Poštnina plačana v gotovini	Posamezna št@v. Din 2*-
Leto 111.	Ljubljana, 26. julija 1932.	Štev. 20.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.

Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja telj: za konzorcij „Športnega lista“ Srečko Jeras. Odgovorni urednik Drago Ulaga, Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61,
Športna pridiga
Vsi zdravi, normalni ljudje gojijo neke vrste sport; vsakdo se hoče uveljaviti, hoče opozarjati nase, hoče najti priznanje ali vsaj zadovoljstvo s samim seboj. Eni opozarjajo nase s kričanjem in besedičenjem, s čedno obleko, s samohvalo. Petošolci so ponavadi zaljubljeni in opozarjajo nase s pesniko-vanjem, s svetoboljem ali vsaj z dolgimi lasmi in z umetniško kravato. Takih športnikov — bog nas varuj... Drugi so resnejši, izživljajo in uveljavljajo' se v delu, v študiju, v znanosti, v umetnosti, v tehniki. Ne vsi. Vsak človek, zlasti vsak mlad človek ima mnogo odvisne energije in to je treba sprostiti. Kakorkoli. Sprostiti energijo se pravi šport gojiti. Eni jo sprostijo v ponočevanju in popivanju — v tej panogi smo Slovenci rekorderji. Drugi rabijo tudi umetna sredstva: strup tobaka je prav dober, da uničiš nagon po gibanju, skratka, da se omamiš, da otopiš v tre-notku, ko išče energija izhoda. Ja, še eno panogo sporta ne smem pozabiti, to je sport mladeničev in se imenuje »dekleta«, za dame obratno. Mimogrede: tudi v tem sportu igramo Slovenci odlično vlogo in se lahko kosamo z bratskimi narodi zemlje.
Mea culpa, mea culpa ...
Sedaj boste dragi moji razumeli, zakaj branijo dobri stariši svojim otrokom šport gojiti, boste razumeli, da hočejo vzgojitelji le najboljše, ko smatrajo sport kot magnet za »kljukice«. Doli s takim sportom, ki vodi mladino v pogubo!
In vendar je treba energijo sprostiti, mlad človek se mora pripravljati na življenjski boj, mora se tudi udejstvovati in uveljavljati. Gre le za formo. Če greste ob večerih v mestni vrt boste videli izprehajajoče se mladostnike — seveda po »on in ona« skupaj in ti se uveljavljajo kakor se pač kdo more. Zgodi se vam pa tudi lahko, da se boste hipno prestrašili: jata fantov prisopiha v letečem koraku, mimo vas tečejo brez besede, napol so oblečeni, vas pa v zimski suknji zebe. Glejte, tudi to so športniki, nekoliko drugačni od onih, katerih se bojimo. Pojdite z mano v ilirjansko kopališče:	dvajset zdravih
deklet je v vodi, v dolgi vrsti se držijo za steno in trenirajo delo z nogami. Te hočejo plavati, lepo in hitro plavati, hočejo tekmovati, preizkusiti se hočejo v sportu. Delo je naporno, v mišicah je utrujenost, veselje do dela pa je veliko in volja je močna in ta zmaguje. Volja je močna, ne le v sportu, močan človek je povsod močan. Dvomite in vas zanima kako je ž njimi v šoli? Nekatere so rekorderke v plavanju in so prav dobre ali če hočete odlične tudi v šoli. Kljub temu, da veliko in z veseljem trenirajo, da posečajo razne proste pred-mefe, da goje glasbo itd. Kljub temu najdejo za šolo dosti časa. Takih je v športu toliko, da ne tvorijo izjeme, lažje bi rekel, da so izjeme one in oni, ki ne zadostijo zahtevam' šole.
Sprostiti energijo se pravi sport gojiti, tako smo rekli zgoraj. Pa ne drži, pristaviti bomo morali: sprostiti energijo in jo etično usmeriti, to je pravi sport. To ni igračkanje, je pa igra, včasih vesela, včasih resna. Sport je tudi borba, z drugimi in s samim seboj. To ni borba zgolj telesna, v borbi odloča moč volje, razsodnost in prisotnost duha. Pravijo, da postane močan, kdor se težko bori in to je prav tako verjetno, kakor da ne postane močan kdor se ne bori.
Vemo, da se hoče vsakdo izživljati.
Bilanca pretekle nedelje je 6:1 za Zagreb!
Peti poraz Ilirije — Maribor izgubi odločilno bitko
Ljubljana, 25. julija.
Včeraj sta si Gradjanski in Viktorija skoro gotovo definitivno zasigurala prvi dve mesti 1. lige in s tem tudi vstopi v j finale. Ilirija je doživela na igrišču Gra- j djanskega svoj peti zaporedni — priča- j kovani — poraz, Maribor pa — proti ! vsemu pričakovanju — ni mogel oteti : Viktoriji niti ene, kaj šele obeh točk. Za klube Lj. NP se je položaj s tem vnovič poslabšal in sicer posebno radi neuspeha Maribora, vsled katerega ostane Viktorija daleč pred našimi klubi še naprej na čelu tabele, ki kaže naslednje stanje:
Viktorija	4	4	0	0	9:4	8
Gradjanski	4	3	1	0	16:5	7
Primorje	3	1	1	1	7:7	3
Maribor	4	1	0	3	7:9	2
Ilirija	5	0	0	5	4:18	0
Prihodnjo nedeljo,		31	t. m.		igrata	v
Ljubljani Ilirija in Maribor ter v Zagrebu Viktorija in Primorje. Sicer igrajo slovenski klubi še naslednje tekme: Ilirija na svojem igrišču z Viktorijo in na igrišču Primorja s Primorjem — Maribor dvakrat s Primorjem ter na svojih tleh z Gradjanskim — Primorje dvakrat z Mariborom, v Zagrebu z Gradjanskim ter na svojih tleh z Ilirijo. Po tem se morejo oceniti skromni preostali upi naših klubov. Teoretično preostaja-jo šanse edino še Primorju, čegar usodo bo odločila nedeljska tekma z Viktorijo. :
Po poročilih iz Maribora je bil potek srečanja Maribora z Viktorijo zelo i napet in razburljiv. Maribor je več na- i padal, a nesmotreno in nervozno tako, ! da je centerhalf Viktorije, stari lev 1 Premrl, v odločilnem hipu razdrl vsako ' akcijo. Prav lahko bi rekli, da je Maribor izgubil proti Premrlu in ne proti Viktoriji, tako velik je bil Premrlov de- ! lež na zmagi Viktorije! Radi neuspešne igre Maribora vzlovoljena publika je zelo zamerila par odločitev sodniku Po-dupskemu in dvakrat ali trikrat skušala vdreti na igrišče. (To bo zopet dobro-brodošla tvarina za »Jutarnji list« oz. za g. Kaudersa!) Kar se tiče sodnika, si ne moremo kaj, da ne bi ugotovili, da so si Mariborčani sami krivi razočaranja: mariborski klubi že leto dni forsi-rajo zagrebške sodnike za vse mogoče tekme in tekmice. Tudi Podubski je mogel kot/zagrebški sodnik soditi nedeljsko tekmo samo na željo SSK Maribora in z njegovim pristankom!
svojih tleh odpravil Skopski SK s 6:1 in SASK je v Skoplju zmagal nad Gradjanskim z 2:0. V tabeli vodita Jugoslavija in Slavija vsak z 9 točkami, BSK sledi z 8, potem so SASK s 5, Skopski s 3 in Gradjanski brez točk.
V IV. ligi se glase nedeljski rezultati: v Žabcu Mačva:BASK 1:2, v Subotici Bačka:Vojvodina 3:0, v Vel. Bečkere-ku Obilič:Slavija (Sombor) 4:3. V tabeli vodi Vojvodina (9) točk, pred Bačko (8), Mačvo (6), BASK (6), Obili-čem (4) Slavijo (3).
Gradjanskkllirija 4:0
Ilirija je morala absolvirati to težko tekmo nekompletna, v sestavi: Ja-kšič — Unter, Brglez — Belak, Varčič, Pogačnik — Ice, Lah, Dekleva, Svetic, Pipan. Strehovca je Unter več kot nadomestil, zelo pa se je poznala v napadu odsotnost Doberleta, čegar mesto je zavzel Svetic, dočim je Dekleva igral na mestu srednjega napadalca.
