glasbene šole Postojna, ki se je predstavil po mladem duu z duhovitim Živalskim karnevalom Camilla Saint-Saensa. Tudi v tej skladbi sta namreč prisotna dva kla- virja, njuna vloga pa se prepleta z orkestrom, kjer igrajo poleg godal tudi pihalci in tolkalec. Pri klavirjih sta sedela profesorja Snježana Pleše in Edvard Popit, mladi ansambel pa je vodila prof. Marinka Kukec Jurič, pedagoginja, ki sicer dirigira tudi simfonični orkester združenih primorskih glasbenih šol. Dirigentka je z orkestrom ubrala previden tempo, da ansambel ni tvegal ritmičnih razkolov; partitura je bila skrbno na-študirana, seveda ni bilo pričakovati razposajene brezskrbnosti, ki jo ansambel lahko doseže le na višji zrelostni stopnji, nekateri odlomki pa so zazve-neli prav ljubko. Klavirja sta bila končno postavljena v ospredje za koncert dua Ra-žem-Češnjevar: obe pianistki imata za seboj že veliko raznovrstnih izkušenj, se pa še vedno izpopolnjujeta pri mojstru Konstantinu Boginu, ki jima vliva, poleg skrivnosti ruske šole, veliko po-ustvarjalnega žara. Tehnično zelo zahtevno Suito op.17 Sergeja Rahmanina sta pianistki odigrali s polnim zvokom in samozavestnim zamahom ter druga drugo dopolnjevali med pretakanjem glasbenih idej, ki morda ne sodijo v višek klavirske ustvarjalnosti, so pa lep izziv za virtuozno podajanje. Bolj preprost, a veliko bolj preta- Solistki sta tudi priznani pedagoginji njen je klavirski koncept Francisa Po-ulenca : izbrušeni francoski okus se izraža v elegantnih in originalnih harmonijah in se zna izogniti banalnosti z nepričakovanimi tematskimi zasuki. Pianistki sta tu izpostavili svojo zrelost in z lahkotnostjo ter agogično svobodo interpretirali L'embarquement pour Cythere, nato sta se predali romantični, toda prav nič osladni Elegiji, svoje najboljše adute pa sta pokazali v prelepem Koncertu za dva klavirja v d-mo-lu. Aleksandra Češnjevar je razodela svojo intimno muzikalnost, fraze je na-sičila z globokim občutkom, skupni igri pa je Tamara Ražem vtisnila pečat mar-kantne osebnosti, ki se v izzivu z odlično partnerico dodatno motivira ter predaja glasbenemu toku s prekipevajočim temperamentom. Pianistki sta zablesteli tako v briljantnih pasažah kot v sladki zamaknjenosti Larghetta, izvedba je bila vseskozi mikavna in prepričljiva, kajti duo se nikoli ni prepustil ohlapnosti, temveč gradil in stopnjeval svojo interpretacijo s prodornostjo dovršenih umetnic. Sežansko občinstvo je odlični pianistki nagradilo z dolgimi aplavzi in si kot dodatek prislužilo poskočno Tarantello Dmitrija Šostakoviča. Katja Kralj pordenon - Pesmi in komentarji Francesco Guccini ironičen in zavzet »Sedite, prosim.« Francesco Guccini je nedavni koncert v Porde-nonu začel kot profesor, ki stopi v razred, profesorski nastop pa je ohranil do konca dobri dve uri trajajočega koncerta. Pesmi s preprostimi besedami, a prodornimi besedili, je razlagal, jim določil nastanek in pomen, kar predstavlja nasprotje z Dylanom, De Gre-gorijem in drugimi kantavtorji, ki se zadržanosti in neberljivosti redko odrečejo. Guccini je drugačen tudi zato, ker ne piše, da bi reševal ali razumel, ampak preprosto zato, da bi beležil, kot je ugotovil Roberto Vecchioni. V pordenonski športni palači je precej spominjal na Gaberja, saj je glasbi dodajal dovtipe in razmišljanja. Še pred prvo pesmijo, običajno uvertur-no Canzone per un'amica, je dal duška svojemu humorju. »Lahko bi vam rekel levičarski 'fannuloni' ali kuku,« se je lotil italijanske vladajoče garniture pred prvim sklopom pesmi. Izbor iz štiridesetletnega opusa je bil precej drugačen od tistega, ki ga je ponujal zadnja leta. Rahlo drugačni so bili tudi aranžmaji, melodije pa nespremenjene. Zapel je tudi intimistično Canzone delle osterie di fuori porta, ki je pred tedni nehote zadobila še družbeni pomen. »V Bologni gostilne zdaj zapirajo pred deseto zvečer,« je dejal Guccini, »seveda si lahko predstavljate, da sem na strani tistih, ki so nenadoma prikrajšani za nočno shajanje.« Niz razpoloženjskih pesmi je dopolnil z Vedi cara, Canzone quasi d'amore, Incontro, Ti ricordi quei giorni in Farewell, nakar je postregel z novima skladbama, ki še čakajo na prenos na ploščo. Su in collina je priredba bolonj-ske ljudske pesmi. Guccini jo je poita-lijančil, zvesti kitarist Flaco Biondini jo je prelil v učinkovito melodijo, ki ji Ellade Bandini z ubranim bobnanjem daje srhljivo podlago. Gre pač za zgodbo ubitega partizana, Guccini pa jo je v petek pikro posvetil ministru Ga-sparriju in Giampaolu Pansi. Drugo novost je predstavljala Il testamenta del pagliaccio, verzifikacija namišljene oporoke pajaca. »Pajaci smo mi vsi,« je dejal Guccini, ki je s cirkuškimi prizvoki zapel o svetu, kjer so ljudje žrtve laži in nepoštenosti, zaradi česar je ravno življenje največja burka. Ironične pripombe je Guccini namenil še sebi in svojim spremljevalcem, zlasti klaviaturistu Vinceju Temperi, ki bo (res?) nadomeščal dirigenta Pregadia v popularni oddaji Corrida. »Čestitke, maestro!« je Guccini zabrundal svojemu klaviaturistu. »Še mi bomo šli tja, jaz kot plesalec modernih pesmi, Flaco pa kot baletni plesalec.« Prav kitarist Flaco se je v petek najbolj izkazal. Z Guccinijem je zapel balado o Don Kihotu, s katero je koncert najbrž dosegel vrhunec, saj je občinstvo vstalo in pregla-šalo pevca. Sledile so Cirano, Il vecc-hio e il bambino, Auschwitz in Eskimo, pred katero se je emilijski kan-tavtor spomnil, da je plašč kupil po spustu v Trst z openskim tramvajem med vojaščino v banovski kasarni. Pred pričakovanim koncem, kajpak La locomotiva, je emilijski kan-tavtor zapel še Un altro giorno e andato in neizbežno Dio e morto, presenetil pa je z nekaj takti ene najzgodnejših Presleyjevih uspešnic Blue Suede Shoes. V pozdrav publiki in pisatelju Mauru Coroni, ki ga je čakal ob odru, je spil še četrti ali peti kozarec vina, kar mu publika nikoli ne zameri. »Po Baudelairu je vse dovoljeno,« je v zvezi z Guccinijem in njegovo ljubeznijo do vina dejal novinar Gianni Mura in s tem izrazil mnenje vseh Guccinijevih fanov, ki so do svojega ljubljenca zelo razumevajoči. Prizanesejo mu občasne glasovne kikse in navidezno lenobo pri petju, kaj šele rastoči trebuh ali plavo srajco na črnih hlačah. Peter Verč / KULTURA Četrtek, 18. decembra 2008 15 intervju - Jutri v izvenabonmajski ponudbi SSG gledališka predstava Senca tvojga psa »Završana lahko zamudite, gospoda Brela pa bi bilo škoda« Na velikem odru bodo zaživeli šansoni in življenje Jacquesa Brela - Velik uspeh kritike in publike Igralec in režiser Brane Završan bo jutri nastopil na velikem odru tržaškega Kulturnega doma z »gledališko-glasbeno mon-odramo« Senca tvojga psa. Predstavo, v kateri predstavlja belgijsko-francoskega kan-tavtorja Jacquesa Brela, ki se je v zgodovino francoskega šansona vpisal z uspešnicami Ne me quitte pas ali Amsterdam. Šestnajst šansonov (vsi prevodi so Završanovi) seprepleta z izseki Brelovih intervjujev: ne torej zgolj koncert, ampak tudi dogodek, v katerem se lušči Brelova osebnost. Predstava, ki je požela velik uspeh tako pri kritikih kot občinstvu. »S tem, da je publiki in kritikom všeč, je morda že nekaj narobe,« se Završan posmeje, medtem ko mu obraz prekrije oblak dima iz njegove pipe. Brala sem, da ste Brela spoznali že v otroštvu ... Pripadam generaciji radia, v ranih 60. letih pri nas doma še ni bilo televizije. V tistih časih je bil radio zelo prisoten: spomnim se veliko avtorjev, predvsem francoskih in italijanskih, na primer Patty Pravo ali Mine, Brela pa tudi. Seveda nisem takrat razumel nič, neka fascinacija pa je verjetno obstajala. Kaj več si ne bi upal reči, melodije sem začel prepoznavati kasneje. Seveda to ni neka virtuozna glas- Ekspresivna obraza igralca Braneta Završana kroma ba, danes si upam trditi, da je Brel glasbo vedno podrejal vsebini: glasba je bila zanj le dobra podlaga. Z Brelom ste se ponovno srečali v Parizu. Življenje me je zaneslo na Francosko, kjer sem ga pravzaprav spoznal in začel razumeti: najprej s spoznavanjem jezika, nato najbrž zaradi svoje takratne starosti. Že pred dvajsetimi leti sem se odločil, da želim njegove pesmi predstaviti tudi slovenski publiki, ki ne govori francosko. Tako me je zadel in prizadel, da se mi je zadeva zdela vredna. Sledili so prvi prevodi, taki, da me je sram pred samim seboj, saj sem hotel z njimi Brela popraviti: da bi bil v slovenščini še bolj poetičen in poetski, kot je v resnici bil. Skratka: nisem razumel, da je ta človek govoril zelo konkretno. Danes mi je jasno, da je to njegova velika odlika: ni se prodajal za poeta, ponavljal je, da je »le« šansonjer, ki piše pesmi. Kljub tej formi pa je bil zelo jasen, konkreten, istočasno pesniško metaforičen, če se lahko gledališko izrazim pa ima v zgodbi, ki jo pripoveduje skozi svoje šansone, vedno tudi dobro dramaturgijo. In to je najbrž ključ, zaradi katerega sem se odločil, da naredim gledališki in ne »zgolj« glasbeni dogodek: Brel je zelo ekspresiven, prav tako njegova poezija, ki omogoča identifikacijo tako gledalcu kot izvajalcu. Moj namen ni bil imitirati Brela, bog ne daj, ampak podoživeti njegove zgodbe. V svojem času je bil Brel (19291978) nekako prelomen, kaj pa lahko njegovi šansoni povedo današnjemu poslušalcu? Prelomna je najbrž bila njegova brezsramna neposrednost, Brel pa je še danes aktualen, ker je univerzalen. Ni sicer res, da se ni Brel z ničemer oklepal svojega obdobja, ampak že takrat se je loteval univerzalnih vprašanj: v svojih šansonih je govori o flamskem in katoliškem vprašanju, o ljubezni, ki je seveda brezčasna, forma in metafora pa zdržita tudi danes. Niti slučajno nisem pričakoval tako dobrega odziva, tako starostno kot socialno različne publike, ki spremlja mojo predstavo. Mislil sem, da gre pač za poizkus, za nek moj fantazem, s katerim se soočam po dolgih letih odlašanja, in sploh nisem vedel, ali mi bo uspelo, ali bo slovenskim gledalcem všeč. Najbrž ste se ravno zaradi Brelo-ve univerzalnosti odločili, da šansone izdate tudi na plošči? Za izdajo plošče se je odločil direktor založbe Didakta in kot so me opozorili moji glasbeniki, se zadnja leta ne dogaja ravno pogosto, da se založba sama ponudi ... K temu je gotovo pripomoglo njegovo osebno navdušenje nad šansoni. No, v Mladini je pravkar izšla recenzija s petimi plusi, kar se baje tudi ne dogaja pogosto, o plošči pa so zapisali, da je šanson za sladokusce in kandidat za domačo ploščo leta. Tu moram absolutno omeniti glasbenike: Žiga Golob na kontrabasu, Kru-noslav Levačic na bobnih in Uroš Rako-vec na kitari, neke vrste aktivistični angeli varuhi. Vse priredbe so delo teh prijateljev, ker za prijatelje pravzaprav gre: delali smo v naši domači kuhinji ...in naš edini sponzor je bila moja žena Lučka (igralka Lučka Počkaj, op. nov.), ki nam je vztrajno kuhala. Zlasti bi rad izpostavil Žigo, s katero najdlje prijateljujeva in s katerim sva si zelo blizu in zaupljiva drug do drugega: včasih si pokaževa, kaj kdo napiše, in to tudi takrat, ko te je sram pred samim sabo, kaj šele pred drugimi. Tako je bilo tudi z Brelom in mojimi prvi prevodi, Žiga pa se je v projekt zelo hitro zaljubil. S katerimi občutki se vračate na deske Slovenskega stalnega gledališča? Vedno z veseljem. Trst je že nekako moj, kar dober del mojega življenja sem preživel tu, če nanizam minute, ure, dneve, tedne: to je obdobje, ki ga ne morem, a niti nočem zbrisati. Istočasno je pogled s tržaškega odra zelo prijeten: kljub temu, da je dvorana enormna, je kontakt s publiko dober, tega pa nimajo vsi teatri. Tu je cel kup atributov, ki so samo lepi, je pa tudi neka dobra naveza, dejansko veliko zaupanje Marka Sosiča, ki mi je takoj rekel: pridi. Predvsem pa je ljubo priti z Brelom. Jaz sem samo prinašalec in sem vesel, če ga je lahko kdor koli deležen. Zato ne zamudite gospoda Brela: Završana lahko, Brela pa bi bilo škoda. Mislim, da je vredno ... Poljanka Dolhar NOVA GORICA Poklon Messiaenu in noviteta Mlakarja Glasbena šola Nova Gorica je bila gostiteljica prvega izmed treh koncertov v okviru GM odra Glasbene mladine Slovenije. Trije mladi primorski glasbeniki, združeni v triu Klavilina in violončelist Jošt Kosmač so se predstavili v izvedbi zahtevnega Kvarteta za konec časa Oli-viera Miessiaena, na programu pa je bila tudi noviteta Polna luna, ki jo je novo-goriški skladatelj Marijan Mlakar napisal prav na pobudo odličnih mladih glasbenikov. Krajša, ritmično razgibana, duhovita skladba je navdušila tako občinstvo kot izvajalce, ki so v njej odkrivali tako jaz-zovske elemente kot etno motive in jih dovolj precizno, doživeto in tudi sproščeno povezali v celoto. Violinistka Mojca Gal, pianistka Sara Rustja, klarinetist Sandi Vrabec in čelist Jošt Kosmač so se s krstno izvedbo skladbe maksimalno približali hotenjem skladatelja. Pravo nasprotje Mlakarjevi glasbeni noviteti ostrega karakterja, v kateri pa se »oglašajo« tudi krajše lepe melodije, je seveda Kvartet za konec časa Oliviera Messiaena. Člani tria Klavilina in Kosmač, ki tudi sicer veliko pozornosti namenjajo delom sodobnejših skladateljev 20. stoletja, so ob letošnji stoti obletnici Mes-siaenovega rojstva kot poseben po-ustvarjalni izziv izbrali njegov Kvartet, delo, v katerem je francoski mojster s pomočjo posebne zvočnosti, neobičajnih ritmov in skrajnih tempov želel doseči pregon časovnega in posvetnega. Mladi glasbeniki so obsežno, osem stavčno skladbo izvedli zgledno in poglobljeno, čeprav je interpretacija v marsičem še razkrivala zadržanost mladih izvajalcev do te velike glasbene umetnine, odstirala njihovo očitno zavedanje, da je za umetniško bolj popolno in zrelo izvedbo potreben še Čas .... A kljub zapisanemu so glasbeniki dokazali, da bodo slej ali prej lahko kos tudi takemu velikemu programskemu zalogaju, da njihova skupna igra -z občasnim mentorstvo pri znanem slovenskem klarinetistu Matetu Bekavcu -raste in obljublja, da bo slovenski glasbeni prostor bogatejši še za eno izvrstno komorno zasedbo. Messiaenov Kvartet za konec časa je namreč tudi v njihovi izvedbi vnovič uspel zaigrati dobrodošlo sporočilo današnjemu času, da močno pretiravamo s hitenjem in - vsaj na koncertu v Novi Gorici - je po izvedbi nastala tista redka nekajminutna tišina, ko je aplavz povsem odveč. Tatjana Gregorič ljubljana - V Cankarjevem domu do 1 5. februarja Na ogled tudi »zamejske« ilustracije Na osmem Slovenskem bienalu ilustracije razstavljata tudi Živa Pahor in Magda Starec Tavčar Tudi 8. Slovenski bienale ilu- stracije poteka v znamenju zamejske ustvarjalnosti. Med 56. avtorji, ki svoja dela razstavljajo v galeriji Cankarjevega doma, sta tudi zamejski ilustratorki Živa Pahor (njena ilustracija skrajno desno) in Magda Starec Tavčar (njeni žabi desno). Poleg dvoletne ilustratorske bere so organizatorji bienala nadgradili s prestavitvijo ilustracij iz Štirih knjig Štefana Planinca, kateremu so podelili nagrado za življenjsko delo, in s homagem Mari-ju Preglju. Žirija, ki ji je predsedovala dr. Tanja Mastnak, je od 95 prijavljenih, na razstavo uvrstila 56 avtorjev. Kot je bilo poudarjeno na otvoritvi je v ilustraciji mogoče prepoznati eno od najbolj življenjskih in prodornih, čeprav nekoliko "odrinjenih" in "obrobnih" disciplin likovne umetnosti. Zato je Slovenski bienale ilustracije, ki je bil v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov prvič zasnovan leta 1993, nedvomno najpomembnejša tovrstna prireditev na Slovenskem. Tudi tokrat je razgrnil najboljše ustvarjalne dosežke, obenem pa poudarja tudi pomen ilustracije za oblikovanje likovnega gledanja mladih in najmlajših. Ilustraciji pa poleg knjižne bienale zagotavlja tudi galerijsko potrditev. Živa Pahor na bienalu razstavlja eno od ilustracij, ki jo je pripravila za revijo Galeb za serijo Nagajivih Darinke Kobal, Magda Starec Tavčar pa ima štiri ilustracije iz knjige Anamarije Volk Zlobec Štiri zgodbe izpod odeje. Skoraj istoča- sno z odprtjem bienala so pri založbah Mladika, Goriška Mohorjev in Zadruga Novi Matajur letos izšle tri nove knjige z ilustracijami te avtorice. Bienale ilustracije bo v galeriji Cankarjevega doma na ogled do 15. februarja 2009. 1 6 Četrtek, 18. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Združenje staršev otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec v ulici Brolo, še ni popustilo. V boju proti racionalizaciji kuhinj, ki jo je občinska uprava z novim šolskim letom izpeljala v večini goriških vrtcev, so sicer ostali sami, odločili pa so se, da bodo prihodnji teden odigrali še svojo zadnjo karto. Upraviteljem bodo predstavili predlog, na podlagi katerega bi lahko še naprej samostojno upravljali menzo vrtca ter nadzorovali kakovost hrane, ki jo uživajo njihovi otroci, vprašanje pa je, ali bodo postavljeni pogoji za občino sprejemljivi. »Vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu sta bila v letošnjem šolskem letu izvzeta iz odredbe o centralizaciji kuhinj. Do junija 2009 bo namreč veljala pogodba med občino in dvema združenjema staršev, ki sta bila ustanovljena leta 2005 in sta tri leta uspešno skrbela za nabavo hrane. Občina je plačevala osebje ter stroške za vodo, elektriko, plin in vzdrževanje opreme, združenji pa sta skrbeli za dobavo hrane. V ostale vrtce, kjer niso ustanovili združenj staršev, je hrano prinašalo zunanje podjetje CAMST, mi pa smo samostojno preverjali, kaj imajo naši otroci na krožniku. Prav gotovo ne jedo progastega soma (»pesce pangasio«), ki nima nikakršne prehrambene vrednosti. Kakovost hrane v naših vrtcih je bila doslej nedvomno višja, saj so otroci uživali sveže ribe in več bioloških proizvodov, mesečni stroški za vsako družino pa so bili za približno deset evrov nižji,« je povedal predsednik združenja staršev otrok iz vrtca v ulici Brolo Sergio Figar. Mešan sistem upravljanja kuhinj, ki sta ga v zadnjih letih vodila slovenska vrtca, je občinski sklep ukinil. Razni poskusi, da bi upra- va naredila korak nazaj - peticija, priziv na upravnem sodišču in referendum - so se izjalovili, zato je s septembrom v večini goriških vrtcev stekel centraliziran sistem upravljanja menz. Pristojna odbornica Silvana Romano je nezadovoljnim staršem naposled ponudila alternativno rešitev, in sicer možnost, da bi v vsakem vrtcu prišlo do ustanovitve združenja, ki bi skrbelo obenem za dobavo hrane in pripravo obrokov. »Sprva je namen, da bi ubrali to pot, izrazilo več vrtcev. Ob našem združenju so se za samoupravo ogrevali starši vrtca v Štandrežu, v Pevmi, v ulici Forte del Bosco in v ulici Romagna, ob koncu pa smo v igri ostali le mi. Vzrok je samoumeven: upravljanje celotnega sistema predpostavlja tudi prevzem kazenskih odgovornosti s strani predsednika združenja staršev, ob tem pa višje stroške, saj bi letno potrošili med 43 in 45.000 evrov. Tu ne gre več le za prostovoljno delo,« je povedal Figar in pojasnil: »Najeli smo odvetnika, kontaktirali smo več zadrug in tudi nekaj kuharjev, ki so bili s krčenjem kuhinj občinskih vrtcev ob službo. Prihodnji teden bomo Romanovi predstavili predlog, po katerem bi občina krila račune za elektriko, plin, vzdrževanje opreme, itd., ob tem pa tudi del preostalih stroškov. Levji delež le-teh nameravamo kriti z denarjem iz mesečnin, ki jih po možnosti ne bomo zvišali. V čim višji prispevek občine upamo predvsem zato, ker smo v prejšnjih letih del denarja, ki so ga starši mesečno plačevali za kosila otrok - 50 evrov -, namenjali nakupu didaktične opreme, igrač in drugim dejavnostim; če bomo me-sečnine v celoti vlagali v upravljanje sistema menz, se bomo morali drugim stvarem odpovedati.