IN S T IT U T ZA NOVEJŠO ZGODOVINO ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA GRADIVO IN RAZPRAVE Marjan Drnovšek Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842-1933 Ljubljana 1983 6 Marjan Drnovšek Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842 - 1933 6522 Ah! Izdal in založil Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj je odgovoren dr. Jože Žontar. - Ovitek: ing. Miroslav France. - Fotografska dela: Darinka Mladenovič. - Jezikovno pregledala Mija Mravlja Prevod povzetka: Lidija Ber­ den - Tisk SŠTP Ljubljana - Naklada: 300 izvodov. Izdajo sta finančno omogočili: Kulturna skupnost Slovenije in Ljubljanska kulturna skupnost Po mnenju republiškega komiteja za kulturo št 4210-40/82 je delo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Vsebinski prikaz arhivske zapuščine Petra Grassellija, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je le mozaični kamen v obogatitvi našega vedenja o življenju in delu ter o na­ cionalnem, kulturnem in političnem osveščanju dela slovenskega meščanstva in inteligen­ ce v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Na svoji dolgi in razgibani 93-letni življenjski poti je Grasselli srečal vrsto ljudi, s katerimi je imel bolj ali manj tesne prijateljske in uradne stike. Tudi sam je bil aktiven v kulturnem, političnem in sploh javnem življenju v ljubljan­ skem in tudi slovenskem prostoru od srede 60. let prejšnjega stoletja dalje. Ohranjeno gradivo nam daje delno sliko njegovega delovanja. Marsikdaj so to samo drobci, ki pa so neznani širšemu krogu poznavalcev tega ob­ dobja. Zaradi obsežnosti sem se odločil samo za objavo gradiva iz zapuščine, ne pa tudi tistega gradiva, ki se o njegovem delu hrani v drugih fondih in zbirkah, časopisih ipd., tako v domačih kot tujih arhivih, knjižnicah in drugih institucijah od Ljubljane do Gradca, Dunaja in Prage. Ko bo evidentirano in zbrano vse gradivo, bo moč napisati temeljito oceno Gras- sellijevega prispevka v slovenski zgodovini. Kljub temu lahko postavim trditev, da ni bil ni­ koli med vodilnimi akterji med ti. vrhunskimi politiki, kulturniki ali gospodarstveniki svoje dobe, čeprav je bii nosilec številnih funkcij. Bil pa je prisoten v slovenskem kulturnem in političnem prostoru svojega časa in predvsem zelo raznolik v svojih interesih in delu. Na kulturnem področju je deloval kot funkcionar, igralec, prevajalec, kritik, novinar, založnik in urednik itd. Opravljal je številne organizacijske naloge v društvih in drugih kulturnih ter znanstvenih organizacijah. Desetletja je bil politično dejaven v kranjskem deželnem zboru, v državnem zboru, in kar 14 let kot župan mesta Ljubljane. Poskušal se je tudi v vinski tr­ govini in bančništvu. Grassellijevo raznoliko življenjske in vsebinsko ter količinsko bogata ostalina (kar 0,7 tekočega metra) sta bila temeljna povoda za obdelavo njegove arhivske zapuščine. Delo samo je prikaz celote gradiva z večjimi ali manjšimi poudarki na posameznih do­ kumentih ali skupinah dokumentov. Namenoma nisem obravnaval samo korespondence, kar se marsikdaj dela pri prikazih in objavah gradiva znanih javnih in kulturnih delavcev, temveč sem imel pred očmi celoto ohranjenega gradiva. Po obliki in vsebini je ta prikaz kombinacija arhivskega popisa in objave virov. V enakem vrstnem redu, kot si sledijo do­ kumenti v popisu so urejeni in s tem razvrščeni tudi v zapuščini. Ker bi bil sam popis pre­ malo informativen, sem se odločil, da posamezne dokumente ali skurine dokumentov ob­ javim v celoti, krajšem ali daljšem povzetku ali jih samo omenim brez oznake vsebine. V prvi vrsti je ta prikaz informativni pripomoček. Z njim dobi uporabnik osnovne informacije o gradivu, hkrati pa mu služi kot pomagalo pri iskanju željenega gradiva, ki ga v originalni obliki dobi v čitalnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Objavljeni dokumenti pa so uporab­ ni kot vir. Tako pri izboru dokumentov, ki so objavljeni v celoti, kot pri izdelavi povzetkov se zavedam subjektivnega pristopa; pred očmi sem imel razne možne interese širokega kroga poznavalcev tega časa. Mnogo lažja bi bila tematska obdelava gradiva oziroma iz­ bor dokumentov npr. pomembnih za kulturno zgodovino, kot pa celoviti prikaz vsega gra­ diva. Vendar moram poudariti, da sem zasledoval cilj celovitega prikaza vsega ohranje­ nega gradiva v Grassellijevi zapuščini. Koliko sem v tem uspel naj presodijo bralci. Pri razvozlavanju marsikaterega tujejezičnega jezikovnega vozla sta pomagala sode­ lavca Traute Sežun in Miran Kafol ter Francka Benedik iz Inštituta za slovenski jezik SAZU. Pri izdelavi pomagal in tipkanju je sodelovala Tatjana Pavli. Njim in vsem drugim, ki so mi kakorkoli pomagali pri delu, se zahvaljujem za pomoč. Ljubljana, december 1982 ORIS ŽIVLJENJA IN DELA PETRA GRASSELLIJA (1841 - 1933) Peter Grasselli se je rodil 28. junija 1841 v Kranju trgovcu Andreju Grasselliju in nje­ govi ženi Mariji rojeni Walland. Bil je edinec v tem zakonu. S starši je živel v središču mes­ ta, hišna številka Mesto 189 (današnja Prešernova ulica 2). Šolanje in univerzitetni študij Z odliko je končal tri razrede mestne glavne šole v Kranju leta 1851. Jeseni istega leta se je vpisal na ljubljansko gimnazijo. Starši so v tem letu prodali hišo v Kranju in se preselili v Ljubljano, na Glavni trg 263 (danes Mestni trg 25). Maturiral je spomladi 1859. Do konca gimnazije je bil med najboljšimi učenci. V 1. in 2. razredu ter od drugega se­ mestra 3. razreda do prvega semestra 6. razreda je bil odličnjak z oznako »Erste Classe mit Vorzug«. Po uspešno opravljeni maturi se je vpisal na pravno fakulteto graške univerze, kjer je zaključil 6 semestrov (1859-1862). Zadnja dva semestra pravne fakultete je obis­ koval na Dunaju. Absolviral je leta 1863. Že v času gimnazijskega šolanja mu je v 54. letu umrla mati (1857), med univerzitet­ nem študijem pa oče v 84. letu (1863). Po vrnitvi z Dunaja je po očetu prevzel hišo v Ljub­ ljani. Novembra 1865 se je oženil z Marijo Krisper, hčerko znanega kranjskega trgovca Franca Krisperja. Z njo je imel več otrok: Marijo Ano (roj. 1866), Prokopa (roj. 1869), Mirka (roj. 1874), Leona (roj. 1877) in Ano (roj. 1884). Grassellijevo kulturno delovanje Bil je med aktivnimi člani leta 1861 ustanovljene Narodne čitalnice v Ljubljani. Kot amaterski igralec in deklamator je nastopal na njenem odru. Ob 50-letnici čitalnice (1911), ■ ’ je imel slavnostni govor o njenem razvoju. Zgodaj se je vključil tudi v delo Južnega in kasneje Ljubljanskega sokola. Med dru­ gim je opravljal naloge blagajnika (od decembra 1865) in namestnika predsednika. Postal je tudi častni član tega društva. Znan je bil tudi kot izvrstni telovadec in ironični predavatelj na sokolskih večerih (1866-1867). Veliko svojih moči je posvetil slovenskemu gledališču. Sodeloval je pri ustanovitvi Dramatičnega druâtva 1866. Postal je podpredsednik začasnega odbora in nato rednega odbora, ki mu je predsedoval Fran Levstik (1866-1868) Predsednik društva je bil v letih 1870-1874, ko mu je kot tajnik pomagal prijatelj Josip Nolli. Uvrščali so ga med najbolj požrtvovalne amaterske igralce v prvih letih delovanja društva. Poskušal se je tudi v pre­ vajanju iger in dramski kritiki. Prevode je objavljal v društveni zbirki Talija. Tudi pri Glasbeni matici je deloval od njene ustanovitve leta 1872 dalje. Bil je njen odbornik, namestnik predsednika ter II. in I. podpredsednik: 1880-82, 1887-1901, 1901-1914. V letu 1880 je bil izbran v odbor Slovenske matice in izvoljen za II. podpredsednika (1880, 1887-1901). Prvi podpredsednik je postal naslednje leto (1881, 1901-1918). Po smrti dr. Janeza Bleiweisa je nasledil mesto predsednika (1882-1885). Posebno vlogo je imel kot I. podpredsednik leta 1914, ko je deželno predsedništvo sprejelo odlok o razpus­ tu Matice (septembra 1914), njenega predsednika Frana Ilešiča pa so zaprli kot »veleiz­ dajalca«. Povod za ta dejanja je bil roman Frana Maslja-Podlimbarskega Gospodin Franjo, ki je izšel že leta 1913. Matica je bila oživljena že v času vojne. Prvi občni zbor je bil 28. februarja 1918. Na njem je bil za predsednika izvoljen Ivan Tavčar. Kot podpredsednik in predsednik je bil vključen tudi v delo Deželnega in gospenje pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Na čelu Slovenskega rdečega križa je bil od 1919 do 1921. Založniško delovanje, urednikovanje in novinarstvo Na prigovarjanje Luke Svetca, Etbina H. Coste in Janeza Bleiweisa je decembra 1867 začel s ponovnim izdajanjem nemškega tednika Triglav. Sam je bil tudi založnik in urednik tega glasila. Uredništvo je imel v rokah do 16. številke leta 1869, ko ga je nasledil Jakob Alešovec; naslednje leto pa mu je predal še izdajateljstvo lista. Zaradi Levstikovega članka Unsere Deutsch-Liberalen (Triglav, št. 25, 6. 