Odpor, ki ga je to moštvo dalo Gra-djanskemu, je bil dosti večji kot v prvem srečanju v Ljubljani in mnogo večji kot pove rezultat. Da je Gradjanski kljub temu ponovil število 4:0, gre precej na rovaš Belaka, ki je bil popolnoma indisponiran, nasproti pa je imel izvrstno krilo Kokotoviča. Ta je pripravil prvi in četrti gol tako, da je bilo treba Šipošu in Koprivnjaku dobesedno postaviti samo še piko na i. Tudi tretji gol je bil pripravljen po Kokotoviču, a eksekuti-ral ga je iz težke situacije Šipoš. Drugi gol je bil dolg, ubranljiv strel istega igralca. Goli so padli v 6. in 28. min. prvega ter v 14. in 31. min. drugega polčasa. Vmes je bila prisojena v prvem polčasu problematična enajstmetrovka proti Iliriji, ki se je odbila od gola in v predzadnji minuti enajstmetrovka proti Gradjanskemu ker je Bivec zrušil Svetica; to je jadno zastreljal sicer prav dobri Lah. Koti so bili 5:3 za Ilirijo. Igra je bila ves čas fair in skoro vedno odprta.
Gradjanski je nadkriljeval Ilirijo predvsem po povezanosti svoje igre. Med vsemi linijami je bil vzoren kontakt, ki ga je zlasti vzdrževal s svojo koristno, tehnična odlično in vedno fair igro centerhalf Pikič. Napad je imel v
1 Športniki! ■Mmi
Sjf! BIO-mleko
in
*
Tudi v ostalih ligah je dospelo tekmovanje za državno prvenstvo v odločilno fazo.
V II. ligi je igral Hašk v Osijeku s Slavijo 1:0 in v Splitu Hajduk z osiješkim Gradjanskim 2:1. Stanje prvenstva je v tej skupini sedaj naslednje:
Hajduk	4
Hašk	5
Slavija	4
Concordia	3
Gradjanski	4
3'	1	0	10:3	7
3	0	2	11:11	6
1	1	2	7:9	3
10 2	5:7	2
1	0	3	6:10	2
V III. ligi le v Sarajevu Jugoslavija remizirala s Slavijo 4:4, BSK je na
in uveljavljati, da si želi priznanja, da se hoče udejstvovati. Odvišno energijo je treba sprostiti in gre le za formo, za panogo; to pa si dragi moji sami’ izberite.
JOGHURT
od Osrednjih mlekarn I
Kokotoviču in Urbanku dve izvrstni, neprestano nevarni krili. Obrambni trio Mihelčič-Bivec-Rajkovič je bil oster in absolutno zanesljiv.
V moštvu Ilirije so bili dobri Unter. Lah in Reifer. Posebej velja omeniti Jakšiča, ki se je po kratki nesigurnosti v prvem polčasu dvignil v drugem polčasu do svoje najboljše forme in ubranil dva takozvana sigurna gola. Kot celota je ustrezal še najbolj forward, Varčič in Pogačnik sta igrala požrtvovalno, defenzivno dovolj uspešno, a sta slabo oddajala forwardu.
Sodnik g. Kapp iz Sarajeva je bil dober in objektiven.
Vodstvo Gradjanskega je storilo vse, da odstrani med publiko nerazpolože-nje proti slovenskim klubom radi inci-
dentov v Ljubljani. Pri nastopu Ilirije je bilo sicer vkljub temu nekoliko žvižganja a situacijo je rešilo vodstvo Gradjanskega s tem, da je pred pričetkom igre oficijelno pozdravilo goste in jim izročilo ogromen šopek.
Razburljivo državno prvenstvo v Mariboru.
MaribonViktorija 1:2
Maribor, 24. VII. 1932.
Na igrišču ISSK Maribor je odigrana važna tekma za državno prvenstvo, ki je končala z nezrelim rezultatom. Glavno krivdo za razburjenje in nerede nosi s. g. Podubsky iz Zagreba, ki v 28. minuti prvega polčasa ni priznal domačinom regularnega, krasnega gola. Številno občinstvo je burno protestiralo in od tega trenotka igre ni smatrati regularnim. Zadnjo besedo pri zadevi bo izrekel savez v Beogradu, ker je jasno, da bode Maribor proti izidu tekme protestiral.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Viktorija (modri): Zofir; Bakšič, Pesek; Hršek, Premeri, Eorjen; Podvinec II, Bondora, Kornfeld, Hrs, Mikša.
Maribor (belo-črni): Koren; Bertoncelj I, Savo; Prevolnik, Kirbiš, Kokot; Zemljič, Priveršek, Bertoncelj II, Ko-nič, Starc.
Potek igre: M. ima začetni udarec. Bertoncelj II poizkuša presenetiti vratarja s streli od daleč, vendar ne uspe. Že v 3. min. kot proti V. Takoj nato roka v 16 m, ki je pa sodnik ne vidi in drugi kot proti V. Napad po levem, krilu V. vrača Bertoncelj I. v polje. Foul proti V. Oster strel brani vratar v lepem stilu. Nato zakrivi Premeri 3. kot. Konič iz zmede ostro strelja, vendar v out. V. si opomore, dva napada končata v outu. Levi zvezi se nudi lepa prilika, toda s 5 m strelja v oblake. Zopet napad M. in 4. kot, ki ga lepo strelja Starc, Priveršek tolče voley tik gola. Nato roka krilca V., prost strel s ca 40 m lepo podaja Kirbiš, Konič je malo prepozen. V. napade, levo krilo je v očitnem off-sidu, ki ga pa sodnik navzlic mahanju stranskega sodnika ne odžvižga; k sreči navedeni igralec teče z žogo v out. Kmalu za tem podere srednji napadalec V. Korena z rokami; sodnik diktira kot proti M., ki pa ostane neizrabljen.
Smrtna nesreča
JOŽE POGAČARJA.
Ljubljana, 26. jul. 1932.
Včeraj je doletela Jožeta Pogačarja, ki se je peljal z avtomobilom, v Mednem smrtna nesreča. Našli so ga v jarku z razbito lobanjo in na vožnji v bolnišnico je izdihnil. Žalostna vest je segla globoko v srca vseh športnikov, ki so čutili v Pogačarju dobrega tovariša in nekdaj odličnega vsestranskega tekmovalca. Bil je med prvimi slovenskimi smučarji in med prvimi tekmovalci že pred desetimi leti, ko je bil prvak v smuških skokih. Njegovo ime je v dobrem spominu pri nogometaših, saj je igral v prvem moštvu Ilirije kot zvest branilec. V zadnjem času se je udejstvoval le še kot smučar in kot član vodstva in tekmovalec ilirjanske tenis sekcije.
Blag mu spomin!
Priveršek je pred golom blesiran in šepajoče zapušča igrišče v 25. min. Vendar so domačini še vedno v znatni premoči. Zopet foul nad vratarjem M., občinstvo se upravičeno razburja. Lep napad M., Starc dobi krasen predložek, teče do out-linije in poda nazaj, Bertoncelj II. v polnem teku neubranljivo bombardira v levi, dolnji kot v 28. min. Občinstvo je navdušeno, toda sodnik iz nerazumljivega vzroka daje off-side, ki pa je bil vobče nemogoč. Oba stranska sodnika protestirata zaman. Burni protesti publike. Napad V. in foul med desnim halfom M., zopetni napad modrih in gol po desni zvezi v 39. min. 1:0 za V. Sedaj imajo gostje več od igre. Toda ne dolgo in zopet je M. v napadu. Na 16 m diktirani prosti strel radi foula nad Bertoncljem II strelja isti čez gol. Kmalu za tem radi roke diktirani prosti strel proti V. ostane neizrabljen. Polčas — otvori ga spontano žvižganje sodniku.
H. polčas. Že takoj v začetku foul nad Bertoncljem 11., prosti strel konča v outu. Dva strela istega igralca lepo brani vratar V. Napad modrih, Provalnik zgreši žogo; Podvinec je na mestu in neubranljivo zabije gol; 2:0 v 9 m. Energičen predor M., Bertonclja JL ustavi branilec V. z roko; diktirano 11 metrovko spremeni isti v 10. min. v gol. 2:1. Takoj nato lep napad M. in kombinacija Stare, Bertoncelj II. pa zaigra lepo pozicijo. Opaža se vedno bolj sijajna igra Premerla; on je enostavno povsod in vedno uspešen. Foul proti V. na ca 30 m, Kirbiš ostro strelja Zefiru v roke. Nato kot proti V., a zopet brez uspeha. Zatem gre ostra žoga Priverška tik gola. M. postaja nervozen, ker V. očitno zavlačuje igro. Lepe pozicije, ki pa jo očitno indisponirano levo krilo M. zastreli. Kot proti V. ostane radi off-sida neizkoriščen. Prost strel proti V. drži vratar. V 35. minuti lep napad M., v 16 m scrumage, Bertoncelj II. in eden branilcev V. se zvijata na tleh; občinstvo vdere na igrišče, vendar se s pomočjo rediteljev in policije takoj izprazni igrišče. Bertonclja 11, odnesejo, dočim branilec ostane na igrišču. Dva kota proti M. gresta v out. M. prevzame igro v svoje roke, cela V. brani. Lepa šansa se nudi levemu krilu M., ta pa sam strelja v out. Takoj nato konec.
