Po&tnlna pavšalIrana. Leto I., štev. 3. V LJubljani, četrtek dne 26. avgusta 1920. Posamezna štev. 60 vili* Izhaja ob «1zJotraJ. o Stane-ccloleftMK.T^lSO K mesečno j^š^-is • za zased!" ozemlje , za, inozemstvo .vi. 400 „ > - Oglasi za vsak mmr višine stolpca (B3 mm) . 2 K mali oglasi do30mm stolpca (53 mm) . 1 „ Uredništvo: Miklošičeva cesta 5t I6/L; Telefon it 72. —" Upravnlštvo: Sodna ulica it. 6. Telefon št 35. Dnevnik za gospodarstvo^'prosveto in politiko. Ljubljana, 25. avgusta. r; Iz Beograda nam poročajo, da se bodo vsled pospešenega razpisa volitev za konstituanto morale odložiti občinske volitve v Sloveniji. Glavni razlog, ki govori za odložitev, je ja-ko prepričevalen: ni namreč mogoče vršiti istočasno priprav za dvoje volitev in državnopolitično nedopustno je izlagati državljane neizogibni duševni perturbaciji potom dvojne, mnogem oziru nikakor ne paralelne volilne agitacije. Cilj občinskih voli tev je drug nego oni volitev za konstituanto: v občini gre za to izvoliti najboljšo upravo in pred tem ciljem .stopajo dostikrat strankarsko-poli-tični oziri v ozadje, gre za to uveljaviti gotova načela avtonomne gospodarske politike, v volitvah za konstituanto pa bodo stranke z vso tehtnostjo svojih držažvno-političnih, od-®osno ustavnih programov bile boj ;za zaupanje naroda. Res je tudi, ?da je skoraj neizpeljiva komplicira-3ia tehnika volilnopravnega postopanja, ako se križajo istočasno razni voKlno-tehnični predpisi. Vse to bi se zgodilo, ako bi se sedaj razpisale "občinske in državnozborske volitve. ^Računati nam je torej z dejstvom, da bodemo na Slovenskem obnovili občinske uprave šele po sestanku kon-stituante. Zanimivo je vprašanje, zakaj se obnovitev slovenskih občinskih uprav ni izvršila že prej. Upravni aparat -je pri nas tudi po polomu Avstrije ostal politično intakten in občinske volitve bi se bile dale že leta 1919. dobro izpeljati. Takrat so bilrna vodilnih mestih deželne vlade, v pred-sedništvu in v notranjem poverjen i-štvu gospodje, ki so vodili nekoliko preveč strankarskega računa. Razpoloženje med ljudstvom je bilo namreč — rane, ki jih je vsekala izkušnja vojne dobe so še krvavele — tako, da bi bila nekdaj vsemogočna klerikalna stranka izgubila vse svoje pozicije. Zato'se je z volitvami odlašalo in šele, ko je deželna vlada prišla v roke demokratov, je postalo vprašanje aktualno. Pod predsedstvom dr. Žerjava je bil izdelan modem in demokratičen volilni red in pričele so se predpriprave za razpis občinskih volitev, ki bi se naj bile izvršile letošnjo spomlad. Odobritev volilnega reda se je zavlekla tudi iz tega razloga, ker je demokratsko-•socijahstična vlada prišla medtem do ■zaključka, da bo 15. februarja razpisala volitve za konstituanto in ker je bila uvidevna dovolj, da ne gre mešati eno z drugim. Zanimivo "je, da se tudi v tistem času iz tabora £>LS ni slišalo nobenih nestrpnih glasov. Še zanimivejše pa je dejstvo, da je klerikalna stranka o občinskih volitvah v Sloveniji molčala krepko naprej, ko je zavladala ne le v Ljubljani temveč s pomočjo Parlamentarne Zajednice tudi v Beogradu... ■ -- Ne da se reči, da je medtem pripravljala morda nov občinski volilni red. Načrt drja. Žerjava je tako dober in modem, da si klerikalci niso upali ga poriniti na stran. „Poora-vilt so v celem menda tri paragrafe da o tvorijo vrata gotovim trikom,' w sp se jim zdeli neizogibni in uvedli so splošno žensko volilno pravico. J-Vsa ta revizija bi se bila dala izvršiti tekom 24 ur in Protič-ICorošče-.va vlada bi bila lahko že prve dni svojega obstanka odobrila uredbo in dala razpisati občinske volitve. To se ni zgodilo. Ko so torej klerikalci imeli vso moč v svojih rokah, jim je bila obnova občinske avtonomije v Sloveniji postranska stvar. Mi vemo da so se takrat izvrševalni odbori ;SLS izrekali proti razpisu občinskih volitev in da je torej povsem obveljal le strankarski interes.^ fln tako o občinskih volitvah' nismo slišali nič ne v februarju, ne v marcu in aprilu — vse do takrat, ko se je pričela Protič-Koroščeva ~ vlada Ao efizii prsti Beograd, 25. avgusta. Iz Pariza poročajo: Poraz rdečih čet bo imel nedvomno svoje poslcdici v sovjetski Rusiji, kakor tudi v njenih sosednjih deželah. 7,e sedaj prihajajo glasovi o uporih, v Ukrajini proti sovjetski Rusiji. Veliko število Ukrajincev se že bori v vrstah poljske vojske. Glavni deli ukrajinskih čet skušajo dobiti zvezo z Wranglo-viini četami, tako da upajo r najkrajšem času. ustvariti enotno jronto od Poljske do južne Rusije, ki se bo raztezala preko Ukrajine in ki bo odrezala sovjetsko Rusijo od Črnega morja. V severnem Kavkazu se je istotako pričelo močno gibanje proti boljševiškemu režimu. To gibanje se so naglo širi. člani lokalnih šovjetov pobiti. Dunaj, 24. avgusta. ,,Neue Freie PresseK poroča iz Varšave: Vsled osvojitve Bialystoka je vsa ruska severna armada odrezana in se ne poizkuša več upirati. Poljaki so doslej v severnem odseku ujeli 70.0G0 mož. Varšava, 25. avgusta. Okoli Hla-ve in Soldava obkoljene boljševiške čete se izkušajo rešili iz kroga poljskih čet. V dveh dneh so boljševiki izgubili 11.000 mož. Glavni del poljskih čet je zasedel vse ozemlje med Narevom in Bugom. Bitka ob srednjem Narevu bo odločila usodo vseh rdečih čet med Narevom in prusko mejo. ' ' ^ ^ Kari Habsburški zopet oorski Pariz, 25. avgusta. (Izvirno porodilo .,Jutra''). „Chikago Tribune" poroča iz Lucerna: Escar Karel potone kralj Ogrske. Belgija in Francija ste v to že privolili. Ogrski ro-jalisti so s tem načrtom zelo zado- voljni. Nasprotujeta mu samo Italija in Jugoslavija, Računa se, da se Vatikan ue bo pridružil sklepu italijanske vlade. Cesar Karel je na vprašanje ali je pripravljen sprejeti ogrsko krono odgovoril potrdi lno. . Albanska zarota proti Jugoslaviji. Prizrcn, 2J. avgusta. Tukaj so prišli na sled velikiorganizaciji pod imenom .,Za obrano Kosova". Sedež te organizacije za Albanijo je v Ska-dni. Predsednik je dr. Odja Kadri, bivši zdravmk v Djakovici in ki je sedaj minister albanskega kabineta v Tirani. Zahteva te organizacije je srbska meja Prepolac-Ristovac. Kakor jo razvidno iz dopisovanja te or-ganiaeije, razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi ter ima svoje gj^v,- no središče tpji prestoli«* Ruska protiofenziva. Najdenburg,25. avgusta, (izvirno poročilo „jutra"). Rusko severno krilo je pričelo 24. t. m. ponoči pro-tiofenzivo ki napreduje. V ozemlju koridorja in pri Najdenburgu se zdi, da se je pričela odločilna bitka med Rusi in Poljaki. Basel, 25. avgusta. (Izvirno). Po poročilih iz Varšave postaja ruski odpor vedno jačji. Ob reki Bug,od Kodeca do severno Brest-Litovskega se vrše srditi boji. Poljski letalci so dognali, da so zbrali Rusi na črti Grodno-Wilna znatna ojačenja. Tu di severno Buga rusko pomikanje po-nehuje. Pri Longži so nastopile nove ruske čete^ ki se trdovratno branijo. A ' Dr. SeneS o svojem potovanju. Praga, 23. avgusta. /Izvirno.)' V včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal minister zunanjih zadev doktor Bene.