Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 294 DOGODKI • POROČILA • VESTI Prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Mednarodna konfereca »f luidna Tehnika / f luid p ower 2021« – infor Ma Tika in digi Tali Zacija na področju fluidne Tehnike Darko Lovrec Udeleženci srečanja FT 2021 med predavanjem Mednarodna konferenca »Fluidna Tehnika / Fluid Power 2021«, dvodnevni strokovni dogodek s področja hidravlike in pnevmatike, je potekala 16. in 17. septembra v pro- storih IZUM-a – Instituta informacijskih znanosti v Mariboru. Konferenca je potekala v živo, pod posebnimi pogoji, ki so jih narekovale omejitve zaradi pandemije. Navkljub oteženim razmeram se je vsak dan konference v živo udeležilo približno 70 udeležen- cev. Vsa predavanja so potekala v živo. Le predavatelji, ki bi jim udeležba zaradi omeji- tev, vezanih na potovanje in izpolnjevanje zdravstvenih pogojev, predstavljala preveliko oviro, so svoje predavanje izvedli na daljavo. So pa lahko tudi slednji vsa predavanja in dogajanje na konferenci spremljali v živo (s prenosom iz konferenčne dvorane). Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 DOGODKI • POROČILA • VESTI 295 Tudi v okviru letošnje konference je bilo izposta- vljeno sodelovanje raziskovalnih inštitucij z gospo- darstvom – prenos novih tehnologij in rešitev za potrebe ali za naročnike iz gospodarstva. To se je odražalo tudi v razmerju udeležencev konference: približno dve tretjini udeležencev je prišlo iz gospo- darskih organizacij in slaba tretjina iz raziskovalnih sredin, delujočih v okviru univerz in inštitutov, tako domačih kot iz tujine, iz osmih različnih držav. Raz- merje med udeleženci iz industrije in raziskoval- nih ustanov je bilo podobno kot vsa pretekla leta. Prisotnih je bilo več direktorjev ter vodij razvoja ali razvojnih oddelkov v podjetjih, ki se ukvarjajo s fluidno tehniko. Slednje dokazuje, da morata tako prenos znanja in seznanjanje s potrebami industrije potekati v obeh smereh, ter da sestanki in dogod- ki, izvedeni na daljavo ali preko drugih elektronskih poti, nikakor ne morejo nadomestiti stika v živo. Pomen sodelovanja med izobraževalnimi in razisko- valnimi ustanovami z gospodarstvom sta v svojem nagovoru poudarila tudi letošnja predstavnika Uni- verze v Mariboru in Fakultete za strojništvo. Tako prof. dr. Zoran Ren, prorektor za znanstvenoraz- iskovalno dejavnost na Univerzi v Mariboru kot prof. dr. Simona Strnad, prodekanja za raziskovalno dejavnost na Fakulteti za strojništvo, sta poudarila pomen prenosa znanja med raziskovalnimi organi- zacijami in partnerji iz industrije, tako na ravni uni- verze kot na ravni fakultete. Pri tem pa ne gre zgolj za enosmerno predstavitev novih spoznanj in do- sežkov, temveč za tvorno, dvosmerno povezovanje in sodelovanje, ki vključuje tudi izvedbo strokovnih dogodkov, kakršne so konference Fluidna tehnika. O trenutnih razmerah in o trendih ter gospodarskih kazalcih gibanja na področju fluidne tehnike pri nas in v svetu je prisotne seznanil mag. Aleš Biz- jak, generalni direktor podjetja Poclain Hydraulics v Sloveniji in član evropske krovne družbe za hidra- vliko in pnevmatiko CETOP ter združenja Fluidna tehnika Slovenije. Hidravlika in pnevmatika imata v Sloveniji zelo močne korenine, tako v proizvodnji hidravličnih in pnevmatičnih komponent kot tudi pri tovrstnih sistemih za različne stroje in naprave. Zato smo zelo aktivni zunaj svojih meja in v različ- nih strokovnih združenjih in zelo pozorno spremlja- mo stanje in trende