Gospodarstva VINARSTVO. Viaarski in sadjarski odsek Kinetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je imel dne _. junija t. 1. ob zelo dobri udeležbi odborovo sejo s sledečim dneynim redom: 1. Posvetovanje glcde sprememb aekaterih paragrafov svojčas vladi predložeaega «Novega viaičarskega reda«, ki se aamerava v aajkrajšem času uzakoniti. 2. Vinska kriza ia posvetovaaje o korakih, kako ji odpomoči. 3. Posvetovaaje o prireditvi vinske razstave povodom letošaje iadustrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru, eveatuelao drugod. Ad 1. Novi viničarski red se je sprejel z majhnimi spremembami bescdila prvotaega osautka, ki ga je pred ložila pokrajiaska uprava za Sloveaijo ceatralni vladi v uzakoaitev. Le giede poravaave sporov med viničarji in viaogradaiki (§35) zahteva odsek, da se ustaaove namesto v aovem viaičarskem redu predvidenih komisij y smislu občiaskib posredovaiaih uradov stalne okrajne viaičarske komisije, kakor jih je prvotno predlagal odsek. Ob enem zabteva odbor, da naj se ukrene yse potrebao, da bo viao, ki ga dobe viaičarji kot tantijemo, trošariae prosto. Tudi se poaovno zabteva, da aaj bodo yiaičarji deležai pravice davkaproste žgaajekuhe za tro piae ali sadje, ki ga dobe kot deputat, ae glede na to, da-li se posluži vinogradnik sam te pravice ali ne. Ad 2. V svrho ublažitve viaarske krize se je sklenilo obrniti se poaovno na centralno ylado in parlament s posebno spomeaico, s koakretaimi predlogi glede pospeševaaja izvoza vina, glede porabe yina za deslilacijo, glede fabrikacije octa (jesiha) iz yina in sadja, kakor tudi glede zabraaitve uvoza tujih vin, alkoholnih pijač in alkohola sploh, glede zabranitve razpečavanja konceatriraaih ocetaih esenc, glede zabranitve izdelovaaja žganja iz umelnega alkohola itd. V posebnem sc zahteva obmiti vso pozoraost predstoječim trgoviaskiln pogajaajcm z Italijo ia Avstrijo ia da se v svrho zaščite vinarstva tem pritegne vinarske veščake kot eksperte. Povdarjalo se je, da je za slovensko vinogradništyo začasno avstrijski vinski trg življenjska potreba in si ga moramo pridobiti, če nočemo propasti. Od vseh govornikov se je naglašalo, da žal odaek, — čeravno se je že opetovano obrnil s prošnjami in moledovanjem na vlado in opozoril vse parlamentarne klu be na pretečo viasko krizo ia posledice, ki jih bo imela — do danes ni našel prav aobenega razumevaaja za te svoje težnje. Odsek se obrača takorekoč y 12. uri še enkrat aa vse merodajne činitelje s prošajo ter jih coti, da naj njegove predlogc uvažujejo, dokler še ni prepozno. Veliko se je že zamudilo. če se zamudi še ta priltka, dnrimo viaogradniki v propast! Ker je štatistika v zadevi viaske produkcije in porabe viaa popolnoma nezanesljiva, kar pričajo tozadevne številke, ki se aavajajo od raznih straai ia diferirajo kar za milijone hektolitrov, se je nadalje skkailo, zaprositi centralno in pokrajinsko upravo, da čimpreje skličejo enkete, v katerih se naj za vsako pokrajino in za celo državo čim nataačneje ugotovi: 1. velikost yinogradov; 2. maožiaa povprečnega vinskega pridelka; 3. domača potreba yina; 4. poraba yiaa za destilacijo in 5. yelikost koazuma y vsaki provinci