š o uspehih svojega obiska v Beogradu in Bukareštu. Ministrski svet je sklenil, da se ugovori med češkoslovaško, Jugoslavijo in Ru-munijo takoj objavijo, ko bodo pogajanja z Beogradom in Eukareštom vseli podrobnostih končana. V odseku za zunanje zadeve bo Beneš poročal šele v začetku prihodnjega ted- na, a parlamentu bo predložen v ratifikacijo samo dogovor z Jugoslavijo. FINANČNI POLOŽAJ ČEŠKE. Praga, 25. avgusta. (Izvirna) ..Pravo lidu" prinaša razgovor s češkoslovaškim finančnim ministrom dr. Englišeui, ki je med drugim izjavil: finančni položaj češkoslovaške drave ni ogrožen; proračun za prihodnje leto no izkazuje primanjkljaja. Republika trpi le nsi pomanjka- majati in je postalo jasno, da ne bo mogla ostati v izključni posesti državne oblasti. Pričela so se pogajanja za sestavo koncentracijskega kabineta, katerega glavna zadača bi naj bile volitve v konstituanto. Sedaj so se spomnili klerikalci zopet svojega volilnega reda in takorekoč na dan prisege novega kabineta so profurtimašili odobritev občinskega reda za Slovenijo. Zakaj, ni težko uganiti. Situacija se ic bila spremenila in klerikalna stranka ni mogla več računati. da bo po svoji volji upravljala Slovenijo. Zato je napočil zad nji trenutek, da reši ogrožene pozi cije po deželi s pomočjo svoje zadnje rezerve — onega velikega dela našega ženskega sveta, ki še ne razume, da volitve niso cerkveno opravilo. Naravno je, da novi kabinet ni mogel gladko' akceptirati, kar so skuhali klerikalci in da se je moralo zahtevati revizijo tistih točk, ki so vne-šene v uredbo o občinskih volitvah zgolj iz partizanskih ozirov, zgolj zato, da se zaščiti ena stranka v svojih aspdracijah. Minister notranjih zadev si je pri objavi občinskega volilnega reda izrecno pridržal, da se sipejo volitve razpisati šele na nje- gov ukaz. To je brezdvomno njegova pravica in njemu podrejeni državni funkcijonarji, kakor je poverjenik za notranje zadeve, se težko pregrešijo proti dolžnosti subordin arije, na katere sami pri podrejenih uradnikih tako strogo pazijo, ako se svojemu ministru uprejo. To se je dejansko v Ljubljani zgodilo: deželna vlada je na . lastno pest sklenila volitve za 17. oktober ter predložila ta svoj sklep ministru. Da je bila reakcija ostra, je naravno. Minister je. brzojavno razveljavil ta sklep.. " Mediem je prišla nova kriza in slovenski volilni red je zopet stopil v ozadje. Danes stojimo neposredno pred razpisom volitev za konstituanto, ki absorbirajo ves naš interes. S strankarskega stališča je gotovo razumljivo, da bi radi klerikalci s pomočjo svoje ženske armade utrdili svojo pozicijo po naših selih in vaseh in ugoden izid občinskih volitev iik pred državnozborskimi bi jim bil dobrodošla pomoč pri državnozbor-skih, na drugi strani pa je pač samo posebi umevno, da se država in njene pokrajine ne smejo upravljati in v njih voditi politika s stališča strankarskih interesov, temveč edioo febz. občega državnega stališča. iT* nju uradnikov. V jeseni bo finančno ministrstvo predložilo parlamentu predlog o davku na dediščine. Iznos tega davka se ho porabil polovico za doklade državnim nastavljencem. polovico pa v pokritje davka na premog, ki so odpravi. Finančna uprava je na dviganju češkoslovaške krone le do gotove meje interesirana. Glavna stvar je pač stabiliziranje valute. Dr. Engliš je končno izjavil, da se pripravljajo energične odredbe glede vojnih dobičkov. ČEŠKO RUMUNSKA' TRGOVINSKA POGODBA. Praga, 25. avgusta. (Izvirno.) Semkaj prispe v kratkem posebna ru-nvunska komisija, da prične pogaja-janja glede sklenitve trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Praga, 25. avgusta. (Izvirno.") Rumunski kralj je odlikoval češkoslovaškega zunanjega ministra doktorja Beneša z rumunsko zvezdo prvega razreda. .5 -i.. Poljski uspehi. Moskva, 25. avgusta. Z ozirom na umik ruske armade na poljskem bojišču pišejo „Izvestija": Poljsko plemstvo in Wrangel vporabljata zadnje moči, da zadavita sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija pa zbira svoje moči, da uniči poljsko plemstvo in Wrangla, tega malega naslednika Denjikma. Rdeča armada ve, da pomeni zmaga Wrangla ali Poljakov loonec svobode in neodvisnosti ter vseh pridobitev republike. Moskva, 25. avgusta. Frontno poročilo z dne 24. t m.; Južnovzhodno od Lvova se po kratkem odmoru razvija naša ofenziva ugodno kljub trdovratnemu odporu in protiofenzivi sovražnika. V Vzhodni Galiciji smo dosegli Gnilo Lipo in se bojujemo za prehod preko nje. Pariz, 25. avgusta. Poljske zmage so pričele dobivati tako obširen obseg, da se sedaj že lahko reče, da bodo dovedle do tega, da se sovjetska vojna sila popolnoma zlomi. Poljaki so prodrli do Buga. Rdeče čete so obkoljene med Bugom in Narevom. Pričakovati je njihovo kapitulacijo. Poljske čete so nadalje zavzele Sjerialic in Ciešanov. Druga, osma, deseta in sedma rdeča divizija so uničene General Sikovski je uničil. 54. divizija Poljaki so dosetiaj ujeli 60.000 vojakov ter. zaplenili 200 topov in 1000 strojnic Pariš, 25. avgusta. (Izvirno)' Iz Londona se poroča. Belfour je poslal Kamenjevu in Krasinu noto, v kateri naglasa, da so boljševiški mirovni pogoji, ki so bili izročeni Poljski v močnem nasprotju z izjavami, ki so bile podane Lloydu Georgeju. Ruska delegacija se poživlja, da odgovori na to noto do petka. Od odgovora bo odvisno bodoče zadržanje^Anglije napram sovjetske Rusije. Dunaj, 24. avgusta. ,,DaiI Mail" javlja, da se je Wranglova armada združila z donskimi in kubanskimi kozaki. Boljševiki so zbežali iz En-selija in so potopili vse boljševiško brodovje Kaspiškega morja. ■: OBRAT V ANGLEŠKI POLITIKI NAPRAM RUSIJI. poročila pravijo, da češkoslovaška vlada na raznih točkah demarkacij-ske točke zbira svoje čete. Pri Ko-mornu iu Salgotarijanu so bila do-gnana vojaška premikanja naperjena proti Ogrski. Čehoslovaki se na polj-sko-ogrski meji utrjujejo in postavljajo tudi žične ovire. Ukrepi vlade. Beograd, 24. avgusta. V ministrstvu za agrarno reformo je podpisan ukaz o imenovanju uradnikov v agrarni direkciji. — Za ljudsko-šolski pouk v Srbiji in Črni gori je določen proračun v znesku 20 milijonov; dinarjev. — Ministrstvo za prosveifco je izdalo naredbo, da dijaki učiteljišč v vojvodini ne morejo v tekočem! letu prestopiti na druga učiteljišča, ker so prenapolnjena. — Ministrstvo za finance je odobrilo sklep upravnega odbora o zvišanju dohodkov delavcem tobačnega ravnateljstva v Bosni in Hercegovini ter o zvišanju dra-ginjskih doklad monopolnim delavcem v Ljubljani, Zagrebu, Senju ia Dalmaciji. * Enfenta bo zahtevala razorožitev Madžarske. Pariz, 25. avg. (Izvirno poročilo] „Jutra".) Vrhovni svet je bil že ope-tovano opozorjen na dejstvo, da madžarska vlada pod pretvezo obramb-! nih priprav proti boljše vikom obortK žuje in spopolnjuje svojo vojsko vi očividnem namenu, da napade vi ugodnem trenutku svoje sosede. Mrz-j lično oboroževanje Madžarske je bilo] v zadnjih dneh predmet ponovne izr menjave misli med velesilami. Zabr-j juje se, da bo ententa v kratkem sfiak< rila v Budimpešti energične korakfe; ter stavila zahtevo, da se v odrejenem! roku prične razoroževanje madžgfJ ske vojske. < Proti visokim tarifom; = Zagreb. 25. avgusta. (Izviroo)jl Gospodarski odsek Demokratske zal jednice v Zagrebu je imel včeraj svoi jo zborovanje, ki je bilo izredno do^ bro obiskano. Vsi strokovnjaki so na-* glašali škodljivost sedanje tarifne po^ litike na železnicah in pošti za narodno gospodarstvo, kakor tudi škod«! Ijivost uvajanja proračuna naredbei nim potom brez parlamenta. V tem? smislu je bil sprejet oster protesti; Demokratska zajednica poživlja tudi; vse druge gospodarske kroge, da,§» pridružijo temu protestu. Miii milit i Mi Pariz, 25. avgusta. (Izvirno poročilo ,.Jutra"). „Matin" poroča: Ministrski predsednik Millerand v smislu naročila veleposlaniške konference je poslal Sini Dowerju v Gdansko brzojavko, v kateri ga opozarja na člen 304 versa jske mirovne pogodbe, ki priznava PoHski prosto uporabo pristanišča y Gdanskem za uvoz in izvoz. Doo;ver je dobil ukaz, da re-spektira to pravico Poljske in da zato z vsemi razpoložljivimi sredstvi takoj odredi, da se bo razkladanje mu-nicije, ki prihaja za Poljsko, takoj nemoteno vršilo. Telegram je bil odposlan v sporazumu z angleško vlado. ČeSka na straži proti gr^- Madžarom, i^t '■mmliudapešta. 