« (Ale) Otroci slovenskega vrtca v ulici Brolo bumbaca šlovrenc - Včeraj navsezgodaj avtomobil povozil Massimiliana Marinija V tretji nesreči ob življenje 38-letni moški je le nekaj minut prej sam zavozil s ceste - V ponedeljek se je že bil ponesrečil pred svojim domom Tretjič mu usoda ni prizanesla. Včeraj navsezgodaj je na poti med Šlovrencem in Morarom izgubil življenje 38-letni domačin, Massimiliano Marini. Na pokrajinski cesti št. 5 ga je povozil avtomobil, nekaj ur kasneje pa je podlegel hudim poškodbam v videmski bolnišnici. Moški je najprej sam zavozil s ceste s svojim avtomobilom, iz katerega je izstopil nepoškodovan. Ko pa je stopil na vozišče, ga je do smrti povozil avtomobil. Prvo prometno nesrečo je Marini utrpel že v ponedeljek v Šlovrencu. Po njej se je fizično opomogel, psihično pa naj bi bil še močno izčrpan, so povedali znanci. Včerajšnja tragedija se je pripetila Massimiliano Marini bumbaca okrog 6.45. Marini je z očetovim avtomobilom znamke fiat punto peljal po pokrajinski cesti proti Moraru; očetu je povedal, da gre nabavit zavojček cigaret. Iz razlo- gov, ki jih preučuje goriška prometna policija, pa je zavozil s ceste. Trčil je v trte obcestnega vinograda, a se ni poškodoval. Izstopil je iz avta in se povzpel ponovno na cesto, v tem trenutku pa ga je s svojim fia-tom punto zbila 54-letna Franca Urban-cig iz Morara. 38-letnik je obležal, voznica pa takoj poklicala na pomoč. Služba 118 je zahtevala prihod rešilnega helikopterja, ki je ponesrečenca odpeljal v videmsko bolnišnico. Sprejeli so ga na oddelku za intenzivno nego, kjer je ob 10.10 umrl. Prizadetost zaradi tragičnega dogodka je velika. Še posebej vznemirja dejstvo, da se je Marini trikrat v treh dneh ponesrečil, včeraj smrtno. Smrti naproti je šel z očetovim avtomobilom, saj se je njegov avto poškodoval v ponedeljkovi nesreči, ko je ob izhodu z dvorišča vanj trčil kombi. Tudi tedaj so ga odpeljali s helikopterjem v videmsko bolnišnico, v večernih urah pa se je že vrnil domov. O dinamiki in vzrokih včerajšnje nesreče se agenti prometne policije niso izrekli. Sinoči so posredovali zapisnik goriškemu sodišču; na vrsti je preverjanje psihofizičnega stanja 38-letni-ka, saj naj bi bil moški lahko pod vplivom zdravil. Oba avtomobila je policija zasegla, o nadaljnji preiskavi in morebitni obdukciji pa bo odločala državna tožilka Annunziata Puglia. (Ale) gorica - Odklanjajo racionalizacijo kuhinj otroških vrtcev Starši iz vrtca v Ul. Brolo še niso vrgli puške v koruzo Občini bodo predstavili predlog za samoupravo - Upajo, da bo uprava krila vsaj del stroškov Ceretta tajnik Severne lige Stefano Ceretta je novi občinski tajnik Severne lige v Gorici. Na to mesto je bil soglasno imenovan na sobotnem zasedanju strankine občinske sekcije. Ob Ceretti, ki je med drugim odbornik za varnost in jezikovne skupnosti v Romolijevi občinski upravi, so v vodstvu še Adriano Cecche-rini, Valerio Colella, Francesco Troiano in Claudio Tomani. Do njegove izvolitve je prišlo, potem ko je poslanec Francesco Moro ukinil dolgotrajno komisarsko upravo goriške sekcije. Ceretta je že napovedal, da ima stranka ambicije, da cilja na dodatno uveljavitev na krajevnih volitvah prihodnjega leta in da si bo posebej prizadeval za zaščito in ovrednotenje manjšinskih skupnosti. Gironcolijeva o negovalkah Goriška občinska svetnica Italije vrednot Donatella Gironcoli je kritična do pokrajine, ki je zaprla goriško in tržiško okence za družinske negovalke. »Pokrajinska uprava naj bi razpisovala natečaj, s katerim bo ponovno zaposlila osebje in odprla okenci ob začetku prihodnjega leta, Vsaj tako kaže,« pravi Gironcolijeva, ki pokrajinski upravi ponuja nasvet: »Del denarja, ki ga uporabljajo za osebje v uradu za stike z javnostmi, kjer nudijo informacije v slovenščini, furlanščini in italijanščini, bi lahko namenili delovanju okenca za negovalke v ulici Alfieri.« Notne sugestije ob božiču Danes se v Gorici začenja koncertni niz z naslovom Notne sugestije ob božiču v goriških cerkvah; prireja ga glasbena fundacija mesta Gorica. Prvi koncert bo nocoj ob 20.30v župnijski cerkvi v Podturnu, kjer bo nastopil komorni orkester goriške glasbene fundacije pod taktirko Carla Grandija. Odpirajo kaligrafsko razstavo Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici odpira kaligrafsko razstavo V objemu črk avtorice Loredane Zega. Otvoritev ob glasbi in pogovoru z avtorico bo danes ob 19. uri v prostorih knjižnice. Zegova želi z razstavo pokazati, da se besedilo lahko prelije tudi v umetniško delo. (km) Koncert vojaškega orkestra Jutri ob 20.15 bo v veliki dvorani novo-goriškega Kulturnega doma božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar; kot gost večera bo nastopil tenorist Janez Lotrič. Predprodaja vstopnic po 10 evrov poteka pri blagajni novogoriške-ga Kulturnega doma. (km) 65. obletnica IX. korpusa Združenje borcev NOB Nova Gorica prireja v Dolenji Trebuši proslavo 65. obletnice ustanovitve IX. korpusa NOV. Dogodek bo v nedeljo, 21. decembra, ob 11. uri. Slavnostni govornik bo narodni heroj Drago Flis - Strela. Na tel. 003865-3332077 zbirajo prijave za avtobusni prevoz; odhod bo ob 9.30 izpred sedeža združenja borcev na Kidričevi 9 v Novi Gorici. (km) gorica - 62-letna Novogoričanka Osumljena kraje sadja in zelenjave Brskala je v zabojnikih, kamor uslužbenci supermarketa Eurospin v Tržaški ulici v Gorici polagajo ostanke sadja in zelenjave. Težko pa bi o njej trdili, da jo je k temu silila revščina, saj je na kraj prihajala s svojim avtomobilom znamke toyota yaris in z njim odnašala zabojčke s sadjem in zelenjavo, ki so jih raztovorili s tovornjakov. Po ugotovitvah karabinjerjev je šlo za pravo tatico - niti ne rosno mlado -, ki se ji je tatinski pohod večkrat obnesel. Gre za 62-letno S.B., žensko iz Nove Gorice, ki so jo včeraj zalotili in zoper njo vpisali ovadbo zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Opazili so jo za supermarketom, z rokami v zabojniku za odpadke; izbirala je pomaranče, krompir in solato, ki so jih izločili, ker so bili načeti ali napol gnili. Zanjo so še bili užitni. Ko so jo ostali odjemalci in osebje prodajalne videli pri tem opravku, se jim je celo zasmilila. Nekega dne pa jo je zamikalo sadje, ki so ga ravnokar raztovorili. Ni si preveč pomišljala - odnesla je zabojček sadja. Še nekajkrat se je vrnila ob uri, ko so raztovarjali, in si sama postregla, dokler je 29. novembra ni nekdo opazil in posredoval karabinjerjem opis domnevne tatice in njenega avtomobila bele barve. Karabinjerji štandreške postaje so nekaj časa nadzirali parkirišče supermarketa ob urah, ko je prihajal tovornjak s sadjem. Včeraj so opazili njen avtomobil in žensko prijeli v prepričanju, da si je spet prišla postreči. pevma - V dolino prevaža plast plinskega olja Potok onesnažen Tehniki okoljske agencije ARPA so odnesli nekaj vzorcev vode - Vira onesnaženja niso še odkrili V potoku, ki teče mimo Pevme, so opazili madeže plinskega olja, zaradi česar so v torek popoldne sprožili alarm. Včeraj, po 24 urah, je bil potok še vedno onesnažen, sicer nekoliko manj. Nesnago je odnašal proti Soči. Mestni redarji in tehniki goriške pokrajine preiskujejo, od kod izhaja gorivo, na sodišču pa je bila vložena prijava zoper neznance zaradi povzročitve onesnaženja. Prvi so nesnago opazili delavci gradbenega podjetja, ki obnavljajo poslopje ob robu malega trga sredi Pevme; potok teče ravno za tamkajšnjo stavbo. V torek popoldne so najprej zaznali neznosen smrad; poiskali so mu razlog in ugotovili, da je potok prekrit s plastjo plinskega olja, ki jo je tok prenašal proti Remudi in nato v smeri Soče. Nemudoma so obvestili mestne redarje. Na kraj so prišli tudi gasilci. Vendar zvečerilo se je, mrak, gost dež in blato pa so preprečili poskus, da bi ugotovili, od kod se smrdeče in strupene odplake iztekajo v vodo. Skušali so se povzpeti vzdolž struge, vendar zaman. Potrdili so le, da je vir nesnage nekoliko višje od kraja, kjer poteka obnavljanje poslopja ob pevmskem trgu. Vsaj sto metrov višje, so ocenili. Včeraj zjutraj so ponovno prišli na kraj. Čez noč se je plast plinskega olja nekoliko zredčila, a je bila še vedno dobro vidna in jo je tok prevažal nižje v dolino. Plinsko olje naj bi izhajalo iz rezervoarja, ki služi za ogrevalno napravo, saj Pevma ni oskrbovana z metanom, so ugibali. Včeraj so na kraj prišli tudi tehniki okoljske agencije ARPA, ki so odnesli nekaj vzorcev vode, poleg njih pa še osebje gozdne straže, občinski funkcionar Giovanni Pollastri in tehnik iz pristojne pokrajinske službe Lorenzo Foladore. Sprehodili so se ob potoku navzgor v smeri Oslavja in med drugim našli star podzemni odvod za meteorne vode, ki se nabirajo na cesti, morda pa vanj steka tudi voda z Oslavja. Vir onesnaženja bodo vsekakor morali še ugotoviti. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. decembra 2008 17 števerjan - Dobrodelni večer na temo boja proti rakastim obolenjem S preventivo proti bolezni in hkrati občutku nemoči V ospredju rak pri ženskah in mladih - »Kolikor je mogoče, podpirajmo raziskavo gorica Že tretje leto je dobrodelni večer, posvečen osveščanju o rakastih obolenjih in podpori raziskavam na tem področju, privabil v Števerjan veliko ljudi. Na pobudo domačinke Sonje Marassi Bednarich in njene družine sta ga v ponedeljek priredili društvi Frančišek B. Sedej in Briški grič pod pokroviteljstvom vaške občinske uprave in v sodelovanju z domačo župnijo, ki je dala na razpolago dvorano Sedejevega doma. Po treh pesmih, ki jih je pod vodstvom Bogdana Kralja odpela moška vokalna skupina Sraka, je župan Hadrijan Corsi pozdravil navzoče, za sodelovanje in pozornost se je zahvalil štirim zdravnikom, gostom iz Aviana, in pa pobudnikom posrečene zamisli. Irena Bednarich je v kraj- šem uvodnem nagovoru povedala, da bodo prihodnje generacije verjetno obravnavale raka kot »kugo našega stoletja«. Tudi v zadnjem letu so mnoge, bolj ali manj poznane osebe odšle zaradi te bolezni. »Ali moremo res bivati v prepričanju, da smo nemočni?« se je vprašala in dodala: »Prav gotovo ne smemo čakati, da tudi sami zbolimo, da se z boleznijo začnemo seznanjati, zato je posebej pomembno, da se posvetimo preventivi, ki je v nekaterih primerih ne samo možna, ampak tudi izredno učinkovita.« Kolikor je mogoče, pod-pirajmo raziskavo, saj je prav po zaslugi neutrudnega dela zdravnikov in raziskovalcev življenje mnogih naših dragih rešeno ali pa vsaj podaljšano. Koristno je že se Polna števerjanska dvorana (levo) in zdravnik iz Aviana, goriški rojak Simon Spazzapan (desno) bumbaca za trenutek ustaviti, se zgledovati po tistih, ki so bolni; oni nas lahko naučijo, kaj je v življenju prioritetno in kaj ne. Zanimivi večer, ki je bil letos posvečen »ženskim« rakom in posebnemu oddelku onkološkega centra CRO v Avianu, kjer se zdravijo mladi, je nato povezoval goriški rojak, sam tudi cenjen zdravnik centra CRO, Simon Spazzapan. Sonji Bedna-rich se je zahvalil za njeno trdno in pokončno držo, s katero daje moč tudi zdravnikom, da nadaljujejo svoje delo. Predstavil je svoje tri kolege, ki so ob njem sodelovali na števerjanskem srečanju in ki vlagajo veliko energij in vneme ne le v kakovostno strokovno delo v bolnišnici, ampak tudi v take in podobne informativne pobude, ker se zavedajo njihovega pomena. Samuele Massarut, izkušen kirurg in bodoči primarij oddelka za raka na dojki, je s pomočjo diapozitivov spregovoril prav o tej obliki rakastega obolenja, ki je najpogostejša med ženskami. Nakazal je epidemiološke, psihološke, diagnostične in terapevtske vidike bolezni, pri tem pa je poudaril nujo po rednih kontrolah in novej- še prijeme pri zdravljenju. Specialist za t.i. ginekološka rakasta obolenja, Roberto So-rio, je nazorno prikazal razlike med rakom na jajčniku in tistim v materničnem vratu. Vzrok za slednjega je virus HPV, proti kateremu obstaja učinkovito cepivo. Mauri-zio Mascarin, po formaciji pediater, odgovoren za otroška rakasta obolenja, »živi za svoje paciente, skupno z njihovimi starši se bori za njihovo življenje,« je povedal Spaz-zapan. To je zdravnik, ki je v Avianu, prvi v Italiji, postavil na noge manjši, poseben oddelek za mlade od 14. do 24. leta. Sami otroci in mladi, ki jim je prisluhnil, so ga privedli do tega, da je nekaj prostorov »prilagodil« njim. V barvnih sobah imajo televizijo, DVD-predvajalnik, računalnike, prek katerih se povezujejo z zunanjim svetom, table in dnevnike, v katere veliko pišejo. Na razpolago imajo knjižnico s knjigami, ki jih darujejo njihovi zdravi vrstniki; sodelujejo s šolo in s prostovoljci. Na tak način - kot tudi priča knjiga z odlomki iz dnevnikov in zgovornimi fotografskimi posnetki - živijo bolj kakovostno in se tudi lažje spopadajo z boleznijo. Prizadeti: fundacija nudi oporo šolam Osemdeset tisoč evrov Fundacije Goriške hranilnice bo letos namenjenih pobudam za pomoč in integracijo prizadetih otrok v osnovne ter nižje in višje srednje šole. Lani je fundacija temu namenila 60 tisoč evrov, predlanskim pa 40 tisoč. »Država krči denar, mi pa smo finančno pomoč povečali,« pravi Franco Obizzi, predsednik fundacije. »Osemdeset tisoč evrov pomeni skoraj dva odstotka celotnega našega podpornega sklada. Toliko denarja namenjamo enemu samemu projektu, kar zgovorno priča o tem, da vanj močno verjamemo,« pristavlja generalni tajnik ustanove Giuseppe Bragaglia. Za to se je fundaciji posebej zahvalil Mario Brancati, podpredsednik pokrajinske koordinacije prostovoljnih društev, ob njem pa še goriški šolski skrbnik Paolo Biasiol, ki je navedel, da z denarjem fundacije bodo pomagali 160 učencem iz goriške pokrajine od skupnih 383, ki jim je zdravstveno podjetje priznalo prizadetost ali potrebo po specifični pomoči. Naj omenimo, da so med prejemniki podpore tudi slovensko didaktično ravnateljstvo iz ulice Brolo (2.019,97 evrov), nižja srednja šola Trinko (2.034,99 evrov), večstopenjska šola Doberdob (1.991,64 evrov), licejski pol Trubar-Gregorčič (78,33 evrov) in tehnični pol Cankar-Vega-Zois (2.234, 99 evrov). Brancati je poudaril, da je goriški projekt za šolsko integracijo prizadetih otrok edini primer v Italiji in da je namenjen predvsem vzgojnim dejavnostim, vključevanju šolarjev v razrede in reševanju težav, ki sproti nastajajo. Te učence že spremljajo podporni učitelji oz. profesorji, ki pa ne pokrivajo vseh njihovih potreb. »Omogočamo jim kakovostni skok, saj je pomoč bolj kvalificirana in kvalitetnejša,« je naglasil in opozoril, da bi dodatna sredstva potrebovali na Tržiškem, kjer so šole v stiski zaradi priseljenskih dinamik, saj se pogosto dogaja, da morajo poskrbeti za pomoči potrebne šolarje sredi leta in z denarjem, ki ga za to nimajo. števerjan - Božičnica vrtca in osnovne šole Alojz Gradnik Staršem prepevali v štirih jezikih Otroci so se izkazali s pevskimi in glasbenimi točkami, trem učenkam - Sari Soban, Micheli Sbuelz in Katii Komjanc - so izročili priznanje Torkovo popoldne je bilo v števerjanski osnovi šoli prepojeno s harmoničnimi melodijami. Učenci osnovne šole Alojz Gradnik in otroci iz števerjanskega vrtca so namreč staršem in ostalim gostom, ki so napolnili dvorano, voščili vesele božične praznike s programom božičnih pesmi. V okviru projekta Kako lepo je biti muzikant so pod vodstvom učiteljice Michele De Castro in ob klavirski spremljavi Martine Valentinčič zapeli božične pesmi v slovenščini, italijanščini, španščini in angleščini, znani napev Adeste fideles pa v latinščini. Pesmi so otroci spremljali z Orff glasbili, s pal-čkami, tolkali, ksilofonom in z violino. Mali Peter je s trobento Otroci števerjanskega vrtca med torkovim božičnim nastopom bumbaca naznanil prihod sošolcev na oder, špansko pesem pa sta s spremljavo na kitaro popestrila pogumni očka in njegov sin Jernej. Na božičnici so bile nagrajene tudi tri učenke - Sara Soban, Michela Sbuelz in Katia Komjanc -, ki so se najbolje odrezale med preverjanjem znanja iz glasbene teorije. Učenci so namreč od oktobra dalje sodelovali v vzgojnem glasbenem projektu, ki ga je vodila Michela De Castro. Torkova božičnica v Števerjanu se je zaključila s skupno pesmijo Sveta noč. Sledilo je še družabno srečanje v organizaciji staršev; igrali so tombolo ter uživali tudi ob sladkih in slanih dobrotah, ki so jih pripravile skrbne mamice. Otroci presenetili šolsko osebje s sladkim darom Na torkovi božičnici so otroci števerjanske osnovne šole izkazali hvaležnost učiteljicam in ostalemu šolskemu osebju s sladkim darom. Podarili so jim piškote, ki so jih sami pripravili in spe-kli na kuharskem tečaju; za števerjanske šolarje ga je organiziral odbor staršev osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva iz ulice Brolo. Udeležilo se ga je okrog deset otrok, vsi dečki z izjemo ene same punčke. Očitno gre kuhanje moškim bolj od rok... Tečaj - prvič so ga priredili lani - je tudi letos vodila izkušena kuharica Francesca Mattiroli ob pomoči Marinke Čer-nic. Mali kuharski mojstri so del piškotov namenili šolskemu osebju, nekaj so jih odnesli seveda domov, s piškoti pa je vsak od njih sestavil tudi malo in sladko božično drevo. 