Ca. 1500 ljudi burno protestira proti sodniku, ki se zaščiten od funkcijonar-jev in igralcev M. z mujo prerije v garderobo.
Izid tekme ne odgovarja poteku. M. je imel 75% od igre in je bil zelo deprimiran radi nepriznanja regularnega gola. Izvrsten je bil centerhalf V. Premeri, ki je delal kot stroj. Pri M. so se potrudili vsi, posebno uspešna pa sta bila Priveršek in oba Bertonclja.
V predtekmi je kombinirano moštvo Železničarjev pregazilo obupno slabo igrajočo rezervo Maribora z nemogočim vratarjem 6:0 (3:0).
Podsavezno prvenstvo
SSK CELJE:ATLETIK SK 3:3 (2:1).
Celje, 24. VIL 1932.
Danes se je odigrala na igrišču SSK Celje prva kvalifikacijska tekma med imenovanima kluboma. — Igra je bila ostra in zanimiva. V prvem polčasu je prevladovalo Celje, ki je nasprotnika premotilo z nizko igro. V drugem polčasu pa so igrali nepovezano, prevzeli so visoko igro Atletikov in na tem je igra mnogo trpela. Nasprotno so Atletiki z elanom in z visoko igro v drugem polčasu večkrat potisnili Celje v obrambo. Zadnjih 15 min. prevzame Celje zopet vodstvo in stalno oblega vrata Atletikov, ki se krepko branijo, pri tem pa malce prekoračijo meje dopustne ostrosti. Izrazito slab dan je imel vratar in levi bak Celja.
Sodil je g. Deržaj dobro. — Publike čez 1000.
Jubilej Grafike so proslavili na igrišču Primorja z brzoturnirjem, na kate-. rem je dosegla Svoboda 6 točk. Primorje 4, Grafika 2, Slovan 0. Moštvo Svobode je prejelo v trajno posest razpisani pokal.
Športni dan na Jesenicah je uspel kar najlepše. V soboto je bila bakljada, v nedeljo pa so se vršile razne tekme, katerih so se udeležili številni klubi.
7. in 8. avgusta priredi SK Disk svoj športni dan v Domžalah.
Plavalno in waterpolo prvenstvo v Kamniku
Visoka zmaga Ilirije — Izenačene borbe med Maratonci in Kamničani
Slovenski prvaki v točkah plavanja so: Fritsch, Lavrenčič, Jesih, Hribar, Jamnik Fuchs, Hartlieb, Zicherl, Žirovnik,
Groschljeva, Severjeva, Lampretova, Božičeva in Ozimičeva.
Ljubljana, dne 25. jul. 1932.
Tekma, ki se je vršila dolga leta v znamenju ostrega dvoboja med Ilirijo in med Primorjem, je za nami. Spričo velikega napredka Ilirije in ob dejstvu, da letos Primorje niti nastopilo ni, je postala nezanimiva, zakaj Ilirija nima konkurence. Maratonci iz Maribora in Kamničani pa so še prešibki, da bi ustvarili tekmovalno razpoloženje, kakršno naj bi vladalo na tako važni tekmi.
V bodoče se bo moralo prvenstvo reorganizirati in sicer z dvojnega vidika. Program naj bi se reduciral, Ilirija pa naj bi nastopila s svojo drugo postavo, ki bi bila enakovredna šibkejšim klubom. Na ta način bi bilo več borbenosti med tekmovalci in več zanimanja med phbliko. Dobro sta to dokazali dve točki, v katerih je bila Kamničanka Božičeva enakovredna svojim nasprotnicam v prsnem in hrbtnem plavanju; le ob tej priliki in pri izenačenih točkah domačinov in Maratoncev, je zavladalo na kopališču borbeno razpoloženje.
V ostalem Je bila organizacija tekmovanja dobra. Kopališče je bilo v redu pripravljeno, sodniški zbor pod vodstvom1 g. Kavška je posloval brezhibno,’ le v prsnem plavanju je prišlo do dveh neumestnih diskvalifikacij. Poset publike iz Kamnika in iz Ljubljane je bil zadovoljiv. Spričo premrzle vode in radi pomanjkanja konkurence so bili rezultati šibkejši, padel je le podsavez-ni rekord in sicer na 400 m, ki ga je z lahkoto izboUjšal naš najboljši plavač na dolge proge, .lule .lesih; lani je plaval 6:06, letos pa 5:49. Kamničani in Maratonci so dosegli po eno zmago,: [Božičeva je postala prvakinja juniork na 100 m prsno, Hartlieb pa v prostem stilu na 1500 m.
Skupna ocena v juniorskem plavanju je: Ilirija 317 točk, Kamnik 49, Maraton 29; v seniorskem plavanju je dosegla Ilirija 404 točke. Maraton 65, Kamnik 11. Brez dvoma bi bil' uspeh Maratoncev, ki so letos prvič zastopali mariborski plavalni šport še ugodnejši, ako bi jim finančne razmere dopuščale poslati na dolgo pot kompletno ekipo.
V znamenju premoči Ilirije sta se odigrali tudi dve waterpolo tekmi: srečanje seniorjev Ilirije:Maratona je privedlo že v prvem polčasu do rezultata 9:0, nato pa so slednji radi premrzle vode (14°) odstopili. Ob večjem zanimanju publike se je vršila v nedeljo prvenstvena tekma juniorjev Ilirije proti Kamničanom, ki je končala z 9:0 (4:0). Maratonci, kakor tudi Kamničani se bodo morali vreči z vso resnostjo na trening plavanja in to jim bo šele ustvarilo pogoje za waterpolo, ki predstavlja višek plavalnega sporta. Podrobni rezultati:
50 m prosto juniorji:	L Lavrenčič
(Ilirija) 30 sek. (v predteku 29.3),	2.
Šerbec (Iglir.) 32.5, 3. Fettich (Ilirija) 33.5, 4. Cerer (Kamnik) 34.4, 5. Šavli (Maraton), 6. Kunc (Maraton).
Seniorji 100 m prosto: L Fritsch (II.) 1:10.8 2. Svetek Rajko (II.) 1:12.8, 3. Hartlieb (M.)	1:20.8, 4. Jandl (M.), 5.
Čerček (II.),' 6. Horvat (K.).
50 m prosto juniorke: Prijavljenih 5, startala samo ena, ostale so ravno prišle z vlakom, toda sodniški zbor ni počakal, da bi se slekle. L Grošelj (II.) 38.2.
400 ml prosto seniorji: Od 8 prijavljenih so startali samo štirje. Rezultati: L Jesih (11.) 5:49, 2. Žirovnik (II.) 6:22.7, 3. Wesiag (M.) 6:59.8, 4. Hartlieb (M). Vmesni časi Jesiha so: 1:18, 2.45, 4:17, 5:49; vmesni časi Žirovnika: 1:22, 2:55, 4:39, 6:22.7.
100 m prsno juniorji: 1. Hribar (II.) 1:31.2, 2. Svetek L. (11.) 1:35.7, 3. Ro-staher (M.) 1:43.5, 4. Sadnikar (K.), 5. Levičnik (K.). En plavač Ilirije je bil diskvalificiran zaradi napačnega plavanja.
4X50 m prosto juniorji. Ilirija je prijavila dve štafeti, Kamnik in Maraton po eno. Ostra borba med prvo in drugo štafeto Ilirije. Rezultat: 1. Ilirija I (Ziherl, Šerbec, Fuchs, Lavrenčič) 2:06, 2. Ilirija II, 3. Maraton, 4. Kamnik. Zicherl in Fouchs sta plavala z 31.6, Lavrenčič 30.
Štafeta 4X200 m prosto seniorji:
Na startu po ena štafeta Ilirije in Maratona. Zmaga Ilirija v postavi Svetek R., Jesih, Otruba in Jenko v času 12:03.6, 2. Maraton (Wesiag, Jandl, Ro-stacher, Hartlieb) 14:42.2.