25. avgusta. r(Izvirno noročilo',,Jutra-'). Semkaj dospela Beograd, 25. avgusta. (Izvirno).!: Statistika izidov občinskih volite*, še vedno ni popolna. Največ občin, je v rokah demokratov. Doslej je znan izid iz okrog 1600 ob^ čin. Nad 700 je demokratskih, okrog G00 radikalskifc, ostanek je razde: Ijen. V Maoedoniji imajo radikalci v, dveh okrugih večino, v bitoljskem in prijepoljskem, kjer je mnogo Tur* kov, demokrati pa imajo večino v dvanajstih okrugih. .. ... Nvovi občinski odbor beogradski jc bil danes zaprisežen. Komunistični odborniki so položili danes prisego brez vsakega pridržka. Demokratski odborniki so izjavili, da ho-' čejo sodelovati s celim odborom in da bodo zlasti stavili ]iredloge o nujnih mestnih socialnih ukrepih. ZASTOPNIKI VLADE IN PAfc: LAMENTA NA SOKOLSKEM ZLETU. Beograd, 25. avgusta. '(Izvirno)** Na sokolskem zletu bo zastopal -vlado minister dr. Kufcovec, parlament pa poslujoči podpredsednik dr. Bibar. . v Sloveniji. Beograd, 25. avgusta. (Izvirno)1. Zakon za občinske volitve v Sloveniji pride ponovno v pretres pred mini-' strski svetrrf- Slovenci in Povedati mi jc nekaj besed o duševni višini sodobne slovenske politike. Moje besede veljajo onim, ki hočejo biti brez predsodkov, kajti ne pride mi na misel, prepričevati one, katerim je postala potreba, da venomer varajo sami sebe z oboževanjem nevzdržnih načel gospodarske, so-cijalne ali narodne politike. Bila bi pridobitev za umstveno višino naše sodobne gospodarske politike, ako bi se naše uboge javnosti ne mučilo neprestano z izvoznicar-stvom. Tu je del naše javnosti zapeljan že naravnost v neko psihozo. V kolikor je to vprašanje moralno, razgovora ne odklanjamo, kajti naše roke so čiste, kdor si upa na katerega našega politika zalučati kamen, na presto mu, a imenuje naj osebe, navede dokaze, da se more stvar raz-č:stiti pred sodnijo. V kolikor pa je konsament zaveden, da edino vprašanju izvoza vidi svojo rešitev ali smrt, treba, da se mu odkrito reče: srno agrarna država, ki več pridela kakor konsumira. Ni možno silo naložiti proizvajalcu gotovih cen v državi z ogromno kmečko večino. Organizirano kmetijstvo vse Jugoslavije tudi noče nič čuti o tem, da bi ga smel kdo siliti, naj da pridelke kaki državni ali predržavni ustanovi (centrali), da ž njimi kupčuje Res je, da izvozna veletrgovina, ki se seveda tudi zavzema za izvoz, ni simpatična, a poljedelstvo je prešinjeno zavesti, da je upravičeno, skd svoje zemlje in dela prosto prodati in to V svobodni trgovini. V državi, ki več producira kot pridela, v državi, ki ima kmetsko večino, ni možno kmeta kratkomalo odpraviti z odklonitvijo vsakega izvoza. S tem političnim dejstvom, ki se ga *z nobenim krikom ne da spraviti s sveta, mora vsak računati. Kdor pošteno misli s konsumentom, ne bo vezal njegovih oči na brezupna pota, marveč bo predvsem posvetil študij •vprašanju, kako bi si nabavili, ko je brez dvoma žita v državi več nego ga sami moremo pojesti, živila po najugodnejši ceni, ne da bi klicali na pomoč biriča proti kmetu. Zameriti ie žurnalistiki, ki ljudem položaja ne pojasni, ampak jih vzdržuje v bolnem Razburjenju. Enako je žalostno, kako se preso-jjo politične krize Naravno je, da šprijatelji gladkega toka javnih zadev vsako krizo težko občutijo, toda trdi-ia si upam, da zadnja mučna kriza ni bila čisto brez koristnega uspeha. Saj smo vendar prišli do nekega izhoda iz neznosnega položaja v tolikih zadevah, celo v vprašanju pokrajinskih vlad, državnozborskih volitev, da, celo o načinu formulacije načrtov ustave, ki pomeni življenje ali smrt države same AU si je mogoče misliti tak izid brez hudih bojev, ultimatov, popuščanj! Mislim, da bo zgodovinar pisal o poteku te krize drugače nego mnogi časnikarji, ki so dobivali ob obravnavanju krize pravo božjast, Ko je naši politični javnosti jia javnem zboru v Celju 15. t. m. predsednik demokratske stranke naslikal značaj krize iz lastne skušnje, ni bilo od nikoder izraza kakega ogorčenja. Shod se ie končal s soglasno zaupnico poročevalcu. Kdo je bolj poklican nego vo-lilstvo, da ta oddaja sodbo? Neizmerna izguba za umstveno življenje vsega naroda so izrastki demagoštva, ki so seveda cenejši nego temeljitost 4n točnost poročanja. Nobena ostrinakritike naj ne bo prehuda, vendar pa vsako zastruplje-vanje ljudske duše prepovedano. Dr. V. K. Učiteljska imenovanja. V zadnii seji višjega šolskega sveta so bua izvršena s!edeča imenovanja: Na bivšem Kranjskem: za učni moči na orazredni pomožni šoli za man i nadarjene otroke v Ljubljani josip Mihelii in Marija MatkovUcva, začasno pa Štefanija Grudnova; za razpisani učni mesti v Št Ilju v Slov. goricah in v Rajhenburgu se vnieta konipetenčna spisa, da stavita okrajna šolska sveta nove predsoge; za razpisano učno tr.esto v Limbušu se \ršs nova poizvedovanja; 15 razpisanih učnih mest, za katere ni bilo prosilcev, se na novo razpiše. Upokojeni rudniški učitelj Avguštin Šabec se reaktivira in stalno namesti v Stoprčah. Vodstvo dekliške ljudske šole v Celju se poveri začasno Srečkotu Exelna. do oddaje vodstva ženski voditeljici. Sklene se namre, da se vse samostojne dekliške ljudske šole na bivšem Štajerskem razpišejo in vodstva podele ženskim učnim močem. Marija Pfeijer, Jjivša učiteljica v Hrastniku, se prideli v službo- vanje Ha soli pri Sv. Petru pri Ljubljani Na lastno prošnjo se upokojijo: a) stalno: Marija txcl-Čcrnctovc. Ivan Kutncr, Matija H trie, Marija l rstenjal:ova, Katai: Čehova, u. ž. r. d,. Ljudmila Omcjz-Bnkovčeva, .Anton Ogorcler, Frančiška Megličeva, u. i. r. d., Bogomir Sitlcr, Friderik Zinaaer, Franc Jaklič, Olga Bra-daiknva, Marija Dominktiševa in Albina Gorcc-Fogačarieva, otroška vrtnarica. — b) začasno: Ivanka Kovai;č-Kocr,iuU><'a, Frančiška B:zcljak-BayerjcvaJ Olga No-vak-Majcenova in Ana Finksuflajcva. Za stalna kafeheta sta imenovana o. Modest Novak in rraue Kogej. prvi na IIl. mestni deški ljudski šoli, drugi pa na I. deški mesranski" šoli v Ljubljani. Nadučiteljsko službo v Cerknici je dobil Adoli Harme!, učiteljski službi pa Ivana Zwolf in Ivana Ukmar; učiteljske službe so nadalje dobili: Julijaua Maričeva v Dragatušu, Marija Laiger-Nagodctova v Semiču, Stanko Vrzcc v Suliorju, Angela Gcriarjcva v Dobu, Ivan Stenovec in Marija šibovleva v Domžalah, Alojzija Vcrbičeva na Home«, Pavla Držmanova in Terezija Črnologar-jr.va v Komendi, Gizela Ušeničnikova v Mengšu, Angela Ccraricva v Stranjah; službo naduateljice v Ribnici ie dobila Pavla Tomšičeva. Nadalje so bili imenovani: Ana Hirschmanova za učiteljico v Beznici, Stanislava Mihelčileva v Selcah; za nadučitelja v Bučki josip Trobiš, v Škocijanu Ludovik Pirkovič, za učiicljico istotam Roza Pirkoviieva; za nadučitelja v Trebelnem Vinko Ktanšek. Oddaja enega učnega mesta za moške v Tržiču se ie odložila za prihodnjo sejo, eno učno mesto za ženske se nanovo razpiše. Učiteljski službi v Mokronogu sta dobili Alfonza Babnikova in Josipina Ahačičeva. Učiteljske službe so dalje dobile: rrania Mrš.ii-kova v Hinjah, Marija Benedičič-Franke-tova na Mirni. Nežika Koščeva in Hed-vika Schweigerjeva v Št. Petru pri Novem mestu, Marija Lapajnetova v Lazah pri Uršnih selih, eno mesto se na tej šoli na novo razpiše, Pavla Strumbljeva v Gornjih Sušicah, Franja Kosec-Milavleva in Ernestina Zajcev a" v Trebnjem, Alojzij Balovec na Koroški Beli, Marija Horval-Nosanova v Kranjski gori. Franja Po-gačnikova na Dobravi pri Kropi, Angela Orehkova na Ovšišah, Pavla Semenova v Lescah. Imenovanje učiteljske moči na Jesenicah se odloži. Za nadučitelja sta bila imenovana Janko Škufca na Drenovem griču in Makso Jovan v Polhovem Gradcu. Prošnja učitelja Ponikvarja za nadučiteljsko mesto za Veliki trn se zavrne. Nadučitelj Andrej Vilfan, dosedaj učitelj na salezijanskem zavodu na Rakovniku se premesti v Soro; Iva Premelževa, učiteljica v Tomišlju, pa na Vič. Učitelju Francu Petriča se podaljša bolezenski dopust za eno leto. 30 učnih inest, za katere ni bilo prosilcev, se na novo razpiše. Na bivšem štajerskem: za nadučitelje, oziroma za nadučtteljice so bili imenovani: Antonija Rottova na dekliški ljudski šoli v Konjicah. Rudolf Koser v Vitanju, Ivan Čeh pri Mali Nedelji, Miroslav Pulelik v Krčevini pri Mariboru, Anton Mohor pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, Josip Cenčič v Rogatcu. Ivan Glinšek v Rogaški Slatini, Alojzij Krajnc v Polčanah, Hinko Šumer v Šmarju pri Jelšah, Alojzij Majcen v Selnici ob Dravi. Anton Stripi v Keblju, Janko K,riič v Špitaliču in Mirko Marinič pri Sv. Marku niže Ptuja. Učiteljske službe so dobili: Fran Hajn-šek na deški in Marija Vrečkova na dekliški šoli v Št. Juriju ob juž. žel., Marija Brumnova v Št. Juriju ob Ščavnici; eno mesto za moške prosilce se razpiše; Anton Kovačec, Marija Kovale cev a. in Marija Dominktiševa pri Sv. Petru tik Radgone, eno mesto za moško učno moč se na novo razpiše; Rudolf Kallan v Trbovljah na deški šoli. Ciril Vrlovec na Loki pri Zidanem mostu; dosedanja suplentka na tej šoli Terezija Fabianovo se prideli dekliški ljudski šoli v Trbovljah; Marija Kar-bava pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Ciril Miki v Ljutomeru na deški šoli, Štefanija Špindler v Vržeju, Viljemina Kožuhov a v Hočalt, Ivan Luhnar in Marija 1 Veber-Siegnarjeva v Teznu, Frančiška Bratani-f.cva in Marija Prcskerjcva v Ormožu, mesto za moško učno moč se na novo raz-oiše za moške in ženske, Friderik Venigrr-halz in Zofija Oknrnova v Središču. Lju-devit Betiak pri Veliki Nedelji. Vekosiav Kcgl pri Sv. Marku niže Ptuja, Anton Siriandosa in Josipina Cenlič-Belšakova v Rogatcu. Ana BoštjanHčeva v Sevnici, Simon Fišer pri Šv. Petru na Medvedjem Selu, Gusta Janežiče\a v Šoštanju, Ana Grcbenieva v Št. Juriju ob Taboru, Josipina Sirigl-Kleinova v Keblju. Jelisava jugov a v Špitaliču. Josipina Simoniičeva pri Sv. Andražu v Leskovcu; za učiteljico ž. r. d. na dekliški meščanski šoli v Celju Josipina fratnikova. Sokolstvu! Klerikalno časopisje ima nalogo, da sistematično izzivalno sramoti in ponižuje Sokolstvo pred javnostjo. Nasprotniki Sokolstva {Orlovska organizacija. Slovenska ljudska stranka in vsi škofje katoliškega ozemlja naše države) so za to naoravili sistematičen načrt in so dali velike zneske, da odvrnejo naklonjenost jugoslovanskega naroda od Sokolstva, da sokolsko delo zadržijo in ga po možnosti med ljudstvom obrezuspebi-io. Vpregli so svoje časopisje, shode, cerkveno govore spovedijice in šolo. Za vsak dogodek na cesti obmetavajo z blatom Sokolstvo kot povzročitelja in pri tem se njihovim toliko poudarjanim krščanskim načelom nikakor ne protivi, če ni prav nič resnice na tem. Poživljamo Vas, da obdržite mirno kri, kajti pod našo častjo bi bilo, bojevati se z ljudmi, ki se skrivajo za odgovorne urednike iu ki se skušajo s farizejskimi izjavami izviti roki pravice, ako se jih pokliče pred sodišče V njihovem fanatizmu gredo celo tako daleč, da izrabljajo cerkcv in spovednico za najbolj nizkotno agitacijo proti Sokolstvu. Celo šola jim mora služiti kot agitarijski prostor proti Sokolu, in mnogo dokazov imamo, da se kate-heii poslužujejo potvarjanja verskih naukov, da obsovražijo med mladino Sokola. To početje naj nas ne moti. Starešinstvo Sokolskerra Saveza bode sto- Sokolski zlet. Sokolski Savez objavlja: Občinstvo, ki se udeleži zleta v Maribor, prosimo, da sc odpelic iz Ljubljane, ako le mogoče, v nedeljo dne 20. avgusta z rednim vlakom ob 4. uri 15. min. in s posebnim vlakom ob 5. uri zjutraj, ker ne moremo preskrbeti .vsem |x>voljnih prenočišč. Prijav je vsak dan več, vojaška oblast nam je odrekla posteljni niaterijal, v sled česar nc moremo ustreči vsem zahtevam. rilo svojo dolžnost, storiie jo tudi Vi ' . Sokofekc potrebščine, čepice, znake za - - - ■ - :cpire m za pasove, peresa, telovadne kro- o. kokarde itd. ima v zalogi br. Peter Ca--uder v Ljubljani, Vidovdan^ka ccsla 2. Bral je v kroiu, ki sc vozijo z jutranjim lakom v nedeljo dne 2Q. avgusta, naj se glasijo v |ietcj< popoldne v pisarni Sokol-kega Saveza v Narodnem domu. Nova sokolska knjiga. Izšla je v založbi Sokola I. nova knjiga: ,,Kako voditi in upraviiati sokolska društva?" Spisal doktor Pavel Pestotnik. Cena 22 K. Opozarjamo vsa bratska društva na to važno knjigo. Skupni obedi, obstoječi iz juhe, mesa, dveh prikuh in euega kruha veljajo 14 K. Bratje društveni načelniki zberejo med vožnjo denar za skupne obede od članov svojega društva, napravijo seznam vseh, ki so plačali obed, v dveh izvodih ter oddajo der.ar in en seznam župnemu načelniku, oziroma od tega določenemu bratu. Ti izroče denar in sezname v sokolski pisarni na kolodvoru v Mariboru. Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS. s tem, da z neumornim sckolskir delem privedete Sokolstvo do popoi ne zmage. Pojdite med nared, no učujte ga o idejah Sokolstva, širi', naš in nam naklonjen tisk v naj širših vrstah ljudstva! Poživljamo Vas vse, ki čutite potrebo telesne in moralne povzdige našega jugoslo-vanskesra naroda, da nam stojite zver,to na strani s svojimi društvenimi hi materijalnimi silami ter pripomorete s tem do zmage načelom in geslom: vzgoji našega naroda k telesni jakosti, moralni moči, k deino-kratizmu, k lp^ezni do domovine in napredka. Vi Sokoii pa pokažite s popolnim uveljavljanjem naših sokol-skih načel v vsakdanjem življenju veličino in pomembnost Sokolstva! Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS. * Odlikovanja. V pmnanje za delovanje na nacionalnem in kulturnem polju so bili odlikovani: z redom Svetega Save četrtega razreda ravnatelj meščansko šoje v Ljubljani in predsednik Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Luka Jelenc, deželni šolski nadzornik v Ljubljani Engel-bert Gatujl in šolski nadzornik v Ptuju Pavel Flere; z redom Svetega Save petega razreda učitelj na Zidanem mostu Adolf Gnus nadučitelj v Ljubljani Jakob Dimnih, učiteljica v Ljubljani Vita Zupančič in učiteljica v Š tur ju .Jožica Al lig. Rod Svetega Save petega razreda je bil podeljen članom ljubljanskega dramskega gledališča Polonici Juvanovi in Rado Pregorel'. * Hermann VVendel v Ljubljani. V Ljubljano je prispel znani ugledni nemški politik in publicist Hermann Wendel.* Od tu gre g. Wendel preko Zagreba in Beograda na daljše študijsko potovanje v Makedonijo. * Amnestija. V zmislu ukaza o amnestiji se je včeraj dopoldne ob 11. uri po primernem nagovoru izpustilo iz jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani 62 kaznjencev, ki so deležni Najvišje milosti. Pogojno se je odpustila kazen 16 kaznjencem deželnega in 5 kaznjencem okr. sodišča, pod pogojem, da tekom dveh let cd dneva pravomočnosti sodbe ne zagrešijo nobenega po hudodelstvu caznivega dejanja ali nobene tatvine, goljufije, poneverbe ali oderuštva, pa 39 kaznjonccm deželnega in 2 kaznjencema okrajnega sodišča. Vsem tem kaznjencem so odpuščene tudi vse posledice kazenskih obsodeb. Glede vseh obsojencev, ki niso v zaporu, ci pa so deležni Najvišje milosti, se vse potrebno ukrene že prihodnjedni. * Lekcija g. Lsskovarju. Mariborski soijaldemokratski list „Volksstim-me" prinaša poziv vladnemu komisarju Leskovarju, zakaj se sedaj o priliki sokolskega zleta ne poslužuje istih načel, kakor se jih je posluževal o priliki orlovske prireditve, list dostavlja, da gre sedaj v resnici za goste, ki si jih želi in ki jih vabi ogromna večina mariborskega prebivalstva, dočim je Orle pričakovala samo neznatna peščica iz Splavar-ske ulice. Spioh sc epaža, da sc soci-jaldemokratski listi obnašajo zelo dostojno napram sokolski prireditvi. * Dalmatinei v Mariboru, iz Splita javljajo, da vlada v vsi Dalmaciji veliko zanimanje za Sokol.-ki dot v Mariboru in da !x> udeležba ialraatjnskih Sokolov na zletu naj-astnejsa. Samo splitski »Sokol b" pola! na zlet t>z 100 Sokolov. Dalma-inski Sokoli prirejo v Zagrebu dne t. m. velik obhod kot manifestacijo za ne od rešeno domovino, a zve-jor odpotujejo skupno z ostalimi hr-atekirai Sokoli v [Maribor. * Legitimacije v plebiscitnem ozemlju. Vsled sklepa modzavezni-ike plebiscitne komisije se bo po 10. se.pt. 1920. zahtevalo od vseh oseb, ki redno prebivajo v plebiscitnem emljn, da nosijo pri sebi osebne izkaznice o svoji identiteti. Tudi otroci od 10 let naprej jih bodo morali imeti. Legitimacije bodo izdajali občinski uradi, potrdila jih bodo ok- Ljubljana, 25. avgusta rajna glavarstva in okrajni sveti. rCe legitimacijo niso potni listi. Osebo ki izpremeue prebivališče iz enega glasovalnga okraja v drugi, morajo v teku dveh dni dobiti na legitimacij0 uradni pečat, distriet councils, dotič-nega okraja. Za „izpremembo prebivališča" se smatra že, če je kdo odsoten o 10. septembru r.ti'0. ne KPM-jo razobešati ali uporabljati nikak" zastave katerekoli vrste v plebiscitilAn ozeml ju, izvzem-£>)" zastave, ki jih uporabljajo člani misije. Edino mali znaki, ki jih l>o kdo nosil na .--cbi. bodo dovoljeni. * Pričetek Šolskega leta. Na vseh ljudskih šolah bivše Kranjske dežele se prične novo šolsko leto dne 17. s<'p-ti.mbra. Za vpisovanje sta določena 15. in 11), september. * Zvišanje brzojavnih in telefonskih pristojbin. Glasom uradne objave se s 1. septembrom zviša brzojavna pristojbina za 100 odstotkov. Sorazmerno se zvišajo tudi telefonske pristojbine. * Za dijake obrtnih šo!. Glasom naredfce vojnega ministrstva imajo pravico do skrajšane vojaške službe dijaki ljubljanske višje obrtne šole, nadalje dijaki splitske obrtne šole, sarajevske tehnične in zagrebške gra-diteljske šole. * Obrtniški kongres v Celju. Dne 5. septembra se bo vršil v Celju kongres načelnikov vseh obrtnih zadrug in obrtniških društev Slovenije z zelo obširnim dnevnim redom. Sklepi kongresa bodo obvezni za vse obrtni- ke posameznih" organizAiaj. Začo je v, interetsu obrtnikov, da pošljejo na kemrres v Celje svoje zastopnike. * Enotna ureditev javnih napisov. Ministrski predsednik Vesnič je predložil ministrskemu svetu načrt uredbe o javnih napisih. Načrt določa-. Napisi in naslovi na vseh javnih poslopjih in uradih, na železnicah* pa-robrodih in potih v vsej kraljevini naj se označijo s cirilico in latinico. Besede v napisih in naslovih morajo biti iste v obeh pisavah. Tudi imena ulic in oddelkov po mestih se imajo v vsej kraljevini označiti z eno in drugo pisavo. Protipostopanje se kaznuje po § 326. srbskega kazenskega zakona. * Pomorska akademija v Bakra. Opisovanje dijakov v pomorsko akademijo v Bakru se vrši dne 30. in 31. avgusta. Sprejemajo se absol-; venti nižje gimnazije. Učenci se morajo podvreči zdravniškemu pregledu. * Porotno zasedanje v Celju so prične dne 13. septembra. Na vrsta pride tudi slučaj Vvalterja JDerganza, sina znanega bivšega celjskega magi-stratnega ekonoma, ki je meseca junija pri Petrovčah umoril srbskega tugovea Zekiča Jovanoviča in ga oropal njegove denarne imovine. * Himen. Dne 24. t m. se jc poroči bivši podporučnik. bančni uradnik Joško Praznik z gdč. Julko Zorko iz Celja. * Anarhija v slovenski politični »pravi. Celjsko okrajno glavarstvo je razposlalo občinam nka'^, da morajo biti ta teden občinski volilni imeniki v svrho reklamacije razpoloženi. Ker limoni občinski uradi sploh še niso sestavili volilnih imenikov, je ta ukaz glavarstva pn ukazu deželne vlade, ki hoče vtihotapiti občinske volitve vkljub temsu, da je dobila od notranjega miniarrstva strogo prepoved. Posamezna ofcčinska zastopstva so zaradi tega v veliki zadregi, ker ne vedo. kaj naj store. * Električna centrala v Primorju. Jadransko hotelsko društvo, d. d., zgradi v primorskem letovišču Novi veliko električno kalorično centralo, ki bo proizvajala električna tok za razsvetljavo letovišč Novi, Selce in Cirkvenica z bližnjo okolico. V zvezi z elektrarno se zgradijo hladilnice za tamošnje hotele. Električna centrala bo še letos dogotovljena. * Avstrijska naarada. Dnnajska akademja znanosti jo za letošnje leto razpisala takozvano Bauernfoldovo nagrado za najboljše literarno delo v znesku 1000 avstri jskih kron, a slučaj je nanesel, da je to nagrado dobil pisatelj Spitteler, ki živi v Švici ; sedaj so mu to nagrado tudi izplačali. a mož je dobil za 1000 avstrijskih kron 20 švicarskih frankov. Vtiholapljen saharin. Iz Mari-* bora nam javlja dopisnik: Pred pat dnevi so bile aretirane v neki tukajšnji gostilni tri esebe. ki so vtihotapile v Maribor saharin. Policija je izročila 13 kg te dragocene robe ve-rižniškemu uradu, tihotapci pa so bili kaznovani z globami od 1000 do 5000 K in vrhu tega z zaporom od 8 dni do 1 meseca. Ravnotako je bit aretiran nek mariborski trgovski nastavljenec, ki je prodajal po mestu razne stvari, vtihotapijene iz Avstri-;e. Kaznovan, je z zaporom 1 meseca in globo 2000 K. . r Tihotapstvo? Med postajama Pesnico in Mariborom so v nedeljo zvečer doslej te. neznan«- osebe začele metati nakele in kovčeke iz osebnega rlaka, ki vozi ob pol devetih zvečer proti .Mariboru. Finančna straža je prijela več oseb. ki so osumljene, da so v zvezi z onimi, ki so metali! . vlaka paketa z dragocenim blagom« * Tragičen povratek. Včeraj se je vrnil v Maribor Franc Kremše, ki je >il od padca Przemysla pa do sedaj v ruskem ujetništvu. Ko je prišel domov, je našel svojega očeta na mrtvaškem odru. Oče je umrl dan pred su novim povratkom. * Mariborski brivci so sklenili, & bodo na dan sokolskega zleta imefi svoje brivnice v nedeljo predpoldne, odprte. Griža v Maribora. V Maribor* se je pojavilo v zadnjem času ve5 slučajev griže. Vendar ni med bobi« ki na srečo nobene smrtne žrtve. Popolna zmaga stenic v Mariboru . Japonski član delimitacijsfce komisije g. Zeži Nagamoši je sedaj sledil zgledu ostalih članov komisije in se preselil iz hotela Meran v privatno stanovanje. Pregnale so tudi njega hotelske stenice. Hrepenenje po lepi toaleti. Mlado, po krasni toaleti hrepeneča dekle Marija H., stara 1?: let, je sko* salo na originalen način priti do denarja in tako do lepe obleke. Nastopila je pri nekem cvetličnem dnevu kot cvetličarka s steklenico. Nabrala je žo 111 K. Imela je smolo, ker so ji prišli na sled. * Velika tatvina. Neki mladenič je opozoril policijo, da kradejo v neki vojaški delavnici železo v velikih množinah. Bajo so ga že odnesli 20.000 kron. ' * Samomor. Na Karlovski cesti št 'J je včeraj zjutraj uastalo silno razburjenje. Knjigovodja pri tvrdki Zeschko Maks Klemenčič je javil policiji. da je izvršil v podstrešju gori omenjene hiše samomor n jegov sorodnik, 56 let stari Anton Ječminek, bivši gostilničar v Kraljeviči (Hrvatsko Primorje). Policijska komisarja 7. dravnikom dr. Drčem je ugotovila, da je imenovani izvršil na divanu v podstrešju samomor. Konstatirala je tri strelne rane iz samokresa v sr<*\ Samokres je ležal ob desni roki. Vzrok — bolezen in melanholija. z velikimi stroški popravilo. Lansko leto se jo vršila sezona v provizOrično adoptirani jahalnici. Otvoritvi gledališča bo prisostvoval presoloua^led nik. ! iz UfOdRiii IIsfOlF. K Vpokojitev. Načelnik prvega razreda v ministrstvu za socijalrio politiko dr. Kosta fovanovič je premeščen v stanje pokoja. : Izstop iz državne službe. Računskemu praktikantu pri računovodstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani Aleksandru Korz-niniju se je dovolil izstop iz državne službe. . Šport in tonristika. Sedma olimpijada v Ant-verpnu. Slavnostna otvo ritev stadija. «730 tekmo vaicev. : IhodraSena domoilno. * a Italijanske proslave. Te dni so Italijani proslavljali svojo zmago pri iPodgori in ob ti priliki odkrili tudi spomenik padlim italijanskim vojakom, ki nosi napis: Ne zahtevajo eolza mrtvi, ampak tu pozivajo žive, da se nauce,'kako se mora ljubiti domovina! Ta napis je sestavil apostolski vikar Oelso Constantini na Iteki. Tega človeka, navdušenega italijanskega patriotain nacionalista, je iposlal Vatikan proti vsem predpisom in zakonom cerkvenega prava na licko, da bo tam desna roka D'An-amnziju in njega oproda v preganjanju Jugoslovanstva. — Italijanski civilni guverner za zasedeno ozemlje [je prisilil goriškega nadškofa dr. Sede j a, da je bral ob ti priliki slavnostno žalobno mašo. Zahtevali so tudi od njega, da govori spominski govor, a on se je temu uprl, zato pa je govo ail na čisto slovenskih tleh papežev (delegat in D' Annunzi jev oproda Constantini. Zopet en vzrok, da zasedeno ozemlja začne odločno akcijo proti Vatikanu, ki vselej iu povsod sramoti vse, kar je našega! a Vrnitev italijanskih „junakov" iz Valone. Iz Šibenika poročajo: Te iini so dospeli semkaj oddelki italijanske vojske, ki je vsled poraza v fAlbaniji morala zapustiti to deželo, italijanski vojaki izgledajo jako onemogli in preplašeni. O albanskih dogodkih govore jako neradi, pripovedujejo samo o velikih težavah bojevanja z Albanci in o velikih italijanskih izgubah, ki so jih imeli v teh bojih. V borbi z Albanci je padel tudi general Gotti, ki so ga prepeljali v Rim. — Ti italijanski junaki imajo velik rešpekt pred dalmatinskim prebivalstvom, nekako s strahom opazujejo orjaške in razvite postave naših Dalmatincev in med seboj šepetajo: prav taki so kakor Albanci! Iz strahu pred prebivalstvom so vojaške oblasti izdale stroge naredbe, po nUci smejo hoditi največ po trije domačini skupaj, od 11. do 4. ure zjutraj ne sme nikdo biti na uliti, uglednim ljudem so uradno naročili, da morajo pomirjevalno uplivati na narod, ker bodo sicer oni odgovorni za vsak nered. Ljudi, ki so jim sumljivi, a niso Dalmatina, izganjajo, tako so te dni izgnali nekaj duhovnikov in učiteljev! Res, strah ima velike Oči! Prosvda. — Glasbena Matica. Vpisovanje gojencev v konte rva torij in v glasbeno šolo Glasbene Matice se bo vršilo od 3. do 15. septembra, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 5. ure v pisarni Glasbene Maticc, Gosposka ulica št. S/I. Sprejemni izpiti za vstop v kenservatorij in v dramatično šolo se bodo vršili v dneh 10., 11. in 13. septembra. — Otvoritev beograjskega narodnega gledališča se izvrši dne 1. septembra. Gledališče je bilo od granat skoraj popolnoma porušeno in so je Sedum olimpijada ki se vrši letos v glavnem mestu Belgije, s<> jc čela. v spomin na padle junake svetovne vojne. General M-reicr, ki je znan vsled svojega odločnega nasti pa ob času, ko je Belgija trpela )vk Nemc i, je pel mašo zadušnico, i se je udeležili vsi narodi in zastopniki držav. Posebno pozornost sr vzbudili Egipčani in Japonci. Mnogi narodi so darovali vence v spomi: padlim junakom. Ko so pevci odpeli „De fundis", jc stopil kardinal Mer-cier na estrdo in jo govoril tekmovalcem, da olimpijske jrre niso za baVa iu igra, ampak šola in vzgoja ,,Hočemo", je rekel, da bi no bil šport izi-az brutalnosti, ampak clel socialne vzgojo v smislu civiliziranih narodov." Popoldne je dospel v mesto kralj Albert s celo rodbino. Sprejele so ga velike množice ljudstva in so ga navdušeno pozdravile. Sprevod narodov se je razvrstil ob 2. uri popoldne ob štadijonu po abecedi, Prvi so šli Avstralci (12) ,potem Braziljanci (15), Kanada (25), Chile (2), Danci (75), Egipčani, Španci Estomi itd. Največ jc Ame-rikancev (35S). Za Ameriko so šli: Einci, Francozi, Angleii, Grki, Ho-landci, Indijci, Italijani, Japonci, Luksenburžani, Monako, Norvežani, Nova Zelandija, Portugalci, Južna Afrika, Švedi' (150), Švicarji, Čehi (70). Vžak narod je nosil pred seboj zastavo v svojih narodnih barvah. Čehi so bili burno pozdravljeni. Sprevod so zaključili Belgijci. Vseh skupaj je bilo v sprevodu 1700. Med 15 ženskimi tekmovalkami v plavanju je ena 11- in ena 131enta deklica. Sprevod je šel mimo lože, kjer je sod71 kralj z državniki in zastopniki vseh držav. Mednarodni odbor je ebstal pred kraljevsko ložo, kjer je v imenu odbora govoril Baillet de Latour: Sir! Od štirih strani sveta so se sešli povabljeni narodi, da pro-save z nami 7. olimpijado. To je v čast Belgiji, na katero smo po pravici ponosni. Naj bi se zveze, ki se oodo 'tu osnovale, okrepile med Belgijo in prijateljskimi narodi. Prosim v imenu odbora, da bi Vaše Ve-ličansvo proglasilo začetek igre". Kralj je rekel: „Otvarjam olimpijske igre v Antverpnu, sedmo v novem stoletju."' Na to je bilo dano znamenje s topovskim strelom in vojaki, ki so stali pred zastavo vsakega naroda, so iz koškov izpustili golobe, k'i so zafrfotali v zrak ter izginili na razne strani, noseč pozdrav vsem narodom, ki so udeleženi na olimpi-jadi. Na to so člani odbora prisegli: ,Prisegamo, da bomo lojalni napram vsem tekmovalcem in da se bomo držali pravil v čast svoje domovine in v slavo športa". Nato je šel sprevod zopet mimo kraljeve lože. S tem je bila olimpijada otvorjena in tekme so se začele. Poleg športa se rrše tudi velike umetniške priredit-re, koncerti itd. Največ uspehov so doslej imeli Amcrikanci, za njimi Angleži, IVaneozi in Španci. Kakor jo znano, je letos tudi Jugoslavija prvič zastopana pri olimpijadi. O uspehih bomo poročali. st Nogometna tekma med športnim klubom Celje in športnim klubom Maribor ?c je vršila včeraj po-poldne. Vsled deževja so bila t.la zelo namočena, kar je igralce močno oviralo. Rezultat -j: 2 v prid Mariboru. st. Šahovski iurnir v Zagrebu. Dne 10. t. m. pričel je v Zagrebu šahovski turnir v prostorih tamkajšnje trgovske zbornice. Trajal bo do 29. avgusta. Dne 28. avgusta bo odigral profesor dr. M. Vidmar e.imultan-partijo, v kateri bo sodelovalo :!0 igralcev; dne 2'J. pa se bo igral? javna šahovska igra na odprtem polju z živimi figurami. -t Planinski koledar, ki jc med vojno prenehal izda in uredi zorpet Er. Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, načelnik Savin jske podružnice SPD. Vsi turisti in interesenti so naprošam, da ta koledar naroče vže vnaprej pismeno pri izdajatelju v Gornjem gradu. V imenik gostiln se uvrstijo samo iste, ki pošljejo podatke o množini sob in postelj ter naročijo obenem tudi koledar. v K. Slabe valute padajo. Na valutnem kakor Govizncui tnru tudi nastale aadnjih dneh veliko izpremembe. Ta-kozvano zdrave valuto, to so: doJar, švicarski frank, angleški funt, nizozemski goldinar itd. s:o jako poskočile napram slabim valutam kakor češkoslovaški, jugo&lovcnfku madžar-ski, avstrijski in poljski kroni. Kav-notako je padla tudi vrednost nem marke. Začetkom tega m':.-;ec,i jc škc stal dolar v Zagrebu 71 K, danes pa se ga težko dobi izpod 105 do J10, — Švicarski frank pa je poskočil od 1200 na 1500 do 1C00 K. Na Dunaju se je plačalo začetkom tega meseca za dolar 3 »50, sedaj pa že 250 a. kron, za 100 švicarskih frankov P.600 n. K, 1. avgusta t. 1. pa samo 2S75 a. K Vzrok temu padanju je iskati pred vsem v zunnnjc-poKiiiiiem položaju. Vojna med Poljsko in Rusijo je spravila evropski mir v nevarnost iu zaradi tega so posebno Američani potegnili velik tlel svojetja kapitala \z Evrope. Ker jim jc denar po vojni posredno ali neposredno ogroženih držav premalo zanesljiv, so prodali veliko 6VOtc poljskih, avstrijskih, jugoslovanskih in čeških kron in na ta načiu jc moral pasti kurz tega denarja. Pred pol leta je stal dolar nekaj časa na 200 naših kron, med tem ko so druge slabe valute v primeri našo stale veliko bolje. Vzroki takratnemu padcu leže v prvi vrsti v zmedi notranje-politični h razmer. Takratni trgovinski minister Riba-rac je spravil našo zunanjo trgovino v velik nered. Naš denar si je od ta-•:rat lepo opomogel. Posebno upanje na bogato žetev mu je dajalo vedno več vrednosti na sverovmiem trgu. Ko so pa Rusi s takim elauom pro. dirali pi-oti Varšavi in na jugozapa-du proti Čehoslovaški, je strah pred bodočnostjo vrgel milijone