18 Četrtek, 18. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Proračuna za leti 2009 in 2010 danes v mestnem svetu Predviden rekorden delež investicijskih odhodkov Za milijon manj igralniških koncesij - Brulc nasprotuje širitvi igralništva v šempetrsko-vrtojbenski občini Na današnji seji novogoriškega mestnega sveta bodo svetniki obravnavali predlog odloka občinskega proračuna za leti 2009 in 2010. Župan Mirko Brulc zapletov, kot pravi, ne pričakuje, bo pa to prvi preizkus obljubljenega sodelovanja med občinsko koalicijo in nekaterimi opozicijskimi strankami, ki so se strinjale s ponujenim Partnerstvom za razvoj občine. Sicer pa sta omenjena proračuna kljub gospodarski krizi višja od letošnjega: v prihodnjem letu znaša proračun 41,1 milijona evrov, v letu 2010 pa 39,9 milijona evrov. To pomeni, da sta proračuna od letošnjega višja za 4,1 milijona evrov ali 11 odstotkov oziroma za 2,6 milijona evrov oziroma 7 odstotkov. Poleg proračunov bodo novogoriški mestni svetniki danes potrjevali tudi načrt občinskih razvojnih programov med letoma 2009 in 2012. Predvidenih je za 83 milijonov evrov investicij, od tega naj bi bilo 45 milijonov evrov državnih oziroma evropskih sredstev. »Proračun za prihodnje leto je povečan na račun 8,5 milijona evrov držav- Mirko Brulc bumbaca nih oziroma evropskih sredstev. To predstavlja dvajset odstotkov vseh prilivov, kar je največji delež tovrstnih sredstev, kar jih je novogoriška mestna občina kdaj dobila,« pojasnjuje vzroke za višji proračun župan Brulc, ki še dodaja, da je za oba proračuna načrtovan tudi rekorden delež investicijskih odhodkov: prihodnje leto je ta 50-odstoten, v 2010 pa 47-odstoten, kar po njegovih besedah dokazuje, da sta proračuna investicijsko naravnana. V omenjenih letih občina tudi ne načrtuje večjih prodaj zemljišč. Med večjimi investicijami v razvojnih programih občine v pri- hodnjih letih Brulc izpostavlja vložek v univerzitetni inkubator, dozidavo novo-goriškega zdravstvenega doma, dokončanje obnove preostalih treh še neobno-vljenih vrtcev v občini, centralno čistilno napravo, ki naj bi jo začeli graditi leta 2010, končali pa leto kasneje, in projekt varovanja vodnega vira Mrzlek. »Brez dodatnih investicijskih zadolževanj ne bo šlo, predvsem na račun velikega deleža evropskih sredstev. Zato bomo morali najeti kratkoročne premostitvene kredite,« opozarja župan. Občine morajo namreč evropski denar najprej same založiti iz lastnih proračunov, povrnjenega dobijo kasneje, zato so tovrstne investicije kljub vsemu velik zalogaj za občinske proračune. Novogoriški občini pa se manjšajo prihodki od igralniških koncesij. Letos jih bo za milijon manj, kot so načrtovali, torej 7 milijonov evrov; enako vsoto pričakujejo tudi v prihodnjih dveh letih. Temu ob rob dodaja Brulc napoved, da bo no-vogoriška mestna občina nasprotovala širitvi igralništva na območju ICIT-a v so- sednji šempetrsko-vrtojbenski občini. Družba ICIT iz Šempetra, katere večinski lastnik je Hit, je pri uradu za nadzorovanje prirejanja iger na srečo namreč že vložila zahtevo za pridobitev koncesije. »Igralniške ponudbe na tem območju je preveč, gostje so, porabe ni, stroški so veliki. Napovedana širitev pomeni konec Hitove Perle in Parka, saj s to širitvijo v Šempetru bi Hit delal konkurenco samemu sebi, obenem pa se pritožuje kako mu goste odvzemajo drugi igralni saloni,« je svoje stališče včeraj obrazložil Brulc. Na novogoriški občini so doslej že večkrat poudarili tudi, da glede na krizo v gospodarstvu in večjo brezposelnost ne nameravajo krčiti denarja, ki ga v proračunu namenjajo za socialo. V ta namen so predvideli šest odstotkov več sredstev kot letos oziroma 1.3 milijona evrov, za »nadstandard« pa namenjajo kar 7,4 milijona evrov; iz tega fonda bo v bistvu mogoče črpati denar za različne oblike pomoči, so še pojasnili na novogoriški mestni občini. Katja Munih ater - Včeraj dopoldne krajša slovesnost v ulici Corsica v Gorici Predali osem stanovanj Čakalna lista še dolga - Z novogoriškim Stanovanjskim skladom načrtujejo skupen posvet o energetskem varčevanju Goriško podjetje za stanovanjske gradnje Ater je včeraj s krajšo slovesnostjo predalo namenu osem novih stanovanj. Šest izmed teh so že dodelili, ostali dve pa bosta v kratkem času dobili novega stanovalca. »Na podlagi čakalne lestvice, ki so jo izdelali leta 2006, smo dodelili vseh osem stanovanj. Dve družini sta se odrekli, ker stanovanji nista odgovarjali njunim potrebam. Čakalna lista pa je še zelo dolga, zato bomo kmalu izročili še ostala dva ključa,« so povedali na Aterju. Predaja osmih bivališč je pomemben, a skromen odgovor na stanovanjsko stisko na Goriškem. Na ozemlju goriške občine je še preko 450 družin, ki so se pred dvema letoma uvrstile na čakalno listo. Ater zato že obnavlja poslopja v različnih predelih mesta; naslednja etapa je napovedana za februar ali marec, ko bodo v ulici Gallina v Stražcah predali namenu 25 novih stanovanj. Včerajšnje slovesnosti so se udeležili goriški občinski odbornik za urbanizem Dario Baresi ter Aterjev predsednik Roberto Grion, direktor Sergio De Martino in ožji sodelavci. Med gosti sta bila tudi direktorica Stanovanjskega sklada iz Nove Gorice Nataša Leban in odgovorni za pravne zadeve Ivo Uršič. »Pred nekaj dnevi smo se namreč tudi mi udeležili položitve temeljnega kamna treh novih blokov, ki jih bo Stanovanjski sklad zgradil v bližini bivšega mejnega prehoda na Škabrijelovi. S sorodno ustanovo na slovenski strani gojimo prijateljske stike, si izmenjujemo izkušnje in sodelujemo na tehnični ravni. Februarja načrtujemo skupen posvet o energetskem varčevanju, pri katerem bodo sodelovali naši in njihovi izvedenci,« je še povedal Grion. (Ale) Novi Aterjev stanovanjski kompleks v ulici Corsica bumbaca nova gorica In Prime pridobil 10 milijonov evrov Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije je avgusta objavila prvi javni razpis za sofinanciranje projektov znotraj gospodarskih središč. V Goriški regiji se je na razpis prijavila družba In Prime s projektom izgradnje Tehnološkega parka. Projekt je v celoti vreden dobrih 24 milijonov evrov, v kar so vključeni samo stroški izgradnje in komunalne ureditve, zanj je bila zaprošena subvencija v maksimalni možni višini 10 milijonov evrov. Ajdovska družba Primorje je skupaj s Salonitom, TKK Srpenico, Hidrio, Ko-lektorjem in Iskro Avtoelektriko spomladi ustanovilo družbo In Prime in na ta način vstopilo v projekt Energija, napredni materiali in tehnologija za trajnostni razvoj. »Izhajali smo iz predpostavke, da v regiji delujejo podjetja, ki imajo veliko znanja pri upravljanju energije v stavbah, pri energetsko učinkovitih pogonskih sistemih in pri uporabi naprednih materialov za povečanje energetske učinkovitosti ter pri uvajanju energetsko učinkovitih proizvodnih procesov. Projekti In Prime so nadvse dobrodošli prav v času, ko se svet spopada z recesijo, saj računamo na večjo rast družb z razvojem in visoko dodano vrednostjo. S sodelovanjem z univerzami želimo visoke tehnološke rešitve spravljati kar najhitreje v prakso,« sporočajo iz Primorja. Konec letošnjega novembra je In Prime prejel sklep, s katerim mu je bila dodeljena zaprošena subvencija v višini 10 milijonov evrov. Projekt bo tako delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Tehnološki park (TP) In Prime bo lociran na štirih lokacijah v regiji: v Ajdovščini bo enota TP za gradbene panoge, razvoj veziv in betonov za aplikacije v gradbeništvu, v Anhovem enota TP za razvoj gradbenih materialov in tehnoloških procesov proizvodnje gradbenih materialov, v Idriji enota TP za materiale in tehnologije in v Šempetru pri Gorici enota TP za električne generatorje, električne in hibridne pogonske sisteme ter mehatroniko. Skladno z zahtevami javnega razpisa je potrebno v TP zagotoviti vsaj 4.500 kvadratnih metrov poslovnih prostorov za nova inovativno-tehnološka podjetja. Do leta 2017 jih mora nastati vsaj trideset in vsako mora imeti vsaj eno delovno mesto z visoko dodano vrednostjo. Posredno bo projekt vplival na povečanje delovnih mest v Goriški regiji, na zmanjšanje dnevne delovne migracije iz regije in nasploh na povečanje dodane vrednosti. (km) gorica - Zveza trgovcev Ascom Ob prazničnih nakupih poulične vabe tudi za otroke Christmas j, shopping.., Bftžiini nskupi v Gorici ÜC dc 24. fiecembra cijein púseDni populi ÖQ-20K v Christmas v J shopping-" ... 3 Gorizia -13 al 24diCOfnbre iCt>nl\ spec¡aN f™ al3Û; a pronwziuiv rte, «grf aäHWi™^ Italijanski in slovenski lepaki na izložbah goriških trgovin bumbaca V Gorici se danes začenja niz pobud, s katerimi želi zveza trgovcev Ascom prispevati k prazničnemu vzdušju v mestnem središču. Do 24. decembra se bodo vsak dan med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro trgovine, ki sodelujejo pri pobudi Christmas shopping, priklopile na postajo Radio Gorizia Uno, ki bo vrtela božične pesmi. Praznični nakupi z glasbeno spremljavo naj bi bili vabljivejši, pospešili pa naj bi jih zlasti popusti v trgovinah, ki so od sobote pristopile k pobudi. Le-te imajo na izložbah razobešene -prvič - ob italijanskih še slovenske lepake. V soboto pa se bo začel niz pobud za otroke, ki bo potekal vsako popoldne do božične vigilije. V soboto bosta na Verdijevem korzu potekala spektakel s dedkom mrazom in likovno tekmovanje, naslednjega dne dopoldan bo na obisk prišel dedek mraz, popoldan pa bo z balkanskimi ritmi popestrila skupina Radio zastava. V ponedeljek in torek bodo otroke zabavali tudi palčki in maskerji, ho-stese pa bodo ponujale sladkorno peno. ceglo - V posteljo z umetnostjo Besedni prebliski v Kebrovi kleti V Kebrovi kleti v Ceglem je sredi minulega tedna potekalo zaključno srečanje enogastronomsko-umetni-ške pobude, ki je trajala več kot pol leta. Zamisel, ki je izšla iz vinogradniških in gostinskih krogov - deset briških gostincev in kletarjev z obeh strani meje v povezavi z desetimi likovnimi umetniki - so poimenovali V posteljo z umetnostjo, ker je imela namen privabiti goste v briško okolje zaradi tamkajšnje ponudbe vključno s prenočitvami, a tokrat povezane z ogledom umetniških del. Okrog šestdeset prisotnih je pozdravil najprej gospodar vinogradniške domačije, Edi Keber, nato pa je spregovoril v imenu sodelujočih slikarjev in kiparjev Franco Dugo, ki je svoja dela razstavljal prav pri Kebro-vih. Giovanni Fierro, ki je do nedavnega upravljal knjigarno Equilibri v Semeniški ulici in sedaj pri istoimenskem društvu prireja kulturne dogodke, je poskrbel za prisotnost Aldo Rupel bumbaca treh piscev, ki so prebrali nekaj svojih pesmi in besednih prebliskov v italijanščini - Roberto Marino Masini, slovenščini - Aldo Rupel in furlan-ščini - Maurizio Benedetti; zadnja dva sta vsak svoje prevajala tudi v italijanščino. Za glasbeno kuliso je poskrbel trio Miš-maš (saksofon in dve kitari), za pokušnjo okusnih »grižljajev« pa ekipa iz restavracije Sirk na Subidi. Kebrovo klet si je res vredno ogledati in iz nje tudi kaj »odnesti«. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. decembra 2008 19 ŠTEVERJAN - Na Bukovju fotoklub Skupina 75 dobil nov sedež Končno na svojem »Končno smo na svojem«, je v torek med nagovorom s posebnim zadovoljstvom dejal Silvan Pittoli, predsednik slovenskega fotokluba Skupina 75. Med drugim je Pittoli ugotavljal, da so se morali člani društva več kot tri desetletja seliti iz kraja v kraj, saj lastnega sedeža niso premogli. Običajno so se sestajali na domu svojih članov, kjer so tudi pripravljali gradivo za odmevne fotografske razstave, ki jih je društvo v vseh teh letih prirejalo. Od torka dalje pa si je društvo uredilo svoj dom na Bukovju v Števerjanu, v okviru tamkajšnjega kulturnega doma, kjer že ima svoj sedež društvo Briški grič. Fotoklub bo zasedal sprednje prostore v pritličju, kjer bodo članom in prijateljem društva na razpolago večja razstavna soba in dva manjša prostora, v katerih bodo uredili pisarno in shrambo. Vstop v nove prostore so člani društva proslavi- Silvan Pittoli med Rafaelom Podobnikom in Giovannijem Violo (levo), udeleženci torkove pred-otvoritve novih prostorov na Bukovju (desno) foto b. prinčič li s prijatelji iz drugih goriških fotoklubov in s foto-klubom iz Nove Gorice. Z vsemi temi goji Skupina 75 zgledne stike, ki se odražajo v postavitvah skupinskih in neredko tudi mednarodnih razstav, pa tudi tečajev za ljubitelje fotografije ter večerov, na katerih posamezni člani prikazujejo posnetke s potovanj in drugih priložnosti. V imenu novogoriških in nasploh slovenskih fotografov je novo pridobitev pozdravil »stari« prijatelj Skupine 75, mojster fotografije Rafael Podobnik, v imenu italijanskega združenja fotografov FIAF pa njegov pokrajinski predstavnik Giovanni Viola. Oba sta čestitala goriškemu društvu za napore, ki jih vlaga v širjenje fotografske umetnosti, in mu zaželela, da bi v novih prostorih še bolje razvijalo svoje dejavnosti. Pozdravila je tudi Vesna Tomsič, predsednica goriške ZSKD, ki je izrazila prepričanje, da bo z novo dejavnostjo dom na Bukovju pridobil na vrednosti in bo ob delovanju društva Briški grič ter stalni razstavi kmečkega orodja Brincelj nedvomno postal pomemben kulturni center na Goriškem. Zeljo po še tesnejšem sodelovanju med društvoma pa je v svojem pozdravu izrekla predstavnica društva Briški grič, Maja Humar. Kot nam je med družabnostjo, na kateri so nazdravili novemu sedežu, pojasnil predsednik Skupine 75 Pittoli, je bila torkova slovesnost le neformalna pred-otvoritev sedeža, kajti uradno predajo namenu bodo opravili 6. februarja prihodnjega leta, v okviru Prešernove proslave v Števerjanu. Na novo prepleskane stene sedeža na Bukovju že sedaj plemenitijo umetniški posnetki vseh članov društva, članica Loredana Prin-čič pa je poskrbela za okusno okrasitev prostora. (vip) CI3 Lekarne fl Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 18. decembra, ob 20.45 koncert Wiener Kammerensemble; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v nedeljo, 21. decembra, ob 20.45 bo plesni nastop svetovno znanih argentinskih plesalcev skupine Artemis z naslovom »Otango«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »La fi-danzata di papa«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Come Dio comanda«. Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »Saw V«. Dvorana 4: 17.30 »Twilight«; 20.30 »Racconto di Natale«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »La felicita porta fortuna«. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašu-kova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. V GALERIJI DRUŠTVA ARS je na ogled dobrodelna prodajna razstava Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic na Sveti Gori; do 11. januarja med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fo-golina na sedežu fundacije v ul. Car-ducci 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecari-go.it, tel. 0481-537111). KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO prireja skupinsko kiparsko razstavo z naslovom »Ninfe. Statue per un giar-dino contemporaneo« v soboto, 20. decembra, ob 11. uri v parku goriške občine. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na korzu Verdi 67 v Gorici. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici je na ogled skupinska razstava goriške policije; do 28. decembra, od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 18. decembra, ob 19. uri odprtje kaligrafske razstave V objemu črk avtorice Loredane Ze-ga. Ob glasbeni spremljavi bo sledil pogovor z avtorico. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI je na ogled razstava starih fotografij in eksponatov aleksandrink; do 19. decembra. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fabiani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo - Esperienze didattiche«; do 20. januarja od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. na prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). Ü3 Obvestila ~M Koncerti DVS BODEČA NEŽA - VRH SV. MIHAELA IN DPZ KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine vabita na Božični koncert v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah. Koncert bodo oblikovali OPZ KD Sovodnje, DPZ Kraški Slavček in DVS Bodeča neža. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA prireja Božični koncert pod jelko v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Podgori. Sodelovali bodo OPZ Podgora, OPZ Štmaver in OPZ uršu-link iz Gorice, pihalni orkester Citta di Cormons bo spremljal prižig zvezde na zvoniku cerkve Sv. Justa. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 19. decembra, ob 20.15 Božično-novoletni koncert orkestra Slovenske vojske z gosti. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE organizira vsakoletni božični koncert za člane, ki spada tudi v sklop praznovanj stoletnice banke, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo Orkester slovenske vojske s tenoristom Janezom Lotričem. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA, ADVSG, ADO in ADMO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Musica per la Vita« z glasbeno šolo Roland danes, 18. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. S Izleti SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhod- DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481-882024), Karla Vizintin (tel. 0481-882183) in Ema Brajnik (tel. 0481-21361). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: drevored 20. septembra - danes, 18. decembra, 10.00-11.