Štafeta 3X100 m juniorke, mešano:
Na startu samo dve ilirijanski štafeti. Rezultat: 1. Ilirija I (Jamnik, Zalokar, Grošelj) 5:22.3, 2. Ilirija II (Babinek, OzimiČ, Keržan) 5:35.1.
200 ml seniorke prsno; 1. Sever Zlata 3:57, 2. Klemenčič 4:21.8.
200 m seniorji prsno: Od prijavljenih 8 so se javili na startu samo štirje. Na cilj so prispeli v naslednjem vrstnem redu: 1. Jamnik (II.) 3:34,	2. Kramar
(II.) 3:40, 3, Krek (K.), Wesiag (M.) je bil diskvalificiran. — Presenetila je zmaga Jamnika nad Kramerjem, katerega je mrzla voda onemogočila.
200 m juniorji prosto: Od prijavljenih 7 tekmovalcev so vsi na startu. L Fuchs (II.) 2:51.2, 2. Michalek (Ilirija) 2:56.5, 3. Zicherl (11.) 3:10.3, 4. Lavrič (II.), 5. Cerer (K.), 6. Šavli (M.). — Zmaga pridnega Michaleka nad Zichr-lom je bila nepričakovana.
1500 m prosto seniorji: L Hartlieb (M.) 29:21.4, 2. Wesiag (M.)’ 30:53.4, 3. Kemperle (Kamnik).
Ilirija je tukaj štedila Jesiha za drž. prvenstvo, zato isti ni nastopil. Posebno je treba pohvaliti starejšega plava-ča g. Wisiaka, ki se je z neprimerno požrtvovalnostjo boril za svoj klub — in pa Kemperleta, ki je vztrajal kljub temu, da še ne obvlada športne tehnike plavanja!
Popoldne so se vršile tekme v naslednjih točkah:
100 m prosto juniorke:	L Lampret
(II.) 1:20.9, 2. Grošelj (II.) 1:32.2, 3. Zalokar 1:51.5. Lampretova je pričela letos s treningom daljših prog, za njen čas trenotni ni najboljši.
100 m juniorji hrbtno: Startalo je vseh 6 prijavljenih tekmovalcev. 1. Ziherl (II.) 1:32.7, 2. Tavčar (II.) 1:33.5, ’ 3. Lavrič (11.) 1:39.5, 4. Lavrenčič (II.). 5, Pogačnik (K.), 6. Presi (K.).
100 m juniorke prsno: Prijavljenih 8, startala 5.	1. Božič Valči (Kamnik)
1:48.8, 2. Babinek 1:49.9, 3. Keržan (II.)
1:53.2, 4. Sitar (Kamnik). — Zmago Božičeve so pozdravili domačini z velikim navdušenjem. Jamnikova, ki je dospela na cilj kot tretja, je bila diskvalificirana, ker se je dotaknila cilja samo z eno roko!
Štafeta 4X50 m juniorke prosto: Na
startu samo ena štafeta Ilirije v postavi Lavrenčič, Zalokar, Grošelj, Lampret, ki je plavala 2:45.8 in priborila Iliriji novih 26 točk.
3X100 m juniorji mešano: Na startu dve štafeti Ilirije in po ena Kamnika in Maratona. L Ilirija II. (Hribar, Lavrič, Fuchs 4:25.9, 2. Ilirija I. (Čadež, Tavčar, Ziherl) 4:36.8. 3. Maraton (Rosta-her, Šavli, Kunc) 1:39.5. 4. Kamnik (Levičnik, Pogačnik, Cerer). Napeta borba med kamniško štafeto in Maratonom.
100 m seniorji hrbtno, finale:	Od
prijavljenih 6 jih je startalo 5. L Žirovnik (II.) 1:23.7,	2. Medved (Ilirija
1:36.5, 3. Pajer (II.) 1:41.2, 4. Otruba, 5. Hartlieb (M.).
400 m seniorke prosto:	L Sever
Zlata 8:34.1, 2. Klemenčič 9:04.6.
100 m juniorke hrbtno, finale:	Na
startu so se javile 4 tekmovalke: L Ozimič (II.) 1:53.5, 2. Božič (Kamnik) 1:53.9, 3. Keržan (II.) 2:07.8, 4. Zalokar (Ilirija). ’
Nekaj damskih seniorskih točk je odpadlo, ker tekmovalke iz zdravstvenih razlogov niso smele nastopiti. Med tekmovanjem se je vršilo tudi propagandno skakanje, pri katerem sta nastopila
domačina Komarjeva in Bervar, od Ilir-janov pa Zicherl in Pribošek. Po ofici-jelnem programu so pokazali seniorji Ilirije prijateljsko waterpolo tekmo z Maratonci, ki so bili ojačeni 'z ilirjan-skimi juniorji. Končala se je z rezultatom 3:0 za seniorje. Danes se je pod-savezno prvenstvo zaključilo s skakalnimi tekmami v Ljubljani.
SKAKALNE TEKME ZA PRVENSTVO LPP.
Ljubljana, 26. julija.
Ob ogromnem zanimanju publike so se vršile včeraj popoldne skakalne tekme na Iliriji. Lep napredek sta pokazala Trost in Zicherl, med damami pa Boža Ravniharjeva. Rezultati:
Seniorji ddska: 1. Antosiewicz (II.) 96.96, 2. Trost (11.) 81.74.
Seniorji, stolp; 1. Trost (Ilirija) 91.04. 2. Strnad (Ilirija) 75.80.
Seniorke, deska: L Paumgarten (11.) 54.54.
Seniorke, stolp: 1. Pretnar (Ilirija)
25.94.
Juniorji, deska: 1. Ziherl (II.) 67.58, 2. Pogačnik (Kamnik) 29.52, 3. Pribošek (II.) 23.02.
Juniorke, deska:	1. Ravnihar (II.)
35.94,	2. Homar (Kamnik) 2L68, 3. Dolenc (II.) 12.36.
Nočna plavalna tekma med FTC i Ilirijo
Prve zmage Slovencev nad Madžari.
Rekorden obisk gledalcev.
FTC je postal v Ljubljani že stalen gost. Štirikrat je že nastopil proti Iliriji, vsakokrat je naletel na večji odpor. V plavanju mu je bila Ilirija letos celo enakovredna, dočim so v waterpolu Madžari še vedno prevladovali.
Tekma se je pričela točno ob 9. uri zvečer. Na startu so se pojavili 4 pla-vači za mednarodno točko 100 m prosto:	Zmagal je Zentay (FTC) v času
1:06.1; 2. Frič (II.) 1:06.3; 3. Lavrenčič (II.) 1:10.6; 4. Svetek (II.) 1:11.7. Napeta borba, v kateri je Frič zaostal za Zentayem poldrugi meter, dočim je bil lani prvi Ilirijan celih 8 m za Madžarom. Tudi Lavrenčič in Svetek sta od lani izboljšala svoje čase za 4 do 5 sekund.
100 m prsno dame; l. Groschel 1:50; 2. Jamnik 1:50.4;' 3. Sever Zlata 1:51.2; 4. Babinek; 5. Keržan; 6. Paumgarten. Časi so slabi, manjkala je naša prvakinja Severjeva Mara.
100 m hrbtno, mednarodna: L Žirovnik (11.) 1:22.6; 2. Hunyadi (TFC.) 1:24.4; 3. Zicherl (II.) 1:34. Žirovnik se je Hunyadiju revanžiral za svoj lanskoletni poraz, dasi je dosegel letos slabši C cl S
100 mi juniorji prosto:	L Mihalek
1:17.6;	2. Dolenc 1:19.4;	3. Šerbec
1:20.8’; 4. Prezelj 1:21.
100 m prsno, mednarodna: 1. Lan-tos 1:26; 2. Forrai 1:27.2;	3. Mezei
1:29.4 (vsi FTC); 4. Hribar (II.) 1:30.7; 5. Stegnar; 6. Gale. Pri tej točki je manjkal Sever Igor, ki zaradi prestane bolezni še ni v treningu. V svoji polni formi pa bi se gotovo plasiral pred Madžari.
100 m prosto dame:	L Lampret
1:21;	2. Groschel 1:28.8;	3. Fettich
1:37; 4. Zalokar. Lampretova ni imela prave konkurence, zato čas ni najboljši.