6.1868) je bil 3. julija obsojen sprva na 3 me­ sece, kasneje na 5 tednov zapora, ki jih je preživel v zaporu na Žabjaku v Ljubljani. Zavzel se je tudi za ustanovitev delniškega društva Narodna tiskarna v Ljubljani; so­ deloval je že pri pripravljalnih delih oktobra 1871 ter postal njen tajnik in blagajnik v prvih mesecih delovanja. Ustanovni občni zbor je bil 14. septembra 1872. Od septembra 1872 do konca avgusta 1873 je bil njen ravnatelj, vseskozi pa blagajnik. Od 6. oktobra 1872 je Slovenski narod izhajal v Ljubljani; njegov lastnik je bila Narodna tiskarna. Grasselli je ure­ jal list v letih 1879 - 1881. Že pred tem je sodeloval kot pisec člankov, kritik in poročil. Sodeloval je tudi pri drugih listih, ki so izhajali v času Grassellijevega aktivnega čas­ nikarskega delovanja, tako npr. v Einspielerjevem Slovencu, ki je izhajal v letih 1865 - 1867 v Celovcu, mariborski Zori, praški Politiki itd. V letih 1868- 1871 je napisal več po­ ročil o delovanju Dramatičnega društva, ki jih je podpisal s kratico »ss«. Politično delovanje Kot zastopnik mesta Ljubljane in trgovske zbornice v Ljubljani je bil izvoljen za dr­ žavnozborskega poslanca na Dunaju za čas 1882-1885. To so bile tretje državnozbors­ ke volitve (9. 11. 1882), ki se jih je udeležilo 530 volilcev. Izzid je bil naslednji: 433 glasov je dobil slovenski kandidat Peter Grasselli, 42 njegov protikandidat F. Potočnik, 1 glas je bil razcepljen, 6 glasovnic pa je bilo praznih. Večkrat je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Prvič 3. aprila 1875 v volilnem razredu kmečkih občin Postojna-Planina-Cerknica-Senožeče-Lož-Bistrica za dobo dveh let. Od 107 volilnih mož je glasovalo 62; slovenski kandidat Peter Grasselli je dobil 58 glasov, štir­ je glasovi pa so bili razcepljeni. Nasledil je dr. Etbina Henrika Costo. Kandidiral je tudi v novomeškem okraju, vendar ni uspel v boju z dr. Hočevarjem iz Krškega. Na volitvah 14. maja 1880 je zmagal kot naslednik grofa Barba v kmečkih ob­ činah Trebnje - Stična - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče. Junija 1883 pa je bil izvoljen v kranjski deželni zbor kot poslanec mestnega volilnega okoliša Ljubljana. Od 1193 volilnih upravičencev je volilo le 421 udeležencev. Vseh 421 glasov je dobil Peter Grasselli v boju s protikandidatom Alfonzom Moschejem. Na devetih deželnozborskih vo­ litvah 8. junija 1889 je od 1813 upravičencev sodelovalo le 575 udeležencev, ki so oddali 508 glasov za Petra Grassellija in 276 glasov za Alfonza Moscheja. Oba sta bila kandidata slovenskega meščanskega slogaškega tabora. Na desetih deželnozborskih volitvah 25. novembra 1895 je sodelovalo 856 udeležencev od 1934 upravičencev. Ivan Hribar je dobil 707 glasov, Peter Grasselli 692 (oba iz liberalnega tabora). Protikandidat je bil I. Velkavrh iz klerikalne stranke. Razcepljenih glasov je bilo 12, 2 glasovnici sta bili neveljavni. Na 11 deželnozborskih volitvah 19. septembra 1901 je bilo od 2518 upravičencev prisotnih 1118 udeležencev. Kandidata liberalne stranke Ivan Hri­ bar (825 glasov) in Peter Grasselli (801 glas) sta zmagala v boju s predstavnikoma kle­ rikalne stranke K. Pollakom (297 glasov) in I. Kregarjem (278 glasov). V letih 1881-1888 je bil Peter Grasselli namestnik deželnega glavarja na Kranj­ skem. Namestnik deželnega odbornika je bil v letih 1880-1883, 1898-1901, ter deželni odbornik 1901-1907. V času deželnozborske aktivnosti je bil član vrste odsekov kot npr. finančnega 1877, 1880, 1897, 1903-1907 (1900-1902 tudi predsednik finančnega odse­ ka), odseka za dolenjsko železnico 1890, odseka za volilno reformo 1894, 1896 itd. Kot deželnozborskega poslanca se ga spominja tudi Fran Šuklje v svojih spominih z besedami: »V deželnem zboru smo imeli še ljubljanskega Petra Grassellija, nadarjenega moža, spret­ nega govornika, nevarnega debaterja, tembolj ker je razpolagal s skelečo ironijo in pri­ stnim humorjem. Le škoda, da svojih izrednih darov v parlamentu ni maral izkoriščati«. (Fran Šuklje, Iz mojih spominov, str. 102) Tudi Vošnjak ga je označil z besedami:« ... Na njega smo se smeli o vsaki priliki zanašati...« (Josip Vošnjak, Spomini, str. 392). Aprila 1882 je bil izvoljen v, ljubljanski občinski svet. Po odstopu Nemca Antona Laschana je bil izvoljen za ljubljanskega župana (1882-1896). Zadnjikrat je bil izvoljen za župana 17. maja 1894. Maja 1896 se je odpovedal županstvu in občinskemu svetoval- stvu. Leta 1896 je prevzel ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa. Na tem mestu je ostal do upokojitve leta 1922. Po njegovih besedah je politično aktivno deloval kar 32 let (1875-1907). V tem kratkem orisu smo omenili le glavne podatke o Grassellijevem življenju in delu, čeprav je bil kot vsestranski človek prisoten tudi na drugih področjih javnega življenja kot so gospodarstvo, boj za slovensko univerzo ipd. Narediti bomo morali še temeljito oceno njegovega prispevka v slovenskem javnem življenju druge polovice 19. stoletja. Za svoje delo je dobii tudi več državnih in drugih odlikovanj. Tako je leta 1908 dobil pravico do dednega viteštva. Imel je pravico do imenovanja in podpisovanja »Peter vitez plemeniti Grasseli«. Starojugoslovanske oblasti so mu podelile več priznanj kot sta reda Sv. Save II. in III. vrste ter red Jugoslovanske krone III. vrste. Zaključimo naj z besedami s častne diplome, ki mu jo je 13. junija 1930 podelil ljub­ ljanski občinski svet. Na diplomi o častnem meščanstvu je slika Saše Šantla z motivom Mestnega trga pred Rotovžem v Ljubljani: »... Mi župan in občinski svet ljubljanski se klanjamo ob devetdesetletnici njegovega rojstva prvemu ljubljanskemu županu naše narodnosti, ki je s prvim slovenskim občinskim svetom upravljal naše mesto, preblagorodnemu gospodu Petru Grasselliju, in smo mu za njegovo dolgotrajno narodno in upravno delo na redni seji občinskega sveta dne 18. rže­ nega cveta 1930 ob splošnem pritrjevanju soglasno podelili ljubljansko častno meščan­ stvo. V posvedočbo tega slovesnega čina izročamo gospodu častnemu meščanu to pis­ mo, ki je vpisano tudi v zlato knjigo ljubljanskih meščanov...« V visoki starosti je umrl v Ljubljani 17. novembra 1933. V spomin nanj nosi ena od ljubljanskih ulic za Bežigradom ime »Grassellijeva ulica« od 1933. leta dalje. Viri in literatura: Poleg gradiva iz zapuščine Petra Grassellija sem pri orisu njegovega življenja in dela uporabljal arhivsko gradivo Klasične gimnazije v Ljubljani in knjigo častnih meščanov Ljubljane; oboje hrani Zgo­ dovinski arhiv Ljubljana. Upošteval sem tudi časopisne članke: Dijamantna poroka viteza Petra Grassellija (Jutro btev 260,8.11 1925), Rodbinska slava v Grassellijevi družini (Tabor, štev 255, 8.11.1925) in Diamantische Hochzeit (Marburger Zeitung, štev. 255, 8 11. 1925). Od literature sem uporabljal: Josip Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1982 Ivan Hribar, Moji spomini, Ljubljana 1928, 1929 Fran Šuklje, Iz mojih spominov, Ljubljana 1926, 1929 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Ljubljana 1965 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895, Ljubljana 1955-1966 Anton Trstenjak, Slovensko gledališče, Ljubljana 1892 Branko Berčič, Mladost Ivana Tavčarja, Ljubljana 1971 Slovenska matica 1864-1964, Zbornik razprav in člankov, uredil France Bernik, Ljubljana 1964 Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane za leto 1896 Oswald Knauer, Das österreichische Parlament von 1848-1966, Dunaj 1969 Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939 Janez Kos, Roman Gospodin Franjo in razpust Slovenske matice, Kronika XIV, 1966, štev. 1, str. 11-14 Peter Grasselli, Kronika I, 1934, štev. 1 ! Arhivsko zapuščino Petra Grassellija je arhiv odkupil od hčerke Anice Grašselli leta 1964 s posredovanjem njegovih vnukinj magister farmacije Nikolaje in inženirke arhitek­ ture Katarine Grasselli. Hčerka je živela v očetovi hiši na Mestnem trgu 25 v Ljubljani, iz katere seje morala izseliti zaradi predvidene obnove stavbe. Danes je v njej Trubarjev an­ tikvariat. Gradivo je bilo shranjeno v zabojih na podstrehi omenjene hiše. Ocenjeno je bilo za 130.000 dinarjev; ta vsota je bila izplačana v več obrokih leta 1964 in 1965. Že Grasselli je urejal svoje gradivo. V pismu Janu Legu 19. aprila 1897 pravi; »Pred kakima dvema mesecema sem začel sortirati in škartirati svojo registraturo, ktera se mi je v poslednjih 20-ih letih ogromno nakopičila« (175.2). Ne poznamo njegovega pristopa k urejevalnim delom in izločanju nepotrebnih delov gradiva; tudi popisa urejenega gradiva ni in ga verjetno tudi ni bilo. Zanimiva je tudi njegova časovna opredelitev ohranjenega gradiva, ker govori o gradivu zadnjih 20. let, kar pomeni nekako od srede 70. let dalje. Iz zapuščine pa vidimo, da je mnogo bolje ohranjeno gradivo iz 60. in prve polovice 70. let kot pa iz kasnejšega časa. To velja tudi za korespondenco. Verjetno je bil pri »izločanju« mnogo bolj rigorozen do novejšega, mlajšega gradiva, kot do starejšega, na katerega je moral biti tudi bolj čustveno navezan, saj je nastajalo v mladostnih letih, to je letih njegove maksimalne angažiranosti v javnem življenju. Po njegovi smrti je leta 1935 pregledoval gradivo sin Prokop, ki je posvetil največjo pozornost družinskim dokumentom. Ob tem je delal razne zaznamke na hrbtnih straneh dokumentov oziroma na praznih robovih pisem. Vsi ti zaznamki so narejeni z navadnim ali modrim svinčnikom. Za primer navajamo pismo Jožefine Jedličkove z dne 15. julija 1869, na katerem je Prokopov zaznamek: »Vid. (el) 10. 4.1934 Prokop« (119.2). Odpošiljateljica pisma je predlagala Petru Grasselliju, da da sinu ime Prokop ali Žižek, kar bo razjezilo nemškutarje. Prokopovo roko čutimo predvsem pri korespondenci, ker je izločeval kuver­ te (ovoje) in z njih prepisoval na sama pisma Grassellijeve pripise in zaznamke in to vedno v nemškem jeziku. Prepis je navadno začel z besedama: »Vom Kuvert...«. Ponovno pa nam nista znana obseg urejevalnih del in količina uničenega gradiva. Ob prevzemu gradiva v arhiv leta 1964 je bila zapuščina že na podstrehi hiše Mestni trg 25 pregledana in odbrana prenešena v arhiv. Tu je bila urejena in izdelan je bil prvi po­ pis gradiva. Ker je bila zapuščina prevzeta septembra 1964, popis pa nosi datum 8. 10. 1964, lahko predvidevam, da niso bili narejeni večji posegi v strukturo gradiva in da ta po­ pis odraža stanje gradiva pred prevzemom. Zato ga navajam v celoti: Popis arhivskega gradiva: I. A.) Osebne zadeve: fasc., škatna 1: 1.) Osebni dokumenti (predvsem spričevala o šolanju in eno zdravniško, indeks, po­ lnoletnost, naznanilo oz. vloga na magistrat o poroki, službovanje) 2.) Dokumenti družine Krisper, prednikov žene Marije 3.) Šolski zvezki iz gimnazijskih let, pisma sina Prokopa (1899-1933) fasc. škatla 2: 4.) Razna krespondenca (1855-1899) fasc. škatla 3: 5. Razni koncepti govorov, računi, recepisi, beležke i.sl. 6.) Nekaj časopisov in časopisnih izrezkov (med drugim članek ob diamantni poroki s sliko jubilantov), razne tiskovine, gledališki listi i.sl. 7.) Uradna in privatna vabila in programi fasc. škatla 4: 8.) Razne priloge (v glavnem gospodinjske) 9.) Vizitke (privatne in uradne v slov. in nem ), 2 molitvenika (eden rokopis - Križevpot) 10.) Prejete osmrtnice 11.) Osmrtnica Petra Grassellija, zahvala, kondolence 12.) Zapuščina B. Javno in politično udejstvovanje: fasc. škatla 5: 13.) Volitve (obč. svet mestni zastop) 14.) Peter Grasselli - župan (imenovanje, potrditev, delovanje ...) 15.) Peter Grasselli - namestnik deželnega glavarja 16.) Deželna vlada 17.) Deželni zbor (med drugim projekt-parcelacija in preložitev Tržaške ceste 1.1882 oz. 1873) 18.) Mestni užitninski zakup 19.) Bančne zadeve (tudi snovanje slov. Excomtne banke) 20.) Regulacija Stritarjeve (Špitalske ulice) I. 1890 C.) Društveno udejstvovanje i.sl.: 21. Južni sokol (med drugim Strossmaier-jeva zahvala ob imenovanju čast. člana, 1870) 22.) Slovenska matica 23. Dramatično društvo 24.) Narodna čitalnica 25. Narodna tiskarna 26.) Časnik Triglav 27.) Posamezne arhivalije: Pismo (več sopodpisnikov) g. Prettnerju zaradi Bisera (1864) Pesem K slovesu svojih iskrenih prijateljev (Ivan, 1865) Pismo Luize Pesjakove (1873) Dopis za Slovenski narod (1873) Zu Preširens Geburtstag (1873) 400 letnica Hrvatske knjige (1901) Pesem Za narod je nevarno (sine dato) 28.) (izven fasc. škatel) Diplome, priznanja, pristopnice i.sl.: 1. Izkaz o pristopu k društvu Slovenija, društvu za brambo narodnih pravic (1868) 2. Izkaz o pristopu k avstr. Planinskemu društvu (1868) 3. Častna diploma Ljubljanske prostovoljne požarne brambe (1880) 4. Častni član Novomeške meščanske garde (1883) 5. Izkaz o pristopu h Kranjskemu muzejskemu društvu (1888) 6. Častni član Zveze prostovoljnih gasilskih društev Kranjske (1902) 7. Častni član Deželnega in gospenjega pomožnega društva Rdečega križa za Kranj­ sko (1914) 8. Red za zasluge 2 stopnje - Rdeči križ z voj. znakom (Franc Salvator, 1916) 9. Mali kamen (dar za sokolski dom Tabor) (1924). Fotografije, slike: 1.) Peter Grasselli (v okviru) 2.) 60 letnica Ljubljanskega sokola, 1923 (v okviru) 3. Cesarski obisk leta 1882 v Lj. - 5 fotografij 4.) Znamenje v Vidovdanski ulici 5.) 6 predpotresnih motivov iz Ljubljane 6.) Trije najstarejši člani Sokolskega društva (Grasselli, Drenik, ?) 7.) Kolegi, Nova Štifta 1894 (z dopisom H . Dejaka) 8.) Razglednici - fotografiji cesarja F. Jožefa v raznih letih 9.) Razglednica Trojni pakt: F. Jožef, Wilhelm, Umberto I 10.) Proslava 29. junija 1890. 11.) Panorama Ljubljane (barvni tisk) 12.) Panorama Bleda in okolice (barvni tisk) 13.) Škatla z napisom Erinnerung an Laibach (31 razglednic, 2 panorami, 2 razglednici narodnih noš) fasc. škatla 6: Prokop Grasselli, v. bančni uradnik: Korespondenca, službovanje - upokojitev (med drugim tudi prepisi očetovih doku­ mentov, iz katerih je razvidna podelitev plemstva). dr. Mirko Grasselli, v. državni tožilec: Pismo, razglednica iz Gradca, leto 1934 Ljubljana 8. 10. 1964 T. Sežun« Podrobna urejevalna dela so bila opravljena leta 1975. Iz zapuščine je bilo ločeno gradivo družine Krisper in obeh sinov Mirka in Prokopa v obsegu 0,2 tekočega metra. V glavnem so to osebni dokumenti (šolska spričevala, zapuščinski akti, dokumenti o zapo­ slovanju itd.), ki so bili v posebnih mapah in priključeni Grassellijevi zapuščini. Zaenkrat je to gradivo samo ločeno brez kakršnihkoli posegov in izločanja. Ostalo gradivo je bilo podrobno urejeno in popisano. Rezultat tega dela je prikaz ar­ hivskega gradiva iz zapuščine Petra Grassellija. Od prevzema gradiva leta 1964 dalje so v čitalniških evidencah Zgodovinskega arhiva Ljubljana zabeležili naslednji uporabniki gradiva iz zapuščine Petra Grassellija: Dušan Ker­ mavner (leta 1965), Janez Logar (1965), Dušan Moravec (1966), Mirko Mahnič (1966), Du­ šan Kermavner (1969, 1970), Iskra Čurkina (1970), Janez Logar (1978), Stane Granda (1979), Ivan Šprajc (1979), Marko Meglič (1979), Anton Slodnjak (1980) in Vinko Rajšp (1981). Nihče od uporabnikov ni sistematično pregledal celotne zapuščine; v glavnem jih je zanimala le korespondenca in gradivo Dramatičnega društva. RAZVRSTITEV GRADIVA IN ELEMENTI POPISA V OBJAVI Osrednji del publikacije je vsebinski pregled arhivske zapuščine Petra Grassellija, ki odraža dejansko ureditev dokumentov. Gradivo je razvrščeno v 4 celote: A. osebno gradivo, B. korespondenca, C. gradivo o društvenem, založniškem, gospodarske in političnem delovanju in D. rokopisi, tiski in slikovno gradivo. V okviru vsake celote je gradivo urejeno po skupinah, ki so označene s temeljnimi številkami. Poleg te temeljne številke ima vsaka skupina tudi naziv. Skupine v celotah A. in D. so razvrščene smiselno, kar deloma velja tudi za celoto C., kjer se smiselna razvr­ stitev prepleta s kronološko tj. časom začetka delovanja npr. posameznega društva. Pri celoti B, korespondenci, so nosilci skupin pošiljatelji, ki so razvrščeni po abecedi. Primer: A. Osebno gradivo 1 . privatni dokumenti 2. šolanje v ljudski šoli in gimnaziji 3. univerzitetni študij itd. B. Korespondenca 6. Ahazhizh Carl 7. Ahazhizh Helena 8. Ahčin Anton itd. C. Gradivo o društvenem, založniškem, gospodarskem in političnem delovanju 403. Narodna čitalnica v Ljubljani (ustanovljena 1861) 404. Južni sokol (ustanovljen 1863) 405. Slovenska matica (ustanovljena 1864) itd. Dokumenti v okviru skupin pa so razvrščeni po tematsko-vsebinskem kriteriju (npr. Grassellijeva predavanja na sokolskih večerih so združena v okviru skupine Južni sokol) in po formalnem kriteriju združitve kategorij gradiva (npr. vabila na predstave Dramatič­ nega društva). Oba kriterija pa se prepnetata s kronološko in smiselno razvrstitvijo doku­ mentov v okviru skupin. Pisma posameznega odpošiljatelja so razvrščena kronološko. Za­ radi preglednosti sem se izogibal strogim formalnim kriterijem, po katerih bi npr lahko združil vsa tiskana vabila na javne prireditve. V našem primeru sem razvrstil ta vabila na svoje mesto v okviru celote C., tista, ki so ostala izven te razvrstitve pa so uvrščena v celoti D. skupina 421. - druga vabila s programi in pozivi. Vsak dokument v skupini ima številčno oznako, ki mu v povezavi s temeljno številko skupine določa mesto v popisu, hkrati pa je ta skupna številka element citiranja. Primer: Zapisnik seje odbora Slovenske matice 28. 