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, ki je običajno odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, obvešča, da bo med božičnimi in novoletnimi počitnicami zaprta od 24. decembra do 6. januarja 2009. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica zaprta 24. in 31. decembra ter 5. januarja 2009. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 24. decembra, 31. decembra popoldan in 2. januarja. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt od 22. decembra do 5. januarja, odprt bo 12. januarja 2009. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). H Prireditve UČENCI IN UČITELJI osnovne šole Josip Abram iz Pevme in otroški vrtec vabijo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. Sodelujejo moški zbor iz Štma-vra in cerkveni pevski zbor iz Pevme. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupini Kre-menjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo v nedeljo, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štan-dreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna društva. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno božičnico danes, 18. decembra, ob 20. uri v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici. Nastopajo skupine Gymplaya, športne in športno-ritmi-čne gimnastike, volleya, minivolleya in športnega plesa. NAŠ ŠPORTNIK 2008, zaključna prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske, bo danes, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. BETLEHEMSKO LUČ MIRU bodo Sol- kanci izročili sosedom iz Pevme, Štma-vra in Oslavja v soboto, 20. decembra, ob 17. uri na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi) v Štmavru. DRUŠTVO EQUILIBRI prireja literarno-glasbeno srečanje v okviru niza »Fare voci« v oštariji Alchimista v ulici Garibaldi v Gorici danes, 18. decembra, ob 20.45. Pesnik Roberto Marino Masini bo predstavil svojo novo zbirko, ob njem pa bodo sodelovali še Mauro Punteri, Jurij Paljk, Gabriella Gabriel-li in Giorgio Colugnatti. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRIN-CELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Števerjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. V KNJIGARJI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici bo v petek, 19. decembra, ob 18. uri srečanje z novinarjem Robertom Covazem, avtorjem knjige »Mon-signor no«. združenje slovenskih športnih društev v italiji vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski reprezentant Loris Manià, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Alfredo Mar-cuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na pokopališče v Šlo-vrencu; 11.10, Claudio Mramor z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 12.00, Giuseppe Gorjanc v cerkvi Sv. Ignacija in na pokopališče v Podgori. DANES V FARI: 14.00, Ave Quaiat por. Zampar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Marcellina Pizzutti por. Coss v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.20, Lucrezia Travisi vd. Zima iz bolnišnice na pokopališče. ^ Zapustila nas je naša draga Savina Mucci Zalostno vest sporočajo otroci Natalino, Tatiana, Flavio in Loredana z družinami ter brat Mario z družino Zahvaljujemo se dr. G. Tavcarju in dr. B. Spazzapanu za pomoč in skrb. Pogreb bo v soboto, 20. decembra, ob 9.00 uri iz mrliške veže stare bolnice v Gorici v cerkev v Štandrež. Štandrež, 18. decembra 2008 20 Četrtek, 18. decembra 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Rusija mora računati na intelektualne sile JoZe Pirjevec V četrtek, 4. decembra, je Društvo Slove-nija-Rusija organiziralo v Ljubljani okroglo mizo v spomin na Aleksandra I. Solženicina, oporečnika, pisatelja, preroka, ki je umrl preteklega avgusta. Naslednjega dne je prišla iz Moskve novica, da je umrl Aleksij II., patriarh ruske pravoslavne cerkve, ki so ga pred tednom slovesno pokopali ob prisotnosti predsednika Medvedeva in premiera Putina. Ker sem na okrogli mizi sodeloval s prispevkom, posvečenim politični misli Aleksandra Isaeviča in ker sem vanj vpletel tudi marsikatero opombo glede religije v zgodovinskem razvoju ruskega naroda, naj se na kratko pomudim ob obeh pokojnih osebnostih. Solženicin se je pojavil v zavesti sodobnikov leta 1962 kakor strela z jasnega. Objava njegove pripovedi »Dan v življenju Ivana Deniso-viča« v reviji Novi mir, ki jo je odobril - to smo zvedeli pozneje - sam Hruščov, nas je globoko vznemirila. Ne samo, ker je avtor v tem kratkem besedilu opisal usodo zapornika v stalinističnem lagerju, temveč tudi zato, ker se je zdelo, da je v Sovjetski zvezi nastopil čas glasnosti. Šlo je za iluzijo, ki je trajala komaj nekaj mesecev. Prav kmalu je Hruščov napadel svobodo umetniškega ustvarjanja in s tem napovedal dobo reakcije, ki je napočila leta 1964 z njegovim padcem in s prihodom na oblast Leonida Brež-njeva. Naslednji dve deli izpod peresa Solženicina, »Prvi krog pekla« in »Rakov oddelek«. sta izšli v tujini. Avtorju sta prinesli Nobelovo nagrado a tudi grajo domačih oblasti, ki se je spremenila v histerično gonjo, ko se je na začetku sedemdesetih let v Franciji pojavilo njegovo mo-numentalno besedilo »Arhipelag Gulag«. V njem je Solženicin brez obzira obračunal s sovjetsko izkušnjo od Lenina dalje in svetu razkril grozoto režima, ki je v imenu komunizma organiziral sistem kolektivnega suženjstva. Mo- skovske oblasti je ta drzna denunciacija tako raz-kačila, da so mu vzele državljanstvo in ga izgnale. Aleksandra Isaeviča seveda to ni zlomilo temveč ga je še potrdilo v prepričanju o poslanstvu, ki mu ga je naložila zgodovina, da razkrinka stranpota, na katera je zašla Rusija z oktobrsko revolucijo in ji nakaže možnost moralne prenove. V ameriškem ekzilu, ki je trajal kar dvajset let, in v naslednjih desetih letih po po-vratku v domovino, se je Solženicin iz pisate-lja-zgodovinarja prelevil v preroka, s katerim se ni bilo lahko strinjati: v svojo govorico o etičnih vrednotah je vpletel vizijo Rusije, ki naj ne bi sprejela idealov francoske revolucije, ampak naj bi gradila svojo bodočnost na principu narodnosti, srenjske samouprave, pravoslavja in celo obnovljene monarhije. Postal je glasnik veliko-ruske državnosti in v tem smislu prijeten režimu, ki se je v Rusiji začel oblikovati po prihodu Putina na oblast. Skratka, velikemu oporečniku se je zgodilo najhuje, kar se mu je lahko: postal je glasnik kremeljskih mogotcev in njihovega načrta obnoviti veličino Rusije na temelju gospodarske in vojaške moči ne pa na temelju politične in intelektualne svobode. V tem kontekstu je odigral svojo vlogo tudi pravkar preminuli Aleksej II., kateremu je v zadnjih osemnajstih letih sicer uspelo dvigniti pravoslavno cerkev iz ruševin sovjetskega obdobja, ni mu pa uspelo oplemenititi to vstajenje s duhovno prenovo, zmožno, da postane kot kvas v testu, da uporabim prispodobo iz evangelija. Očitno je, da Rusija v svojem nadaljnjem razvoju ne more računati ne na preroke ne na patriarhe. Računati mora predvsem na svoje intelektualne sile, ki se niso pripravljene osamiti v poveličevanje lastne mistične in mitične identitete, temveč hočejo graditi odkrit in prijateljski dialog s svetom, v prvi vrsti z Evropo, kamor spadajo. VREME OB KONCU TEDNA V prihodnjih dneh se bo okrepil anticiklon Darko Bradassi_ Dolgotrajnejše padavinsko obdobje ima ure štete. Nad širšim evropskim območjem se bo vremenska slika v prihodnjih dneh bistveno spremenila in nam bo predvidoma do konca meseca povečini nudila stanovitne in povečini precej ugodne razmere, morda z le s kakšnim občasnim vmesnim delnim poslabšanjem. December je bil zelo moker v nižinah in bogat s snegom v gorah predvsem po zaslugi anticiklona, ki se je zadrževal nad zahodno Evropo, kjer je zaustavljal vlažne atlantske tokove. Nad osrednjo Evropo in delom Sredozemlja pa je bila pogosto vrzel v zračnem pritisku, proti kateri se je iznad severnih predelov spuščal hladen in vlažen zrak. Nastalo je tako več ciklonskih območij in se je nad našimi kraji zvrstilo več vremenskih front. Dogajanje je bilo iz ciklona v ciklon nadvse podobno, vremenska slika se je ponavljala. Prevladovali so južni vetrovi, zato je bilo največ padavin v gorah. Temperature pa se niso bistveno spreminjali, ničta izoterma je bila povečini na višini med 1000 in 1600 metrov, zato je v najpomembnejših zimskošportnih središčih naše dežele v glavnem močno snežilo. Na Zoncolanu se je tako nabrala skoraj dvometrska snežna odeja, na Trbižu pa je bila višja od enega metra. V Piancavallu in v kra- ju Forni di Sopra, ki sta navadno med najmanj mrzlimi zimskimi središči v deželi, se je občasno, v najtoplejših ciklonskih fazah, sneg spremenil v dež. Vseeno pa snega tudi tam ne manjka in ga je zelo veliko. Zanimivo, da jugovzhodni veter predvsem zaradi zaščitene lege povečini ni prodrl do Kanalske doline, zato so bile na Trbiškem temperature nizke in je v glavnem močno snežilo. V prihodnjih dneh se bo širša vremenska slika bistveno spremenila. Za ciklonskim območjem, ki bo jutri dokončno oslabelo, se bo nad večjim delom Evrope postopno okrepil obsežen anticiklon. Kot kaže, bo njegova struktura kar solidna in bo nad nami vztrajal več časa, morda do konca meseca. Vremenske fronte se bodo pomikale preko evropskega severa, nestanoviten zrak pa bo občasno pronical po njegovem vzhodnem robu tudi do Balkana. Občasno bo lahko hladnejši zrak le deloma oplazil naše kraje, vendar povečini ob severnih do severovzhodnih tokovih, zato ne pričakujemo večjih poslabšanj. Glede na sedanjo vremensko sliko bi si upali trditi, da za praznike bo prevladovalo stanovitno in precej sončno vreme, večjih motenj pa zaenkrat ne pričakujemo. Temperature se bodo zadrževale okrog dolgoletnega povprečja ali bodo kvečjemu malo nižje. To pomeni, da bodo razmere v gorah optimalne. Sicer pa je bil letošnji december predvsem kar se tiče temperatur kar skladen z dolgoletnim povprečjem. Sedanji ciklon bo vplival na vreme pri nas še danes in deloma jutri, zato bo danes še pretežno oblačno s padavinami. Meja sneženja bo nad okrog 10001200 metrov. Jutri bo povečini še oblačno z manjšo možnostjo padavin. V soboto in nedeljo bo delno jasno do zmerno oblačno, več sončnega vremena pričakujemo v nedeljo, v soboto dopoldne pa bo zaradi prehodnega pronicanja nekoliko bolj vlažnega zraka več oblakov, ponekod bo lahko padla kakšna kaplja dežja. Na sliki: danes bodo od jugovzhoda padavine spet dosegle naše kraje PISMA UREDNIŠTVU Pepel na glavo? V včerajšnji številki Primorskega dnevnika je gospod Igor Poljšak v pismu z gornjim naslovom v zvezi z afero na bar-kovljanski osnovni šoli med drugim zapisal, da naj bi koordinator Urada za slovenske šole "ožigosal ravnanje ravnateljice gospe Benčičeve kot nesprejemljivo in neumestno". Ne le, da podpisani česa takega ni nikoli izrekel in še manj mislil, ampak teh besed ni niti v sicer zelo približnem in nepopolnem zapisu Piccolove novinarke, objavljenem v dneh po dogodku. Toliko v vednost in pojasnilo. Tomaž Simčič Katera je naša zastava V sredo, 17. decembra sem na tržaški strani Primorskega dnevnika prebral tiskovno sporočilo, ki ga je napisal tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar, v zvezi z razobešanjem slovenskih simbolov. Pri tem bi se navezal na njegov stavek, kjer omenja neko manjšinsko zastavo, katere uporabo omogoča zakon št. 27 iz leta 2001 (?). Pri tem pa dodaja, da Slovenci take zastave še nimamo, čeprav so naše barve: rdeča, bela in plava. Jaz ne vem, v katerem imenu je občinski svetnik Ukmar to izjavil. Za mene ni nobenega dvoma, da je zastava vseh Slovencev ena sama in ta je zastava Republike Slovenije, ki je naša matična država. Slovenci v Italiji nismo nobena posebna narodna ali kulturna skupnost. Smo Slovenci, ki pripadamo enemu narodu, pa čeprav moramo zaradi zgodovinskih okoliščin živeti v drugi državi. Vsako drugo izmišlja-nje simbolov, ki bi nas ločevalo od naše matične države in naroda, lahko naši narodni skupnosti samo škoduje. Če pa svetnik Ukmar ima težave, da se prepoznava v zastavi Republike Slovenije je to njegov oseben problem in ne celotne naše narodne skupnosti. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek Afrika ali na svoji zemlji Ni rečeno, da ne bi iz polemike, tiste glede rezanja traku s slovenskimi barvami na osnovni šoli v Barkovljah, mogli kaj koristnega iztržiti. Ob prebiranju različnih stališč sem se spomnil gledališke predstave izpred nekaj let, Afrika, ali na svoji zemlji. Zdaj je pravi trenutek, da se igra spet postavi, morda nekoliko spremenjena, oziroma prilagojena novi situaciji. Prepričan sem, da bi naletela na dober odziv ... in nam morda vlila nekaj več prepotreb-nega dostojanstva in samozavesti. Klofuta, ki smo jo dobili kot skupnost, je lahko spodbuda, da bo v deželi nekaj več slovenskih napisov, tudi v trgovinah, da bo zmeraj več naših ljudi zahtevalo dvojezične izkaznice, da bomo v javnih uradih govorili slovensko, da bomo poskrbeli za vrnitev priimkov v izvirno obliko. Obstaja seveda tudi alternativni predlog. Stopili naj bi do mestnih oblasti v Trstu (pa ne samo v Trstu) in se opravičili: »Oprostite nam, ker smo sploh še tu«. Vlado Klemše Na Tržaškem ločeno zbiranje samo v Dolini Po pravici povedano, nimam veliko časa za ukvarjanje s pismi uredništvu, a se mi zdi prav, da pojasnim nekatere stvari, ki jih je iznesel v svojem dopisu g. Igor Ciak, v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov v Dolini. Naš dnevnik je res obširno in hvalevredno poročal o pobudi, saj je okolje stvar vseh in tako tudi Primorskega dnevnika, ki želi čimbolj jasno informirati ljudi tudi glede obnašanja, ki ga mora vsak zrel občan imeti do okolja. Naj tu dodam, da je tudi tržaški dnevnik Il Piccolo veliko poročal o našem projektu in tudi večkrat podčrtal, da smo edini, ki smo se tega lotili in edini na Tržaškem, ki dosegamo odstotek ločevanja, ki ga predvideva zakon (glej Il Piccolo 6. in 8. oktobra 2008). V enem izmed dveh člankov objavljenih v omenjenih časopisih, sam podsekretar za okolje Roberto Menia podr-črtuje, da je v Trstu odstotek ločenih odpadkov prenizek (»e oggettivamente trop-po bassa«) in zato poziva Deželo naj bo bolj odločna v politiki okolja in razmisli o potrebi, da se odstotek zviša. Naj tudi dodam, da je srednja cena smeti v občini Trst 231 €, kar pomeni, da je najdražja od vseh deželnih glavnih mest v Italiji, in je vsekakor višja od vsote, ki jo plačujejo naši občani (ki imajo bogatejšo storitev, saj so deležni odvažanja smeti po posameznih domovih). Če pa pride na žalost do nevšečnosti pri odvažanju smeti zaradi slabega vremena ali pa prazničnih dnevov, se držimo pravila, da se koledar prilagodi po potrebi. Seveda je to odvisno tudi od uslužbencev, ki jih občina ima na razpolago v tistih dnevih. Mislim, da malo strpnosti in razumevanja pa mora le biti in da se bodo posledice, v pozitivnem smislu, videle ko bo vse urejeno. Sama sem sicer predstavila naš projekt o ločenem zbiranju odpadkov od vrat do vrat, kot zelo ambicioznega in zahtevnega, saj ga je treba izvesti s skupnimi močmi: na eni strani uprava, oziroma struktura občine Dolina, na drugi strani občani, ki imajo dovolj državljanskega čuta, da se potrudijo in vpeljejo v novo obliko pristopa do problematike smeti. Vse je odvisno od dobre volje, pa tudi odgovornosti in ljubezni, ki jo ima vsakdo izmed nas do naravnega okolja. O vsem pa naj se vsakdo še zamisli. S spoštovanjem Županja Fulvia Premolin Fašistični napisi Primorski dnevnik v sredo, 17. decembra poroča, da je tržaška mestna skupščina osvojila resolucijo svetnikov Švaba, Furlaniča in Ukmarja, ki obvezuje upravo, da nemudoma poskrbi za odstranitev neofašističnih napisov, ki kazijo številne občinske stavbe in površine. Resolucija vsebuje tudi zahtevo, da se v proračun vnese postavka za kritje stroškov odstranitve teh napisov. Društvo za zaščito vrednot pro-tifašizma in protinacizma PROMEMORIA se glede na dejstvo, da je na lastne stroške odstranilo sramotne fašistične napise z občinske lastnine na Napoleonski cesti ter na barkovljanskem nabrežju (tudi tistega, ki je upodobljen na PD), priporoča občinskim svetnikom, da iztržijo povračilo stroškov skupini občanov, ki je nesebično priskočila na pomoč upravi, ki je očitno prezaposlena s poimenovanjem stopnišč po vnetih fašistih. Odbor društva PROMEMORIA Zakaj sem posegel Tekst Primorskega Dnevnika, objavljen v torek 16. decembra 2008 na sedmi strani, ne odraža namena mojega nastopa na proslavi na Opčinah. Zato želim posredovati pojasnilo. Ni bil moj namen, da izpostavim sebe in za to izkoristim to priliko. Če bi bilo tako, bi se tega sramoval. Podpredsednico zveze ANPI - VZPI tržaškega področja Stanko Hrovatin želim seznaniti, da nisem imel namena prevzeti besedo. Moj namen je bil pravilno ovrednotiti vse obtožence procesa s posebnim priznanjem do usmrčenih. Za časa procesa je obstajal že od 1. junija 1941 odbor NOB - Narodno Osvobodilne Borbe v Trstu. Prve dni avgusta je prišel iz Ljubljane na Primorsko in v Trst član CK Slovenije, Glavnega Odbora OF in Glavnega štaba partizanske vojske Slovenije Oskar Kova-čič. Najprej sem omenil, da ni moj namen govoriti o cilju fašističnega režima kraljevine Italije. Preganjal je tu živeči slovenski narod in italijanske antifašiste a dosegel je nasprotno. Za časa procesa je bila splošna mobilizacija slovenskega ljudstva in italijanskih antifašistov, bodisi pred sodiščem, kot v okoliških ulicah. Izražena je bila moralna podpora obsojencem in antifašistična opredelitev prisotnih. Ves čas trajanja procesa smo delili med prisotnimi, po ulicah Trsta in v kraški okolici letake, ki so nosili podpis: v slovenščini OF - Osvobodilna Fronta, v italijanščini Fronte Unico per la lotta contro l'oppres-sore. Letaki so bili tiskani v Trstu pri Sv Alojziju. Ciklostil je bil kupljen v Benetkah, zadolžen za nakup je bil Salate Steno. V raznih tržaških trgovinah smo kupovali papir za tisk. Pri nakupu je sodelovala mladina, ki je predhodno sodelovala s Pinkom Tomažičem. Med mladinkami in mladinci