4X200 m prosto, mednarodna:	L
Ilirija (Fux, Žirovnik, Jesih, Frič) 10:56; 2. FTC (Hazy, Molnar, Hunyadi, Zen-tax) 11:01. Zanimiva štafeta, ki ie navdušila gledalce. Fux odide s silnim tempom in posreči se mu oddati istočasno z Madžarom. Žirovnik pusti svo-
svojo bogato zalogo predmetov za vse panoge šport«!
jega protivnika 6 m zadaj in Jesih svojega pravto-liko. Frič odplava s svojimi 12 ni naskoka prav ležerno in to bi kmalu postalo zanj usodno, kajti Zentay se je vrgel za njim s takim tempom, da ga je na 150 m ujel. Gledalcem je Nastal dih. Ali mora res pasti že dobljena zmaga? Izkaže se, da ne, kajti Frič se zave in v kolosalnem spurtu doseže cilj 5 m pred svojim nasprotnikom.
Po plavalnih točkah sta se vršili dve tekmi v waterpolu. Kot prvi so na-
V ostalem pa je nočna prireditev v vsakem oziru dosegla svoj raison d’etre in zato pričakujemo še več podobnih. Posebna zahvala gre ing. Blou-dek-u, ki je sprožil idejo nočne plavalne tekme in jo s srečno napeljavo električne razsvetljave tudi omogočil.
R. Svetek.
MADŽARI NA SUŠAKU.
Sušak, 24. jul. 1932.
Včeraj so se vršile na kopališču Jadrana plavalne tekme proti Ferencwa-
Sportno kopališče Ilirije, središče jugoslovanskega plavalnega sporta. (V krogu Iva Wolfartova, najstarejša slovenska rekorderka.
V'petek, soboto, in nedeljo se bodo vršilo na Iliriji juniorsko drž. prvenstvo.
stopili juniorji Ilirije proti seniorskomu moštvu Primorja, katerega nastop moramo pozdraviti. Dasi so tvegali poraz, so vendar nastopili in tako pregazili stare predsodke med obema kluboma.
Ilirija jun. : Primorje sen. 4:1 (1:1).
Moštvi sta nastopili:	Ilirija v po-
stavi Ilovar, Svetek, Vrankar, Fuchs, Lavrenčič, Tavčar, Lavrič. Primorje: Trampuž, Sketelj, Tuma, Kolar, Gaberšek, Erbežnik, Šramel. Ilirijani so zaigrali v brzem stilu in kmalu presenetili nasprotno obrambo s prvim golom. Primorje skuša izenačiti, kar se mu posreči šele proti koncu prvega polčasa. V drugem polčasu pa doseže Ilirija še tri gole. Glavna odlika juniorjev je bila hitro plavanje in dobra taktika. Posebno Fuchs je stalno uhajal svojemu nasprotniku in sam dosegel vse 4 gole. Primorjani so bili sicer telesno močnejši, zato pa slabši v tehniki in plavanju. Moštvu se pozna, da nikdar ne trenira proti resnemu protivniku, do-čim juniorji Ilirije stalno igrajo proti svojim seniorjem. Tekmo je dobro sodil g. Angelus, član FTC.
Sledila je glavna tekma FTC : Ilirija 8:2 (3:1).
Za FTC so nastopili: Farkas, Nagy, Mezei, Molnar, Hunyadi, Zentay, Hazy. Za Ilirijo: Čadež, Salzek, Jamnik, Žirovnik, Frič, Otruba, Jesih. Takoj spočetka se je videlo, da bo nudila Ilirija gostom mnogo težji odpor, kot lani. In res je igra dolgo valovala sem in tja, ne da bi se prvim ali drugim posrečil zgoditek. Šele ko je bil Hazy izključen zaradi of-sidea, se je Iliriji posrečilo doseči vodstvo. Nato napadata izmenoma Ilirija in FTC, prvi ima boljše strelce in rezultat prvega polčasa se glasi 3:1. Po odmoru so Madžari pritisnili s polno paro in zabili do konca igre še pet golov. Ilirija se je pa še enkrat okoristila z izključitvijo enega izmed nasprotnikov in tako postavila končni rezultat 8:2.
Madžari se še vedno odlikujejo s svojo pozicijsko igro. Dodajanje žoge je bilo točno, v pravem trenotku so si znali ustvariti ugodno situacijo in jo spretno izrabili. In Ilirija? Lahko reče-mo* da za FTC ni zaostajala v plava-Pjn, Pač pa v taktiki. Zlasti manjka na-Sl*n igračem še tehnične izvežbanosti in ru me, kar je bilo mnogokrat krivo, a so izgubili žogo. V tem oziru jih bo marsikaj nauči! eden najboljših igračev WAC-a . alzer, ki je nalašč zato prispel z Dunaja.
Tekmo je odlično vodil g. Kramarič, ki se je povzpel med prve sodnike v državi.
Pri tej priliki ne smemo prezreti rekordnega števila publike, ki je posetila tekmo. To pa je povsem razumljivo, kajti tekma se je vršila zvečer, ob privlačujoči umetni razsvetljavi in ob času, ko nikogar ne veže služba. Naval publike, katere število cenijo nad 1000, je zelo obremenil edino blagajno, ki je poslovala. Prihodnjič bo treba skrbeti za več blagajn, da se izogne mučni «neči pred vhodom v kopališče.
ros-u T. C. iz Budimpešte. Ob najži-vahnejšem razpoloženju publike so bili doseženi naslednji rezultati:
200 m prosto: L Zentay 2:27, 2. Panj-kovič 2:33.8.
100 m hrbtno je zmagal Marčeta s časom 1:17 nad Hunjadijem 1:21.4. Na 200 m prsno je dosegel Grkinič s časom 3:06 le tretje mesto. Victorijaška mešana štafeta 3X100 m v postavi Grkinič, Marčeta, Golob je s časom 3:47.2 podlegla Madžarom za pičli 2 sekundi. Nasprotno pa so zmagali domačini v štafeti 5X50 m; dosegli so izboren čas 2:24.8.
V Samoboru so postavili Zagrebčani preteklo nedeljo par dobrih rezultatov v plavanju. Račičeva je rabila za 100 m prosto 1:30.5, Šuljić pa 1:09.5. Isti je dosegel na 400 m 6:21.
Nocoj so prispeli v Ljubljano prvi tekmovalci za juniorsko plavalno prvenstvo. To so Jadranaši iz Splita, katerih ekipa šteje 28 oseb.
Na prvenstvenih tekmah berlinskega plavalnega okrožja so bili doseženi naslednji rezultati:	gospodje prosti stil
100 m: L Block 1:03.4, Schmidt 1:05.6; 200 m: Haberer 2:28.2; 400 m: Haberer 5:26;' hrbtno 100 m: Schouven 1:19.2; dame 100 m prosto:	L Middendorf
1:17.2, 2. Mörschel 1:21.6. Po teh časih sodeč, bi si lahko tudi ta ali oni slovenski plavač priboril časten naslov prvaka Brandenburško-Pomorjan. okrožja.
Magda Lenkey pleše dalje... Ro poklicu je umetnica plesalka, bolj pa je znana kot madžarska rekorderka v plavanju. Sedaj pleše in trenira v Kölnu; v Budimpešto piše, da upa doseči na 100 m prosto čas 1:09, vendar je Madžari ne bodo vzeli seboj v Ameriko, ker zahtevajo, da izpriča svojo formo doma.
Na Poljskem so odkrili Weissmül-lerja? Poljski rekord na 100 m prosto ima Bochenski s časom 1:00.4. Pred kratkim je dosegel čas 57.4 sek., toda v bazenu, ki je dolg le 16.66 m. To kaže, da so dobili Poljaki plavača, ki bo plaval pod 1 minuto.
EMIL MORE
sodaviiar
LJUBLJANA, Šmartinska c. 11
Telefon št. 34-52
Izdelovanje izvrstne coda-vode iz tekoče ogljikove kisline ter pokalic raznih vrst z zajamčeno pristnim sladkorjem Izdelovanje „JOGURE“
Kolesarstvo
Križem Italije.
(Nadaljevanje.)
5.	etapa: Rimini-Teramo (286 km). Odhod ob 5.25. Jutro je krasno. Slikovita priroda in sinje morje vlijeta dirkačem svežo energijo. Prve tri kilometre se s povečano brzino vozi po krasnem asfaltiranem nabrežju. Italijanski dirkači vprizorijo več sprintov z namenom, da bi se otresli Buseja. Skupina se sicer nekoliko raztrga, se pa zopet kmalu zedini. Vmes vozi še zmerom stari italijanski kolesar Gerbi, tako zvani »rdeči vrag«, ki šteje sedaj nič manj kot 48 let. Ta človek se zdajci pribori na čelo glavne skupine, ki vozi nad 30 km tempo. Vozeč tako skozi mesto Chi-aravalle, evo zopet velik napis: »če zmaga Buse, so naši upi prevarani!« Buse je temeljito zmešal vse račune že v začetku letošnje krožne vožnje! Dan postaja dušljivo soparen. — Na 96 km okrepčevalnica. Dirkači dobijo skrbno pripravljena okrepčila in hajd naprej! Še nekaj kilometrov in spet gorski križi in težave. Povsod napisi, pozivajo,či italijanske vozače na revanž Buseju. Ponekod tudi klici: »Bravo Buse!« Po malih in večjih klancih se vname srdita borba. Zelo aktivni so v tej borbi Italijani. Polovica proge je prevožena po 31 km na uro. Ne glede na pekoče solnce je mnogo- dirkačev gologlavih. Druga okrepčevalnica je dosežena ob 12.30. Buseju se pozna utrujenost. Sodi se, da ga bodo strmine potisnile v klasifikaciji nazaj. Po pekolikih kilometrih naskočijo dirkači največjo strmino etape (Croce di Casale, 731 m), ki jo premagajo brez težkoč. Od tu dalje se od čelne skupine odtrga Italijan Di Pacco, ki drvi po klancu navzdol z neverjetno brzino. Ni bilo konkurenta, ki bi se ga mogel držati. Čim dalje, tem večja postaja razlika med njim in zasledovalci. Fant je menjal visoko prestavo, ki jo je v daljnjih klancih sicer zelo občutil, ni pa odnehal. Zavedajoč se nevarnosti, prevzame Buse zasledovalno akcijo in zmanjša po ubežniku pridobljeno razliko od 5 na 4 minute. Na cilj, ki je postavljen na lepi asfaltirani cesti, privozi Di Pacco nad 3 minute pred sledečo mu skupino v času 9.57 (28.743 km na uro). Buse je v tej etapi izgubil eno minuto na klasifikacijski tabeli, ostal pa je še naprej na čelu.
6.	etapa: Teramo-Lanciano (220.5 km). Zelo naporna etapa, v kateri se že po 20 kilometrih začenjajo ozirati, s snegom pokriti kraji in visoki prelazi. To so Abruški Apenini. Na to težko etapo so se podali dirkači ob 7.35. Čeprav
solnce še ni bilo visoko, se je precej občutila vročina. Po nekoliko kilometrov ravne ceste, se kolesarji znajdejo pred težkimi nalogami. Nič manj kot 35 km se proga vzpenja ter v manjših in večjih strminah vodi na prelaz Campanelle 1283 m nad morjem. Po tej dolgi rebri zberejo dirkači vse svoje moči. Hrbti se upogibajo, mišice napenjajo, pot lije raz bronaste obraze. Od skupine, ki je strnjeno načela gorsko strmino, se odtrga zdaj eden zdaj drugi, pa se kmalu zopet zedinijo, tako da po poldrugour-nem vzpenjanju doseže vrhunec sklenjeno 40 dirkačev. Menjava prestav in v divjem diru se spuste po lepo izpeljani cesti navzdol. Kdor je navzgor zaostal, pridobi izgubljeni čas navzdol ter se zopet pridruži glavni skupini. Guerra in z njim še nek drug dirkač padeta, a se takoj dvigneta. Guerra se urno spusti za bežečimi, ki so opazivši njegovo nesrečo, udarili naprej z brzino 40 km na uro. Kmalu jih ujame. Vozači se razčlenijo v vodečo in zasledovalno skupino z razliko par sto metrov. Poslednjo vodi Buse, prvo pa Guerra in Binda. Prehaja se s klanca v klanec. Kot levi se borijo tod dirkači, katerih glavni namen je, distancirati Buseja. Fant na nekaterih mestih v resnici zaostane za nekoliko metrov, pa se znova znajde v sprednjih vrstah, kjer s svojim roza svitrom bode v oči ostale konkurente. Borba po klancih navzgor in navzdol traja precej časa. Medtem se nebo pooblači in začne deževati. Dirkačem je s tem ustreženo, kajti naskoki se ponavljajo in borba postaja vedno hujša. Buse, Tierbach in Mara zaostanejo za kilometer. Pa ne za dolgo; evo jih kmalu potem na čelu vodilne skupine. Mara poizkuša s hitrim sprintom ubežati naprej, a to preprečita s takojšnjo intervencijo Buse in Tierbach. Takoj za tem poizkuša Mara z Morellijem nov naskok, ki ga prestrežeta Guerra in Di Pacco. Borba, ki traja skozi celih 200 kilometrov, se bliža koncu. Dirkači se pripravijo na finiš, ki se vrši zopet na dirkališču, ki ga 14 kolesarjev doseže skupno. Kakor na vsakem dirkališču, kamor prihrumi cela skupina, tako se tudi tu začne borba za vsak prostorček v ospredju. Tu pade eden, tam drugi, tretjega potisnejo ob plot itd. Guerra si v divjem tempu pridobi par metrov in prvo mesto v času 7.22.10 (30 km na uro). 2. Binda, 3. Di Pacco, 4. Stöpel. Čez 8 sekund pride Buse, kar zadostuje, da vztraja v splošni klasifikaciji še dalje na L mestu. Nato sledi še 77 dirkačev v gručah in posamezno.
(Nadaljevanje sledi.)
V soboto bodo prižgali olimpijski
ogenj
Pred igrami v Los Angelesu.
Prihodnja številka Športnega
izide danes teden, t. j. 2. avgusta.
lista
Ves športni svet z nestrpnostjo čaka otvoritve olimpijskih iger v Los Angelesu, prebira v zadnjem času dosežene rezultate, jih med seboj primerja in teoretično računa placemente posameznih držav. Srečen je narod, ki lahko pošlje svoje zastopnike na olimpijado, ponosen je narod na svoje športnike, ki so dosegli najvišjo trofejo in se vrnili v domovino s palmo zmage. Jugoslavija je mlada država in tako je tudi športni pokret pri nas šele v razvoju, zato tudi na 10. olimpijadi, ki bo otvor-jena 30. t. m., še ne bomo imeli svojih zastopnikov. Toda naj nas to ne moti, po štirih letih morajo tudi že Jugoslovani braniti svoje barve na največji športni prireditvi, kajti svetu moramo pokazati čimpreje tudi svojo športno kulturo.
Lahka atletika tvori jedro olimpijskih iger, to je panoga, za katero vlada na letošnji olimpijadi ogromno zanimanje, zato je prav, da se pred skorajšnjo borbo ozremo še malo po svetu.
Amerika se je dobro pripravila. Pri zadnjih izločilnih tekmah Zedinjenih držav so bili doseženi izborni rezultati; iznenadil je posebno Gräber, ki je skočil ob palici 4.367 m, kar je bolje od mi 22 atleti, ki so že preskočili višino
Priporoča se
HOTEL SLON
LJUBLJANA
svetovnega rekorda. Tudi Millerjev rezultat 4.29 nam pove, da bo med njima ogorčena borba, kakor tudi med ostali-4 m. črnca Metcalfe in Tolan sta v odlični formi, Carr je tekel 400 m 46.9 sekund, 800 m Genung 1:52.6 s. Na dolgih progah nič novega. Tekači zaprek so Keller, Saling in Beard, toda čas 53.5 sekund na 400 m doseže poleg imenovanih tudi Anglež Lord Burghley, Šveda Peterson in Areskoug, Italijan Fa-celli, a tudi na Nottbrocka dajo nekaj Nemci. V štafetah je bolj močna Amerika na 4X 400 m kot na 4X100 m.
Disk je vrgel Anderson 50.43 m, šanse za placement imata še Nemca Hirschfeld in Sievert, pa tudi Madjari in Francozi bodo imeli besedo. V kopju je edini Amerikance Churchill, ki sicer ne bo dosegel finske marke, a možnost ima, da se plasira na tretje mesto. V krogli je favorit Sexton, za ostala mesta se bodo pomerili Hart, Douda in Hirschfeld.
Dva metra višine preskočijo zopet samo Amerikanci, prvak bo najbrže Spitz, odnosno Osdell in Johnson, zavisno pač samo od trenutnega razpoloženja. Rezultat 15 m v troskoku ne znači danes mnogo, dober rezultat imajo v daljavi 7.73 m. Amerika je torej pripravljena in Evropo čaka težka naloga.
Pri odhodu v Bremenu je zaigrala godba nemški reprezentanci v slovo komad Voigta »Deutschen Olympia-. Einzugsmarsch«. Moštvo je prispelo v Los Angeles 21. t. m., torej 10 dni pred pričetkom iger.