na našem ozkem področju in na širšem področju strojev in naprav. Od leta 2000 prodajni kazalci naraščajo in so v obdobju zadnjih dveh let dosegli približno dvakrat večjo vrednost. Pri trendu naraščanja je dobro viden upad prometa zaradi recesije (okoli leta 2009) in daljša ali kraj- ša obdobja stagnacije ali rahlega upada prometa. Zadnji manjši upad obsega prodaje je viden v letu 2019, ko se je pričela epidemija Covida-19. Po na- povedih na podlagi opažanj tako proizvajalcev kot uporabnikov lahko v industrij za leti 2020 in 2021 pričakujemo ponovni porast obsega prodaje. Energija, digitalizacija ter njun vpliv na okolje in našo sredino sta osrednji tematiki našega vsakdana in tudi letošnje konference. Tej problematiki smo se posvetili v obeh uvodnih preglednih prispevkih, od- ražala pa se je tudi v vseh drugih prispevkih, pred- stavljenih na konferenci: od snovanja novih kom- ponent in sistemov pa vse do njihovega nadzora in vzdrževanja:  Kam gre razvoj na področju hidravlike in pnev- matike?  Razvoj komponent – metode in pristopi snovanja, materiali, učinkovitost in integracija »pameti« …,  Koncepti vodenja in nadzora naprav – novi pri- stopi ter koristi in možnosti za uporabnika …,  Posebne rešitve s področja hidravlike in pnevma- tike – energija po potrebi, sinhrono gibanje …,  Novosti na področju hidravličnih tekočin – nove tekočine, novi pristopi in oprema pri vzdrževanju. Direktorica Inštituta za fluidnotehnične pogone in sisteme (ifas – orig.: Institut für fluidtechnische An- triebe und Systeme) Univerze RWTH iz Aachena v Nemčiji, Univ. Prof. Dr. Ing. Katharina Schmitz, je v svojem uvodnem predavanju predstavila, kakšen potencial ima fluidna tehnika za doseganje rezul- tatov in prispevanje k uresničitvi zastavljenih pod- nebnih ciljev Evrope do leta 2030 (EU Climate Goal 2030). V prispevku je predstavila podnebne cilje EU in ukrepe, s katerimi lahko na področju fluidne tehnike dosežemo zastavljene cilje. Pri tem so bi- stveni naslednji trije vidiki: 1. Poraba energije hidra- vličnih in pnevmatičnih sistemov, 2. Energija in viri, potrebni za izdelavo komponent fluidne tehnike, in 3. Skupna poraba energije strojev in naprav, ki upo- rabljajo fluidnotehnične pogone. V drugem uvodnem prispevku je Dr. Herbert Hufna- gl, vodja področja Digital Pneumatics pri podjetju FESTO GmbH iz Eslingena v Nemčiji, predstavil vlogo digitalizacije na vseh ravneh pnevmatike, od digitalizacije, integrirane v posamezne kompo- nente, pa vse do digitalizacije celotnega sistema. Dejstvo je, da digitalizacija spreminja svet, prodira v vse vidike našega življenja, njeno »pogonsko go- rivo« pa so številni podatki, najprej dobljeni in nato obdelani. Industrija ima velik potencial za izkori- ščanje digitalizacije z jasnimi cilji, kot so brezhibna povezljivost, večja modularnost, večja zmogljivost stroja in produktivnost, napovedovanje incidentov, preden se zgodijo, napovedovanje in optimiziranje kakovosti proizvedenih izdelkov, napovedovanje in Med odmori – druženje in izmenjava mnenj Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 296 DOGODKI • POROČILA • VESTI zmanjšanje izgube energije, preprečevanje izpadov strojev zaradi obrabe sestavnih delov … Razvoj na področju pnevmatike v celoti izpolnjuje te zahteve. Vsi predstavljeni prispevki so bili razvrščeni v pet te- matskih skupin, ki so si smiselno sledile: razvoj kom- ponent fluidne tehnike in trendi, računalniško podpr- to načrtovanje komponent fluidne tehnike, koncepti vodenja in nadzora na področju