so bili na primer Zora Perello, Vojka Šmuc, sin Boris in hčerka Mariola zobo-tehnika Kovačiča iz ulice Carducci v Trstu, Jančar Rudi, Kodrič Miloš, Dušan in Božena. Največ prepotrebnih pol papirja smo dobili iz prodajalne Štoka iz ulice Milano v Trstu. Edini, ki so imeli dostop do ciklostila in sodelovanja so bili: Modic Aleksandar (padel na goriški fronti), Peric Danilo, Arbanas Ernest in Sušič Ljubo. Vsakega udeleženca v razpečevalni akciji smo obvestili, da je Trst zaseden od policije in OVRE, da jim preti nevarnost. V kolikor bi jih izsledila policija naj bi bežali med ljudi in se nato mirno vrnili na kraj, kjer so bili zasačeni. To pomeni, da je začasno vodstvo OF pred procesom osnovalo načrt akcije za ves čas trajanja procesa. Z nastopom smo seznanili obstoječo fašistično oblast, da je na področju Julijske krajine pričela Narodno osvobodilna borba. Vsi nedeljski nastopi so bili odlični. Prevzel sem besedo, ker sem že prileten in sem za vsak slučaj hotel opozoriti Slovenski zgodovinski inštitut v Trstu, zgodovinarje in Milico Kacin, da začetek delovanja OF v Julijski krajini ni pravilno opisan. Ko je poleti 1946 zgodovinarka Milica Kacin prišla v Trst, je vprašala, naj vsak napiše svoje spomine. Peric Danilo in Arbanas Ernest sta jih napisala, Sušič Ljubo ne. Oskar Kovačič mi je rekel v Rimu pri izreku obsodbe, (to je bil najin zadnji pogovor in je bil prepričan da ne bo doživel konca vojne), naj po končani vojni izvršim določene naloge. To je razlog, da nisem pisal življenjepisa, ker nisem hotel obelodaniti sprejetih navodil in obvez. Dalje mi je svetoval naj spoštujem osebo, ki mene spoštuje. Kdor me ne spoštuje, tega naj tole-riram, če mi je koristen v mojih političnih namerah. Tega se držim. Kot je vedel raziskovalec Tone Fe-renc, sem bil tesen sodelavec Oskarja Ko-vačiča. Ljubo Sušič Prilagam besedilo, ki sem napisal v kolikor bi imel namen o nastopiti na komemoraciji. Sušič Ljubo / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 18. decembra 2008 21 evropska unija - Včeraj z veliko večino glasov, in sicer med 559 in 670 od 785 poslancev zda - Mediji Evropski parlament potrdil OS* podnebno-energetski sveženj leta 2008 Do l. 2020za 20% manj toplogrednih izpustov, za 20% več obnovljive energije, za 20% več učinkovitosti revije Time STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdili pod-nebno-energetski sveženj, ki predvideva večjo rabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. Podnebni sveženj je sestavljen iz šestih poročil o najpoglavitnejših temah svežnja - obnovljivih virih energije, trgovanju z izpusti toplogrednih plinov, zajemanju ogljikovega dioksida (CO2), prizadevanjih držav članic, splošnem zmanjšanju izpustov CO2 in zmanjšanju izpustov iz avtomobilov. O vsakem od teh poročil so evropski poslanci glasovali posebej. Vse so potrdili z veliko večino, in sicer je zanje glasovalo med 559 in 670 od 785 poslancev. Unija naj bi v skladu s predlaganimi cilji do leta 2020 zmanjšala izpuste to-plogrednih plinov za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov za 20 odstotkov ter izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. EU se je zavezala k političnemu dogovoru o uzakonjenju teh ciljev v okviru podnebno-energet-skega svežnja do konca leta. "Zapečatili smo podnebno-ener-getski sveženj," je po glasovanjih dejal predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. "Danes je ena redkih priložnosti, ko politiki res lahko pišejo zgodovino," je v torkovi razpravi v Evropskem parlamentu pred včerajšnjim glasovanjem poudaril evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Kot je dodal, je vsak nekoliko nezadovoljen, to pa ne pomeni, da sveženj ni ambiciozen in pravičen. "Nasprotno. EU je vodilna na svetu, kar zadeva podnebne spremembe," je dejal. Naj podprejo sveženj, je evropske poslance v torek pozval tudi predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarko-zy. Več evropskih poslancev je bilo sicer v torkovi razpravi kritičnih predvsem zaradi popuščanja industrijskim in od termoelektrarn energetsko odvisnim vzhodnoevropskim članicam unije. Nova zakonodaja bo državam članicam določila ciljne vrednosti deležev obnovljivih virov energije, bodisi pri proizvodnji električne energije, kakor tudi ogrevanju zgradb ali v prometu. Leta 2005 je delež električne energije iz obnovljivih virov, kot so voda, veter, sonce, biomasa in geotermalni viri v Evropi znašal le sedem odstotkov. Do leta 2020 naj bi dosegel vsaj 20 odstotkov. V Sloveniji je delež po navedbah Evropskega parlamenta že leta 2005 znašal 16 odstotkov, cilj za leto 2020 pa je 25 odstotkov. Včeraj potrjena direktiva o obnovljivih virih energije predvideva, da naj bi do leta 2020 delež goriv iz obnovljivih virov v vseh prevoznih sredstvih znašal vsaj 10 odstotkov. Od tega naj bi druga generacija biogoriv, elektrika ali vodik predstavljali vsaj 40 odstotkov. Za primerjavo: leta 2005 je bilo biogoriv v Evropi le za en odstotek. Države članice bodo lahko sodelovale pri doseganju zastavljenih ciljev znižanja izpustov, bodisi s skupnimi energetskimi projekti ali z medsebojnim prenosom energije iz obnovljivih virov. Evropska komisija bo izvajanje in učinkovitost direktive prvič ocenila leta 2014. V skladu z uredbo o kakovosti goriv v kopenskem in rečnem ladijskem prometu, ki je tudi del podnebnega svežnja, bodo določene mejne vrednosti za vsa nova vozila, proizvedena v EU. Avtomobili sicer prispevajo 12 odstotkov vseh izpustov CO2 v Evropi. Z letom 2012 bo morala povprečna količina izpustov na avtomobil znašati 120 gramov CO2 na prevoženi kilometer (trenutno povpreč- je je 160 gramov CO2 na kilometer). Evropa naj bi do leta 2020 glede na leto 2010 dosegla šestodstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklusu goriva (proizvodnja - transport - poraba). V skladu z direktivo o trgovanju z izpusti toplogrednih plinov naj bi se industrijski izpusti teh plinov do leta 2020 zmanjšali za 21 odstotkov glede na leto 2005. Pav tako sprejeta odločba o prizadevanjih držav članic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pa določa, da naj bi države do leta 2020 izpuste klimatskih naprav, prometa, manjših industrijskih obratov ter sektorja storitev in kmetijstva, ki niso zajeti v shemi trgovanja z izpusti, zmanjšale za najmanj deset odstotkov Direktiva o zajemanju in geološkem shranjevanju CO2 pa med drugim določa, da morajo biti termoelektrarne, zgrajene po letu 2015, opremljene s tehnologijo za zajemanje in shranjevanje CO2. (STA) % Komisar Stavros Dimas evropska unija - Potreben bo spravni postopek s Svetom EU EP zavrnil uvedbo več kot 48-urnega delovnega tedna STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj glasoval proti uvedbi več kot 48-urnega tedenskega delovnika pod določenimi pogoji, in sicer je med drugim z veliko večino zavrnil ohranitev odstopanj od 48-urnega delovnega tedna. O direktivi o delovnem času bo tako potreben spravni postopek med parlamentom in Svetom EU. V okviru spravnega postopka imata obe instituciji največ osem tednov za sklenitev dogovora, še osem tednov pa imata, da dogovor potrdita. "To je zmaga vsega parlamenta, vseh političnih skupin," je po glasovanju dejal poročevalec Evropskega parlamenta za to direktivo Alejandro Cercas (PES). Poslanci so glasovali o dopolnilih k predlogu sprememb direktive o delovnem času, o katerem so članice EU dogovor dosegle junija pod slovenskim predsedstvom EU. Dopolnila je predlagal odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve in v veliki meri ponavljajo že znano stališče parlamenta. Evropski parlament se je maja 2005 namreč v prvi obravnavi zavzel za postop- no odpravo (v roku treh let) vseh odstopanj od maksimalnega 48-urnega tedenskega delovnika, odbor pa se je nedavno med drugim zavzel tudi za vključitev celotnega dežurstva v delovni čas. Za sprejetje posameznih dopolnil je bila potrebna kvalificirana večina 393 poslancev. V skladu z včeraj sprejetimi dopolnili bo tako delovni teden omejen na največ 48-ur, že obstoječa odstopanja od 48-urnega tednika - zdaj jih ima 14 držav članic - pa bodo postopoma odpravljena v treh letih. Za dopolnilo, ki predvideva postopno ukinitev odstopanj, je glasovalo 421 poslancev. Poslanci so izglasovali tudi druga dopolnila k predlogu držav članic. Tako so podprli predlog, da se vsa dežurstva, tako aktivna kot neaktivna, štejejo v delovni čas. Predlog držav članic je bil, da se t.i. neaktivno dežurstvo ne šteje v delovni čas. Dopolnila, ki jih je včeraj sprejel Evropski parlament, podpirajo tudi sindikati, katerih predstavniki so v torek v Stras-bourgu protestirali proti spremembam direktive. Sedaj veljavna direktiva o delovnem času je iz leta 1993 in je bila dopolnjena leta 2000. Velika Britanija že od samega začetka uveljavlja odstopanje od omejitve delovnega tedna na 48 ur, in če je bila še leta 2000 edina članica z izjemo, jo je leta 2008 v svojih zakonodajah omogočalo že 14 držav. Slovenija v svoji zakonodaji omogoča podaljšanje delovnega tedna na največ 56 ur, vendar le v primerih, kadar so delovne ure razporejene neenakomerno skozi teden. Kompromisno stališče, ki ga je junija sprejel Svet EU in na katerega so parlamentarci včeraj izglasovali dopolnila, je predvideval možnost neu-porabe določil o omejitvi delovnega tedna. Če ni omejitev v kolektivnih pogodbah, bi lahko zaposleni na teden delali do 60 ur, če ni s kolektivno pogodbo oziroma sporazumom socialnih partnerjev določeno drugače; oziroma 65 ur, če kolektivna pogodba ne obstaja in če se neaktivni del dežurstva šteje v delovni čas. (STA) CHICAGO - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je postal osebnost leta po izboru revije Time, sicer pa je v sredo nadaljeval z imenovanjem svojega kabineta in v Chicagu novinarjem predstavil kandidata za kmetijskega ministra Toma Vilsacka in notranjega ministra Kena Salazarja. Revija Time se je, kot večina Američanov, odločila, da je Obama najbolj zaznamoval letošnje leto, saj je postal med drugim prvi temnopolti predsednik ZDA. Med kandidati, ki so se uvrstili visoko v izboru revije, ki je lani za zmagovalca razglasila ruskega premiera Vla-dimirja Putina, so bili tudi finančni minister Henry Paulson, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, gu-vernerka Aljaske Sarah Palin in kitajski režiser Zhang Yimou. Obama se bo za praznike odpravil na Havaje, pred odhodom pa naj bi imenoval še nekaj članov kabineta oziroma visokih uradnikov svoje administracije, ki bo začela z delom po inavguraciji 20. januarja 2009. Z nekdanjim guvernerjem Io-we Vilsackom je Obama našel službo v administraciji že četrtemu nasprotniku iz letošnje demokratske predsedniške kampanje. Joseph Biden je postal podpredsednik ZDA, Hillary Clinton prevzema položaj državne sekretarke, Bill Richardson pa položaj ministra za trgovino. Vilsack se je sicer iz tekme za osvojitev demokratske nominacije hitro umaknil, še preden se je tekma začela, in je nemudoma podprl newyorško senatorko Clintonovo, ki pa ji kljub temu ni uspelo zmagati na strankarskih zborovanjih v Iowi. 58-letni Vilsack je bil prvič izvoljen za guvernerja leta 1998 in velja za zmernega demokrata, ki pa se je v pretežno kmetijski državi zavzemal za alternativne vire energije in zagovarjal boj proti podnebnim spremembam. Senator iz Kolorada Salazar pa prevzema ministrstvo, ki se v ZDA ukvarja z okoljem in naravnimi bogastvi, ne pa s kazenskimi zadevami. Skrbel bo za naravne parke in skušal uravnotežiti zaščito naravne dediščine z domačimi energetskimi potrebami, s poudarkom na zaščiti. (STA) irak - Britanski premier na nenapovedanem obisku v Bagdadu Brown potrdil, da se bodo britanske sile umaknile do sredine prihodnjega leta BAGDAD - Britanski premier Gordon Brown je včeraj nenapovedano prispel v Irak, kjer je po pogovorih z iraškim kolegom Nurijem al Malikijem na skupni novinarski konferenci v Bagdadu potrdil, da se bodo britanske sile do sredine prihodnjega leta umaknile iz Iraka. Kot je nadaljeval Brown, bo Velika Britanija najkasneje 31. maja 2009 zaključila svojo misijo v Iraku. Britanski premier je še napovedal, da bo o podrobnostih umika in o številu britanskih vojakov spregovoril v četrtek med nastopom v britanskem parlamentu. Sogovornika sta v Bagdadu tudi poudarila, da se bosta prijateljstvo in partnerstvo med državama nadaljevala in okrepila na vseh področjih. To pa je mogoče pričakovati tudi zaradi vidne vloge, ki jo ima Velika Britanija v Evropski uniji in Združenih narodih. V Iraku je trenutno nameščenih približno 4100 britanskih vojakov, ki delujejo predvsem na območju Ba-sre na jugu Iraka. Skrbijo za urjenje iraških sil, imajo pa tudi pristojnost posredovati, če bi iraške sile to od njih zahtevale. Dnevnik The Guardian je 10. de- •t M- Gordon Brown cembra že poročal, da bo britanska vlada do konca junija prihodnje leto umaknila svoje sile iz Iraka. Po pisanju časnika, ki se je skliceval na vire v obrambnem ministrstvu, bo London umik svojega kontingenta začel marca, zadnji britanski vojaki pa naj bi junija zapustili Basro. Od začetka invazije v Iraku je bilo ubitih 178 britanskih vojakov, med njimi jih je 136 umrlo v sovražnih akcijah. Velika Britanija pa je za iraško misijo doslej porabila skupno 5,6 milijarde evrov. Brown se je med obiskom v Iraku poleg s premierom al Malikijem pogovarjal še z ostalimi iraškimi predstavniki. Med pogovori se bodo osredotočili na status britanskih sil, potem ko se bo konec decembra letos iztekla resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov, ki daje mandat tujim silam v Iraku. Do Brownovega obiska, četrtega, odkar je junija lani prevzel položaj premiera, prihaja potem, ko je Irak potrdil t.i. sporazum o statusu sil (Sofa), ki med drugim omogoča ameriškim silam, da v Iraku ostanejo še tri leta po tem, ko se jim 31. decembra izteče mandat ZN. Na podlagi sporazuma se bodo ameriški vojaki iz iraških mest umaknili do 30. junija prihodnje leto, medtem ko naj bi državo v celoti zapustili do 1. januarja 2012. Medtem sta v Bagdadu včeraj odjeknili dve eksploziji, v katerih je življenje izgubilo najmanj 18 ljudi, 52 pa je bilo ranjenih. Predstavnik policije je povedal, da je prvo eksplozijo sprožil avtomobil bomba, drugo pa malo zatem ob cesti podstavljena bomba. V drugi je življenje izgubilo več ljudi, ki so prihiteli na prizorišče prve eksplozije. (STA) irak - Sodnik ga je zaslišal v zaporu Novinar, napadalec Busha, resno poškodovan BAGDAD - Iraški novinar, ki je minulo nedeljo vrgel čevlje v ameriškega predsednika Georgea Busha med njegovim obiskom v Bagdadu, je včeraj stopil pred sodnika, a ne v sodni dvorani, ampak v zaporniški celici. To po navedbah njegovega brata pomeni, da je bil preveč poškodovan, da bi se pojavil v sodni dvorani, saj bi izzval ogorčenja javnosti. Družina novinarja Muntadharja al Zeidija je namreč včeraj prišla na osrednje kazensko sodišče v Bagdadu, kjer naj bi novinarja obtožili napada na tujega gosta, za kar mu grozita dve leti zapora. Toda kljub napovedani obravnavi so jim na sodišču pojasnili, da je preiskovalni sodnik al Zeidija zaslišal v zaporu in da naj se vrnejo čez osem dni, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal njegov brat. "To pa pomeni, da je bil surovo pretepen in da se bojijo, da bi njegov nastop na sodišču izzval ogorčenje," je ocenil. Al Zeidi je sicer na nedeljski novinarski konferenci Busha z iraškim pre- mierom Nurijem al Malikijem v ameriškega predsednika vrgel svoja čevlja in mu zabrusil, da je to "poslovilni poljub, ti pes". To je po navedbah AP znak globokega zaničevanja v arabskem svetu. Zatem so ga varnostniki in drugi novinarji podrli na tla, nakar so ga odpeljali. Toda pri tem po navedbah iraških oblasti in tudi njegovega drugega brata ni utrpel nobenih poškodb, navaja AP. Proces proti al Zeidiju je sedaj pred preiskovalnim sodnikom, ki se bo odločil, ali bo šel primer na sodišče. Toda primer je medtem že vzbudil veliko zanimanje javnosti in več tisoč ljudi je na ulicah zahtevalo njegovo izpustitev. O tem so se sporekli celo v iraškem parlamentu, saj so se nekateri poslanci zavzeli, da bi bilo potrebno novinarja takoj izpustiti. Med sejo je izbruhnil pravi kaos, ki se je končal z napovedjo predsednika parlamenta Mahmuda al Mas-hadanija, da bo odstopil. Za zdaj sicer še ni povsem jasno, ali je Mashadani z odstopom mislil resno ali je šlo zgolj za preveliko razburjenje. (STA) 22 Četrtek, 18. decembra 2008 PRIREDITVE / LJUBLJANA - V Cankarjevem domu Vesela vdova po Möderndorferju V skladu z veselim, lahkotnim prazničnim decembrom ljubljanska Opera za soboto, 20. decembra, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja premiero operete Vesela vdova. V čem se nova postavitev razlikuje od tiste izpred šestih let, je povedal režiser Vinko Moderndor-fer: je bolj sveža in stavi na aktualnost. Vesela vdova avstrijskega skladatelja madžarskega rodu Franza Leharja (1870 - 1940) sodi med ene največjih odrskih uspešnic vseh časov. Dovolj pove že podatek nekega nemškega pre-učevalca operetne zgodovine, ki je ugotovil, da je je bila Vesela vdova do leta 1970 uprizorjena najmanj 500.000-krat. Vesela vdova, ki jo je tudi leta 2002 režiral Moderndorfer, je nekoliko skrajšana in prilagojena za gostovanja, ki so, glede na to, da stavbo SNG Opere in baleta Ljubljana prenavljajo, stalnica ljubljanskega ansambla. Po zagotovilih režiserja je zgodba o ljubezni in denarju vedno aktualna, sam pa se je trudil, da je v tokratni postavitvi še bolj poudaril komične trenutke. Nekateri pevci so nastopili tudi pred šestimi leti, nova pa je scenografija, pod katero se prav tako podpisuje Moderndorfer. Če je scena stilizirana, so kostumi ostali nespremenjeni in so v soglasju s tradicijo. Na vprašanje, kako bi kot filmski režiser Veselo vdovo prestavil na veliko platno, je Moderndorfer odgovoril, da bi ji bilo potrebno dodati zgodbo, ta iz FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Jutri, 19. decembra ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti William Shakespeare: »Sunshine« / v režiji Giorgia Albertazzija. Igrata Sebastiano Somma in Benedicta Bocco-li. Danes, 18. in jutri, 19. decembra ob 20.30. Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: do petka, 19. decembra ob 21.00,v soboto, 20. decembra ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 21. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Do sobote, 20. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / v nedeljo, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. GORICA Kulturni dom Jutri, 19. decembra, ob 20.45 / nastopa furlansko gledališče Trigeminus s komedijo »Beato fra le gonne«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; v soboto, 20. in 27. decembra, ob 20.00. libreta je namreč zelo preprosta in se vrti okoli vprašanja, kako najti bogatega moža. Toda pri opereti je v ospredju glasba in ta Moderndorferja postavitvi vedno znova gane. Sodelovanje z dirigentom Aleksandrom Spasicem je režiser označil za zelo dobro. Če je prišlo do oddaljevanj, sta hitro našla skupno rešitev. S študijem je zelo zadovoljna tudi sopranistka Martina Za-dro, ob Urški Žižek ena od interpretk Hane Glavari. Hrvaška operna pevka je dejala, da ji široki in ozki samoglasniki v slovenščini povzročajo nekaj preglavic, a lektorica je potrpežljiva in do premiere bo vse nared, če jih ne preseneti bolezen, ki trenutno malo nagaja ekipi. V vlogi vsevednega Njeguša, ki razpleta in zapleta niti zgodbe, bosta v al-ternaciji nastopila Janez Hočevar in Bojan Emeršič. Slednji je na operetnih odrih novinec. V šali je dejal, da poje tako dobro kot pevci igrajo, sicer pa da mu vloga predstavlja velik izziv. Res je, da mu je situacijska komika blizu, toda dramski igralci imajo po njegovi presoji lahko nekoliko več svobode, opero in opereto določa večja disciplina. Ponovitve Vesele vdove se bodo v Linhartovi dvorani vrstile vse do konca decembra, tudi na zadnji dan v letu. Zasedbe posameznih predstav se spreminjajo po dnevih, na premieri bo dirigiral Spasic, Baron Mirko Zeta bo Andrej Debevec, Valencienne, njegova žena bo Dunja Spruk, Hana Glavari pa Martina Zadro. Kot Njeguš bo nastopil Janez Hočevar. (STA) SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. decembra, ob 17.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Jutri, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V soboto, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 27. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Mala drama Danes, 18. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Jutri, 19. decembra, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V soboto, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 27., v ponedeljek, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 18. in jutri, 19. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 20. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V nedeljo, 21. decembra ob 19.00 / Joe Mastaeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 18. in jutri, 19. decembra ob 20.00 / Celinka: »Lili -razglednice fu-turistične ljubezni«. V soboto, 20. in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 18. decembra ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. Jutri, 19. decembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, komedija. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. V sredo, 31. decembra ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / jutri, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seula. V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessl in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. Jutri, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra ob 16.00. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich »Tetraktys« / balet ob glasbi G. F. Handla. Danes, 18. in jutri, 19. decembra, ob 10.30. KRIŽ Dom A. Sirka Danes, 18. decembra ob 20.30 / Koncert Opernih arij mednarodne akademije za solopetje Križ pod mentorstvom Aleksandra Švaba, klavirska spremljava Jan Grbec. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 18. decembra ob 20.45 / Wiener Kammerensemble, dunajski fil-harmoniki. GORICA Kulturni dom V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. V soboto, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v soboto, 20. in v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): Štefan Turk razstavlja pod naslovom »Portae Aureae«. Ogled je možen po urniku knjigarne. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):danes, 18. decembra, ob 19.00 odprtje kaligrafske razstave V objemu črk avtorice Loredane Zega. Ob glasbeni spremljavi bo sledil pogovor z avtorico. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Četrtek, 18. decembra 2008 APrimorski ~ dnevnik VREME SMUČANJE - »Azzurra« Nadia Fanchini po prvi zmagi v karieri »V hitrih disciplinah smo smučarji dovolj varni« Želi postati polivalentna smučarka - Po zmagi je spremenila le odnos do ostalih - O vraževerstvu in prostem času Potem ko smo se s smučarko Nadio Fanchini želeli pogovoriti že pred kanadsko turnejo pred nekaj tedni, se je v ponedeljek (končno) navdušeno odzvala na naše povabilo. Zgovorna, razpoložljiva in spontana je bila 22-letna repre-zentantka že po uvodnih besedah telefonskega pogovora. V letošnji sezoni je za-blestela na kanadski turneji, kjer je drugemu mestu v smuku dodala še prvenstveno zmago v superveleslalomu. »Zelo sem zadovoljna. Še dan potem sem bila brez besed in nisem verjela, da sem zmagala,« je priznala Nadia, ki nikoli ne popusti. Niti številne poškodbe in zdravstvene težave na srcu je niso zaustavile. Strmini se sedaj preda še z vso zagnanostjo: »Čeprav nisem v optimalni formi, dam vsakič vse od sebe. Če gre dobro, sem seveda vesela, če napravim kako napako pa skušam ugotoviti, kaj sem zgrešila in to želim čim prej popraviti.« Prejšnjo sezono si zaključila s tretjim mestom v smuku, letošnjo pa začela z drugim mestom v smuku in zmago v superveleslalomu. Si tak razplet pričakovala? Ne, sploh nisem pričakovala takega rezultata. Fizične priprave in treninge na snegu sem dobro opravila, čeprav nismo imeli vedno najboljših pogojev za delo. Na pripravah sem večkrat nihala in nikoli nisem bila med najboljšimi v ekipi. Zato se sploh nisem uvrščala med fa-voritke in niti drugi niso stavili name. A naposled sem se tistega dne v Kanadi, pred zmago, počutila odlično. Startala sem odločno in prepričano, tudi tehnično sem bila brezhibna, kar je potr- F dil tudi trener. Zmaga je bila tako na dlani. Kaj pa se je spremenilo po prvi zmagi? V bistvu ne občutim večjih sprememb. Mogoče je zmaga nekoliko spremenila moj odnos do ostalih. Na nastopih, ki so sledili zmagi, sploh nisem občutila pritiska ali dolžnosti, da moram ponoviti tak vrhunski rezultat. Nisem se obremenjevala s tem, kaj bodo rekli drugi, kaj bodo o meni pisali mediji. Sedaj sem veliko bolj sproščena, pred prvo zmago pa sem se s tem konstantno obremenjevala. Vremenske razmere v času priprav niso bile idealne, kljub temu pa ste se sodeč po rezultatih dobro pripravili na začetek sezone. Tako je. Sama pa sem prvič po več sezonah uspela izvesti celoten program kondicijskih priprav, saj me ni zaustavila nobena poškodba. Na tako intenzivnost pa že dolgo nisem bila vajena. Letos sem obenem trenirala z ekipo hitrih disciplin in ekipo veleslalo- f ma. Na- A ■ sploh je bilo zelo utrudljivo. Z reprezentanco treniraš že več let. Ali kakor vedno startam na zmago in vsakič dam vse od sebe. Želim, da bi obdržala mesto v prvih skupinah v smuku in su-perveleslalomu. Nenazadnje pa se želim uveljaviti tudi v veleslalomu. Najboljše rezultate si dosegla v smuku in superveleslalomu. Katera pa je paradna disciplina? Želim postati polivalentna smučarka, torej dajem enako težo smuku, su-perG-ju in tudi veleslalomu. Na začetku sicer nisem tekmovala v smuku, nato pa sem se usmerila tudi v to disciplino. Ali te ni nikoli strah? Nikoli. Na začetku sem več težav imela edinole s skoki, a sem s treningi tudi to prekosila. V minulih sezonah se je več smučarjev huje poškodovalo v hitrih disciplinah. Nekateri pravijo, da postaja smučanje zelo ne- športna panoga in da ni dovolj dobro poskrbljeno za varnost. Kaj meniš? S tem se ne strinjam. Poškodbe so vedno bile. Včasih se nekateri pritožujejo, da skoki niso idealno pripravljeni in da bi morali proge upočasniti. Zame pa je smuk pač smuk! Menim, da so drugi ekstremni športi veliko bolj nevarni. Smučarji smo precej varni, proge pa niso težke. Kako se pripravljaš na tekme? Si mogoče vraževerna? Ne, sploh ne. Ni časa, da bi skrbela še za to. Prej nasprotno. V Kanadi po smuku, ko sem bila druga, sem dan potem nalašč zamenjala vsa oblačila ... (Fanchini-jeva je superveleslalom zmagala op. a.) Kdo pa so letošnje najhujše tekmice? Prav gotov Vonn in Riesch, ki zmagujeta v vseh disciplinah. Predvsem v hitrih disciplinah, kjer pred tekmami imate tudi skupne treninge, preživljaš z ostalimi tekmicami veliko časa. Kakšni so vaši odnosi? Zelo dobri in sproščeni. Pogovarjamo se. Z vsemi imam zelo dober odnos. Nekatere so še posebno simpatične, saj te vedno pozdravijo in se pozanimajo, ali je vse v redu. Spoštujemo se, ni nikakršnega sovraštva. Kaj pa v ekipi? S kom preživljaš največ časa? Skoraj z vsemi se odlično razumem. V izbrani vrsti trenira tudi sestra Elena, ki je sicer trenutno poškodovana. Kašen odnos imaš s sestro? Zelo dober. Med nama ni tekmovalnosti, niti sovraštva ali zavisti. Nedvomno je prisotnost bližnje osebe v ekipi plus, saj lahko sestri kadarkoli zaupaš prav vse. V ekipi trenirate z lansko zmagovalko svetovnega pokala v veleslalomu Denise Karbon. Najbrž je to spodbudno za vse sotekmovalke ... Njena prisotnost je pomembna: Denis je za nas zgled in model, h kateremu moramo vse strmeti. Daje nam dodatni elan na treningih in tekmah, da bi še mi posegle po dobrih rezultatih. Italijansko smučanje se z zmagami in dobrimi uvrstitvami vsekakor razvija ... Seveda. Upam, da bomo nadaljevali z dobrimi nastopi - čeprav začetek ni bil najboljši. Upam, da se bomo letos uveljavile v vseh disciplinah. Zmage bi prav gotovo zagotovile večjo vidljivost in promocijo smučanja. Za konec pa še o prostem času. Kako ga preživljaš? Ta je res zelo omejen. Mogoče imam vsak teden zase le pol dneva. Odrekati se moram mnogim stvarem, ampak se s tem ne obremenjujem preveč. Kaj pa najbolj pogrešaš? Dom, dan s prijatelji in družino. Veronika Sossa Niti ne. Vseskozi sem bila dobre trenerje. No, nekateri so res bili odlični, drugi pa le dobri. A Prva zmaga je prav gotovo odlična popotnica za dobro sezono. Kateri pa je končni cilj sezone? Upam, da bom zaključila nastope v svetovnem pokalu na najboljši možni način. Letos bo na vrsti tudi svetovno prvenstvo, kjer bi rada tudi posegla po visokih uvrstitvah. Hmm ... kaj bi še dodala? Jaz vse- NOGOMET - Državni pokal V četrtfinale Roma in Torino FIRENCE/RIM - Novellinov Torino je v osmini finala državnega pokala na Franchiju nekoliko presenetljivo izločil Fiorentino. Gostje iz piemontske prestolnice so zmagoviti zadetek dosegli takoj na začetku tekme. Vailatti je z desne strani lepo podal v kazenski prostor, kjer so branilci vijoličastih pozabili na Bianchija, ki je premagal nekrivega Sto-rarija. Fiorentina ni stala križem rok in je poskušala na vsak način izenačiti. Lepe priložnosti so imeli Mutu, Pasqual in Zauri. Gostitelji so tudi v drugem delu igrali napadalno, ampak rezultat se do konca ni spremenil. V četrtfinalu bo Torino igral proti Laziu. Na tekmi Roma - Bologna pa so krajši konec potegnili gostje iz Emilije Romagne. V četrtfinale so se tako uvrstili Spallettijevi varovanci, ki so zmagali z 2:0. V nadaljevanju državnega pokala bodo igrali proti zmagovalcu tekme Inter - Genoa, ki bo šele 13. januarja. Tekma v Rimu je bila skoraj do konca zelo izenačena. Mihajlovicevi varovanci so se dobro upirali Tottiju (na igrišče je vstopil v drugem delu) in soigralcem. V rimskem napadu je bil zelo dejaven Mon-tella, ki pa ni dosegel zadetka. Oba gola (v 83. in 86. minuti) je dal Črnogorec Vučinic. KLUBSKO SP - Ekvadorski nogometni klub Quito je v polfinalu klubskega svetovnega prvenstva z 2:0 premagal mehiško Pachuco in si tako kot prvi zagotovil nedeljski finale, ki bo v Jokohami. V drugem polfinalu se bosta jutri pomerila japonska Gamba in Manchester United. DANES ZVEČER Praznik Triestine v športni palači TRST - Danes, natanko pred 90 leti (1918. leta) so člani društev Trieste in Ponziane ustanovili novi klub Triestino, ki je v svoji dolgi zgodovini nastopala tudi v najvišji A-ligi. Pomembni rojstni dan tržaškega kluba bodo nocoj primerno počastili v tržaški telovadnici PalaTrieste. Navijačem in simpatizerjem bodo vrata odprta od 21. ure dalje. Praznično obarvani večer bodo vodili Pierpaolo Pitich, Giuliano Re-bonati in Dante di Ragogna. Voditelji napovedujejo številna presenečenja. V ospredju pa bodo zgodovinski posnetki, nekdanje legende in nepozabni trenutki tržaškega društva. Predsednik Triestine Stefano Fantinel želi predvsem, da bi to bil praznik za vse Tržača-ne, ki jim je Triestina od nekdaj pri srcu. NOGOMET - V pokalu UEFA V skupini E Milan na drugem mestu MILAN - Ancelottijev Milan, ki se je že uvrstil v šestnajstino finala pokala UEFA, se je moral sinoči na domačem San Siru proti nemškemu VFL Wolsburgu zadovoljiti z neodločenim izidom (2:2). Črno-rdeči so v prvem delu povedli z Ambrosini-jem (v 15. minuti gol z glavo), gostje pa so po desetih minutah drugega polčasa izenačili z Zaccardom. Le minuto kasneje so bili gostitelji znova v vodstvu. Nemško mrežo je zatresel Brazilec Pato. Deset minut pred koncem je bil izid znova neodločen. Za Nemce je bil uspešen Saglik. Milan je tako v skupini E končal na končnem drugem mestu. DANES UDINESE - Nogometaši videmskega kluba, ki so se že uvrstili v šestnajstino finala pokala UEFA, bodo danes (20.45) igrali še zadnjo tekmo faze skupin. Gostovali bodo pri ekipi Nec na Nizozemskem. Danes: Sampdoria - Sevilla (La7 ob 20.30). EDUARDO - Deset mesecev po zlomu noge se hrvaški nogometaš Eduardo da Silva, sicer član londonskega Arsenala, vrača na nogometne zelenice. Brazilec s hrvaškim potnim listom si je februarja na tekmi proti Birmingham Cityju poškodoval gle-ženj leve noge, tako da je bilo zanj sezone konec, prav tako pa je moral izpustiti evropsko prvenstvo. »NIZOZEMSKA« VUELTA - Tako kot Tour leta 2010 se bo tudi španska dirka leta 2009 začela na Nizozemskem, in sicer 29. avgusta s spektaklom v Assnu, kjer bo na sporedu 4,5 kilometra dolg posamični kronometer na stezi. ROKOMET - Slovenski državni pokal, četrtfinale: Cimos Koper - Slovan 33:24, Grosuplje - Celje PL 28:35. ODBOJKA Hitovkam ni uspel preobrat NOVA GORICA - Odbojkari-ce Hita Nove Gorice se poslavljajo od evropskega tekmovanja. V povratni tekmi šestnajstine finala pokala Challenge proti Albaceteju so varovanke Zorana Jerončiča še drugič izgubile. Španke so tudi v Novi Gorici zmagale s 3:2 (-19, -21, 20, 22, -13). Moški: Sisley - Olsztyn 3:0, Muen-ster - Salonit 0:3. Liga prvakov: Trento - aon Dunaj 3:2. EVROLIGA - Izidi: Barcelona -Montepaschi Siena 87:61 (Lakovič ni igral, Domercant 13, Lavrinovič 9), AJ Milano - Partizan Beograd 73:59 (Vitali in Thomas 14), CSKA Moskva -Real Madrid 78:82 (Lorbek 10), Fe-nerbahče - Joventut 89:63, Olimpiacos - Cibona 93:64, Panathinaikos - Nancy 83:69. DANES: Lottomatica - Union Olimpija, Malaga - Air Avellino. ACEGAS APS - Tržaški košarkarski B2-ligaš je prekinil pogodbo z 22-letnim play-makerjem Walterjem Mancinijem. 