ODLOK o davku na promet nepremičnin Lčlen V občini Ljubljana-Šiška se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, neza-zidanega stavbnega in drugega zemljišča ter od prometne vrednosti kvadratnega metra gradbenega objekta oziroma od razlik med prometno in gradbeno vrednostjo objekta. Stopnje davka na promet nepremičnin, predpisane s tem odlokom so proporcionalne in progresivne. Progre-sivne so urejene po sistemu stopničaste progresije. 3. člen Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15 %. Na promet kmetijskega zemljišča, ki je bilo pridobljeno z nakupom ali darilom in odtujeno pred potekom petih |et od pridobitve, se plačuje povečani davek po stopnji 20 %. 4. člen Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča ali drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske name-ne, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah: Nad din Do din Znaša davek din za m2 za m2 + % 50 15 % 450 500 130,50 + 54% nad 400 50 150 7,50 + 20 % nad 50 150 250 27,50 + 25 % nad 150 250 - 300 52,50 + 30% nad 250 300 350 67,50 + 36 % nad 300 350 400 85,50 + 42 % nad 350 400 450 106,50 + 48% nad 400 450 500 130,50 + 54 % nad 450 500 157,50 + 60% nad 500 Na promet nezazidanega stavbnega zemljišča ali druge-ga zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, pri-dobljenega z nakupom ali darilom in odtujenega pred po-tekom petih let od pridobitve, se plačuje povečani davek po naslednjih progresivnih stopnjah: Nad din Do din Znaša davek din za m2 za m2 + % 50 20 % 50 150 10,00 + 26% nad 50 150 250 36,00 + 33 % nad 150 250 300 69,00 + 39 % nad 250 300 350 88,50 + 47 % nad 300 350 400 112,00 + 55% nad 350 400 450 139,50 + 62 % nad 400 450 500 170,50 + 70% nad 450 500 205,50 + 78 % nad 500 5. člen Davek na promet gradbenega objekta se plačuje po stopnji 25 % od prometne vrednosti kvadratnega metra. Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo grad-benega objekta se plačuje davek od kvadratnega metra površin po naslednjih stopnjah: Nad din Do din Znaša davek din za m2____________za m2 + % 1.000 15% 1.000 3.000 150 + 20% nad 1.000 3.000 5.500 550 + 25 % nad 3.000 5.500 8.500 1.175 + 30% nad 5.000 8.500 11.500 2.075 + 40% nad 8.500 11.500 3.275 + 50% nad 11.500 Na promet gradbenega objekta, ki je bil pridobljen z na-kupom ali darilom in odtujen pred potekom petih let od pridobitve, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra, povečani davek po stopnji 33 %. Na promet gradbenega objekta, ki je bil pridobljen z na-kupom ali darilom in odtujen pred potekom petih let od pridobitve, se od razlike med prometno in gradbeno vred-nostjo kvadratnega metra plačuje davek po naslednjih štopnjah: Nad din Do din Znaša davek din za m2 za m2 + % 1.000 20% 1.000 3.000 200 + 26% nad 1.000 3.000 5.500 720 + 33 % nad 3.000 5.500 8.500 1.545 + 39% nad 5.500 8.500 11.500 2.715 + 52% nad 8.500 11.500 4.275 + 65% nad 11.500 6. člen Davek na promet nepremičnin se ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil po-slovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 7. eien Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 10/81). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1.1.1986 dalje. Številka: Predsednica Datum: skupščine občine Ljubljana-Šiška Anka Tominšek, I. r. Obrazložitev odloka o davku na promet nepremičnln Skupščina občine Ljubljana-Šiška je s statutom poobla-ščena, da z odlokom ureja predpise s področja davkov. V 5. alinei 190. člena statuta je določeno, da zbor zdru-ženega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno spre-jemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin. V 1. členu zakona o davku na pro-met nepremičnin je predpisano, da občine z odlokom uva-jajo davek na promet nepremičnin in predpisujejo višino davčnih stopenj. Dogovor o temeljih davčne politike (Uradni list SFRJ, št. 11/85), ki so ga sprejele republike in pokrajini, določa okvirno politiko glede davkov na promet nepremičnin. Re-publike in pokrajini morajo uskladiti zakone s tem dogo-vorom, prav tako pa občine svoje odloke. Republika Slovenija z zakonom o spremembah in dopol-nitvah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/85) dopolnjuje in usklajuje sistem davčnih oprostitev, na novo ureja davčno osnovo in sistem davč-nih stopenj. Zakon s spremembami ureja predvsem na-slednje: — izpopolnjuje davčne oprostitve v primeru, če občan ali civilno pravna oseba proda kmetijsko zemljišče, kme-tijsko zemljišče z gospodarskim poslopjem ali gozd orga-nizaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdno dejavnostjo, kmetijski zemljiški skupnosti ali ob-čanu, ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zem-Ijiščih, ima status združenega kmeta po zakonu o združe-vanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (sprememba druge točke 4. člena zakona), — natančneje opredeljuje pogoje pri prvi prodaji obča-nu stanovanjske hiše ali stanovanja vključno z garažo, ka-dar sta bila hiša oziroma stanovanje zgrajena s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. Za stanovanjsko hišo ozi-roma stanovanje se šteje tudi nedograjena stanovanjska hiša oziroma stanovanje. Oprostitvene pogoje zakon veže na stanovanjske površine, ki jih kupec ali njegov zakonec v trenutku nakupa že ima v lasti in možnosti uporabe (sprememba 7. točke 4. člena zakona), — uvaja davčno oprostitev od kupnine, prejete na pro-dajo nepremičnin, ki jo prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo poslovnega prostora, v katerem bo upravljal go-spodarsko ali poklicno dejavnost (nove 15., 16. in 17. toč-ke 4. člena zakona), — davčna osnova prodane nepremičnine je prometna vrednost kvadratnega metra. Pri gradbenih objektih je davčna osnova prometna vrednost kvadratnega metra, v primeru, da je prometna vrednost višja od gradbene, se razlika med tema vrednostima posebej obdavči (spremem-ba 6. člena zakona), — stopnje davka na promet nepremičnin, ki so propor-cionalne in progresivne, so prirejene na vrednost kva-dratnega metra površine. Določitev višine davčnih stopenj je v pristojnosti občinskih skupščin, — na vsaki dve leti se valorizirajo davčne osnove za gradbene objekte v skladu z indeksi gibanja cen gradbe-nih objektov v družbeni lasti, valorizacija davčnih osnov kmetijskih zemljišč pa se opravi na podlagi indeksa giba-nja cen kmetijskih proizvodov, — da občinske skupščine predpišejo višje davčne stop-nje, če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, — da občinske skupščine svoje odloke o davku na pro-met nepremičnin uskladijo do 1. 1. 1986. Določbe dogovora o temeljih davčne politike o davku na promet nepremičnin in določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin so z ustrezno vsebino vgrajene v osnutek dogovora o uskla-jevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 občin v SR Sloveniji. Predloženi osnutek odloka o davku na pro-met nepremičnin je usklajen z vsemi temi dokumenti. Se-danji odlok o davku na promet nepremičnin vsebuje raz-lične davčne stopnje glede na namensko uporabo nepre-mičnin, ki so urejene po sistemu stopničaste progresije, in sicer posebej na prometno vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, stavbnega zemljišča in posebej na prometno vrednost kvadratnega metra gradbenega ob-jekta. Ureditev davčnih stopenj v predloženem osnutku odlo-ka je pestrejša, v strukturalnem pogledu raznolika in zah-tevnejša, prilagojena politiki obdavčevanja nepremičnin za srednjeročno obdobje. V osnutku odloka so v 3., 4. in 5. členu urejeni štirje načini obdavčevanja nepremičnin: — 3. člen določa davek na promet kmetijskega zemlji-šča. Davčna osnova je prometna vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča. Davčna stopnja je propor-cionalna in znaša 15 %, z razliko od sedaj veljavnega od-loka, ki vsebuje stopničasto davčno lestvico. Po sedanji lestvici je znašal davek 12% pri prometni vrednosti kva-dratnega metra do 5 din in pri prometni vrednosti 25 din, davek 6 din in 42 % od presežka vrednosti nad 25 din. Predlagana 15% stopnja predstavlja za kmetijska zem-Ijišča milejšo obdavčitev, že pri prometni vrednosti 10din od kvadratnega metra navzgor bo davek nižji, — 4. člen uvaja obdavčitev nezazidanega stavbnega zemljišča in drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kme-tijske namene, po stopničasti progresivni lestvici z razliko od sedanje, ki predstavlja ostrejšo obdavčitev. Primerjava štirih primerov iz 4. člena predlaganega od-loka. Prometne vrednosti kvadratnega metra znašajo 50, 150, 300 in 500 din. Davek Davek Osnova m2 po sedanjem po predlaganem odloku osnutku odloka 50din 7,50 din 7,50 din 150 din ¦ 39,60 din 27,50 din 300 din 118,60 din 67,50 din 500 din 228,60 din 157,50 din — 5. člen predloženega osnutka odloka predpisuje da-vek na promet z gradbenimi objekti, ki določa proporcio-nalno 25 % stopnjo na prometno vrednost kvadratnega metra. V primeru, da je prometna vrednost večja kot grad-bena, pa se razlika med vrednostima obdavči po progre-sivni stopničasti lestvici, ki je razvidna v drugem odstav-ku 5. člena predloženega osnutka odloka. Sedanji odlok o davku na promet nepremičnin pa dolo-ča obdavčitev gradbenih objektov po stopničasti lestvici, ki znaša pri prometni vrednosti kvadratnega metra do 6.000 din 17% in pri prometni vrednosti 24.000 din pa zna-ša davek 6.240 din, od zneska nad 24.000 din pa še 40%. Primerjava učinkovanja 5. člena predloženega osnutka odloka z ustreznimi določili sedaj veljavnega odloka. Za primer navajamo tri primere, ko vrednost kvadratnega me-tra gradbenega objekta presega gradbeno vrednost: — prometna vrednost m2 21.000din, gradbena vrednost pa 18.000 din, razlika med prometno in gradbeno vred-nostjo m2 znaša 3.000 din. Davek od prometne vrednosti m2 21.000din po sedaj ve-Ijavnih davčnih stopnjah znaša 5.190 din. Po predlaganih stopnjah od prometne vrednosti m2 21.000din po stopnji 25% znaša davek 5.250 din, od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo 3.000 din za m2 znaša davek 550 din. Skupaj znaša davek po predlaganih stopnjah 5.800 din (5.250 din + 550 din); — prometna vrednost m2 32.500 din, gradbena vrednost pa 24.000 din, razlika med prometno in gradbeno vrednost-jo m2 znaša 8.500 din. Davek od prometne vrednosti m2 32.500 din po sedaj ve-Ijavnih stopnjah znaša 9.640 din. Davek po predlaganih stopnjah od prometne vrednosti m2 32.500 din se odmeri po stopnji 25% in znaša 8.125 din, od razlike do gradbe-ne vrednosti m2 8.500 din pa znaša davek 2.075 din. Skupaj znaša davek po predlaganih stopnjah 10.200 din (8.125 din + 2.075 din). — prometna vrednost m2 69.500 din, gradbena vrednost pa 58.000 din, razlika med prometno in gradbeno vred-nostjo m2 znaša 11.500 din. Davek od prometne vrednosti m* 69.500 din po sedaj ve-Ijavnih davčnih stopnjah znaša 6.240 din od osnove 24.000 dinarjev in 40 % nad zneskom 24.000 din (69.500 din — 24.000 din), ki znaša 45.500, stopnje 40 % davek pa 18.200 dinarjev, skupaj davek po sedaj veljavnih stopnjah od pro-metne vrednosti m2 69.500 din znaša (6.240 din + 18.200 dinarjev) 24.440 din. Davek po predlaganih stopnjah od prometne vrednosti m2 69.500 din po stopnji 25% 17.375 dinarjev in od razlike med prometno in gradbeno vred-nostjo 11.500 din pa znaša davek 3.275 din. Davek po pred-laganih stopnjah skupaj znaša 20.650 din (17.375 din + 3.275 din). Iz teh računskih primerjav je mogoče povzeti, da bo davek na promet nepremičnin po predloženem osnutku odloka prerazporejen v tem smislu, da bo davek na pro-met nepremičnin glede na posamezne namene nepremič-nine, različno učinkoval. Davek za kmetijska zemljišča bo pri proporcionalni 15 % davčni stopnji praviloma nižji, in to dosledno, kadar bo prometna vrednost kvadratnega me-tra presegala 10 dinarjev. Drugače bodo delovale progre-sivne stopnje za stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki niso namenjena za obdelavo. Obdavčitev za ta zemljišča bo praviloma nižja od sedanje, razen pri prometni vred-nosti kvadratnega metra, ki ne presega 50 din. Višina obdavčitev gradbenih objektov bo odvisna od strukture cene. Pri obdavčitvi gradbenih objektov nasto-pata lahko namreč dve davčni osnovi, prometna vrednost in razlika med prometno in gradbeno vrednostjo kvadrat-nega metra. Za vsako osnovo je predviden drugačen si-stem stopenj, ki različno delujeta v povezavi oziroma od-visnosti razmerja davčnih osnov. Prikazani trije primeri kažejo, da z višjo prometno vred-nostjo kvadratnega metra oziroma gradbeno vrednostjo gradbenega objekta obračunani davek praviloma raste gle-de na sedaj veljavni odlok o davku na promet nepremič-nin. V predloženem osnutku odloka je predpisana povečana obdavčitev za tisto nepremičnino, ki jo lastnik pridobi z nakupom ali darilom in odtuji pred potekom petih let od pridobitve. Povečana obdavčitev, ki je predvidena v 3., 4. in 5. členu osnutka odloka, je predpisana v povečanih stopnjah od tistih, ki so predvidene za nepremičnine, od-tujene po preteku petih let od pridobitve. V osnutku odloka je opuščena oprostitev kupoprodaje kmetijskega zemljišča, če je bil kupec občan, ki je oprav-Ijal kmetijsko dejavnost, ker je to oprostitev povzel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin. Odlok o davku na promet nepremičnin naj bi začel ve-Ijati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljal pa bi se od 1. 1. 1986 dalje, s tem dnem naj bi prenehal veljati sedanji občinski odlok. Osnutek odloka je usklajen z ostalimi Ijubljanskimi ob-činami in občinami Ijubljanske regije. Predlog sklepa izvršnega sveta Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška je osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obravnaval na svoji 204. seji dne 14. 10. 1985 in ga predlaga skupščini občine v obravnavo in sprejem.