fluidne tehnike, no- vosti na področju hidravličnih tekočin in vzdrževanja ter pametni in posebni primeri uporabe fluidne teh- nike. Na podlagi predstavljenih prispevkov in diskusij lahko zagotovo trdimo, da v Sloveniji in v tem delu Evrope ne samo spremljamo dogajanje na področju razvoja fluidne tehnike v svetu, temveč trende tudi sooblikujemo. Vsi prispevki, predstavljeni na konfe- renci, so bili recenzirani in so tematsko urejeno zbra- ni v zborniku konference, ki je bil izdan preko Univer- zitetne založbe Univerze v Mariboru. Pomen digitalizacije in informatike v današnjem času ter ustrezne opreme je bila tudi osrednja tematika letošnje okrogle mize, v okviru katere smo se sezna- nili s stanjem in dosežki te tehnologije v Sloveniji ter spoznali in si ogledali naš najzmogljivejši superraču- nalnik Vega, ki je hkrati tudi eden najzmogljivejših na svetu. Superračunalnik Vega je nameščen v prostorih Inštituta informacijskih znanosti IZUM, v sodelovanju s slovenskimi izvedenci pa ga je postavila evropska korporacija Atos. Vega, ki je pričel delovati marca 2021, je eden izmed petih centrov EuroHPC prve ge- neracije, z zmogljivostjo 6,8 petaflopov na sekundo in se uvršča med 50 najzmogljivejših superračunal- nikov na svetu. Tako je novi generaciji izvedencev in raziskovalcev ter širši slovenski strokovni javnosti na voljo vrhunska tehnologija, s katero so lahko kos no- vim izzivom in tako tvorno prispevajo v regionalnih in evropskih projektih. Poleg znanstveno strokovnih predavanj je konfe- renco spremljala tudi priložnostna razstava, ki je bila posebna priložnost za mreženje in neposreden pogovor s predstavniki razstavljajočih podjetij. Do- datne priložnosti za izmenjavo strokovnih mnenj so bile tudi v okviru družabnega večera konference, ki ima že uveljavljen naziv »V objemu fluidne tehni- ke«. Več informacij o dogajanju na konferenci, raz- stavljavcih, glavnem in spremljevalnem programu si lahko ogledate na spletni strani konference: http:/ / ft.fs.um.si/html/uvod.html. V okviru konference predstavimo tudi dosežke na- šega podmladka, ki se ukvarja s tem področjem tehnike. Tako smo tudi letos podelili Zlate diplome fluidne tehnike najboljšim diplomantom ki so po- slali svoje naloge na natečaj. Letošnja prejemnika Zlate diplome sta bila dva. Jan Pustavrh, diplomant Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, je do- bil nagrado za svojo diplomsko nalogo z naslovom »Snovanje hidravličnega sistema prototipa Stewar- tove ploščadi«, Andraž Rotovnik, diplomant Fakul- tete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (študijski program Mehatro- nika), pa nagrado za magistrsko delo z naslovom »Zvezno delujoči elektrohidravlični ventili in sinhro- no gibanje hidravličnih aktuatorjev«. Podelitev Zla- tih diplom ter sklepna misel s kratkim povzetkom predstavljenih prispevkov sta ob koncu konference zaokrožili raznoliko dvodnevno konferenčno doga- janje. Konferenca Fluidna tehnika 2021 je bila po dolgem času eden od strokovnih dogodkov s po- dročja stroke, ki je bil izpeljan v živo. Tudi strokovna razstava je požela zanimanje udeležen- cev konference FT 2021 Konferenco so podprla sledeča podjetja: FESTO d.o.o. kot generalni pokrovitelj, HAWE Hidravlika d.o.o. kot pokrovitelj družabnega večera, OLMA d.o.o., Beckhoff Avtomatizacija d.o.o., Tesnila Bogadi d.o.o., Poclain Hydraulics d.o.o., Dimas Pro d.o.o., Nevija d.o.o. ter medijski pokrovitelji revija Ventil, revija IRT 3000 in Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.