24 Četrtek, 18. decembra 2008 ŠPORT / ZOI 2018 - Možna kandidatura Slovenije Nosilec OI naj bi bil Bled Za prijavo potrebnih največ 150 tisoč evrov BLED - Blejski občinski svet je sprejel predlog bohinjskega župana Franca Kramarja, da bi Bled v fazi priprav na kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2018 prevzel vlogo mesta nosilca kandidature. Kramarjeva ideja, da bi Slovenija gostila olimpijske igre, je tako dobila vzvod za obravnavo na nivoju države. Kot je blejskim občinskim svetnikom pojasnil idejni oče projekta Kramar, vodijo postopek za vložitev kandidature, kot ga je predpisal Mednarodni olimpijski komite in po katerem mora biti izbrano mesto za nosilca kandidature. Bled je Kramar izbral za nosilca zaradi njegovega slovesa in ugleda v svetu ter nenazadnje olimpijskih izkušenj, saj je Bled že bil olimpijsko mesto, ko je gostil šahovsko olimpijado. Sicer pa bi Bled kot nosilec imel za obveznost le otvoritveno in zaključno slovesnost, medtem ko finančnih obveznosti ne bi imel, če ne bi želel. Bi bil pa Bled deležen velikih investicij, predvsem v cestno infrastrukturo, je poudaril Kramar in s tem prepričal blejske svetnike, ki se jim ideja o olimpijskih igrah na zgornjem Gorenjskem ODBOJKA - U14 Sokol zlahka, Boru derbi s Kontovelom Sokol - Altura 3:0 (25:21; 25:10; 25:22) SOKOL: Budin, Devetak, Doz, Franceschini, Micheli, Škerk, Škerl, Vi-doni, Villatora. Trenerja: Lajris Žerjal in Ivana Gantar. Mlade Nabrežinke so se v okrnjenem sestavu pomerile proti vrstnicam Alture in dosegle pričakovano gladko zmago, saj so bile nasprotnice za razred slabše od sokolovk. Kljub gladki zmagi pa tokrat ne gre pohvaliti ekipe, ki je po seriji vse boljših nastopov zaigrala res slabo. Okrnjena postava naj ne bo izgovor, saj je celotna ekipa delala začetniske napake, pokazala pomanjkljivo zbranost in voljo do boljše igre ter posledično tudi premalo spoštovanja nasprotnic. (pera) Bor Co.a.la - Kontovel 3:1 (11:25, 25:23, 25:16, 25:23) BOR: Constantini, Furioso, Ghersi, Giannotti, Milosevic, Pillepich, Pozzo, Rabak, Zonch, Pincer. Trener Marko Kalc KONTOVEL: Agosta Ban, Bran-kovič, Bresciani, Cassanelli, Concina, Daneu, Dell'Anno, Klobas, Poiani, Sossi, Zerjal. Trener Veronika Zužič Borben derbi, v katerem sta se obe ekipi potrudili, je pripadel borov-kam. Uvodni set je osvojil Kontovel, ki si je po zaslugi dobrih servisov Cas-sanellijeve priigral visoko prednost, v izenačenem nadaljevanju pa so prevladale gostiteljice, ki so v ključnih trenutkih manj grešile. UNDER18 ŽENSKE Na Goriškem Minerva Lucinico - Govolley 3:0 (25:16, 25:10, 25:21) GOVOLLEY: Antonič, Bressan, Černic, Giuntoli, Komjanc, Petejan, Ragusi, Valentinsig, G. in M. Zavad-lav, Pozzo (L). Trener: Rajko Petejan Odbojkarice Govolleya so morale tokrat priznati premoč prvouvršče-nega Lucinica, ki je ponovno dokazal, da je zelo homogena ekipa. Nasprotnice so bile zelo dobre v obrambi, na mreži pa so učinkovito napadale prav vse igralke. Goričanke pa so tokrat igrale pod svojimi sposobnostmi in naredile preveč napak. Lucinico je sicer objektivno boljši, naše igralke pa bi se mu lahko nekoliko boljše upirale. Vrstni red: Mossa 9, Minerva Lucinico 6, Soča 3, Govolley in Grado 0. še vedno zdi utopična, a se morebitni priložnosti za razvoj Bleda ne želijo odreči. Nekateri svetniki pa še vedno menijo, da bi bila gostitev olimpijskih iger za občino finančno veliko breme, saj imajo slabe izkušnje s šahovsko olimpijado, zaradi katere je blejski proračun še danes zadolžen. »Mi, ki smo se lotili projekta, vanj verjamemo in verjamemo v koristi. Bled in Slovenija lahko s tem samo pridobita,« je na drugi strani poudaril Kramar in pojasnil, da četudi ne bi dobili iger, bi bili že učinki same kandidature izjemni v luči promocije. Za prijavo pa bi bilo, po besedah župana Kramarja, potrebnih le od 100.000 do 150.000 evrov, kar po njegovem mnenju glede na vse pozitivne učinke, ki jih lahko Slovenija pričakuje, ni veliko. Kramarjeve besede potrjuje tudi analiza, ki je bila opravljena na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Ocenili so, da je Slovenija sposobna organizirati tako prireditev, seveda pa bi bile potrebne dodatne investicije predvsem v nastanitvene kapacitete in v športne in infrastrukturne objekte. HOKEJ NA ROLERJIH - V Al-ligi Za Polet ZKB Kwins usodnih pet minut nepazljivosti Polet ZKB Kwins - Diavoli Vicenza 1:5 (1:2) POLETOV STRELEC: Fajdiga. POLET: Petronijevič, Galessi, Poloni, Battisti, S. Cavalieri, D. De Iaco, Fajdiga, Berquier, Samo Kokorovec, Facchini, J. Ferjanič, G. Cavalieri, Co-razza, trener Aci Ferjanič. Poletovci so morali v 6. krogu hokejske A1-lige na rolerjih priznati premoč »vragov« iz Vicenze, ki so po si-nočnji zmagi na openskem Pikelcu sami prvi na lestvici. Prehiteli so tržaško Edero in Asiago. Varovanci slovenskega trenerja Acija Ferjaniča niso igrali dobro. »Preveč smo se branili in premalo napadali. Tako ne zmagaš tekem,« je po tekmi kritično komentiral Poletov spremljevalec Sergio Battisti. Tekma je bila precej živahna in zanimiva le v prvem delu, ko sta si bili ekipi precej enokovredni. Gostje iz Vi-cenze so prvi povedli, openski »konji« pa so jih dohiteli po zaslugi Aleša Faj-dige, ki zaradi poškodbe še ni v pravi formi. Prvi polčas pa se je končal s tes- nim vodstvom gostov iz Veneta. V drugem polčasu pa pravi »black out« gostiteljev. Vicenza je izkoristila nepazljivost in nezbranost oranžno-črnih ter tako v pičlih petih minutah kar trikrat premagala domačega vratarja Aleša Petronijeviča. Rezultat je bil 5:1 za Vicenzo in s tem je bilo tudi tekme konec. »Na koncu sta v glavnem oba trenerja dala možnost, da igrajo tudi mlajši igralci. Res škoda, saj bi lahko s kančkom več borbenosti in dobre volje iztrgali tudi neodločen izid,« je še dodal Battisti. V prihodnjem krogu (3. januarja, če ne bo prišlo do sprememb datumov) čaka Polet gostovanje v Tu-rinu. Vrstni red: Diavoli Vicenza 14, Asiago Vipers, Edera Belletti 12, Lions Arezzo, HC Milano 24 Quanta 9, Polet ZKB Kwins, Pirati Civitavecchia 6, Ferrara, Libertas Forli, Montebelluna, Draghi Torino 1. V soboto: Pirati Civitavecchia -Montebelluna, Libertas Forli - HC Milano 24 Quanta, Ferrara - Edera Belletti. Okrog sto otrok na Božični akademiji Sokola v Nabrežini Otroci, glasba, dinamične vaje in božično vzdušje. V nabrežinski občinski telovadnici je bilo sinoči pestro in živahno. Na tradicionalni Božični akademiji, ki jo vsako leto organizira nabrežinski ŠD Sokol, je nastopilo okrog sto otrok, ki v različnih starostnih kategorijah nastopajo pri otroški telovadbi, minikošarki in miniodbojki. Otroci so prikazali, česar so se naučili v vseh teh mesecih vadbe. Igrali so košarko, odbojko in se preizkusili v različnih poligonih, ki so jih pripravili vaditelji. Sokolov predsednik Savo Ušaj (večer je povezovala Cirila Kralj) je vsem voščil veseli praznike. Najmlajši Govolleyja in Vala na turnirju v Gradežu Na nedeljskem odbojkarskem srečanju v Gradežu, ki ga je organiziralo društvo Pallavolo Grado v sodelovanju s pokrajinskim odborom odbojkarske zveze FIPAV, je bilo od skupnih 216 udeležencev kar 31 Doberdobcev. Društvo Govol-ley je v gradeško športno palačo pripeljalo 15 deklic, ki so v skupinah po tri odigrale tekme po 8 minut. Za OK Val pa je tekmovalo 16 dečkov starih od šest do deset let. Razdeljeni v pet skupin so se borili za vsako točko in se veselili številnih zmag. Dve skupini so sestavljali celo dečki, ki so vključeni v takozvani mikrovolley. Veselili so se tako zmag kot porazov, saj zabava je bila nad vsem edina zmagovalka. To je bila za vse prva izkušnja na igrišču v pravem tekmovanju. Doberd-obska sekcija obeh goriških odbojkarskih društev je zelo številna in hvaležna skupnemu trenerju Leonu Hrovatu, ki je bil sicer za nedeljsko srečanje zaseden, a ga je nadomeščala spodbudna skupina mladih sodelavcev. Predstavnika obeh društev, Sandro Corva za OK Val in Joško Prinčič za Govolley ter številni starši so zagrizeno navijali za svoj navdušen naraščaj. Na koncu so se otroci slikali z božičkom, ki jih je obdaroval z bomboni un božičnim kolačem.(Pandoro) GIMNASTIKA Uspešni nastopi Tržačank TRST - Telovadke tržaškega društva Artistica '81, med katerimi so tudi Slovenke, so se dobro odrezala na državnem prvenstvu za naraščajnice. Anita Rupini je postala državna podprvakinja in se ji zdaj odpirajo vrata v A-ligo, v kateri bo tekmovala skupaj z uveljavljenima Francesco Benolli in Federico Macri. V isti kategoriji je bila Ilaria Jež 15. V različni kategoriji se je Tea Ugrin po zelo dobrem nastpu na dvo-višinski bradlji, preskoku in parterju uvrstila na 8. mesto, v že različni kategoriji pa je bila Maria Camilla Sai peta. ŠAH Tudi naši na gastronomskem turnirju V nedeljo je bil v komercialnem centru »Torri d'Europa« tradicionalni gastronomski turnir, ki se ga je udeležilo 40 šahistov iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Zmagal je mojster Fide Diego Cherin (8/9) pred hrvaškim mednarodnim mojstrom Josipom Rukavino (prav tako 8/9). Od zamejskih šahistov je bil najboljši Jan Zobec (21. s 4,5/9), Bruno Jankovič je bil 24. (4/9), Liam Visentin 36. (3/9), Ajlin Visentin pa 40. (0/9). Poudariti gre, da je šlo za brzopotezni turnir s 15-minutnim premislekom, kjer imajo bolj izkušeni igralci znatno prednost, zato ne gre jemati razmeroma skromne dosežke mlajših tekmovalcev kot tragedijo, saj si na takšnih turnirjih samo nabirajo nove izkušnje, ki jih bodo s pridom izkoristili ko se bodo preiskusili v mladinskih tekmovanjih. (Marko Oblak) KOLESARSTVO Nagrajeni tudi člani SK Devin V soboto 13. decembra je v Mošu pri Gorici potekalo slavnostno nagrajevanje gorskega kolesarstva in zimskega prvenstva. Nagrajeni so bili tudi štirje kolesarji SK Devin, Jan Godnič se je uvrstil na prvo mesto kot nevčlanjen v kat U 8 (na sliki), Matteo Vi-sintin je prejel drugo nagrado v kat. U 13, medtem ko se je Peter Sossi uvrstil na prvo mesto, Erik Mozan pa na drugo v kategoriji začetnikov. NAMIZNI TENIS Krasova dekleta so se izkazala V Zgoniku so mlajša dekleta spet zaigrala in pokazala, da se lahko upirajo tudi proti boljšim posameznicam. Presenetljivo dobro je tokrat zaigrala Katarina Milič (na sliki), ki je uščipnila set veliko boljši in izkušenejši tekmovalki Fejsi. Sestra Dana ni bila dovolj zbrana, da bi se uspešno premikala tako kot velevajo dvojice. Claudia Micolaucich se je na začetku lepo obnesla in pokazala, česa je sposobna, v nadaljevanju proti boljši Fejsi pa je popolnoma popustila in se skoraj vdala v usodo že preden je zaključila srečanje. Kras - Punto' Dincontro 1:3 Claudia Micolaucich - Bidussi 3:0 (4,9,3); Katarina Mi-lič - Fejsa 1:3 (3,-7,7,3); Milič Dana/ Milič Katarina 0:3 (3,6,2); Micolaucich - Fejsa 0:3 (5,8,1). (M.M.) □ Obvestila SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). OOZUS obvešča, da bo v nedeljo 21. decembra, v Forni di Sopra predsezonski licenčni IVSI seminar za učitelje 1, 2 in 3. Prijave sprejema ZSŠDI še danes do 12. ure, tel. št.: 040-635627. ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira tradicionalno Bozicno akademijo v soboto, 20.decembra 2008 ob 15.uri na Stadionu 1.maja (Vrdelska cesta 7). SK BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel. 347-5292058 (Brdina). / ŠPORT Četrtek, 18. decembra 2008 25 NAŠ ŠPORTNIK 2008 - Danes v goriškem Kulturnem domu Nagrajevanje najboljših športnikov na Primorskem Skupna pobuda medijev iz Italije in Slovenije in ZSŠDI se bo pričela ob 17. uri Lani je bila prireditev Naš športnik v Vinski kleti Goriška Brda na Dobrovem prinčič Medijske hiše Primorske iz Italije in Slovenije bomo danes na prireditvi Naš športnik 2008 v goriškem Kulturnem domu imenovali najboljše športnike in športne ekipe v letošnjem sončnem letu. Primorski dnevnik, Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi, Novi Mata-jur, ZSŠDI, spletna stran www.slo-sport.org, Regionalni RTV center Radio Koper TV Koper Capodistria in Primorske novice skupaj imenujemo najuspešnejše že petindvajsetič zapored, pri nas pa smo Športnika leta prvič imenovali leta 1971. Prireditev, ki izmenično poteka enkrat v Sloveniji, enkrat pa v Italiji, se bo v goriškem Kulturnem domu pričela ob 17. uri, mogoče pa ji bo slediti tudi preko radijskih valov Radia Trst A in Radia Koper. Med slovenskimi športniki v Italiji sta se lani uveljavila kotalkarica Tanja Romano med ženskami in odbojkar Loris Mania' med moškimi, najboljša ekipa oziroma posadka pa sta bila jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, nagradili pa smo tudi mladinsko ekipo - nogometaše Pomladi v kategoriji naraščajnikov. Kolegi iz Slovenije so za najboljša imenovali koprčana, jadralca Gašperja Vinčeca in kajakašico Špelo Ponomarenko, med ekipami pa so s euveljavle odbojkarice novogoriškega Hita-a Kako se je izteklo v olimpijskem letu bo znano čez nekaj ur, v Kulturni dom pa so seveda vabljeni vsi ljubitelji našega športa. Jutri štiri strani, DANES IZIDI NA SPLETNi STRANi www.primorski.it Primorski dnevnik bo jutri namenil razglasitvi najboljših športnikov Primorske v Italiji in Sloveniji ter dobitnikom priznanj Združenja slovenskih športnih društev v Italiji posebno prilogo s štirimi stranmi. Že danes pa bo takoj po uradni razglasitvi dobitnikov priznanj v goriškem Kulturnem domu mogoče njihova imena in utemeljitve prebrati na spletni strani www.primorski.it. Dosedanji zmagovalci OSEMKRAT Tanja Romano (97,99,02,03,04,05,06,07) Samo Kokorovec (84,85,86,87,88,89,90,93) Matej Černic (96,97,00,01,03,04,05,06) PETKRAT Arianna Bogatec (91,92,94,95,? Sonja Milič (71,72,73,75,76) TRIKRAT_ Claudia Coslovich (98,00,01) DVAKRAT Gorazd Pučnik (82,83) Irena Tavčar (77,78) ENKRAT Jaro Furlani (99) Loris Mania' (07) Aleš Plesničar (02) Ivan Plesničar (74) Igor Sedmak (95) Erik Švab (98) NOGOMET Ljubitelji Proseka zmagali po hudem boju C. de Marchi - Latteria Guštin Prosek 2:3 (2:1) STRELCA: Milkovič 2, Vršel. PROSEK: Blason, Gregori, Sedmak, Štoka, Turco (Zanella), Grgič, Candotti, Mozetič (Milič), Švab, Milko-vič, Vrše. Prosečani tokrat niso imeli lahke naloge, čeprav je že v uvodnih minutah za goste povedel Milkovič. Nasprotniki so nato igrali napadalno. V 22. minuti jim je uspelo izenačiti, ko je najprej prose-ški vratar dobro ubranil strel, na odbito žogo pa je prišel tržaški napadalec, ki je usnje potisnil v mrežo. Gostitelji so imeli premoč na sredini igrišča, gostje pa so igrali na protinapade. Prosek je znova kapituliral po zaslugi domačega napadalca, ki je z lepim strelom zunaj kazenskega prostora premagal proseškega vratarja. V drugem delu so gostje skušali z nevarnimi napadi iztrgati točko in to jim je tudi uspelo, ko je Vrše z lepim stelom ukanil domačega vratarja. To je goste opogumilo in razumeli so, da lahko tekmo tudi zmagajo. V 37. minuti je Mil-kovič dosegel zmagoviti zadetek. Pohvala gre celotni ekipi, še posebej pa Edvinu Milkoviču »Slavcu«, ki je dosegel dva gola. JUVENTINA - V taboru štandre-škega društva so nam potrdili, da bodo zaostalo tekmo promocijske lige proti Marianu igrali v sredo, 24. decembra, ob 14.30. BALINANJE - ZSŠDI V dvojicah prva Mervic in Skupek Prejšnji teden je balinarska komisija pri ZSŠDI pripravila drugo letošnje tekmovanje. Po prvem nastopu v trojkah, ki je bil novembra meseca, so bile tokrat na vrsti dvojice. Nastopilo je toliko članov kot v prvem primeru in sicer 48, organizator pa je tokrat pogrešal predstavnike Gaje, ki so se morali skrbno pripraviti na prvenstveni nastop z ekipo Tre stelle. Tekmovanje je tudi tokrat uspelo, nekaj pomislekov so imeli nekateri le na sredinizlo-čilni del, ki se je končal komaj nekaj pred polnočjo. Predsednik Kante pa je obljubil, da bodo v prihodnosti upoštevali tudi potrebe v glavnem starejših balinarjev, ki ne uspejo stati predolgo na nogah. Tridnevno tekmovanje se je sklenilo v petek, ko je bil na sporedu finalni del. Dvojica Zivec-Strgar je morala kaj kmalu potegniti krajši konec proti Mervicu in Skupku. Veliko bolj zanimiv in privlačen pa je bil drugi obračun med dvojicama Lorenzi-Mic-heli ter Zoch-Rabusin. Tik ob izteku časa je z najbolj možnim tesnim izidom slavila prva, ki si je s to zmago priborila vstop v veliki finale. Tudi boj za prvo mesto se je zaključil šele po uri in pol igre. Ves čas je zgledalo, da bomo priča presenečenju, saj sta Lorenzi in Micheli stalno vodila ter kljub dobri igri Mervica, se Skupek v nekaterih primerih ni najboljše izkazal, a ko sta nasprotnika pri vodstvu 6:4 v predzadnjem ročaju slabo zaprla pot do bali-na, ponujene priložnosti Mervic in Skupek nista zamudila in s tremi točkami sta uspela srečanje preobrniti v lastno korist tako, da sta na koncu, čeprav sta veljala za največja favorita, vendarle osvojila končno prvo mesto. (Z.S.) NOGOMET Devetak ostaja v Gonarsu Šušljalo se je, da bi lahko nekdanji nogometaš Juventine Cristian Devetak oblekel dres Pro Gorizie. Kot nam je potrdil 29-letni napadalec iz Sovodenj pa do odhoda v Gorico ni prišlo. »Ostal bom v Gonarsu,« je dejal Devetak. PLANINSKI SVET Zaključni večer SPDT SPDT vabi člane in prijatelje, ki so se udeležili društvenih dejavnosti v letošnji sezoni, na Društveni večer, ki bo jutri, v petek, 19. decembra, ob 20. uri, v dvorani K.R.D. Dom Briščki. Ob tej priliki si bomo lahko s pomočjo filmskih zapisov, diapozitivov in slik priklicali v spomin izlete in dejavnosti, ki smo jih skupaj doživljali v sezoni 2007 - 2008. Ogledali si bomo lahko slike in filme, ki so jih člani in odborniki posneli v tem obdobju na zasneženih poljanah, med plezanjem v stenah domačih in tujih gora, na mladinskih izletih, med planinsko šolo, na društvenih izletih in na raznih družabnostih in srečanjih. Prijateljsko srečanje bo tudi prilika za kovanje načrtov za novo sezono in predvsem, da si izrečemo topla voščila ob bližajočih se praznikih. (M.P.) Zimski vzpon SPDT na Javornik Kot smo že poročali prejšnji teden, organizira tudi letos SPDT zimski spominski pohod na Javornik. Udeleženci izleta se bodo zbrali v nedeljo, 21. decembra, ob 7.30 pred Hotelom Danev na Opčinah in se nato podali z osebnimi avtomobili, pod vodstvom Liviota in Franca proti Vipavi in naprej proti skalnatim pobočjem Visokega Krasa nad Vipavsko dolino. Pohod vodi preko gozdov in travnatih pobočji, na katerih se nahajajo številne samotne kmetije. Prav v eni od teh je v drugi svetovni vojni, v mesecu decembru, izgubila življenje četa mladih fantov. V njih spomin prirejajo planinci že vrsto let pohod na Javornik Priporočamo zimsko opremo. Dodatne informacije Vam nudi Livio Semec tel. 040/220155. (V.K.) Izlet SPDT v »neznano« V nedeljo, 14. decembra, so se tržaški planinci množično udeležili planin- skega pohoda v Neznano. Ko smo odpotovali je deževalo in med potjo celo snežilo. Za cilj izleta pa smo izvedeli le potem, ko je vodja izleta razdelil »vpra-šalne pole« s slikami področja izleta. Član, ki je uganil kraj, je dobil nagrado. Tako smo izvedeli, da gremo v Mengeš. Bolj korajžni smo se iz Mengša strmo vzpeli v pobočje in po kakih dvajsetih minutah že prispeli do Mengeške koče na Gobavici, na višini 434 m. Tu smo se nekateri podali na pijačo v kočo, drugi smo pa pomalicali kar na odprtem v družbi treh koz in prijaznega psa. Megle so se razširjale vsepovsod, vendar so ostale dovolj visoko, da niso motile pohoda. Tudi dežja ni bilo, le tu pa tam je pršilo iz megle. Pot se je v glavnem vila skozi listnat gozd s posameznimi smrekami, ki so bile žal v precejšnji meri brez lubja zaradi napada lubadarja. Del poti je bil zato razrit in blaten zaradi gozdarskih del in preobilice dežja v zadnjih tednih. Hodili smo počasi, ker smo sistematično čakali udeleženca, ki je v spremstvu hodil bolj počasi, in pa tiste, ki so hodili prehitro in se enkrat tudi zgubili. V gozdu je namreč kar mrgolelo križpotij in v megli si zaradi naglice hitro spregledal markacijo. Po poltretji uri počasne hoje po krajših a mnogih vzpetinah in spustih smo tako prispeli do razglednega stolpa na Rašici (641 m). Zaradi megle se nismo povzpeli nanj in smo si raje nazdravili z odličnim borovni-čevcem, ki ga sta ga prispevala Vida in Bernard. Ker smo bili že pozni, se nismo ustavili v bližnji koci pod Rašico, da nas ne bi ostali udeleženci predolgo čakali. Hitro smo se spustili in v dobre četrt ure prispeli na cilj, v gostišče pri Blažu. Ostale planince je v Mengešu čakal vodič, ki je pospremil skupino na ogled kulturne dediščine Mengeša, predvsem zelo zanimive razstave nekdanje pivovarne Mihaela in Juliusa Stare iz obdobja 1890. Ogledali so si tudi župnijsko cerkev Sv. Mihaela v kateri je krstilnik, delo arhitekta Plečnika. Sledil je ogled galerije, v mežnariji, kjer je razstavljeno pohištvo kiparja in rezbarja Franca Roper- ta. Tu so jih pogostili z bogato malico. Nato so se z avtobusom odpeljali v Do-beno, na kmečki turizem Blaž in počakali na pohodnike. V prijetni družbi in ob zvokih harmonik smo se zadržali do poznih popoldanskih ur. Za dobro uspel izlet se moramo poleg Liviotu in Francu zahvaliti tudi članom društva Integral iz Ljubljane. Pohod za obletnico Večer in noč med 20. ter 21. decembrom 2007,bosta ostala dolgo v spominu marsikoga, ki se je udeleležil pobud in praznovanj ob ukinitvi schen-genskega režima ali padca meja, kot smo ga vsi imenovali. Veliko ljudi je ta dogodek praznovalo na glavnih mejnih prehodih, v družbi političnih in družbenih veljakov. Skupina zanesenjakov, zbranih od vseh vetrov, se je pa zbrala pri »Suž-njevih« na Beki.Ob 10. zvečer smo krenili po gozdni poti proti Botaču. Poti, katero so še nekaj dni pred tem uporabljali begunci za ilegalen vstop v Italijo. V lepi jasni noči se je vila dolga vrsta luči po Trenki do Botača. Tudi tu so praznovali in veliko je bilo znanih obrazov, od znanega tržaškega novinarja do ravnatelja čedajskega Mitelfesta. Ob polnoči smo nazdravili s vinom ustekleničenim prav za to priliko in takrat je nekdo omenil, da bi tale dogodek v prihodnje zaznamovali s pohodom preko nekdanje meje in tako ponovno vspostavili vezi med tremi vaškimi skupnostmi Boljuncem, Botačem in Beko, ki so bile od nekdaj zelo tesne in jih je vspostava meje ohromila. Zamisel bo izpeljalo Kulturno-športno društvo »Le Vie del Carso-Kraške Poti« v sodelovanju Občine Dolina. Naziv pohoda je »Boljunec-Botač-Beka.......preprosto leto pozneje. Zbirališče bo v soboto, 20. decembra ob 9.30 pred Sprejemnim Centrom Deželnega Naravnega Rezervata doline Glinščice. Na pot bomo krenili ob 10.00 uri po poti prijateljstva do Botača in dalje na Be-ko, kjer bomo nazdravili k prvi obletnici Klinšce brez meja. Vabljeni vsi ljubitelji hoje in našega prelepega kraja. (SG) SPDT in SPDG: Spominski pohod Pasja ravan Drazgoše Člani SPDT in SPDG se bodo udeležili v soboto, 10. januarja, nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah, ki ga prirejajo vsako leto v spomin na padle v Dražgoški bitki v drugi svetovni vojni. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23., uri in konča naslednji dan ob 10. uri. Je precej zahteven, zato je potrebna je dobra kondicija udeležencev. Kdor se želi pridružiti SPDT je vabljen na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, v prosvetnem domu na Op-činah ob 8. uri. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481-882240. Zaradi pravočasne organizacije prevoza, pa SPDG vabi člane, ki se pohoda nameravajo udeležiti, da to sporočijo odbornikom, oziroma Andreju Ro-sanu. Ob meji brez meje V Brdih bo v nedeljo, 21. t.m. drugi Pohod ob meji - brez meje. Prireja ga PD Brda v sodelovanju z Vinoteko Brda. Udeleženci bodo med približno pet ur trajajočim pohodom prehodili pot od nekdanjega mejnega prehoda na Veleršču (Dolnje Cerovo) do Vamorja pod Sabo-tinom. Lani, ob padcu meje, so prehodili pot od Nebla do Valeršča. Po informacijah, ki smo jih prejeli od organizatorja, se bo pohod začel ob 8.30 pri nekdanjem mejnem prehodu Valeršče. Od tam se bodo udeleženci usmerili po dolini Čubnice, se povzpeli do Sovence in se nato spustili v Slatovnik. Potoku bodo sledili do sotočja s Pevmico, nadaljevali do Podsabotina, potem pa prečkali Osimsko, oziroma Sabotinsko cesto in se povzpeli do zaselka Vamorje. Cilj bo v turistični kmetiji Štanfel. Za šoferje bodo organizirali prevoz do startnega mesta. Prireditelji priporočajo primerno obutev in opremo. Vpisnina, ki vključuje tudi toplo malico v Vamorju znaša 5 »Te skupne stezice« Občina Dolina bo v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kastelca in Doline ter s pokroviteljstvom Pokrajine Trst organizirala v nedeljo, 21. t.m. 2. pohod brez meja »Te kupne stezice«. Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30. Vabljeni! Novoletna akcija Kraških krtov Ob spoštovanju tradicije bodo Kraški krti začeli novo sezono v nedeljo, 4. januarja zjutraj. Do 9. ure se bodo zbrali pri jamarskem domu na Majnici na Vrhu, od koder se bodo odpravili na akcijo odpiranja dveh novih jam. Upajo, da se jim bo sreča nasmehnila in da se za ozkima špranjama, ki nakazujeta prisotnost votline, skriva »prava« in globoka kraška jama. Novoletno akcijo bodo sklenili v prvih popoldanskih urah z družabnostjo pri jamarskem domu. Zaradi boljše organizacije udeležence naprošajo, da prisotnost pravočasno napovejo. V januarju nedeljski smučarski tečaji Pri smučarskem odseku SPDG so te dni poskrbeli za informacijo o tradicionalnih nedeljskih smučarskih tečajih za mladino in odrasle. Dejavnost se bo odvijala med januarjem in februarjem. Društvo bo, tako kakor vsa leta doslej, poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Te dni so na osnovnih šolah na Goriškem razdelili letake s podrobnimi informacijami, po božičnih in novoletnih počitnicah pa bodo sprejemali prijave. Smučarski odsek je poskrbel tudi za zimo-vanje, ki bo od 2. do 6. januarja. Snega, kot kaže, letos ne manjka. 26 Četrtek, 18. decembra 2008 AVTOMOBILI / novost - Predstavili petvratno različico V Bologni dvignili zaveso nad novo mazdo 3 Tudi mazda 3 ima novi 2.2-kubični turbodizelski motor Najvidnejša novost bolonjskega Motor showa je bila najbrž Mazdina trojka. Gre za petvratno kombilimuzino, ki je na Japonskem znana z imenom „axe-la». Sedanja, tretja generacija, prinaša marsikatero novost. Štirivratno različico so predstavili pred kratkim na mnogo bolj prestižnem salonu v Los Ange-lesu, za predstavitev modela „hatchback« pa so se odločili za Bologno. Mimogrede, spričo splošne krize in krize avtomobilske industrije nasploh, krožijo, kaže, utemeljeni glasovi, da +je letošnji Motor show najbrž zadnji, vsaj za nekaj let. A vrnimo se k mazdi 3. Notranjost avtomobila je oblikovana z očitnim športnim pridihom . Povsem na novo zasnovana armaturna plošča je nekoliko pomaknjena proti vozniku, izdelana pa je iz kakovostnih in na otip prijetnih materialov, zlasti njen zgornji del. Merilniki imajo zdaj že značilno in oblikovno zelo efektivno cevasto ohišje, prisoten pa je nov, večji informacijski zaslon. Prostornost se v primerjavi s predhodnikom, ni bistveno spremenila, optimalna izbira materialov, povečana trdnost šasije in vzmetenja pa so z zmanjšanjem tresljajev pripomogli k zmanjšanju hrupa v potniškem prostoru. Zunanjost odlikuje športni in dinamični dizajn, posebno pozornost pa so namenili tudi varstvu okolja in varnosti nasploh, da o aerodinamiki sploh ne govorimo. Vse različice bencinskih motorjev mazde 3 zagotavljajo sodobno okolje-varstveno tehnologijo, čemur prispeva v prvi vrsti na nanotehnologiji temelječi katalizator, kar omogoča znižanje redkih kovin kot sta platina in paladij. Paleta motorjev mazde 3, namenjenih za evropsko tržišče obsega novi 2.2-kubični turbodizel, o katerem smo pisali pred kratkim, ko so ga vgradili tudi v večjo mazdo 6. Motor dopolnjuje že obstoječo paleto 1.6 in 2-litrskih bencinskih motorjev in 16-litrskega tur-bodizla. Gre za visokozmogljiv motor, ki se odlikuje z nizkimi emisijami in zmerno porabo goriva. Pri mazdi 3 predvidevajo dve različici tega agregata, s 150 in 185 KM. Oba motorja naj bi že sedaj ustrezala normativu Euro 5, čeprav, še ni znano, kaj bo v končni konsekvenci ta normativ zahteval. Kaj več bomo o novincu lahko povedali po dinamični predstavitvi, saj je bila bolonjska predstavitev zgolj statična. priznanje NCAP hvali golfove vzglavnike Pred šestimi tedni je novi golf pri preizkusnih trčenjih Euro NCAP v klasičnih disciplinah dosegel najboljši možni rezultat, tj. pet zvezdic. Sedaj je šesta generacija Volkswagnove prodajne uspešnice prejela še eno priznanje. Tokrat je neodvisna organizacija Euro NCAP pri novem golfu preverjala učinkovitost ino-vativnih vzglavnikov WOKS. Pri prometnih nezgodah so zelo pogoste različne poškodbe vratu in zatilja (angl. whiplash syndrom). Za učinkovitejšo naletno zaščito vratne hrbtenice je Volkswagen razvil inovativne vzglavnike WOKS. Pri tem sta odločilnega pomena posebna oblika vzglavnika in sedežnega naslonjala ter vrsta polnila. Volkswagen je obliko vzglavnika prijavil na patentnem uradu. Prednosti tega geometrijsko in dinamično optimiranega sistema dokazuje dejstvo, da so vzglavniki WOKS s svojim zaščitnim učinkom na preizkusnih trčenjih presegli biomehanske izmerjene vrednosti številnih sistemov aktivnih vzglavnikov. Ti vzglavniki so od oktobra dalje serijsko na voljo za novi golf. Stran pripravil Ivan Fischer uiga - Zmaga je šla novincu mitu Izročili nagrado Evropski avto 2009 Pesimistične napovedi za prihodnje leto okrnile slavnostno vzdušje Na bolonjskem Motor showu so italijanski novinarji združenja UIGA izročili pooblaščenemu upravitelju Alfe Romeo nagrado Evropski avto 209, ki so, kot smo pisali pred časom, podelili mitu. Slovesnost je potekala, za razliko od prejšnji let, v vse prej kot slavnostnem vzdušju, saj se tudi pri Fiatu, katerega del je tudi Alfa Romeo, pripravljajo na krizo, ki je že zajela avtomobilsko tržišče in ki bo prihodnje leto še hujša. Že leto so na italijanskem tržišču prodali kar 200 tisoč avtov manj kot v letu 2007, za leto 2009 pa so napovedi katastrofalne: predvidevajo namreč, da bodo pri nas prodali „samo» 1,85 milijona novih vozil, kar pa je, po našem mnenju, povsem fiziološka prodaja, saj je bilo v prejšnji letih tržišče napihnjeno, še zlasti proti koncu leta, z raznimi ponudbami, ki tovarnam niso prinašali dobička. V tem so bili pri Fia-tu pravi mojstri MOTOR SHOW - Znamka, ki se ne zmeni za krizo v avtomobilskem svetu Infiniti se je predstavil italijanskemu občinstvu Tako kupe kot crossover poganja 3700-kubični bencinski šestvaljnik V Bologni je uradno doživela svoj krst v Italiji Nissanova prestižna znamka Infiniti. V ZDA in na Japonskem je bila znana že leta, sedaj pa prihaja tudi k nam. Med drugimi sta bila razstavljena dva modela 37 in sicer kupe G37 in mešanec EX37, ki je nekje na pol poti med kupejem, kombijem in terenskim vozilom. Obe vozili poganja 6-valjni 3700-kubi-čni bencinar, ki zmore 320 KM in imata štirikolesni pogon. Sedemstopenjska avtomatika je skupna obema, kupe G37 pa ima po želji tudi 6-stopenjski ročni menjalnik. Cene so primerne luksuznima voziloma: vtopna verzija kupeja velja 43.200 evrov, popolnejša pa 47.300, medtem ko boste za najpopolnejšo različico EX-a morali seči nekoliko globje v žep, saj velja 50 tisoč evrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 18. decembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Želvak Cene in orel Jurij 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Ali Baba e i 40 ladroni 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.25 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Julia 18.05 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Punto di vista 23.35 Variete: Stracult show 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Tg3 Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Il rapporto Pelican (tril., ZDA, '93, r. J. Pakula, i. J. Roberts) 23.30 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- 15.55 Nad.: Sentieri 16.20 Film: La mascotte dell'aeroporto (kom., ZDA, '34, r. D. Butler, i. S. Temple) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Evelyn (dram., Irska, '02, r. B. Beresford, i. S. Vavasseur) 23.30 Film: Pazzi in Alabama (kom., ZDA, '99, r. A. Banderas, i. Melanie Griffith, David Morse) Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Il capo dei capi 23.30 Aktualno: Terra! 0.30 Aktualno: Non solo moda - Globish News O Italia 1 6.10 Nan.: Prima o poi divorzio 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Camera café ristretto, sledi Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: M&M - Matricole & Meteore (vodi E. Papi, S. Salerno) 23.50 Variete: Poker1mania 0.50 Variete: Passion LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 La 7 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: I ragazzi irresistibili (kom., ZDA, '75, r. H. Ross, i. W. Mathau) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 21.10 Nan.: Stargate SG-1 0.40 Dnevnik 20.30 Nogomet: Sampdoria - Siviglia 23.00 Film: Il principio del dominio (krim., ZDA, '77, r. S. Kramer, i. G. Hackman) 1.30 Dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: Domani si vedra 10.35 Nan.: Don Matteo 5 12.50 Rotocalco AdnKronos 13.50 Inf. odd.: ...Mescola e rimescola 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Klasična glasba 15.35 Dokumentarec o naravi 19.20 Inf. odd.: Assessorato al Turismo 20.05 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Inform. odd.: Impresa e economia 2008 22.25 Klasična glasba 23.40 Inf. odd.: Lavoro e soidarieta 0.00 Film: Dolce vendetta (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risan. nan. 9.30 Male sive celice 10.15 Nad.: Čarodejev vajenec 10.50 Turbolenca 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Otroška nan.: Franc Arko: Anica 13.45 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kratki dok. film: Valerijine besede 16.20 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Dok. nan.: Kako živijo slovenski gradovi 18.00 Žrebanje Deteljice 18.10 Risanka 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.45 Dok. odd.. epifanija zemlje in duha 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Matilda, i. Sabrina Ferilli 1.25 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 10.25 SP v biatlonu: 20 km (M) posamezno 12.35 Dok. nan.: Potovanje po svetu (pon.) 13.30 50 let televizije 14.10 SP v biatlonu: 15 km (Ž) posamezno 16.25 Evropski magazin 16.55 Med valovi 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Regionalni program - Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in s plesom... 19.25 Impromptu (odd. o umetnosti glasbe in plesa) 20.00 Jasno in glasno 20.45 Film: Northanger Abbey (dram./kom., VB, '07, r. J. Jones, i. F. C. Walker) 23.05 Film: Manhattan (Rom. kom., ZDA, '79, r-i. W. Allen, i. D. Kea-ton) Koper 13.45 14.20 14.30 15.15 15.35 16.15 16.35 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.25 20.40 0.05 Dnevni program Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Dok. oddaja: Italijanski gradovi Srečanje z... Pogovorimo se o... Med valovi (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Avtomobilizem Film: Fighting Mad Čezmejna Tv TDD Tv Primorka 10.30 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 14.00 Prenos seje MONG 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Med durom in molom 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Športnik Primorske; 18.40 Pregled prireditev; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacan-za; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila;15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in nape-vi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Ime leta 2008; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 19.45 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 18. decembra 2008 VREME ^NAPOVED ZA DANES Na zahodu dežele bo prevladovalo spremenljivo vreme,na vzhodu pa bo oblačno tudi z možnostjo padavin bodisi ob morju kot v nižinskem pasu. V hribovitem svetu bo snežilo nad okrog 500-700 m. Zjutraj bo ob morju pihala šibka burja. Oblačno bo, padavine bodo zjutraj spet zajele vso državo, po nižinah v notranjosti Slovenije bo sprva povečini snežilo, čez dan pa bo ponekod sneg lahko prešel v dež. Na Primorskem bo zjutraj prehodno zapihala šibka burja, v severovzhodni Sloveniji pa bo pihal severni veter. J Danes bomo pod vplivom nizkega zračnega pritiska s centrom nad Hrvaško. Nad našo deželo bodo pritekali vlažni vzhodni vetrovi. Od jutri se bodo tokovi obrnili iz severa, tako da nas bo alpska . pregrada varovala. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.26 in zatone ob 11.27 Nad Alpami, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Od severa priteka nad naše kraje malo hladnejši in še vedno precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi še obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjoprevidnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje C. J PLIMOVANJE Danes: ob 3.11 najvišje 30 cm, ob 9.17 najnižje -5 cm, ob 13.37 najvišje 5 cm, ob 20.23 najnižje -29 cm. Jutri: ob 4.10 najvišje 34 cm, ob 11.06 najnižje -13 cm, ob 15.53 najvišje -2 cm, ob 21.25 najnižje -21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................580 Vogel.................285 Kranjska Gora........100 Krvavec..............170 Cerkno................80 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............250 Piancavallo ..........250 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................310 Na Žlebeh ...........380 Mokrine..............280 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim 160zz O GRADEC 0/3 TOLMEČ O v -2/2 CELOVEC O 0/3 TRBIŽ O -3/1 O -2/0 KRANJSKA G. o 0/2 S. GRADEC VIDEM O 2/10 O PORDENON 3/9 ČEDAD O 3/9 O N. GORICA O.c-p, TRŽIČ -1/3 o KRANJ o LJUBLJANA 1/2 POSTOJNA O 1/2 KOČEVJE O CELJE 1/2 O MARIBOR O 1/3 PTUJ O M. SOBOTA 01/2 cfH N. MESTO 2/3 O ZAGREB 2/5 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zjutraj bo po vsej deželi prevladovalo oblačno vreme,po-poldne pa delno oblačno do spremenljivo. Na Kraški planoti bo lahko rahlo deževalo. V Julijcih pa rahlo snežilo. Zvečer se lahko po nižinah pojavi megla. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno, padavine bodo oslabele in popoldne v glavnem ponehale. V soboto bo delno jasno in suho. NAROČNINA NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 2009 Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej:PRIMORSKI DNEVNIKjim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! Znižano naročnino za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: ITI 0 F 08928 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici