Skoda9 povzročena po peronospori m oidiju lansko leto in kako se je je obvarovati letos. Kar se tiče zatiranja trtnih škodljivcev, pe- Kar se tiče množine galice, ki jo nporab- Kar 86 tiče zatiranja trtnih škodljivcev, peronospore in cidija, ae žal še vedno delajo velike napake. Zatorej mi naj bo oproščeuo, Če se spet lotim razmotrivanja te stare tvarine ter poskušam opotovano opozoriti na nedostatke, ki 86 delajo pri zatiranju teh najhujših sovražaikov naše vinske trte. Pri zatiraDju peronospore S8 delajo napake 1. pri sestavi galftm.-ivpnene zmesi; 2, pri izvaanju škropleaja. Kar 86 tiče množine galice, ki jo nporab ljamo pri sestavi galično apnene zmesi, se pre malo upošteva dejstve, da je mncžina modre galice, ki jo moramo vzeti na 1 hl vode, od\isna od vremena dotičnegpu leta. Med tem, ko v normalnih letih zadostujfl 1 kg galice na hl. vode, ta množina niti od daleka ne zadc3tuje v vlažnih letih, kakor je bi!o knsko. V vlažnih letih se mora uporabiti precoj močnejše tekočine, to se pravi, vzeti se mora \e5 galice na hl. vode, če 88 hoče doseči popolen uspeh. Lansko leto sem opazoval, da so le oni vinogradniki dosegli popolen nspeh, Id so uporabljali 2% ne galično-apnene zmesi, to se pravi oni, ki so vzeli na 100 litrov vode 2 kili galice. Ravnati se moramo tedaj pri sestavi galičnoapnene zmesi po vremenu, ki isto leto prevladaje; pred vsem ne smemo preveč štediti z galico. Pri sestavi galično-apnene zmesi pa se navadno dela tudi ta napaka, da se doda preveč apna. Vedno se še noče upoštevati, ozir. se premalo upošteva dejstvo, da apno ni tvarina, s katero bi se dala peronospora preprečiti, temve6, da je apno le snov za ublažitev razjedalnih lastnosti galice in se nporabija pri sestavi zmesi le v s^rho neutralizacije, to se pravi, z apnom 86 odvzame, ozir. ublaži razjedalna lastnost galice, ker bi »e inače požgalo s škropivom perje. Pa to še ni vsel Dognano je, daapno jemlje jzatiralno moč bakreni galici, ozir. učiakujočemu delu iste, bakreaemu oksidu. Čim več toraj pricoešamo apaa galično-apneoi zmesi, tim manj učinkujoče Oo škropivo. Apno se mora tedaj smatrati kot potrebao zlo, ki ga.sicer moramo dodati gotovo množino, a s vsakim dodatkom nad to množino si škodujemo sami sebi. Apno omeji učinek galise tudi na ta naSin, da nastaaejo iz njegovih prvotno v vodi labko raztopljivih spojin na zraku ogljikovo kisle spojine (n. pr. ogljikovokislo apno — navadni apnenec), ki so pa skoraj neraztopljive v vodi. Ce si predstavimo, da je vsaka trohica galice, kot učinkujočega sredstva proti peronospori, obdana od skoraj neraztopljive plasti ogljikovokislega apna (apaenca), lahko uvidimo, zakaj vsak dodatek apna, ki ni potreben za neutralizacijo jkislega značaja galice, učinkujočo moč iste pomaajšuje, ozir. preprečuje. Koiiko apna 86 torej naj dodena galični raztopini ? To se v številkah žal ne more navesti, ker je apno zelo različno v svoji sestavi, ozir. vsebnje različne množine apnenega oksida, spojenega z vodo (kalciumoksidhidrata), ki je učinkujoč del v apnn, oni del, ki neutralizira kisli značaj galične sestavine, to 88 pravi, ki povzroči spojitev jkislia (posebno žveplene kisliae) n. pr. v žveplenokislo apao (sadra ali gips), ki jnima ncbenih razjedalaih lastaosti. Poznamo pa sredstvo, s katerias se na najpriprostejei način da določiti, koliko apaenega beleža moramo dodati raztopljeni galici, da jo razki9amo in sicer je to takozvaai rdeči lakmuspapir, ki postane moder v trenutku, ko je dovolj apna v tekočini. Še boljši, kakor lakmus, je pa takozvani fenolftaleinpapir, ki je bel tn postane živordefi, ko nastopi neutralizacija. Obe vrsti reagenčnega papirja se dobita v lekarnab, lahko se pa tudi naročita pri drž. kaistijskokemičnem preskuš8vališču v Mar;boru. Pri sestavi galično-apnene zmesi z reagenčnim papirjem se dodene galični raztopini apaeni belež v manjših partijah, oboje se pomeša in pomoli od časa do časa majhen koščekreageačnega papirja v mešanico, Kakor hitro postan^ rdeči lakmus lepo moder, ozir. feu iftalaia lepo rdefi, je to dokaz, da je dovolj apua v mešaaici. Škropivo js gotovo! Kar se tiče napak, ki jih opažamo pri škroplenju, je največja napaka ta, da se na škrop- Ijenje grozdja sploh premalo ali celo nič ne ozira. Posledica tega nedostatka je bila n. pr. lansko leto zguba najmanj ene četrtine trgatre (od 2—50% in več po različnih krajih) na Štajerskem, to je približno 75.000 hl rina. Računjeno po 1000 K hl, znaša zguba na narodnem premoženjn 75 miljonov kron, ki je nastala v glavnem le vsled tega, ker zanemarjamo škroplenje grozdja. €e hočemo r prihodnje preprečiti nevarnost, da nas spet ne zadene enaka katastrofa, ne bo druzega preostalo, nego da se navadimo obračati potrebno pozornost tudi škropJenju grozdja. Raznn pri pr^em škroplenjn, dolder še grozdičje ni Bkrito t perje, se pa grozdje ne da škropiti ob enem, ko se škropi ostali trs, ozir. škropitev mladja in grozdja se praktično ne da izvesti ob enem. Grozdje 86 mora tedaj posebej škropiti in sicer se za to delo potrebujeta dva delavca. Prvi odkriva s pomočjo palice grozdje, dragi ga pa škropi. Potrebno je, da se to delo ponovi vsaj enkrat in sicer se škropi grozdje drugikrat (prvijkrat se je škropilo ob enem z mladjem) neposredno, ko je trta odcvetela, tretjikrat 10—14 dni pozneje. Za škroplenje grozdja najbolj pripravni so pršilniki, ki omogočijo trenutno ukinjenje in vzpostavitev pršenja, takozvani »pršilniki na ukinjeDJe", ker se ž njimi prihrani mnogo tekočine. Pa taki se danes žal tudi ne dobijo. Kdor jih je nabavjl pred vojsko, bo dobro storil, če se jih posluži. Pripomniii je še, da kakor hitro nastopi inoka na jagodah (znana voščena prevleka) škroplenje grozdja itak le malo pomaga, ker seSkropivo takih jagod več ne prime in odteče. Delo mora biti tedaj na vsak način opravljeno, predno se pojavi moka na grozdjn. Pred vojsko so si oni posestoiki, ki so grozdje žveplili z žveplom, kateremn je bilo primešano 3—5% modre galice, s takozvanim wsolfo ramato", lahko škroplenje grozdja prihranili in sicer za to, ker je dodatek modre galice v obliki finega prahu preprečil ali vsaj zdatno omejil nastop peronospore na grozdju. Začasno se pa takega žvepla ne dobi. Kdor tedaj hofie svoj vinograd obvarovati grozdne peronospore, mu nič drugega ne preostane, nego škropiti grozdje na goraj popisani način. Za škropitev grozdja je porabiti najmacj 2% galičnoapneno zmea. Kakor je razvidno iz goraj navedenih izvajanj torej pravilna sestava galično-apneDe zmesi ni tak enostavna in lahka, kakor se splošno misli in se bo moralo v tem oziru t prihodnje natančneje postopati. Nepravilni sestavi tega škropiva je pripisati večjkrat slabo učinkovanje škroplenja in ogromno škodo, ki nastane vsled tega v vinogradih. V tem oziru mnogo bolj praktične so razne druge bakrene sestavine, ki imajo potrebne pri- gih strokovnjakor je ,,Bosna" Škropivo prihodnjosti ia kdor se ga bo preje poprijel več bo profitiral! Kar se tiče zatiranja grozdne plesncbe ali oidija stoje razmere še slabše, kakor glede peronos^oie, kajti veliko je še vinogradnikov, ki o rediem žveplanju (glavno sredstvo proti oidijn) nočejo sploh nič vedeti, češ, da je nepotrebno in skvari vino. Zaradi tega je škoda, ki jo povzroči oidij našemu vinogradništvu navadno še večja nego vsled peronospore. Lansko leto pa sta st oidij in peronospora držala nekako ravnotežje in račan na se, da je na rovaš obeh bolezni pripisati polovica trgatve, ki je šla v zgubo; V4 odpade, kakor smo že rekli na peronosporo in en četrt pa pride na oidij, kar znaša nadaljnih 75.000 hl, ozir. nadaljnih 75 miljonov kron zgube na naroduem premoženju. Pa pravici na Ijubo bodi povedano, da te škode lansko leto niso bili krivi vmogradniki sami, temveS deloma tudi pomanjkanje zatiralnih sredstev in slabe vremenske razmere. Lansko leto, kakor tndi že med vojsko, je manjkalo popolnoma najboljšega sredstva proti oidiju, fino zmletega žvepla. Bilo je na razpolago le takozvano sublimirano (prehlapjeno) žveplo (žvepleni cvet), ki je pa mnogo manj učinkovito, nego zmleto žveplo, ki je bolj fino, kristalizira no in se vsled iega na solncu lažje razkroji v žvepleno sokislino, katera edina učinkuje uničevalno na trosje oidija, čigar klitje prepreči, ozir. čijega klitje nniči. Ker bo tudi letos za žveplanje trt le žvepleni cvet na razpolago. se vinogradniki s tem opozarjajo, da je treba z žveplenim cvetom žveplanje trt večjkrat ponavljati, če se hoče doseči popolen uspeh, kakor bi to bilo potrebno pri nporabi zmletega žvepla. Žveplati je treba 4—5 krat (pred cvetom enkrat in po cvetn vsak teden po enkrat do konca jnlija), namesto dve do trikrat — in po vsakem močnejšem dežju žve| planje ponoviti. Spočetka je žveplati celi trs, pozneje le grozdje. Oidij pa se da saj deloma preprečiti tudi s salojidinom (natrijevim tioeulfatom), ki se ga primeša po V2 kg na 100 1 galično apnene zmesi. Dodati pa se sme še le že pravilno pripravljeni zmesi, kateri še pa manjka toliko vode, da ima v sodu prostor raztopina salojidina. Osobito za škroplenje grozdja je primes salojidina toplo priporočati in se naj nikoli (posebno v bolj vlažI nih letih) ne opusti Če nastopa oidij zelo močno in vsled slabega vremena ni mogoče žveplati, se priporoča poraba kalijevega hipennanganata, od katere snovi se vzame na 100 litrov vode 20 dek in 2—3 kg apna. Hipermanganat se raztopi v polovici vode, v drugi polovici pa pripravi apneni jjj belež, ki se potem prilije raztopini hipermanganata. S to mešanico je grozdje močno poškropiti in ono se, kakor pravijo, kmalo obriše (ž mesi t svrho neutralizacije bakrenih soli že do- j njega zginejo sledovi bolezni). dane in jih je treba le v vodi raztopiti. Ena taka, do sedaj še premalo upoštevana sestarina je bakrena maža (pasta) »Bosna*, ki ima le to slabo lastnost, da se nje uč nkujoči del (bakreni klorid razkisan z apnom) rad vsede na dno, na kar je pri škroplenju treba ozir jemati ter škropivo večkrat pridno mešati. Pri polojenju fikropilnice se škropivo itak vsakokrat dobro premeša, le med škroplenjem je treba Toda hipermanganat učinknje le kratko in 86 mora škroplenje pri vsakem napada ponoviti. Kar se časa tiče, v katerem se mora začeti z zatiranjem oidija in peronospore, je omeniti, da je to odvisno od stopinje toplote, ozir. vlažnosti spomladanskega časa. Dognano je, da se peronospora, dokler pada temperatura po noči redoma pod 15° C, ne razvija, četudi je dovolj vlažnosti v vinogradu. Zatorej se v časn prime- brento rečjkrat dobro stresti. kar se lahko zgodi roma bladnih noči ni bati okužitve po peronokar na hrbtu, ne da bi se jo moralo sneti raz epori. Nasprotno pa oidij labko nastooa (četudi ramen. In to je edino za kar ima skrbeti oseba, ki škropi in v čem se razlikuje škroplenje z ^Bosno* od škroplenja z galično-apneno zmesjo; — bore malo — tako, da je skoraj neverjetno, kako je mogla ta malenkost zabraniti do sedaj splošno nporabo ,,Bosne" namesto galice, s katero ima enako zatiralno vrednost. Kako prijetno je pa škroplenje z ,,Bosno" v primeri z galično-apneno zmesjo. Prva ne zamaši nikoli pršilnika, kakor se to dogaja neštetokrat pri drngej, posebno če se je porabil pri sestari količkaj 9labo precejen apneni belež. Za wBosno" še tudi gorori dejstvu, da je precej cenejša, nego galica, ker vsebuje manj dragocenega bakra in je toraj že iz ekonomičnega kakor todi iz narodmo gospodarskega stališča (baker se začasno mora uražati iz inozemstra) edina na mestu. Škropi se % eno do 2% tekočino, to se pravi, 1 kg ozir. 100 litror vode. no tople, se priporoča Skropiti prvikrat malo raneje, pri čem je pa potrebno, da se škroplenje pred nastopom cveta ali celo med cretom ponovi. — Vinarski ravnatelj Puklavec. 2 kg MBosne" se vzame na se ne razvija močno) pri precej nižjih stopinjah toplote (od 5°—10° C) in njega razvitek ni popolnoraa nič odvisen od vlažnosti v vinogradu. Zar&di tega bi bilo umestno, da se preje žvepla, nego škropi in ne narobe, kakor se to navadno dela. Sploh se opaža pri nas, da škropijo vinogradniki proti peronospori prvikrat navadno prerano, ko je mladje komaj izlezlo izpopkov, drugikrat pa prepozno, ko je mladje že nad Vs metra visoko, kar je vzrok, da med obojim škroplenjem nastopi navadno peronospora. Ko pri nas navadno prvič škropijo, bi bilo dobro pjrvič žveplati, a prvo škroplenje preložiti na kakih 8—14 dni pozneje, na čas, ko je mladje po večini že nad peden dolgo ali z drngimi besedami rečeno, kratko predno začne trta cveteti, bi se moralo prvikrat Skropiti; 10—14 dni pozneje drugikrat in črez nadaljnih 14 dni tretjekrat. Po drugera in tretjem škroplenjn je vsakokrat posebej grozdje poškropM in potem požveplati. Le . ,_, __ __ „ . ^ ,