slabih valut na trg, kjer jim je vsled velikega ponujanja padla cena. Če so vesti o rusko-poljskem pogajanju resnične, -,e baiš8e-špekulaci j a naših kronkma-u ustavi. Da je to upravičeno, nam kaže včerajšnji kurz naše krone v Curihu, ki stoji na 5*90 proti 5*80 prejšnjega dne. Popotni plctarski tečaji za Slovenijo v Ljubljani. Deželna vlada je aktivirala popotne pletarske tečaje, ntersirani in merodajni faktorji se poživljajo, da se zanimajo za ustanovitev tečajev v pripravnih krajih. Natančnejša pojasnila in pogoje daje vodstvo tečajev, ki sprejema tudi učence za Ljubljano. — Valčičeva tvornica. V Karlovac se je vrnil mladi tehnik Valčič, ki je več let prakticiral po raznih čeških in drugih prvovrstnih inozemskih tvor-nicah ušnja in ki se specializira na strojenje usnja drobnice in divjačine. Viesto Karlovac. ki je že od nekdaj imelo mnogo smisla za pospeševanje domače industrije, mu je prepustilo potrebno zgradbo, v kateri se ustanovi Valčičeva tvornica. = Zagreb. Narodna banka je kupila hotel Manduševac. Kakor znano, je delniška družba tega hotela imela 6 milijonov kron delniškega kapitala. Med zgradbo ji je pa denar zmanjkal, vsled česar je hotela povišati delniško glavnico na 12 milijonov kron, vnedar ji to ni uspelo. Zgradba je dvignjena že do prvega nadstropja. Sedaj je nedokončano zgradbo 7. vsem materijalom kupila Narodna banka, ki bo zgradbo do-cončala in namestila v njej svoje uradne protore. — Pošiljke po južni železnici. Ver državno železnice dolffiijejo južni železnici iz medsebojnega prometa a sedem mesecev približno 42 mil. kron in ker je južna železnica navezana le na svoje obratne dohodke, je prisiljena s 1. septembrom ukiniti raedsebojni obračun z državnimi železnicami ter odrediti, da s« morajo rankirati pošiljke po južni železnici, ci so namenjene na postaje državnih žcleznic v Jugoslaviji, ter da se ne prevzemajo pošiljko v povzetju in predujmi za posta jo državnih želcz-nic. l^e na ta način si more južna žo-eznica zagotoviti obratovanje. = Kuga pri živini. V judenbr.r-škem, knittelfeldskem in koflaškem okraju strahovito divja slinavka, ki nastopa s posebno ostrostjo. Dosedaj je poginilo že 600 govedi, ravno to-iko prašičev in peš teto koz. Od obolele živine jo j3 poginilo okoli 20 od- stotkov. v posameznih krajih pa celo 70 do !)0 j'o vso živine. Samo izguba na mrtvih živalih so ceni na dc&ct. milijonov kron. liepreračuuljivi so šo stroški ua izgubi musa. mleka, gnoja in dela. — Tudi na Bavarskem, kjer jc poginilo v zadnjem času 15.000 govedi, provzroča slinav ka velikansko gospodarsko 51«,-do. — V Nemčiji jc uradno izkazano, da je od 15. julija naprej bilo okuženih po slinavki 733 okrožij z 05S.S občinami in 11S.72S dvorci. Kot edino sredstvo proti slinavki so uporablja cepivo, ki zmanjšuje umrljivost od 20 na 0*5 c,'c. == Donavski promet med Dunajem in Beogradom. Angleški ,,rivnr-sindikat", ki je, kakor znano, udeležen pri podonavski plovbi v Avstriji in Madžarski, bo v kratkem otvoril i.Tzi paketni promet med Dunajem in Beogradom. Zaenkrat se postav j v službo pet. motornih eoluov. Sindikat je povabil tudi Češkoslovaško, da se udeleži pri uovem podjetju. V tem slučaju bi ee motorni čolni mudili po en dan v Bratislavi ter prevzemali transportna naročila. = Dunaj. „TeIegraphenkompanie" poroča iz Prage. Narodni Listy javljajo iz Bratislave, da se angleški merodajni činitelji jako zanimajo, kaj namerava češka vlada ukreniti za zgradbo velikega donavskega pristanišča v Bratislavi. Ako bi Češkoslovaška mogla zgraditi to pristanišče, bo postalo najvažnejše ob Donavi. Antanta je pripravljena ponuditi češki vladi v to svrho za pomoč svoje gradbene strokovnjake. = Fuzija bank. Kreditna banka v Novem sadu, banka Srbobran, Narodna banka (novosadska podružnica) in banka Vojvodina so se fu-zionirale. - Sladkorna žetev obeta v celoti zelo dobro. Na Češkem je znašala teža re^je v začetku avgusta 260 g, na Moravskem, Slovaškem in v Šleziji celo 328 g — povprečno v celi republiki 285 g. Sladkornost na Češkem 13'9G na Moravskem, Slovaškem, v Šleziji 13*01 povprečno v če- koslovaški republiki 3 3^4 %. — V Nemčiji cenijo produkcijo na 1 mil. 100.000 ton (lansko leto 740.000). Sladkornost 14-49 % (1. 1919 13-47 9o). — Kubanska žetev bo znašala približno 8% milijona ton. Na Ho-andskem je bilo posejanih 63'468 na (1919 49-538 ha), v Franciji Sl-840 (191!) 66-165 ha), v Eumu-ni ji približno 6500 ha. - Zagrebška borza je sklenila, --- { '„1 j 175—C J- 400 Čarih 2-«5 { - 7» 12'15 517 259-5. 4310 27 S5 : iros ji? 41-65. { «33 nap. d'or { . 380 c. rab. dinajji jnj-K Budimpešta 130-2 575 U2 »-50 580 f-55 Danajska borza dne 25. avgnsta. 87— Aretr. kronska renta ..... . .. ■ . ,. majska nota ...... .v Odrska kronska renta ........ — V. avstrijsko voino posojilo ... .... . . 71-7fc- Turške srečke...................»060'— Kreditni zivod za trg. in iadostr. . ... 95«— Anllobar.lv* ............... --- 738*— Easkvereia........................78»--- Bosanska zemaljska banka ........ 670-— Živnostenska banka....................1665 — Državne železnice •.........-«.. 87SO-— Južna železnica .....i. ........ 920*— Alpiae-Vinlan.........................87SO"— Kranjska industr. dražba i.i. ..... -*— Praška železna industr. .......... 7059-— Zagrebška borza dne 25. avgusta. denar blaga Jadranska banka . .11Z "i- T- I . . . M00 219C Ljubljanska kr. banka ....v ...... 1160 - Siov. esk. banka................ . Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 1705 2100 Banka za trg , obrt i ind....................450 475 Prva hnr. štedianica .................210 SOO Hrv. zemaljska banka . .)......... 11400 11600 Srpska banka ......... . ~ . . . - -■ Narodna banka . I ..... m . 780 830 Re^ka pajka banka ...... 2 . 440 820 «Croatia», d. d. za indnstriju dna .... 1180 1140 , d. d. za industrija drva, Kod na Sani..................176» Dubrovaika parofcr. plov.. Dubrovnik . . 7000 7150 Hrv.-slav. d. d. za rad. šečera, Osijek . . - —; Zagrebcčki paromlin •■..--...... 688 708 •Split«, d. d. za cement Portlaad. . ; . . — —W Vremensko poročilo. Dan 84. avg. 25. avg. 96. avg. Srednja 21. uri 7. gri 14. ari f|i aaja > 34-8 S61 841 s ® a « 14-7 12-0 13-8 Tabori slab jugov zb brez Nebo ftSenjsnjft liropuritnn 16*5, t*, 'J » 1*4. ustnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra"* O"3govorni-ttralnik Vit f4 auioo h kranjski taosfll firnaž in pristne Isiteco olje T Vfaii kcIiCini, po nsjnižii tov>mi»ki »eni. 50 10—1 Dobrovoljsko vprašanje. 'Med vsemi "dobrovoljskimi pokrajinskimi organizacijami v Jugoslaviji se je dosegel sporazum glede enotnega nastopa v dobrovoljskem vprašanju z ozirom na agrarno reformo in s to zvezano podelitvijo zemlje. -y ' Ker je z neke strani f>adel zloben in nizkoten očitek, da dobrovoljci zahtevajo zemljo in razne ugodnosti kot nekako nagrado in naknadno mezdo za svoje dobrovoljstvo, moramo poudariti io: dobrovoljski pokret datira od početka svetovne vojne, ko so stopili prvi Jugosloveni iz Avstrije v srbske, komitske odrede in ko so Teta 1914. prišli prvi avstrijski ujetniki na ruska tla. Februarja meseca 1917. je izšla znana naredba srbskega ministrskega sveta, po koji pripada vsakemu dobrovoljcu borcu 5 hektarjev, ne-horcu pa 3 hektarji zemlje. Takrat je bilo vprašanje dobrovoljske organizacije že rešeno: okoli stotisoč ue-odrešenih' Jugoslovanov je bilo prostovoljno pod orožjem. Nobeden iz- med njih ni zgrabil puške za plačilo! Sklep ministrskega sveta iz leta 1917. je jasen, on govori, koliko pripada vsakemu dobrovoljcu, zato stoje dobrovoljske organizacije odločno na stališče, da se ta sklep mora uveljaviti. S tega stališča dobro-voljci odklanjajo dobrovoljačko uredbo, ki dela razliko med dobrovoljci, ki je tako nesrečno stilizirana, da se sploh ne ve, kdo je po odredbah te naredbe dobrovoljec. Vlada je izdala vsem dobrovolicem. ki so organizirani v pokrajinskih organizacijah, uradna uverenja o dobrovoljačkom svojstvu, ta uverenja so edina veljavna legitimacija dobrovoljstva, imajo jih pa tudi oni dobrovoljci, ki po dobrovoljački uredbi niso dobrovoljci. Po sklepu vlade more na ugodnosti računati samo oni, ki ima to uvereiije, ker le o-n je dobrovoijcc; a kaj mu potem pomaga to uradno uverenje, da je bil in je dobrovoljec, ako bo dotični resortni minister rekel: Po uverenja ste dobrovoljec. ker ste se borili za svobodo in ujedinjc-nje, ali po dobro vol j ački • u redbi niste. Zato je v dobrovoljskem vprašanju treba postaviti eno in jasno načelo, ki ga ni treba šele iskati in študirati; to načelo je jasno in točno formulirano v naredbi Ministrskega Sveta St. Pov. F. Dj. O Bri 6146 od 7. III. 1917. leta, izdani na Krfu. Dobrovoljske organizacije stoje popolnoma na stališču načela, da zemlja pripadaj onemu, ki jo obdeluje, ker to je edina pravična rešitev agrarne reforme. Ali v vrstah dobro-voljcev niso bili samo kmetje, bilo je iu obrtnikov, trgovcev, delavcev in inteligentov, ki so gotovo ravno tako potrebni ugodnosti od države, kakor dobrovoljci-kmetje. Nameravani način rešitve clobro-voljskega vprašanja bi izzval v vrstah dobrovoljcev-nekmetov, hudo kri, ker bi videli, da je rešena samo ena plat dcbro\ oljskega vprašanja. Zato je soglasna zahteva vseh pokrajinskih dobrovoljskih organizacij, da se dobrovoljačka uredba podvrže vsestranski reviziji, da se sprejme kot osnovno načelo to, da jc dobrovoljec, ki ima pravico na ugodnosti, samo oni, ki ima od Ministrstva za socialno skrb uverenje o dobrovoljačkom svojstvu; v novi uredbi je pa skrajno potrebno, da se točno definirajo vse pogodnosti in to z ozirom na polilice posameznih dobrovoljcev, da se nc ponove slučaji, kakor so se dogajali zlasti v Vojvodini, ko je dobrovoljec obrtnik ali trgovec dobil zemljo, ki je nikdar v svojem življenju ni obdeloval in je tudi zdaj ni znal, ter jc tako ostalo prefcej zemlje dodeljene dobrovolicem neobdelane. Naj se v novi uredbi točno določi, da sc dobro-voijcem nekmetom dajo pogodnosti z ozirom na potrebe .n jegovega poklica. Ministrstvo za socialno skrb ima J sedaj tečen in jasen v pogled v dobrovoljsko vprašanje in to na podlagi spomenic pokrajinskih orgasiiza-cij v Sloveniji, Bosr.i. Vojvodini in Dalmaciji, ono ima točno in defini-tivno število dobrovoljcev, torej rešitev dobrovoijskega vprašanja ne bo težka, treba je samo vpoštevati upravičene in utemeljene dobrovoljske nasvete! Dobrovoljci so se glede rešitve dobrovoijskega vprašanja postavili na odločno stališče, ki so ga formulirali v dveh točkah in to: 1.) Ako vlada in javnost zavzame stališče, da zahtevajo dobrovoljci za svoje dobrovoljstvo in svoje žrtve katerokoli pogodnost iz sebično-mate-rialnih nagibov, tedaj dobrovoljci odklanjajo odločno vse ugodnosti, ker oni so se borili za osvobojenje in uje-dinjenje iz idealnega, palriotičncga navdušenja že takrat, ko še ni postajalo nobeno dobrovoljsko vprašanje. 2.) V slučaju, da država prizna dobrovoljcem kake pogodnosti, zahtevajo dobrovoljci enako pravico za vse z ozirom na poklice posameznih. Po svetu. X Nesreča ob Aiterskero jez«*™. V letovišc-ii Unterach ob Attersken* jezeru -e jr- pretočeno nedeljo popoldne pri izkrca.van ju pasažirjev mo-torskega čolna zrušil mostiček. na katerem &e je nahajalo kakih 150 oseb, ki so padlo v vodo. Do večera so potegnili tri utopljence iz jezera. Mno* go letoviščarjev se pojrreša. X Važn:i iznajdba /.a pomorsko plovbo. ..Eeho de Parifc" javlja i;'-Bresta: Minister za mornarico jo včeraj prisostvoval uspešnim preizkusom nove francoske iznajdb«, ki omogoča tudi pri mejrlcnem vremenu brez nevarnosti vožnjo z uporabo pod-moivkeira kablja, ki dajp ladji rravo smer. da se uriir nevarnim pečinam. plesliarslia in ličar- sfea delavnica Dunajska cesta 16, me priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 55 58-1, Staroznana gostilna Vodmat, Bohoričeva ulica 9 se priporoča cenjenemu občinstvu. Kegljišče. Lep prostor £ za balinanje. Dobra % kuhinja. Pristna vina. $ Bajt! krušne, sobne in počnice (tablice) Tculj za štedilnike ima vedno ▼ zalogi J. Gregorec & Fr. Kosmač. Mengeš *t. 35. 14 4-3 Ka hrano ali stanovanje se sprejmeta 8 1: ali 15.. septembrom 1.1, dvaur&dsika »li visokoiolca. Soba je velika in zračna in ima električno luč. Nsslov v upravništvti .Jntra>: 51 3-2 tjain. Poslano. 0 priliki mojega odhoda h Ljubljane, "ki jo moram zapustiti, ker mi je stanovanjski tirati odvzel stanovanje mojega zobnega ateljeja na Cankarjevem nabrežju St. 1, se najiskreneje zahvaljujem zaupanju vseh mojih puttferiiov, Id so mi ga tako »mogoštevPm ?~ko-\• mali. res čas mojega bivanja v Ljub Dr. Bredov naslednik: Dr. Zvonko Janežič\ mannfaktarno trgovino ali i Naznanilo. Naznanjam vsem cenj. trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem otvoritev ,avoje trgovine z asnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo in gonilnimi jermeni. 5G 5—1 J. Sandrin, Ljubljana, Mestni trg St. 6. Prejel sem veliko partijo izbornega belega i banafskega vinaj iz okraja Baje. K 13 50 za liter. — V posodi kupca K 13 30. Milko Jesih, veletrgovina vina Ljubljana.. i 3-s Rudnik. F5rP pp pošteno dekle kot učenka za laiiD M mannfaktarno trgovino ali $ivilja, ki lii pomagala pri gospodinjstvu, t ibko 7. dežele. ■— Naslov v upravniStvu i ista . IS 3—3 negovanje rofe in nog pri gosp. Gnbry v Kožni ulioi št. 17 64 sedaj Bled, vila Rikli. flajnecje shode in nadloge = se obvarujete ako uničite nemudoma Fisaini stroj Jotirisr" ptii&. j miši (■«**« - vw> podgane. Jop®",. se proda. Naslov pove oprava dnevnika «Jutro». 31 2—2 Štedilnik PriPiaveT!.se 221,1111 pokanj-1 sfSfllCC altSulIilln, kanja prostora proda. Več1 se zve v upravništvu «Jutra>. 32 2—2 Vsem, kateri pobite v nedeljo k So-kolskim slavnostim Maribor, toplo i S1'edstva so neštetokrat preizku-pripororamo '" x 1 Maribor in okolica4', zgodovinski opis z načrtom mesta. Cena K 6-. Vodnik po Mariboru", rena K 3-. Naročila sprejema: ,,Zastopstvo jngoslov. novin", Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne oziral 52 2—1 laaeiio seme, _ kumno ter vse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Sever t Komp., Ljubljana. Wol-fova ulica št. 12. 13 10-3 Sena ter izborno in hitro učinkujejo. Trgovci popust. Po povzetju razpošilja 42 3—2 ; J@i« Slepar manufskturna trgoras, Ljubljana« Dunajska cesta it. 5. 12 3-2 ikatlja po K 6— steklenica po K 10 — škatlja po K 6-- Inserati Jutra" imajo velik uspeh! Suhe gobe, f9*> Marljive in vestne I. C. KOTAR, droserlia; SggST^SSfi^TJSJSs LJubljana, Wct!eva ulica 3. Sodna ulica 6. Naznanilo. Cenjenim urarskim kolegom namanjaui, da sprejemam popravila ur vseh vrst od njib iz mesta in z dežele, Seltškar Ivan, urarskimojster, Ljubljana, FotvBožno dolino št. 10. 2 3-3 Pisalne stroje Semington, Imperlal, Csntary z latinico in oirilioo ter vse strojne potrebščine 53 10—1 ima v zalogi FB^AMO BAE, linfeljana. Cankarjsfo nabrežje 5. Telefoi 423. fManIčsa lisica za pepraiila stroj??. Zlatorog-milo je najboljše in najcenejše. — Dobiva se povsod. $ Kristalno sodo, Prva Mariborska sveče in toaletno : tovarna mila, : milo izdeluje: = Maribor. === Zaloga in zastopstvo za Kranjsko: s-i R.Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7 Naročajte dnevnik „Jutro" VBIs SMmM Pcftr a ž= BECCRAB - €/I)EKKMN9 tfstaHOvUana leta 1831. U ice v jam o o e jans ju UstanovDena leta 1881. t Kinoteka posoiil obrestuje hranilne vloge po eistiA: oa^itfea rentnega a^lca, katerega pljuje posojilnica sama, » svoje vložnike. Kredit vseh »rst. Hranilne vloge K 70,000.00©. Tekoa raJUB* Natisnila Dekiška tiskarna, d. £ t Ljubljani.