8. 1914 ima na začetku temeljno številko skupine, tj. 405 in številko dokumenta 3. Skupna oznaka je 405.3. Ta dokument citiramo: Zgodovinski arhiv Ljubljana (okrajšano ZAL), LJ (kar pomeni da gre za ljubljansko gradivo), Arhivska zapuščina Petra Grasellija, 405.3. Pri posameznem dokumentu navajam na prvem mestu naziv ter kraj in čas nastanka dokumenta (v okrepljenem tisku). Pri pismih sta navedena samo kraj in datum pisma. V drugi vrstici pa sledijo vsi podatki, ki so karakteristični za dokument in ne posegajo v nje­ govo vsebino. Na začetku je opredeljen značaj dokumenta tj. ali je to tisk ali rokopis ozi­ roma letak, plakat, tiskani obrazec, razmnoževalni list, fotografija, zvezek, rokopisna bro­ šura, tipkopis ipd. Pri pismih uvrščam pod značaj dokumenta podatek, da je pismo z ali brez ovoja, dopisnica oziroma listnica, telegram, zalepka, razglednica, vizitka. Pri nekaterih grupah dokumentov navajam tudi velikost (širina x višina), pri brošurah tudi število strani. V celotah A., C. in D. sledijo podatki o glavi dokumenta, pečatih, kolkih, protokolnih šte- vilkahnaslovu, opremi (pri diplomah), tiskarni (pri tiskih), avtorju rokopisa (če ta podatek ni zajet že v naslovu), fotografih (pri fotografijah) ipd. Na koncu so podatki o jeziku ter o eventualnih pripisih in prilogah. Pri pismih pa sledijo oznaki značaja dokumenta podatki o glavi, protokolnih številkah, naslovu znamkah, poštnih žigih, pečatih. Tudi v teh primerih so na koncu podatki o jeziku, pripisih in prilogah. Vsi ti karakteristični elementi posamez­ nega dokumenta ali pisma so navedeni, če je to razvidno iz samega dokumenta. Tem karakteristikam posameznega dokumenta sledi vsebina, ki ima nasledne oblike: objavo dokumenta v celoti in v originalnem jeziku, ter krajši ali daljši povzetek v sloven­ skem jeziku. Ti povzetki marsikdaj vsebujejo citate zaradi vsebinske okrepitve samega povzetka. Vsi originalni teksti v vsebinskem prikazu so od ostalega tekstovnega dela ločeni z narekovaji. Ostale posebnosti glede objave in transkripcije so navedene pri analizi gradiva po posameznih celotah. A. OSEBNI DOKUMENTI V tej celoti so združeni dokumenti osebnega značaja, ki pričajo o Grassellijevem osebnem življenju, šolanju, političnem delu in službovanju. Dajejo nam del osnovnih infor­ macij o njegovem življenju in delu, zato jih lahko označimo tudi kot osebne dokumente v širšem pomenu besede. Zaradi te informativne funkcije je to gradivo na začetku prikaza njegove zapuščine. Predvidevam, da je že Grasselli združil posamezne skupine dokumen­ tov, kot so šolska spričevala, šolske zvezke ipd. Na začetku so osebni dokumenti v ožjem pomenu besede, ki jih sestavljajo razna uradna potrdila, spominski in družinski dokumenti ter osebni beležki, ki sicer vsebujeta vr­ sto zaznamkov iz javnega udejstvovanja (npr. datume sestankov), vendar tudi zaznamke čisto osebnega značaja. Pri tako natančnem človeku, kot je bil Grasselli, ne vzbuja začu­ denja dobra ohranjenost šolskih dokumentov, ki jih je dobil v roke v času svojega šolanja. To so spričevala, potrdila in zvezki. Gimnazijska spričevala so ohranjena v celoti, kar pa ne morem trditi za zvezke. Ti sicer vzbujajo posebno pozornost, ker nam dajejo vpogled v praktično domače in šolsko delo gimnazijca klasične gimnazije v Ljubljani sredi 50. let prejšnjega stoletja. Žal niso ohranjeni v celoti, saj manjkajo npr. slovenski šolski in domači zvezki. Tudi iz časa univerzitetnega študija so ohranjena vsa važnejša potrdila in izkazi us­ peha, ni pa ohranjenega niti enega zapiska predavanj, čeprav iz korespondence s kolegi izvemo, da je zapiske celo posojal. Mogoče je to tudi vzrok njihovega izginotja. V posebni skupini so zbrana uradna potrdila in obvestila o imenovanjih in izvolitvah. Ti dokumenti na­ zorno kažejo 47-letne vzpone in padce v Grassellijevem javnem, političnem in upravnem delovanju. K zunanjim znakom tega delovanja uvrščamo tudi izraze časti v obliki diplom, redov in drugih pohval. Žal so ohranjene le nekatere, ki po vsebinskem sporočilu kot tudi likovno ne predstavljajo večje vrednosti. Po jezikovni plati prevladuje v tej celoti dokumentov nemški jezik. Pri osebnih doku­ mentih je v gradivu, nastalim pred letom 1918 uporabljen slovenski jezik le pri dvojezič­ nem naznanilu o rojstvu sina Mirka (1872). Vsi šolski dokumenti so pisani samo v nem­ škem jeziku in deloma latinskem pri univerzitetnih potrdilih. Izjema so seveda šolski zvezki za posamezne tuje jezike (latinščino, grščino in italijanščino). Tako po jezikovni strani kot tudi po načinu pisanja so zanimiva uradna potrdila in ob­ vestila o izvolitvah, imenovanjih in službenem delovanju Petra Grassellija. Tu se prepletata nemški in slovenski jezik. Najstarejši slovenski tekst v tej skupini je potrdilo o njegovi iz­ volitvi za deželnega poslanca (1880). B. KORESPONDENCA Pisma so bila važen posrednik informacij v 19. stoletju in ena razširjenih oblik komu­ niciranja med ljudmi tako na krajših kot daljših relacijah. Osebni kontakti so bili važna ob­ lika pretoka informacij, vendar bolj omejena na določen kraj ob osebnih obiskih, srečanjih na javnih prireditvah, gostilnah in podobno. To je bil tudi čas slabih prometnih zvez, poseb­ no s podeželjem, čas, ko se ni toliko potovalo in ko ni bilo modernih tehnoloških pripo­ močkov za komuniciranje. Sredi 19. stoletja se pojavi brzojav, ki so ga uporabljali le v nuj­ nih in izjemnih trenutkih. Tudi brzojavna mreža si je počasi utirala pota v razne predele slo­ venskega prostora. Telefon se začne uveljavljati konec 19. stoletja in v času, ko ga zajema Grassellijeva korespondenca še nima večje vloge. Tako so poleg osebnih kontaktov in časopisja ostala pisma temeljni medij za pretok informacij. Poštne kočije in sli so prenašali pošto do pojava vlaka, ki pomeni revolucio­ narno spremembo tudi na področju poštnega prometa. Južna železnica je povezala Dunaj z Ljubljano leta 1849, osem let kasneje (1857) pa s Tstom. V naslednjih desetletjih so zgra­ dili proge Zidani most-Zagreb-Sisak (1862), Ljubljana-Jesenice-Trbiž (1870) - Beljak (1873) in vrsto drugih. Konec stoletja so bile zgrajene še proge Ljubljana - Novo mesto (1894), Ljubljana - Kočevje (1898) itd. ter vrsto lokalnih železniških povezav: Ljubljana - Kamnik (1891), Ljubljana-Vrhnika (1899) ipd. Te povezave so vplivale tudi na hitrejše po­ tovanje poštnih pošiljk. Pri Grassellijevi korespondenci opažamo tudi zelo razširjeno navado varčevanja pri pošiljanju pisem in to predvsem pri študentski in družinski korespondenci. Več pisem v enem ovoju je osnovna oblika tega varčevanja. Zelo pogosto so izročali pisma nekomu, ki je potoval v naslovnikov kraj in jih je izročil osebno naslovniku. Pisma, ki so bila naslov­ ljena na naslovnika v istem kraju, npr. v Ljubljani, so prenašali sli ali hišne oziroma posli. Ta način so uporabljali tudi pri nujnih obvestilih, kot tudi pri uradnih obvestilih npr. ljubljan­ skega magistrata ali drugih uradov. V teh primerih so prenašali pošto uradni kurirji. Poštnina za pisma (razglednice) do 21 gr je bila v Avstriji naslednja: v državi za tujino do leta 1900 5 kr. (2 kr.) 10 kr. (5 kr.) od 1. 1. 1900 10 vin. (5 vin.) 25 vin. (10 vin.) V Grassellijevi zapuščini ohranjena pisma so združena po naslovnikih. Na začetku so pisma naslovljen na Petra Grassellija. Sledijo jim pisma naslovljena na Petrovega očeta Andreja, mater Marijo in ženo Marijo Grasselli rojeno Krisper. Na koncu so dopisi, ki so jih prejeli Josef Luckmann, Prettner in Frančiška Walland. Prejemniki pisem Število dopisnikov Število pisem Peter Grasselli 379 1471 Andrej Grasselli 3 71 Marija Grasselli 3 8 Marija Grasselli rojena Krisper 7 36 Josef Luckmann 1 1 Prettner 1 1 Frančiška Walland 3 17 397 1605 Številčna preglednica dopisnikov in pisem nam potrjuje dejstvo, da tvori glavnino vseh dopisov skupina pisem naslovljenih na Petra Grassellija. Na podlagi maloštevilnih oh­ ranjenih ovojev in naslovov v pismih lahko ugotovimo, da so bila naslovljena nanj osebno (npr. Dragi prijatelj, Ljubi sin) in tudi uradno (npr. Predsedniku Dramatičnega društva, Vi- sokospoštovanemu županu, Uredniku Triglava). Zanimivo pa je, daje bila vrsta teh uradnih dopisov naslovnjenih na njegov privatni naslov Mesto 263 oziroma Mestni trg 25 v Ljub­ ljani. Zato sem se odločil, da jih obravnavam enotno. Tudi po vsebini je meja med uradnim in privatnim dopisom mnogokrat nejasna. Med dopisi ostalih prejemnikov prevladujejo pisma, ki jih je poslal Peter Grasselli. Od 71. ohranjenih pisem naslovnjenih na očeta Andreja je kar 64 Petrovih, ki mu jih je poslal iz Gradca in Dunaja v študentskem obdobju. Podobna trditev velja tudi za pisma Marije Grasselli roj. Krisper, saj je od 26 pisem kar 28 Petrovih. Pisma, ki jih je prejel Peter Grasselli, so urejena abecedno po pošiljateljih in raz­ vrščena kronološko. Porušena je bila prvotna ločitev med družinsko in ostalo korespon­ denco osebnega in poslovnega značaja, ki jo je izvršil verjetno Prokop leta 1934. Ob tem je posvetil največ pozornosti družinski korespondenci, ki jo je uredil po dopisnikih, ostala pisma pa je pustil na stopnji ureditve, ki jo je dal že Peter Grasselli; pisma so bila združena po desetletjih, vendar med seboj pomešana. V objavi so družinska pisma vključena v enot­ no zbirko. Primarni vzrok te odločitve je v njihovi vsebini; družinska pisma ne vsebujejo samo družinskih zadev, temveč se dotikajo tudi javnega življenja v najširšem pomenu be­ sede. In obratno: mnoga nedružinska pisma so samo osebne narave in ne vsebujejo no­ benih podatkov iz javnega življenja. Vprašljiva je tudi popolnost zbirke pisem. Trdim lahko, da ni popolna. Vrsto pisem je uničil že Peter Grasselli, ker jim ni pripisoval vsebinske vrednosti in jih je uporabljal za pis­ no osnovo npr. raznih konceptov. Koliko so k temu stanju pripomogli tudi kasnejši ureje­ valci njegove zapuščine, do prevzema v arhiv, mi ni poznano v celoti. Tudi pisma Josipa Nollija Grasselliju nam potrjujejo to trditev, saj se odpošiljatelj marsikdaj sklicuje na svoj dopis, ki ga v zbirki ohranjenih pisem ni. S potovanj po Evropi je poslal Grasselliju vrsto razglednic, ki niso ohranjene. Ravno razglednice so dokaz, da je v zbirko posegla ljubi­ teljska roka. Zanimali smo se pri Katarini Grasselli o njihovi usodi (dopis PG-1, 7.1.1981). V telefonskem razgovoru 28. 1. 1981 nam je sporočila, da se razglednic cicer spominja, ni ji pa znana njihova usoda. Dejstvo je, daje v zbirki ohranjena le ena razglednica (175.3). Za primer posega v zbirko navajam pismo Pavla Turnerja Grasselliju iz leta 1922, ki ga je Mirko Grasselli daroval Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 4. septembra 1943 (katalog rokopisov NUK, Ljubljana 1980) Hudo napako je naredil tudi Prokop ob urejevalnih delih leta 1934, ko je izločil skoraj vse kuverte oziroma ovoje pisem ter marsikdaj odtrgal tudi prazne liste pri pismih. Za ne­ popisane prazne liste lahko trdimo, da jih je odstranjeval že Grasselli sam in jih uporabljal za pisanje konceptov in raznih zaznamkov. Pri maloštevilnih ohranjenih ovojih in kuvertah so v glavnem odrezane tudi znamke. S tem je bila narejena velika škoda ne samo za raz­ iskovalce poštnega prometa temveč tudi za arhivarje, ker so mnoga pisma nedatirana in brez navedbe kraja pošiljanja. Ohranjeni poštni žigi pošte pošiljatelja in prejemnika bi nam olajšali datiranje pisem. Pestrost jezikov in pisav v pismih je velika. Od 1471 pisem, naslovljenih na Petra Gras­ sellija, je 1019 pisanih v nemškem, 386 v slovenskem, 43 v češkem, 8 v italijanskem in 4 v srbohrvaškem jeziku. V 9 pismih sta enakovredno zastopana nemščina in slovenščina, v enem slovenščina in francoščina in v enem nemščina in srbohrvaščina. Dopisovanje med Petrom Grassellijem in člani družine je bilo v glavnem v nemškem jeziku oziroma z oče­ tom Andrejem samo v italijanskem jeziku. Pri tem delu korespodence izstopa dopisovanje med očetom Petrom in sinom Prokopom Grassellijem tudi glede jezika. Vseh 325 Proko- povih pisem od 1889 do 1933 je pisanih v nemškem jeziku. Odločitev za uporabo določenega jezika je lahko zaradi lažjega sporazumevanja med ljudmi različne nacionalne pripadnosti, lahko pa se z uporabo določenega jezika poudari nacionalna pripadnost oziroma orientacija, kar je razvidno predvsem pri uradnih dopisih na deželni in občinski ravni. Še bolj je uporaba jezika važna pri dopisovanju med Slovani, n pr. Čehi in Slovenci, kjer so poskusi slovenskega pisanja pri Čehih in češkega pri Slo­ vencih. Dopisi Jana Macaka so primer te trditve. Macak, po rodu Čeh, intelektualec, pravi v nekem pismu: » ... Nisem sicer popolnoma zmožen slovenske pisave, kar se tudi od mene - ker malokateri pisarim - zahtevati ne m ore_ _ « (189.19). Podobne primere imamo pri Legu, Jirečku itd. Peter Grasselli je odlično obvladal češ­ čino, ki ni bila tuja marsikateremu slovenskemu izobražencu tedanje dobe. Če imamo pred očmi korespondenco kot celoto lahko rečemo, da se od začetka 60. let prejšnjega stoletja nemščina vedno bolj umika slovenščini tudi v dopisovanju. Za pri­ mer navajam pisma Josipa Nollija, ki so v obdobju 1857-1860 pisana v nemškem jeziku, nato pa v slovenščini. V pismu 6. novembra 1860 pravi: »Iz Dunaja te pozdravlja star pri­ jatelj pervikrat v domačim, namreč v slovenskim jeziku ... Na ptujim__ šele človek vidi de naš jezik tudi kej velja ...« (217.16). Izogibati pa se moramo določenim posploševa­ njem o narodnostni pripadnosti in zavesti na podlagi jezika, ki gaje uporabljal posameznik pri dopisovanju. Vedeti moramo, da so bila pisma namenjena Grasselliju in ne širši javnosti. Marsikdo je uporabljal nemščino, ker v slovenskem jeziku ni našel ustreznih izrazov za opi­ sano stvar, n.pr. že omenjeni geometer Jan Macak piše o geometričnih zadevah v nem­ škem jeziku, ker ni našel ustreznih strokovnih izrazov (189.12). Pisava v pismih je problem zase, ne toliko zaradi uporabe gotice ali mešanice gotice in latinice v nemških pismih, temveč predvsem zaradi različnih rokopisov to je kar 397 po številu. Opraviti imamo od kaligrafskih viškov, n.pr. pisma Jana Lega, do skoraj nečitljivih tekstov, n.pr. Ahačičeva pis­ ma. Mnogi pisci so v istem pismu pisali enako besedo na več načinov. Zaradi hitrosti pi­ sanja ali malomarnosti so mnoge besede krajšali na vse mogoče načine in izpuščali pred­ vsem vokale. Še in še bi lahko našteval težave, ki so oteževale branje in s tem transkrip­ cijo. Držal pa sem se pravila, da pri objavljenih originalnih tekstih ne popravljamo niti jezika, napačno postavljenih ločil, niti napak, ki jih je delal dopisnik. Vsebina ni s tem nič manj raz­ umljiva. Mnenja sem, da je objavljeni tekst kot slika originala boj verodostojen vir in kaže dopisnika tudi kot dobrega ali slabega poznavalca jezika, v katerem je pisal pismo. Priimki in imena odpošiljateljev so navedena v obliki, ki so jo uporabljali pri podpi­ sovanju ali v glavi dopisov. S tem sem se izognil nasilnemu slovenjenju nemško pisanih priimkov in imen ter njihovemu moderniziranju pri slovenskih primerih. V kazalu osebnih imen so navedene vse oblike (npr. Schaschel Felix, Šašel Srečko, Šaši itd.) z ustreznimi kazalkami. Vsi kraji so navedeni po današnjih načinih pisanja in označevanja. Izjema so tujeje­ zično pisana krajevna imena, ki imajo splošno znano slovensko obliko npr. Dunaj (Wien), Gradec (Graz), Praga (Praha) itd. Datumi so poenoteni v načinu pisanja. Vedno sledijo na­ vedbi dneva mesec in leto in sicer: 1.12. 1869. V pismih imamo ogromno raznih načinov pisanja datumov: 8 10 73, 10/3 74, 26/8 870, 20* August 1874, 16 . 1871., 30 14 xbr 867 itd. Za raziskovalce je pomembna Grassellijeva navada, da je velikokrat pripisal na pismo podatke o tem, da je in kdaj je odgovoril na prejeti dopis ali da ni odgovoril in včasih tudi datum prejema. Vendar teh pripisov ne zasledimo na vseh pismih. Prvikrat se pojavijo na pismih iz začetka 60. let prejšnjega stoletja. Ti podatki so nam lahko le informacija in po­ magalo za iskanje odgovorov, nikakor pa ne smemo trditi, da na pisma brez teh pripisov ni pismeno reagiral. Na mnogih pismih je tudi pripisal, da je zadevo uredil ustno. Za oznake je uporabljal besede in kratice v več jezikih (slovenščini, nemščini, italijanščini, francoščini in češčini). Tako je za odgovore uporabljal: R, Resp., Rp., Rsp, Rép, Répondue, Odpis, Beantwortet, Risposta, Odpovëd itd. Na nekaterih uradnih dopisih zasledimo podatek, v katerem imenu je odgovoril na prejeti dopis: npr. »Répondue par Triglav 22.1. 69«. Skoraj v vseh primerih je besedni ali znakovni oznaki odgovora sledil datum v raznih oblikah. Za oznake, da na dopis ni odgovoril je uporabljal npr. naslednje ozm ke in besede: Senza ris­ posta, Senza, S. R ., Sans reponse, Senza riscontro, Brez odgovora itd. C. GRADIVO O DRUŠTVENEM, ZALOŽNIŠKEM, GOSPODARSKEM IN POLITIČNEM DELOVANJU Ohranjeno gradivo, ki je združeno v tej celoti, nam daje okvirno sliko o Grassellijevem aktivnem delovanju ali samo prisotnosti na mnogih področjih javnega življenja. Gradivo je razvrščeno po posameznih društvih in drugih institucijah zaradi večje preglednosti in s tem lažje uporabe. Poudariti pa moramo, da to gradivo ni sestavni del fondov teh društev in institucij, razen izjem, na katere bom opozoril kasneje. O tem gradivu lahko dam nekaj splošnih ugotovitev. Prevladujejo drobni tiski (brošure, letaki, plakati, okrožnice itd.), ki jih je dobil Grasselli kot član raznih odborov, kot funkcio­ nar ali samo po službeni dolžnosti kot nosilec npr. županske časti. Po svojem značaju so to pravila in redi, letna poročila, vabila in programi občnih zborov, vabila na gledališke predstave, bésede, koncerte, veselice, baklade, izlete itd., razni slavnostni nagovori, ob­ vestila, potrdila o plačani članarini in podobno. Ohranili so se naključno. Mnoge od njih, predvsem letake, je uporabljal Grasselli za pisno osnovo raznih konceptov. Že po tem vi­ dimo, da ni imel namena zbirati tega gradiva. Kljub temu so se ohranile nekatere zaklju­ čene skupine (npr. letna poročila, gledališki listi Dramatičnega društva), ki nam dajejo ce­ lovitejšo podobo o nastajanju tega gradiva v okviru posameznega društva. Relativno mnogo je Grassellijevih konceptov govorov, člankov, predavanj, vodenj ob­ čnih zborov ipd. Ti koncepti so običajno pisani s svinčnikom in le redki s črnilom. Zato so mnogokrat težko berljivi ter težko razumljivi in včasih ohranjeni le fragmentarno. Kažejo pa nam Grassellijev način razmišljanja in pisanja in nosijo pečat delovnega gradiva. Ro­ kopisne kritike in razmišljanja objavljam neglede na njihovo nepopolnost oziroma nece­ lovitost, ker nam marsikdaj odkrivajo proces nastajanja nekega teksta. Nekaj gradiva bi lahko ločil v samostojne arhivske fonde oziroma z njim dopolnil že obstoječe fonde. Za primer navajam gradivo Triglava, ki gaje določeno obdobje urejal in bil njegov založnik Peter Grasselli. Ohranjeno gradivo Triglava v njegovi zapuščini bi lahko izdvojil v samostojen fond, ker imamo pred seboj uradne dokumente, finančno gradivo, sezname naročnikov ipd. Vendar bi bilo nesmiselno ločevati ta drobec gradiva v neko sa­ mostojno enoto. Svoje mesto ima v zapuščini tudi zaradi ozke povezanosti z Grassellije- vim delom in ni bilo pridobljeno od zunaj. Preseneča nas boljša ohranjenost gradiva iz Grassellijevega društvenega delovanja v primerjavi z gospodarsko in predvsem politično aktivnostjo. Ohranjeni so le drobci gra­ diva o njegovem delu pri banki Slovenija in drugih gospodarskih akcijah takratne dobe. Še manj pa je gradiva iz njegove politične dejavnosti. Večina dokumentov je v slovenskem jeziku. Nemščino zasledimo le pri nekaterih gle­ daliških vabilih, gradivu Triglava in finančnem gradivu. Ni pa prevladajoča, razen pri Trig­ lavu. D. ROKOPISI, TISKI IN SLIKOVNO GRADIVO V zadnji celoti gradiva sem združil rokopisne prozne tekste, ocene, prevode, razmiš­ ljanja in tiske, ki po svojem nastanku ne morejo biti uvrščeni v celoto C. Čisto na koncu pa sem uvrstila zbirke poročnih oznanil vizitk, osmrtnic in slikovnega gradiva. Posebno pozornost vzbuja začetek Grassellijevih spominov, ki jih je pisal, kar skle­ pamo tudi po rokopisu, v visoki starosti. V intervjuju ob diamantni poroki leta 1925 je izjavil, da ima dovolj gradiva za pisanje spominov: »... Vprašate, če se bom lotil pisanja spominov. Morda bom utegnil. Toda sem nekoliko pedanta in ne bi želel objaviti stvari, za katere ne bi bil porok. Pisem, zapiskov, slovi imam, toda takšno delo zahteva časa in potrpljenja. Ve- deremo!.. « (Jutro, št. 260,8.11.1925). Kakor ostale Grasellijeve in druge rokopisne kon­ cepte sem tudi te obravnaval z enako skrbnostjo in se pri tem srečal z enakimi problemi pri njihovem transkribiranju. Marsikateri koncepti so se ohranili brez začetka ali zaključka besedila. Kljub temu sem jih objavil, ker osvetljujejo način Grassellijevega razmišljanja o določeni stvari oziroma zadevi. Večino izvirnih in prepisanih pesmi sem objavil, ker dodat­ no osvetljujejo ostalo gradivo oziroma dobo Grassellijeve največje aktivnosti na kultur­ nem področju. Čeprav te pesmi, kot tudi ostali rokopisi, ne dosegajo vrhunskih literarnih stvaritev, so vendarle dokumenti časa in mogoče v tem oziru zanimivi za raziskovalce kul­ turnega miljeja druge polovice 19. stoletja. Tako med rokopisnimi in tiskanimi pesmimi prevladujejo študentske in ljubezenske prigodnice, narodno buditeljske pesmi in ljudske balade. Vizitke in osmrtnice so združene v zbirki, ki ju je oblikoval že Grasselli sam ali nje­ govi sorodniki. Poseg v to gradivo je bil le v tem, da so bili dokumenti urejeni po abecedi. Tako vizitke kot tudi osmrtnice so zelo pogosti del osebnih zapuščin, saj so vizitke kazale na stike z znanimi osebnostmi, s ohranjanjem osmrtnic pa je bila izražena določena pie­ teta do sorodnikov in spomin na umrlega. Ko govorimo o arhivski zapuščini Petra Grassellija ne moremo zanemariti njegove knjižnice, ki se ni ohranila kot celota. V glavnem je bila razbita med knjižnico Zgodovin­ skega arhiva Ljubljana, ki je odkupil knjige po kriteriju izbora, in Slovenski šolski muzej, ki je prevzel šolske knjige. Arhiv je odkupil knjige od antikvariata Cankarjeve založbe v Ljubljani leta 1965. Za raziskovalca Grassellijeve osebnosti bi celovito ohranjena biblioteka pomenila pomemben vir za razumevanje njegovih zanimanj in povezav s takratnim pišočim svetom. V mnogih knjigah so posvetila avtorjev. Že v rani mladosti je pedantno vodil svoj knjižni / fond. Označeval je knjige, vodil sezname prebranih knjig in podobno. V mnogih knjigah na­ jdemo Grassellijeve lastnoročne podpise in datume, ki verjetno označujejo čas pridobitve posameznega dela. Slikovnega gradiva je v zapuščini relativno malo. Že pri korespondenci sem ugotovil, da manjkajo vse razglednice, ki so nedvomno prihajale na Grassellijev naslov. Tudi na fo­ tografiji v Jutru sedita zakonca Marija in Peter Grasselli za mizo, na kateri je odprt fotog­ rafski album, ki ga v zapuščini ni. Poizvedbe pri njegovi vnukinji Katarini Grasselli v Ljub­ ljani, Trdinova 5, niso rodile sadov. Od fotografij hrani le slike s pogreba leta 1933. Spo­ minjala pa se je razglednic, ki so ob urejevalnih delih leta 1934 še bile sestavni del za­ puščine. Po njenem mnenju so se razgubile po letu 1945, ko so izgubili tudi hišo na Mest­ nem trgu 25. Doma hrani le Grassellijevo oljno sliko iz leta 1925 in doprsni kip Nikolaja Pirnata iz leta 1934. Pozna pa obe oljni sliki, ki ju hranita Slovenska matica in Mestni muzej v Ljubljani. Tako lahko rečem, da tudi ta del zapuščine ni popoln. Manjkajo vse družinske fotografije. Izjema sta samo enaka Grassellijeva fotografska potreta iz leta 1911, naprav­ ljena ob njegovi 70-letnici, od katerih je bil eden obešen na steni, ker je bil v okviru. Enak portret je objavila tudi Kronika I, štev. 1, 1934, str. 16.-17. Ostale fotografije, na katerih je tudi Peter Grasselli, so nastale ob raznih obletnicah. Posebno skupino tvorijo fotografije cesarjevega obiska leta 1896 v Ljubljani, po potresu, kije leta 1895 prizadel mesto. Še bolj zanimiva je skupina 6 predpotresnih ljubljanskih fo­ tografij, ki jih je naredil fotograf Paier. Ali so mogoče njegov dar ljubljanskemu županu? Isto vprašanje si lahko postavimo tudi pri zbirki nenaslovljenih razglednic Ljubljane in dveh z motivom kranjske narodne noše. Prvotno so bile zbrane v posebni škatlici z napisom Erinnerung aus Laibach (Spomin iz Ljubljane). Ostalo slikovno gradivo predstavlja le na­ ključno ohranjene fotografije, mnoge iztrgane iz knjig; le nekatere so pomembnejše (npr. otvoritev ljubljanskega vodovoda 1890, znamenje pred gostilno Pri znamenju v Ljubljani in podobno.) OZNAKE IN KRATICE * sledi opomba na koncu pod številko strani, oznaka za izpuščen tekst . . . beseda, del besede ali stavek ni berljiv (ker je zamazan, iztrgan, neraz­ ločno napisan ipd ), oznaka v primerih, če je avtor dokumenta sam uporabljal razna znamenja med ali čestokrat na koncu teksta (-— ...................... in podobno), »narekovaj« (1918)(Ljublja- vsaka celota besedila, stavek, del stavka ali beseda med narekovajema je originalni tekst; v povzetkih so ti deli ločeni od ostalega teksta še z ok­ lepajem, na) letnica ali kraj v oklepaju pomeni, da v samem tekstu omenjena podatka nista navedena, temveč sta plod avtorjeve naknadne ugotovitve in mar­ sikdaj samo predvidevanj, b. k. brez kraja; kraj ni naveden in ga tudi ni bilo mogoče točno določiti, b.d. brez datuma; velja enako kot za oznako B.k., brez odg. brez odgovora; označuje Grassellijev pripis na pismih, da ni odgovoril na prejeto pismo, G. Grasselli Peter, gld. goldinar, J. jezik kr. krajcar, N.N. neugotovljivi pošiljatelj pisma, odg. odgovor; označuje Grassellijev pripis na pismih, da je odgovoril na pre­ jeto pismo, P rot štev. protokolna številka. vin. vinar A. OSEBNO GRADIVO 1 . PRIVATNI DOKUMENTI* 1.1 Potrdilo o cepljenju proti kozam. Kranj, 21. 6. 1842. Tiskani obrazec: 22,5 x 34,7. Glav a litografski odtis »Čast in slava dr. Jennerju«. J- nemški. Peter Grasselli, star 1 1 mesecev, živeč v Kranju v hiši štev. 189, je bil cepljen proti črnim ko­ zam 14. junija 1842. Podpisan je zdravnik Tomaž Pirc (»Thomas Pirz«). 1.2 Potrdilo o polnoletnosti. Ljubljana, 21.4. 1860. Prot. štev: 1620. Mokri pečat: »K.k. Landesgericht in Laibach.« Kolek za 15 kr. Naslovljeno: »An Herrn Peter Grasselli, Hörer der Rechte derzeit, hier.« J: nemški. Deželno sodišče v Ljubljani potrjuje, da je Peter Grasselli postal polnoleten. Potrdilo je bilo izročeno očetu Andreju Grasselliju 30. aprila. 1.3 Potrdilo o oprostitvi nabora Ljubljana, 25. 11. 1861. Prot. štev: 7362. Suhi pečat: »Magistrat d.k.k. Land. Hauptstadt Laibach«. Naslovljeno: »An den Herrn Peter Grasselli Juristen an der Hochschule in Gratz zu Händen des Herrn Ignatz Podkraischeg in Laibach«. J: nemški. Na podlagi spričevala graške univerze z dne 7. oktobra 1861 o opravljenem državnem izpitu iz pravne zgodovine in po vojaških predpisih je Peter Grasselli oproščen nabora. Podpisan je ljubljanski župan Ambrož (»Ambrosh«), 1.4 Potrjena prošnja za poroko. Ljubljana, 13.10.1865. Prot. štev. 6017. Kolek za 50 kr. J: nemški. Peter Grasselli, hišni posestnik stavbe v Mestu štev. 263, prosi ljubljanski magistrat 11. 10. 1865 za privolitev v poroko z Marijo Krisper, hčerko Franca Krisperja iz Kranja. Dovoljenje je na prošnji. Podpisan je ljubljanski župan dr. E. И. Costa. 1.5 Koncept izjave o doti. Ljubljana, b.d. (1865) G . rokopis. J: nemški. Grasselli potrjuje, daje prejela njegova žena Marija, rojena Krisper, od očeta Franca Krisperja, zemljiškega posestnika in trgovca iz Kranja, doto v bali, blagu in denarju v vrednosti 4.000 gold. a.v. Za zavarovanje dote služi Grassellijeva hiša v Ljubljani. 1.6 Naznanilo rojstva sina Mirka. Ljubljana, 7.12. 1872. G . rokopis. J: slovenski in nemški. Naznanja rojstvo sina Mirka 6. decembra 1872. Seznamu obveščenih sledijo podpisi: Josefa Krisper, Josef Krisper, V. Krisper, Hilde Krisper, Robert Schrey, Anna Müller, Antoin Fux (za dr. Franca Fuxa), Anna Kapretz (za Johanna Kapretza), dr. Bleiweis, Joh. Fabian, Anna Nolli, P . Drachsler, Dachs, (za Ivana Murnika), Guttman, Žagar, T. Tisen, Ehrwerth, Marg. Jamšek, A. Sa- massa, Simonetti Peter, Josip in Bata Kušar (za Josefa Kušarja), dr. Jean Killer (nepodpisan). js tc lU iv ' 3 rapfunjô - ■ /.rugn ife J /'č il / Ј / , Г-/и ff// / / 'Ä « i4 /W/ “ S > / f t s n s é ’ u s j . ? ///., , / ' / I y /// f r » f r m //н / n x r / s À w / s / / //// A v A b r / i & ž r / r / / / *'* У / r /i t //',/ f/fr// t / r / f r y r / / / / / y f t / r / r ^ / / , „ „ / / , r / , / „ , M y r A / u / / ; / y r / / / r t / t / z / f s ^ M s / S r s / //ZrJ-1 /s///s/r// y / y Sl I tit / < *• n 1 /\'y% Potrdilo o cepljenju proti črnim kozam, 1842 (1.1) 20 1.7 Rojstni in krstni list Kranj, 14. 8.1931. Tiskani obrazec: 212 x 34. Za osefcno uporabo je Mestni župni urad sv. Kancijana in tov. v Kranju izdal prepis rojstnega in krstnega lista Petra Grassellija. 2. ŠOLANJE V LJUDSKI ŠOLI IN GIMNAZIJI* 2.1 Spričevalo 3. razreda mestne glavne fiole v Kranju, 19. 9.1851. Rokopisni list: 26,5 x 42. Suhi pečat: »K.k. Hauptschule zu Krainburg«. J: nemški. Peter Grasselli iz.Kranja je z odliko (»mit Vorzüge«) končal tretji razred. Podpisana sta učitelj August Engelmann ter direktor in katehet Janez Globočnik (»Johann Globozhnik«), 2.2-17 Gimnazijska spričevala Ljubljana 1852-1859. Tiskani obrazci: 22 x 35,5. Suhi pečati: »Kk. Gymnasial-Direction zu Laibach«. Kolki za 6 kr. (12 kr. oziroma 15 kr. za šolsko leto 1858,'59). J: nemški. Osem razredov (16 semestrov) ljubljanske gimnazije je končal z odliko. 2.18 Maturitetno spričevalo. Ljubljana 13. 8.1859. Tiskani obrazec: 44 x 35. Suhi pečat: »KJc . Gymnasial-Direction zu Laibach«. Kolek za 36 kr. J: nemški. Maturo je naredil z odliko (»mit Auszeichnung«). Posamezni predmeti so opisno ocenjeni: vedenje (»Sittliches Betragen«) - hvalno (»sehr lobenswerth«); verouk (»Religionslehre«) - zelo dobro (»sehr gut«) s spretnostjo hitrega dojemanja in razlage; latinščina (»Lateinische Sprache«) - odlično (»vorzüglich«) za prevajanje in stilistiko; grščina (»Griechische Sprache«) - odlično (»vorzüglich«) za ustno in pismeno delo; nemščina (»Deutsche Sprache«) - dobro (»gut«) zaradi sestavkov in zadovoljivega branja; slovenščina (»Slovenische Sprache«) - prav dobro (»recht gut«), posebno pri ustnem izraža­ nju; zgodovina in geografija (»Geschichte und Geographie«) - zelo dobro (»sehr gut«), s temeljitim znanjem, matematika (»Mathematik«) - odlično (»vorzüglich«) z natančnim dojemanjem; fizika (»Physik«) - odlično (»vorzüglich«) z natančnim dojemanjem prirodopis (»Naturgeschichte«) - prav dobro (»recht gut«) z natančnim in sistematičnim zna­ njem; filozofska propedevtika (»Philosophische Propädeutik«) - odlično (»vorzüglich«) s natančnim dojemanjem; pedagogika (»Erziehungskunde«) - zelo dobro (»sehr gut«) z marljivim dojemanjem. Podpisani so šolski svetnik Friedrich Riegler, ravnatelj J. Nečasek, ter J. Mam, A. Weichsel­ mann, J G. Vonbank, A. Heinrich in dr. Mitteis. 2.19-88 Gimnazijski zvezki za fiolska leta 1851/52 - 1858/59. G . rokopis. J: nemški, latinski, grški, italijanski. Šolske in domače naloge s preparacijami in prevodi iz nemščine v latinščino, grščino,, itali­ janščino in obratno, aritmetične in geometrijske naloge in zapiski iz fizike, prirodopisa in ste- L< y . ß ' ^ /. « /rrt + 4 > > l — /V * a /7 V ,> rri' ? * yt.w - /e r * ? **■ Y 4 st+r- V V . / J m ■ + es J A r n / f V — f -/ J 0 s n r ? ^ — ? t*■»■» - Ф- + _ / / / f / * — é € * / r J + y l l / u s a * / * < % * ” * ■ /. S m . / 6 m /j- -r^, / ^ i! m r / / л ,— /✓ ■ . ‘ - * — * / » * * • *■ + >■ » - J > i » f * ?t » - / * * j y * - / * * > - i > / ‘ * > . l à ” * - tf — m. O m * f I/ - 1 M ' y * - t u »> J j .n J 4 m л S v - * f /~ J+-» / . — « » J ( V + u * y = f * њ s — г * . / ■ < * - 4 '■» /»,V +*(. tu#-jr.è» a.- ,f . «» f ~ ~ /f O fr / J- ,+/ - a s '■'* -'-Jy< -r / — /* * / i i t / f-r / / u/4 f>/4 i-r / / • » / ^ ^ . t . - . V / ✓ / / / л # • y * * * / / / / t , • /tr f< 4 " ' ' « /' / / < 'Г /< * '-v- /. 7 a f / * * f y p * * / / >>a a f * • “ ''$■■ S“ a * /. j1 /»•// ^ / / /»-^ / — ? (< M ÿ ^< 7 ' Q / / Q / / /? .■> * » л , s /- .• J ? , ' * r < * l » t «<■ ' * ■ / . > V /■• / -' » • ' .*A , r ■• J '■ . * * ' s.)(,(t У* ' . ff /,nc ,1 < a t ■ ' ■ .v /. ;/»*•-• '- / / .' , / .' * / C i, ■ ' v Iz gimnazijskega aritmetičnega zvezka (2.19-88) nografije predstavljajo jedro te zbirke. Ohranjen je seznam tem in vprašanj iz svetovne zgo­ dovine iz šolskega leta 1858/59. Večina zvezkov nosi Grassellijev podpis z oznako razreda semestra datumom nastavitve zvezka, oznako dela, tj. prvi ali drugi zvezek in podobno. 2.89 Vadbeni list B.d. Tiskani obrazec: 42 x 52. Jj nemški. Delno izpolnjen vadbeni list po metodi (stigmographischer Methode) doktorja Hillardta 2.90 Rimski koledar. B.d. Rokopisni zvezek: 19 x 23. 