Finci so dospeli v Los Angeles že | 14. julija. Sprejem je bil zelo svečan in Nurmi je takoj po prihodu zaupal novinarjem, da bo v maratonu zmagal. Finska je dala torej svojim olimpijskim borcem dva dobra tedna časa, da se ! privadijo klimi, spremenjenim okolišči- | nam in, da se do dobrega odpočijejo od 1 dolge vožnje.
Neka inozemska notica iz Montreala ■ napoveduje novega sprinterja, ki je pre- i tekel 220 y v času 21.2 sek. in 440 y v j 48.2 sek. To je Bali, ki je dosegel na ; olimpijadi v Amsterdamu na 400 m drugo mesto.
Stockholmski »Iđrottbladet« poroča ! o finski reprezentanci in njenih šansah v Los Angelesu Zelo optimistično. — ' Nemci pravijo, da bi bili tudi oni lahko ; taki optimisti. In Amerikanci seveda tudi!
Moštvo Brazilije šteje 20 mož. Tri dni pred odhodom v Los Angeles je postavil Lucio de Castro še nov rekord v skoku ob palici s 4.05 m.
Švedi so poslali na igre: Ny: 1500 m, | Lingren in Petterson 5000 in 10000 m, : Petterson in Areskoug 400 m zapreke, i Svenson in Halberg daljina in troskok, ! Skold in Jansson kladivo. Torej devet . atletov.
Z nemškim moštvom so se odpeljali na »Evropi« poleg Avstrijcev tudi Cehi. Ti so: Engel (100 in 200 m), Douda (krogla in disk) in Heksch (maraton).
Argenitinijo bodo v Los Angelesu i zastopali: Bianchi, Giacossa, Genta in , Hofmeister (kratke proge), de Rosso j1 (srednje proge), Oliva- (5000 m'), Zabala j in Ribaš (10.000 m in maraton), Berra j (daljava in disk) in Klegher (kladivo).
Irska je javila tri atlete. Tisdall za 400 m zapreke, O Callaghan za kladivo, Fitzgerald za troskok.
Nemci ne morejo verjeti, da je tekel Metcalfe 100 m 10.2 sek. in 200 m 20.2. Pravijo, da bo svetovni prvak šele tisti, ki bo .lonatha »nesel«. Bomo videli.
Ladomegue se je tudi odpravil preko luže, toda ne tekmovat. Prevzel je vlogo poročevalca - za nek francoski dnevnik. Francozi so zelo nevoljni, češ Nurmi starta, naš Ladomegue pa ne. Toda na žalost, važnejša od amaterstva in profesionalizma je formalnost. Ladomegue ni bil pravočasno prijavljen in ne sme startati. No, sedaj bo sedel v časnikarski loži in kritiziral. Ni izključeno, da mu to bolj prija kot tek? Vprašanje je samo, kaj več nese?
Naši sosedi Italijani so se tudi dobro pripravili za Los Angeles, poslali so 22 atletov, med njimi je Beccali (1500 m) največje upanje Italije, Facelli, star že 35 let, pa še vedno dober tekač zaprek. Štafeta 4X100 m v postavi Castelli, Toetti, Maregatti in Salviati šteje med najboljše Evropce. Odlične zastopnike imajo za hojo, omenim naj le Fri-gerio in Rivolto-.
Organizacija je v Los Angelesu, kakor poročajo zadnje vesti, brezhibna. Vsa moštva brez izjeme so bila gostoljubno sprejeta in Los Angeles samo še čaka 30. t. m., ko bo na stadionu prvič zavihrala olimpijska zastava.
Zadnje stave sklepajo? Kdo bo prvi? Brez dvoma Amerika, za drugoj in tretje mesto se bosta pa pomenili med seboj Nemčija, Finska in Japonska. Placement ostalih držav je negotov. No, saj bomo kmalu videli. V naslednjem podajamo še rezultate, dosežene na prvi olimpijadi 1. 1896 v Atenah in 1. 1928 v Amsterdamu.
100 m: Burke (Am.) 12.0 sek.; Williams (Kanada) 10.8 sek.
200 m: Tewsbury (Am.) 22.2; Williams (Kan.) 21.8.
400 m; Burke 54.2; Barbutti (Am.) 47.8.
800 m: Flack (Anglija) 2:11.0; Lowe (Anglija) 1:51.8.
1500 m: Flack 4:33.2; Larva (Finska) 3:53.2. -
5000 m:	Kolehmainen (Finska) 14:
36.6; Ritola (Finska) 14:38.0.
10.000 m: Kolehmainen 31:20.8;' Nurmi (Finska) 30:18.8.
Maraton; Louis (Grška) 2:55.20; El Ouafi (Fr.) 2:32.57.
110 m z.: Curtis (Am.) 17.6; Atkin-son (Afrika) 14.8.
400 m z.: Tewsbury (Am.) 57.6; Burghley (Ang.) 53.4.
4X100 m: Anglija 42.4 sek.; Amerika 41.0.
4X400 m-: Amerika 3:16.6 sekund; Amerika 3:14.2.
Višina: Clark (Am.) 1.81 m; King (Am.) 1.94 m.
Palica; Hoyt (Am.) 3.30 m; Carr (Amerika) 4.20 m.
Daljava: Clark 6.35 m; Hamm (Am.) 7.73 m.
Troskok; Conolly (Am.) 13.71 m; Oda (Japonska) 15.’21 m.
Krogla: Garrett (Am.) 11.22 m; Kuck (Am.) 15.87 m.
Disk: Garrett 29.15 m; Houser (Am.) 47.32 m.
Kopje: Lemming (Švedska) 54.83 m; Lundpuist (Švedska) 66.60 m.
Olimpijske igre so se vršile do sedaj: 1896 Atene, 1900 Paris, 1904 St. Louis, 1906 Atene, 1908 London, 1912 Stockholm, 1920 Antwerpen, 1924 Paris in 1928 Amsterdam.
Drago Karba.
PROPOZICIJE
za moško lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince,
SK Ilirija priredi v soboto in nedeljo, dne 13. in 14. avgusta, obakrat s pričetkom ob 15. uri, lahkoatletsko moško prvenstvo Ljubljane za poedince na svojem igrišču ob Celovški cesti s sledečim programom:
A. GOREČ d. z o. z.
IHIIIlilliilii.čUlllllllllllllllllil!'
LJUBLJANA
palafa Lj. kreditne banke in G sposvetska c. 14
priporoča
prvovrstna kolesa in vse potrebščine,
automateiijal, autopneumatiko
najceneje
Sobota, 13. avgusta: L Predtek 100 metrov. 2. Met krogle. 3. 100 m finale. 4. Skok v daljavo. 5. Predtek 400 m. 6, Skok v vis. 7. Predtek 200 m. 8. Met diska. 9. Tek 1500 m. 10. Zapreke 110 metrov. 11. Met diska, helenski stil. 12. Tek 10.000 m. 13. Štafeta 4X100 m, predtek.
Nedelja, 14, avgusta: L Met kladiva. 2. Tek 400 m zapreke. 3. Tek 200 metrov finale. 4. Troskok. 5, Tek 400 m finale. 6. Met kopja. 7. Tek 5000 m. 8. Skok ob palici. 9. Tek 800 m. 10. Štafeta 4X100 m finale.
Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov J. L. A. S-a. Prvi v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Ljubljane za 1. 1932«. — Prijavnino za osebo in točko 5 Din s prijavami je poslati naj-kesneje do 6. avgusta opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Zakasnele prijave se ne bodo sprejemale.
Tenis
SK ŽelezničanTK Ptuj 7:1.
Ptuj, 24-, VIL 1932.
Agilna sekcija belo-modrih je v Ptuju dosegla lep uspeh. V zanimivih igrah je dosegla sigurno zmago proti žilavim domačinom.
Posamezni rezultati:
Gospodje:
Bergant (Ž.):Tobias (P.) 6.1, 6.4;
Pušenjak :Gorup B. 0.6, 8.6, 6.3.
Beneš:Gorup Z. 3.6, 6.4, 6.3.
Masi:dr. Muhič 0.6, 6.2, 6.3.
Dame;
Legat (Ž.):Meglič (P.) 6.1, 3.6, 6.3.
Double gospodov:
BerganLBeneš (Ž.):Gorup B.—Tobias (P.) 1.6, 3.6.
Pušenjak—Masi: Gorup Z,—Meglič 1.6, 7.5, 6.3.
Mixed-double:
Legat—Bergant (Ž.) : Meglič—Gorup B. (P.) 6.1, 6.2.
Istočasno so igrali na prostorih SK Ptuja teniški odseki SK Ptuj:Čakovečki .sportski klub. Rezultat: 3:6.
Za nogvmetni naraščal
Razpis juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije.
Z namenom, da pripomore k napredku in organiziranju nogometnega naraščaja, razpisuje Odbor za izvedbo juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije s tem letošnje juniorsko tekmovanje, ki se bo pričelo v soboto 6. avgusta in v nedeljo 7. avgusta na prostoru SK Ilirije in se bo vršilo po naslednjem pravilniku:
L Pokal postane stalno last kluba, ki zmaga tri leta zapored ali petkrat prekinjeno. Do tega časa ostane pokal v začasni posesti vsakokratnega zma-govalda, ako more jamčiti za ohranitev darila, sicer ga hrani SK Ilirija. Začasni zmagovalec je dolžan vrniti pokal mesec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami SK Iliriji.
2.	Pravico do sodelovanja imajo juniorska moštva klubov LNP, nadalje tudi moštva, ki niso včlanjena v LNP ter šolski zavodi. Starostna meja za igralce je 18 let (letos rojstni letnik 1914 in več). Pred pričetkom vsake tekme se morajo igralci izkazati z rojstnim listom ali zadnjim šolskim izpri-čevalom (knjižico); igralci, ki se ne izkažejo. ne bodo. smeli nastopiti. Vsak igralec sme igrati tekom ene pokalne konkurence samo za en klub.
3.	Moštvo, ki krši ta pravilnik, zgubi tekmo z 0:3. Proteste glede upravičenosti nastopa kakega igralca je treba prijaviti ustmeno sodniku pred pričetkom drugega polčasa dotične tekme, razen tega pa jih v 48 urah pismeno priporočeno predložiti Odboru za izvedbo juniorskih tekem za pokal SK Ilirije,
Ljubljana, Kersnikova ulica 3-1, sicer se jih ne vpošteva v nobenem primeru.
4.	Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JNS, v kolikor ni posebnih določil v tem razpisu, in sicer po možnosti po sistemu na točke, ako pa to ni mogoče, po pokalnem sistemu. Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut. Ako se tekmuje po pokalnem sistemu, se neodločene tekme podaljšajo za dvakrat 10 minut; ako ostane izid tudi nato neodločen, določi zmagovalca žreb. Moštvo, ki samovoljno zapusti igrišče, zgubi tekmo ter ne more več nastopiti v pokalnih tekmah dotičnega leta. Moštva morajo nastopiti v enotni opremi. V primeru poškodb je dovoljeno postaviti rezervo do začetka drugega polčasa.
5.	Žrebanje protivnikov opravi Odbor za izvedbo jun. tekem.' Morebitne potne ali druge stroške nosi vsak klub sam. Z ozirom na davčne in druge predpise se bodo vršile letošnje tekme po potrebi kot nejavne prireditve (brez vstopnine).
# v
Prijavni rok za letošnje tekme je do 3. avgusta ob 18. uri. Prijave se pošljejo na v točki 3. označeni naslov Odbora, za izvedbo jun. tekem; v prijavi naj vsak klub imenuje po enega odbornika v ta odbor. Tekme se bodo vršile ob sobotah in nedeljah ob poznih popoldanskih urah in ob nedeljah dopoldne. Prva seja medklubskega odbora, na kateri bodo izžrebani nasprotniki v prvo kolo, bo v sredo, 3. avgusta ob 18.30 v kavarni »Evropa«.
Službene objave
Jugoslavenski nogometni savez.
(Službeno br. 28. — Iz seje upravnega odbora 11. t. m.)
Izveštavaju. se vsi podsavezi i klu-bovi-člani saveza, da predstavke i molbe koje upučuju Ministarstvu za fizičko vaspitanje naroda moraju propisno taksirati, budući da je Ministarstvo izve-stilo Savez, da sve molbe nedovoljno ili nikako taksirane neće uzimati u obzir. Podsavezi i klubovi koji takve molbe čine Ministarstvu, imaju istovremeno kopiju molbe dostaviti Savezu.
Izveštavajo se klubovi, da je Ministarstvo unutrašnjih poslova primilo dostavu kraljevskog Rumunskog poslanstva sledeče sadržine:	»Sportski klu-
bovi kao i jugoslovanski sportisti koji bi hteli ići u Rumuniju radi takmičenja sa rumunskim klubovima, moći će dobiti vizum od Rumunskog poslanstva ili konzulata u Jugoslaviji tek pošto nabave predhodno odobrenje od »Rumunske federacije sporta« ili federacije dotičnog sporta«.
Pozivaju se svi klubovi kojima je dat 1% zajam, da svoje dospele otplate
odmah doznače Savezu, u protivnom postupiće se prema pravilniku.
Na traženje Beogradskog SK, odnosno tumačenja propozicija JNS-a za državno prvenstvo od 23. V. 1932 god. tač. 13. pod »dj« alineja 4. izveštavaju se klubovi koji učestvuju.;: državnom prvenstvu, »da deficit i&d dupliranih utakmica a isto tako i suficit snose i dele samo domaći klubovi«.
Izveštavaju se svi klubovi, da dozvole za gostovanje stranih klubova upučuju direktno preko svojih mesnih vlasti Ministarstvu unutrašnjih poslova, a da Savez izveste i kopiju molbe istom dostave.
Na pitanje Spoljanskog podsaveza, a po predmetu izrečene klubske kazne nad igračima, daje se sledeči odgovor: »Kazna izrečena od strane kluba nad igračem, a koja nije blagovremeno sankcionirana od strane Podsaveza, niti je klub tražio od Podsaveza primenu § 11. nad kažnjenim igračem, ne može sprećiti, da se od strane kluba kažnjeni igrač ne srne prijaviti za koji drugi klub. Po isteku roka, saveznim pravilima predvidjenim, sa kojim steče pravo nastupa prilikom prelaza iz jednog u drugi klub, igrač ima pravo nastupa za svoj novi klub bez obzira da li mu je kazna izrečena od strane starog kluba istekla ili ne.«
Primaju se u članstvo Saveza SK Vitez iz Skoplja, SK Balkan iz Velesa, SK Gradjanski iz Doboja i SK Gradjan-ski iz Dervente. Odbija se molba SK Concordije (Beograd) za primenu § 11. nad igračima Milanom i Djurom Šijači-ćem i Stevanom Paničem usled nedostatka dokaza o navedenim krivicama.
Izveštavaju se svi Podsavezi, da imaju dostaviti Savezu skupštinske iz-veštaje tajničke i blagajničke kao i iz-veštaje sa održane- godišnje skupštine.
(Službeno br. 29 — sednica upr. odbora 18. VII. 1932).
Po pitanju Velikobečkerečkog podsaveza a povodom iznajmljivanja igrališta jednog kluba u svrhu bilo kakve javne priredbe, kada drugi klub u istom mestu igra prvenstvenu utakmicu, donosi se sledeče naredjenje: »Zabranjuje
se svima klubovima na teritoriji JNS-a, da svoja igrališta iznajmljuju za priredbe ma koje vrste, pod pretnjom najveće kazne, ako se toga dana u istom mestu igraju prvenstvene utakmice.«
Po pitanju Zagrebačkog podsaveza odnosno obnove postupka nad izrečenim kaznama, upravni odbor donosi sledeči principijalni zaključak: »U slučaju novih okolnosti ili dokaza, dovoljnih za obnovu postupka po kaznenim predmeti ma,.cen, dokaze i nove okolnosti dru-gostepeni forum za kaznene stvari i donosi svoju odluku o obnovi postupka, odnosno odbijanju molbe. U slučaju da drugostepeni forum za kaznene stvari nadje da ima mesta obnovi postupka, uputiće predmet prvostepenoj instanci na rešenje. Takse po ranijim eventualnim žalbama propadaju u korist foruma kome je upućena. O svim slučajevima obnove postupka podsavez je dužan iz-vestiti JNS.«
Prima se u članstvo SK Erdoglija iz Kragujevca. — Izveštavaju se svi podsavezi. da kod traženja iskaznica i prijavnica jednovremeno pošalju i novac putem poštanske štedionice, jer u protivnom isporuka ne će uslediti. — Iz-ve-štavaju se svi klubovi kojima je odobrena pozajmica, da dostave Savezu prema pravilniku predvidjenu bianco-menicu sa potpisom kluba kao akcep-tanta i žirom dvojice od Saveza akceptiranih žiranata.
Sekretar: D. Spasović.
restavracija E	
s T A V	Slon
R	LJUBLJANA
A	Shajališče vseh doma-
c	čih in tujih športnikovi
1	Izborna kuhinja!
J	Izbrana vina!
A	Cene zmerne!