in se dobe na ta način zaaesljiye številke o yinskih zalogah, ki preostajajo za izvoz. Ad 3. Vodstvo odseka se je pooblastilo prircditi, če se oglasi dovolj visoko število udeležencev, tudi to leto viasko razstavo za svoje člane povodom pokrajinske industrijsko-obrtne vzorčne izložbe od 15. do 26. avgusta _ 1. t Mariboru, kakor tudi prevzeti vodstvo udeležitve svojih članov na viaski razstavi, oziroma vinskem sejmu, ki ga priredi v jeseni poljedelsko miaistrstvo y Beo gradu za vina iz cele Jugoslavijc oklicI^a" vinogradnikei Viaarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Sloveaijo v Mariboru aamerava prirediti — če se oglasi dovolj veliko število udeležencey — povodom pokrajinske iadutsrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru od 15. do 26. avgusta t. 1., vinsko razstavo, kakor tudi preyzeti vodstvo udeležitve na vinski razstavi, ki jo priredi poljedelsko ministrstyo v jeseni y Beogradu za vina iz ccle Jugoslavije. Viaogradniki, ki se hočejo udelcžiti s svojimi vini ene ali druge ali obeh prireditev, se vabijo, da nemudoma, aajkasaeje pa do dne 20. t. m. naznanijo, koliko vrsl vina (sorto, letnik, vrh) nameravajo razstavitl. Od vsake vtsI« vina se mora poslati na mariborsko vinsko razstayo po 25 buteljk, na beogradsko pa po 50 buteljk po *ede_i desetiak litra. Za buteljk« mora skrbeti vsak paestavlgalcc sam in se mu iste po razstavi vrnejo; k maaj&im kmečkim posestnikom jih posodi odsek, v kolikor jik kna na razpoltgo. Od razstavljenega vina se mora prepustiti v svrlio kritja razslavnih stro&kov — za mariborsko vir.sko razslavo polovica, za beogradsko vinsko razshivo pa vso razstavljeno vino. Za oslalo _a inariL)orski viaski razslavi razstavljeno vino se poyrne razstavljakem in si«er: za yiao iz leta 1922 po 4 D, za viao starejših letaikov pa po 8 D za buteljko. Vinogradaiki, zavedajte se težkega položaja, v kaJarem se aahaja aašc vinogradništvo, ki je nastal vsled vinske krize, in ocenite veliko vrednost reklame, ki se dela za naia viaa s takimi prireditvaaii! Viao, ki ga žrtvujete v propagaadae svrhe, je dobro naložen kapiial, ki se bo bogato obrcsloval. Natančneja pojasnila o obeh prireditvah se aa razjiolago proti vpošiljatvi poštne zaamke za 1 D. Vinarski in sadjarski odsek. Stanje vinogradov je v splošaem prav zadovoljivo. Mladike so pol metra dolge in kažejo precejšea nastavek. Ugodao, solnčao vreaie ia toplota vplivata blago¦iejao na razvoj trsa, ki bujao raste. Druga kop gre b koncu in pletvina se pričeaja. Prvo žveplanje je izvršeno, prvo škropljeaje pa pride sedaj aa vrsto, ozirona se že vrši. Izmed živalskih trsnih škodljivcev se opa ža v večji ineri trsai sukač, >;i suče zaane cigare, da v avjih odloži svoja jajca. Marljivi viaogradaiki pobirajo te zavitke in jih sežigajo. Tu in tam se je izmed trsaih bolezni pojavil suh, črn ia rdeč pikež, posebao aa šiponu. V splošnem pa se viaogradaiki aič kaj prav _e veGelijo lepih goric, ker imajo še kleti polae lanskega yiaa. Mnogi so tudi žo začeli r.Tiaierjali gorice s travaikom in so izračuaili, da jim travaik v sedanji vinski krizi vcč nese, knkor gorice. Iz travaika bod> _obili na oral nad 3000 kg seaa in olave ia ako račuaajo kilograra seaa po 4 K je to 12.000 K brez posebnih stroškov, dočim jim bo gorica dala morda 1500 litrov mošta po 12 K to je 18.000 K, od kalerih pa se moraji •dšteti ogromni pridelovalai stroški, davki, dohodnina ftii., tako, da pri tej ceai še doplaeajo težke tisočake, ne ga, da bi imeli kako korisi. V splošaem se vidi, da pri_2jo za naše vinogradaišlvo budi časi, ako ne bo izvoza. Saj že staae oral aovcga viaogradaiškega nasada «taleč črez 100.000 K in se pri sedaajih cenah viaa nikakor več ae izplača. Proda kolje ali ga zamenja za vino. Naš vrli somišIjeaik in yiaotržec g. Franjo Gailšek v Razlagovi ulici v Mariboru je dobil več vagonov kalaaega in žaganega kolja. katerega proda ali zamenja za dobro viao. Gosp. •nilšaka toplo priporočamo vsem viaogradnikom! BODOČNOST KMETIJSTVA. F. Rudl. V predzadnji številki «Slov. Gospodarja« sem začel »azmotrivati proračune posameznih kullurnih rastlin •ziroma postavljati kalkulacije, koliko je mogoče dose•Ji pri tej ali oai rastliai množiaskega ia gmotaega uspe ha pri sedanjih trgovskih ceaah. Vidclt smo, da je gmotni speh na 1 kv. meter zemlje jei pšenici od K 1.26 do K 3.42, pri krompirju pa ocl E 0.21 do E 14.21. Ker pa kmet ne more samo pšenice ali kroaipirja sejati ter saditi, aiapak je prisiljen tudi druge manj dobičkanoscie rastline gojiti preidemo na: račun za 1 ha travaika. Za izčipanje gaojilaih snovi \z zemljc, katere so >mora|o potom gaojila dostaviti, račuaamo za en ceat, %o ]• 100 kg pridelanega seaa, 1.6 kg dušika, 1.3 kg kaHjevega oksida, 0.4 kg fosforne kisline. 1 kg dušika stane danes približao 48 K, (pa ga ae bom računal, ker travnikov vobče ne gojimo z umet_im dulikom), 1 kg kalijevega oksida stane približno 15 K ia kg fosforne kisliae pa 43 K. Torej stanejo gaojibjc s_oyi za 100 kg seaa skupaj K 36.70. Travnike razdelimo na tri razrede: razred 1 ba dal sena in otave kg Stroški «a gnojila DohodniaB in davki Težaki •», 24, 11 a 80 K Vprega 4, Z%, 3 parov a 588 K 2352.Skladaajff ia zavarov. krme 1631.- I. II. III. 7000 4000 1000 2569.— 1468.— 367.— 3370.— 2176.— 764.— 4000.— 1920.— 880.— 2058.— 1764.— 932.— 233.— Stroški skupaj K 13922.— 8554.— Povprečna sedanja vredaost se»a biizn tiga a 75 K 35000.— 20000.— 4008.— 5000.— Dohodki skupaj K 21078.— 11446.— 992.— »•hodki na 1 kv. m zemlje K 2.11 1.14 0.09 Zopet yidimo, da slabi travaiki dajejo komaj 9 -vinarjey gmotaega uspeha na kvadratni meter zemlje, in _ayniki prve vrste pa K 2.10, izjemoma blizu mest»ega frga pa tudi do 3 K dobička. r Račun za 1 ha štajcrske detelje. Db detelja daje 6000 kg krine (inkarnatova pa po 3600 kg) in vsebuje pri vsakih 100 kg sena 1.97 kg du3ika, 1.83 kg kalijevega oksida ia 0.56 kg fosfome kisMne. Dušik se zapet ne računl, ker detelja ima posebno _noinost^ da aabira in porabi dužik u zraka, ter obojatl s t«at dotičao zemljo. Stroški za gnojihie snovi skupaj 3001.80 Seme 21 kg a 180 K 3780.— Delež na davkih in dohodnine 1252.— Težaki za seiev, viako, žetev itd. 40, a 80 K 3200.— Vprega 5 parov a 588 K 2940.— Skladanje (skladišče) ia zavarovaaje detelje 1631.— ^Iro7krsk^jiri5894.80 Povprečna vrednost kg detelje 6 K skupaj 36000.— Dohodki skup-j~2bl05.20 To je na 1 kv. mcter zemlje 2 K. Ta dobiček 2 K za 1 kv. metei- velja, če v resnki vnovčimo deleljo po 0 K za kg. Pri dobrih dojaicah in pri sedanjih mlečnih cenah se to doseže, ravno tako pri koajili, ki vozijo. Račun za 1 ha koruze. Daje 1600, 2400 ia do 4800 kg zraa, povprečao 2400 kg aa ha. Slame in stročja pa še eakrat toliko.  100 kg zraa ia 200 kg slame m stročja vsebuje 2.56 lcg dušika, 3.58 kg kalija in 1.33 kg fosforae kisliae. Za 2400 kg ziaa in 4800 kg slamc je redilaih snovi (51.44 kg dušika a K 48 je 2949.12 K, 85.92 kg kalija a 15 K je 1288.80 K, 31.92 kg fosforae kisliae a 43 K je 1372.56 K. Slroški za gaojila 5610.48 K. 50 kg smieaa a 13 K je 650 K, težaki 60 daevov a 80 K je 4800 K, vprei;a 10 parov a 588 K je 5880 K, skladilai stroški 2620 K, stroški skupaj 19.560 K, dohodki za 2400 kg zraa a 11 K je 26.400 K, za 4800 kg slame a 1 K je 4800 K, dohodki skupaj 31.200 K, dobiček znaša 11.639 K. Torej dobimo pri sredaji trgatvi na 1 kv. m K 1.16 nobička, če pa slame ae račuaimo, pa samo okoli 70 v. Kakor vidimo, našemu knietu tukaj ai svetovati, da l>i za trg prideloval koruzo, aaipak le za domačo potrebo. Slabše pa izidejo računi pri žitu ia ovsu, katera naj kaiet prideljuje samo za lastao potrebo ia aikakor ae za trg. Posebaosti so potem oljaate, medicinalae in aar- | kotičac rastline. Dotičae ne spadajo v aavadao kmetijstvo, ampak v špekalacijo, ki se vobče ne posrečijo. Pri dotičaih je potrebao še več pozornosti in požrtvo valaosti. Kakor smo videii pri aaših aavadnih kmetijskih  rastliaah, se sme račuaati 50 v do 2 K dobička aa 1 kv. m zemlje, to je 2800 do 11.400 K dobička na 1 oral in na 10 oralov desetkrat več, torej na 28 do 114 tisoč K, kakor je pač letina, gospodarstvo ia priložnost prodaje.  Kateri nima dobrega orodja, stanovaaja ia obleke še od j)oprej, z aavedeaim dobičkoni ae izhaja, če je prisi- 'jeii potrebščiae na aovo nabaviti ia če aima zaaeslji- vih ljudi in mu slabo vreme vrhu tega uniči trgatev. Krasen uspeh uimetnega gnjjjenja. Tvrdka Toaejc ia Rozmaa ima v svoji izložbi- aa Aleksaadrovi ulici  .'55 razstavljea rastoči ječmea, grvojeir z umetaim gaoji-  lom. Ječmen je že sedaj črez 100 mi visok ter je pogaa-  lo iz enega zrnja po 13 biljk z jako kpimi težkihii klasi. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjskem sejmu dae 1. juaija 1923 se je pripeljalo 315 sviaj in 4 ovce. Gene so bile sledeče: Mladi prasiči 5—6 tedaov stari ko- mad 800—1000 K, 7—9 tedaov stari 1200—1600 K, 3—4 mesece stari 2000—2800 K, 5—7 mescev stari 3400— 1500 K, 8—10 mescev 4800—5500 K, 1 leto stari 6000 do 7000 K. 1 kg žive teže 90—100 K, 1 kg mrtve teže 115 do 120 K, 1 ovca 800—1200 K. Pri Sv. Andražu v Sloy. gor. se vrši dne 13. juaija aa Aatonovo živiaski in kramarski sejem. Tržne cene v Mariboru. 1 kg govejega mesal din.  26—27.50, II 24—25, III 22—23, teletiaa I 24—25, II 24, svinjiaa: prašičje meso 35—40, salo 43. Kože: 1 komad konjske kože 175 din., 1 kg goveje kože 17.50—18.75, lelečje 25, svinjske 7.50. Perutaiaa: 1 komad piščaaec aiajhen 40 dia., večji 45, kokoš 50—60. Rrma: 1 q sladkega sena 150—200 din., ovseae slame 125—130. Kurivo: 1 kub. m trdih drv 170, mehkih 110, trboveljskega premoga 50, veleajskega 26.50, 1 kg oglja 2 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšcaičae moke št. 0 8 din., št. 1 7.50 din.. št. 4 7 din., št. 6 6.25 din., proseae kaše 7.50, ješpreajs G—7, otrobov 2.75, koruzne moke 4.50, koruznega zdrol>a 5—7, pšeničnega zdroba 8.50, ajdove moke 8—9 din. II. Poročilo o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Žalec, dae 1. juaija 1923. Staaje hnicljskih nasadov je deloma dobro, deloma prav dobro. V krepkih in zgodaj obrezaaih hmeljiščih je trta dorastla že do tri četrtine visokosti drogov ali žice, je popolaoma zdrava ia krepka, ter obljubuje dobro ktino. Pozao obrezani jiasadi so slabejši, ker so bili deloma poškodovaai po bolhaču. Nočna nevihta od 25. do 26. maja je polomila aekaj vršičkov. Okopavanje ia trebljenje aizkih paaog je koačaao; obsipavaaje rastliae se je deloma že pričelo. deloma se bo pa v kratkem izvrševalo. Vreme je ugodao veadar bi toplejše aoči pospeševak razvoj rastliae. Povprcčaa zjutraaja temperatura je zaašala le 8 stop. R. — Tuintam se je že prikazala aphis-muha — povzročiteljica hmeljske ušice — vendar ne y opasni množini. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Žatec, ČSR., djne 26. maja 1923. Po biakoštaih prazaikih se-je povpraševaaje po hmelju povečalo ia vsled teda so se tudi dvignile ceae za 50—60 čK. Hmelj se je plačeval po kakovosti po 970—980—1000 ČK za 50 kg. Koacčno razpoloženje in cene so zelo čvrste, ceae cdo naraščajo. Hmelj iz leta 1921 se je prodajal po 650 do 080 dK za 50 kg. Vsa tukajšaja zaloga hmelja znaša j^ribližao 4200 stolov po 50 kg, kar bo komaj za kritje domačih pivovarn in za izvoz v tuje države. Stanj« hmeljskih nasadov je v ghmiem okolišu prav dobro; pogaajki so 1—2 m yisoki, krepki in zdravi. Bolbači se najdejo U §e v nekaterih nasadih. Temu nasproti j« pa suuije v postraaskih kgah manj agodii«; rastliaa je sicer že vzklila iz zcmlje, vendar je koraaj do 1 m visoka in slabotna. Tu se aa}dejo aasadi, kalere je boikač da golega uaičil. Mokrote imajo aasadi sedaj zadosti. Opozotitve vredno je pa dejstvo, da se je aphis-ra«_a — luati hmeljske ušice — v nizkih aasadih prikaeala v vcčji maožiai. Če tudi za bodočo letiao ai nobene nevarnosti, veadar vzaeaiirjajo navedeni škodljiyci kmeljarje že v toliki meri, da se že pripravljajo na s^egovo naičenje. Od vieincnskili razaier prihodnjili štirih tpdiov je odvisao, ali se bode škodljivec pomaožil v veli-r kem šlevilu ia ali bode tekoče Ieto res «usivo<:, kakor se je že prorokovalo. Zadaje dai smo imeli hladRO in moi-iolao vreme, katero r.i kaj ugodao vplivalo iia rarvoj hmeljske rastline. Hmeljarji si želijo toplega in solnčr.ega vremena, posebno pa tople noči, kar bi bi?« škodIjivcu v pognbo. — Zveza hm. društev. Hmelj. III. poročilo o stanju hmeljskih nasadov pei uas in drugod. 2atec, CSR, dne 2. 6. 1923. Razpoloženje in cene zolo čvrste; cene rastoče. Stanje hraeljske rastline fc nadalje še prav ugodno. Po zadostni padavini in pa> hladnih nočeh je postalo prav toplo. Mnogo nasadov je prav čyrstili, enako razvitih in je trta v njih dorasla že 2—1 — visoko. Tudi v pozno obrezanih vrtovih se sedaj rastlina hilre dviga iz zemlje, vendar je pa ista mnogo slabejša od j3ryi_. — Žalibog se je okuženje po aphis-muhi posebno r Bizkik leg:,h zadnje 3—4 dni zelci širilo. Na nekaterih ratlinak se nahaja po 150 in še več muh. V višjih legah je okaženjc manjše. vendar pa obče. Naglo pomnožitev mrčesa je povzročila hitra izprememba temperature; noči so hladne ia rrioglene, kar pospeSuje razmnožitev mrčesa. Povodom lanskega obiranja smo že trdili, da bode to leto «uŁivo«, kar se je žalibog uresničilo. Opasnost za prihodnjo letin« je vedno večja in je malo upanja, da bi se tako silno oknieBJe po a^iiis-muhi omejilo vsicd naravnih dogodkov. — Maogo naših hmeljarjev kupuje velike množine tobačnega ekslrakta in se pripravlja na škropljenje. Ker se dotok aphis-muhe še ni končal, se bode s škropljenjem še nekaj dni počakalo. Mnogo je pa tudi hmeljarjev, kateri nočejo škropiti, ker so stroški preveliki in bi se pri obilnejši letini in lanskifc, aizkili cenah isti ne povmili. Okuženje hmeljnikov po aphismshi vznemirjuje v največji meri producenta in trgoyca in ncstrpno se pričakuje potek vremena v prihodnjih dnevih. Rastlina raste sicer krepko naprej, vendar se bodo posledice okuženja v neškropljenih nasadih pojavile y kratkem, k-.-r jih škodljivec lahko uniči. — Zveza hmeljarskili ^ruštev. Konscrviranje sadja in vsakovrstne povrt_ine za dvnnačo uporabo. Spisal ia založil Josip Zupaoc, olcr. ekoaom v Ptuju. Cena s poštaiao vred 16 din. — Najboljši dokaz, kako se je ta knjižica našemu žeastvu priljubila, je dejstvo, da izide daaes komaj po preteku V2 let že v čelrti izdaji. G. pisatelj je svoje odlično delo vsestraaski izpopolnil ter razširil z razpravami o delovanjn glivic ia bakterij, sušenju sadja, boleznih in napakah sadjevca ter o njihovem zatiraaju, oziroma pre{.rečcnju. Novo je tudi poglavje o kisaaju zelja in repe, ki bo dobro služilo osobito našim podeželskim gospodinjam. V kratki, jedrnati in poljudai obliki nas sezaanja kajiga s sušeajem sadja in povrtaiae, vkuhavanjem ia koaserviraajem sadja, zelenjave, mesnin itd. v navadaih in pateatovaaih steklenicah, z napravo sad r;h sokov in brezalkoholaih sadaih pijač. Sadni zdriz (: eič), mezge, marmelade, sadne testenine, pašte, siri, jagodaa viaa, likerji itd. se obravnavajo kratko in izčrpno tako, da si zamore vsakdo oiaenjene izdelke pripravili brez posebaih stroškov tudi-v najpreprostejšeru g.ospodinjstvu. V poglavju o aapravi sadjevca najdejo-' raši posestniki-sadjarji izborao aavodilo, kako je ravrati pri izdelovaaju in pozaeje, da dobimo okusno, trj.ežno ia zdravo pijačo. Vspričo pomeaa racioaelnejše i porabe sadja ia zeleajave v današaji aeprestano nai iščujoči dragiaji je nujao želeti, da aajde knjiga torel sprejem v vsaki sloveaski hiši. — Josip Priol. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 78% dinarjev, f.ancoski frank stane 5.42K—5.45 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1120 para, za 100 čehoslovaških kroa 2:35— 240 dinarjev, za 100 ncmških mark 0.09—0.10 dinarjev i i za 100 laških lir 395—399 dinarjev. V Curihu znaša yredrost dinarja 6.90 cent. 1 centim je 1 para. Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 105 točk.