12. strani. G . rokopis. J: latinski. Popis dni po posameznih mesecih. 2.91 Blok z 10 risbami. B.d. Risalni blok: 25x21. Risalni blok z Grassellijevimi risbami. 2.92 Anton Heinrich, Avstrijski teritorialni razvoj in genealoâka kronologija njenih kne­ zov. 1859. Kamnotisk. 27 strani. 3. UNIVERZITETNI ŠTUDIJ* 3.1 Indeks. Gradec, 5. 10.1859. Knjižica: 10x23. J: latinski, nemški. V letih 1859 do 1862 je obiskoval pravno - politično fakulteto graške univerze (»Carolo-Fran- ciscea Gracensis«), Poslušal in opravljal je izpite iz naslednjih predmetov: I. semester 1859/60: dr. Sandhaas-nemška država in pravna zgodovina, dr. Kopatsch-zgodovina rimske države in sodstva, dr. Weiss-avstrijska zgodovina, dr. Ahrens-praktična filozofija; razvoj temeljnih pravnih pojmov; metodološki uvod v pravni štu­ dij; II. semester 1860: dr. Sandhaas-nemška država in pravna zgodovina, 2. del, dr. Kopatsch - zbirka rimskih postav; I. semester 1860/61: dr. Sandhaas-nemško zasebno pravo, > - . л С , . : J r /f// y # * - ’ ; /fi M / J S f M / - s , . , * J , . t / . /: /Ai.., У , '■ * / . • / . 1 . J гУ, , // e t / ,/u < f Л , { - . t . / / 1 . / < f Iz univerzitetnega indeksa, 1859/60 (3.1) dr. Kopatsch-kanonsko pravo, dr. Lang-sodna m edicina in psihologija, dr. Skedl-statistična teorija etc, dr. Weiss-mednarodno pravo, dr. Sacher Masoch-novejša zgodovina; II. semester 1861: dr. Weiss-pravna filozofija, dr. Kopatsch-cerkveno pravo; zakonsko pravo, dr. Weinhold-nemSka deželna in plemenska zgodovina, 7. oktobra 1861 je uspešno naredil državni izpit iz pravne zgodovine. /. semester 1861/62: dr. Michel-obče avstrijsko zasebno pravo, dr. Weiss-avstrijsko kazensko pravo; temelji občega in ustavnega državnega prava, dr. Schreiner-politična ekonomija; II. semester 1862: dr. Michel-obče avstrijsko zasebno pravo; rudniški davki v Avstriji; dr. Weiss-kazenski proces, dr. Schreiner-politična ekonomija; zgodovina narodnega gospodarstva, dr. Skedl-avstrijsko finančno pravo; V šolskem letu 1862/63 je obiskoval pravno-politično fakulteto dunajske univerze: I. semester 1862/63: dr. Haimerl-civilnosodni postopek; trgovinsko in menično pravo, dr. Stein-upravni postopek, dr. Grassl-pravno razmerje med starši in otroki; II. semester 1863: dr. Springer-statistična teorija in statistika avstrijskih cesarskih držav, dr. Beer-sodna medicina, dr. Haimerl-civilnosodni postopek; avstrijska civilno pravna ureditev. 3.2 Izpisek iz matrike grafike univerze. Gradec, 5. 10. 1859. Tiskani obrazec: 26,5 y . 21. Suhi pečat: »Sigillum C. R . Universitatis Graecensis«. Kolek za 36 kr. J„ ■ latinski. »Nos Rector et Decanus C.R. Carolo-Francisceae Universitatis Graecensis tenore praesen- tium fidem facimus, Dominum Grasselli Petrum, Carniolum Krainburg, auditorem facultatis ju- ridico - poiitica, die et anno infra Scripto Albo hujus Universitatis legitime fuisse im matricu- latum. Quod manu propria et Sigillo Universitatis appresso testamur. Actum Graecii die 5. Octobris anno 1859. p.t. Rector: Dr. Math. Robitsch p.t. Decanus fac. jurid. polit.: Dr Franciscus Weiss« 3.3 Potrjena profinja za opravljanje državnega izpita iz pravne zgodovine. Gradec, 25.7. 1861. Prot. štev: 393 Kolek za 36 kr. J: nemški. Peter Grasselli 17. julija, prosi učiteljski zbor fakultete, da mu dovoli opravljanje izpita v ok­ tobrskem roku. Na prošnji se mu dovoli opravljanje izpita. Podpisan je dekan dr. Michel. 3.4 Izkaz o opravljenem izpitu iz pravne zgodovine. Gradec, 7. 10. 1861. Tiskani obrazec: 22,5 x 36,5 Prot. štev: 9. Suhi pečat: »K.k. Staatsprüfungs Commission in Steiermark«. Kolek za 36 kr. J: nemški. Izpitna komisija v sestavi dr. Johanna Blaschkeja kot predsednika ter članov dr. M. Robitscha, dr. Georga Sandhaasa in dr. Josefa Skedla potrjuje, da je Peter Grasselli 7. oktobra 1861 us­ pešno opravil izpit iz pravne zgodovine. 3.5 Potrdilo o opravljenem izpitu iz avstrijskega finančnega prava Gradec, 11.10.1862. Rokopisni list: 22 x 35,5. Kolek za 15 kr. J: nemški. Profesor dr. Josef Skedl potrjuje, da je Peter Grasselli opravil izpit Potrdiio je izdano zaradi oprostitve vojaške službe. 3.6 Potrdilo o končanih šestih semestrih graške univerza Gradec, 14.10.1862. Tiskani obrazec: 21 x 53, Suhi pečat: »Sigillum CR Universitatis Graecensis«. Kolek za 36 kr. J: nemški. Brez prekinitve je Peter Grasselli obiskoval pravno-politično fakulteto graške univerze od zim­ skega semestra 1859/60 do letnega semestra 1862. 3.7 Potrdilo o vpisu na dunajsko univerzo. Dunaj, 29.12.1862. Tiskani obrazec: 21,5 x 35. Mokri pečat: »C. R . Univers. Viennensis«. Kolek za 36 kr. J: latinski Rektor univerze in dekan pravno-politične fakultete potrjujeta vpis Petra Grassellija v matriko univerze. 3.8 Potrdilo (»Absolutorium«) o končanem študija Dunaj, 1. 12. 1863. Tiskani obrazec: 23 x 73. Prot. štev: 7320. Mokri pečat: »C. R . Univers. Viennensis«. Kolek za 1 gld. J: nemški. Rektor univerze in dekan fakultete potrjujeta, da je Peter Grasselli, rojen v Kranju na Kranj­ skem, od zimskega semestra 1859/60 do letnega semestra 1863 obiskoval univerzi v Gradcu in na Dunaju. Sledi seznam profesorjev, predmetov, število tedenskih ur in opisne ocene. 4. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN SLUŽBENO DELOVANJE* 4.1 Potrdilo (»Wahl-Certifikat«) o izvolitvi za deželnega poslanca Ljubljana 4. 4. 1875. Glav a- »K.k. Landes Regierung für Krain«. Prot. štev: 696/Pr. Suhi pečat: »K.k. Landes Prae­ sidium in Laibach«. J: nemški. Peter Grasselli je bil na volitvah 3. aprila 1875 izvoljen za kranjskega deželnega poslanca v volilnem razredu kmečkih občin. Podpisan je dvorni svetnik in vodja deželne vlade za Kranjsko Bohuslav Widmann. 4.2 Potrdiio o izvolitvi za deželnega poslanca. Ljubljana 16- 5- 1880- Glav a »K.k. Landes Regierung für Krain«. Prot. žfev. 949/Pr. Mokri pečat: »K.k Landes Prae­ sidium in Laibach«. J: slovenski. »Potrjilo, s katerim se po namenu § 52 deželnega volilnega reda spričuje, da je bil gospod Peter Gras­ selli v Ljubljani pri volitvi, ki se je vršila v Trebnem dne 14. maja 1880, izvoljen deželni poslanec volilcev kmečkih občin, v Ljubljani dne 16. maja 1880. C.k. deželni predsednik: And. Winkler« 4.3 Cesarjeva potrditev za namestnika deželnega glavarja Dunaj, 29. 9. 1881. Glava: »K.k. Minister des Innern«. Prot. štev: 5263/MJ. J: nemški. Taaffejevo obvestilo o cesarjevi odločitvi, da je postal Peter Grasselli namestnik deželnega glavarja dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega. 4.4 Obvestilo o imenovanju za namestnika deželnega glavarja. Ljubljana 4. 10.1881. Glava- »K.K. Landes Regierung für Krain«. Prot. štev: 1720/Praes. Suhi pečat: »K.k. L andes Pre­ sidium in Laibach«. J: nemški. Obveščajo ga o imenovanju. Podpisan je deželni predsednik Andrej Winkler. 4.5 Obvestilo o potrditvi za člana mestnega zbora. Ljubljana 26. 4.1882. Prot. štev: 6591. J: slovenski. »Blagorodnemu gospodu Peter Graselli-u v Ljubljani. Izvolitev Vaše Blagorodnosti za uda mestnega zbora je mestni zbor glavnega mesta Ljubljane z sklepom dne 25. t.m. potrdil. Mestni magistrat šteje si v čast to Vaši Blagorodnosti naznaniti z pristavkom da izvolitev velja za tri leta. Mestni magistrat v Ljubljani dne 26. aprila 1882. Župana namestnik Jeras « 4.6 Obvestilo o izvolitvi za ljubljanskega župana. Ljubljana 30. 4. 1882. Prot. štev: 6804. J: nemški. Na izredni seji občinskega sveta 29. aprila je bil izvoljen za ljubljanskega župana za dobo treh let Podpisan je Jeras. 4.7 Obvestilo o cesarjevi potrditvi izvolitve za ljubljanskega župana Ljubljana 31.5.1882. Glava: »K.k. Landes Regierung filr Krain«. J: nemški. Cesar je 20. maja potrdil Grassellijevo izvolitev za ljubljanskega župana. Po ukazu ministrstva za notranje zadeve z dne 27. maja mu sporoča da bo imel zaprisego 6. junija ob 11. uri v ma­ gistrate dvorani. Podpisan je deželni predsednik Winkler. 4.8 Obvestilo o županovih prejemkih. Ljubljana 3- 6- 1882. Prof. štev: 8531. J: nemški. Županov namestnik Jeras ga seznani s sklepom občinskega sveta z dne 29. aprila da bo pre­ jemal letno 1.600 gld in 400 gld. kot nadomestilo za stanovanje. 4.9 Potrdilo o izvolitvi za deželnega poslanca Ljubljana 18. 6. 1883. Glava »K.k. Landesregierung für Krain.« Prot. štev: 1198/P. Mokri pečat: »K.k. Landes Prae­ sidium in Laibach«. J: nemški. Ljubljanski župan Peter Grasselli je bil na volitvah 12. junija izvoljen za deželnega poslanca v mestnem volilnem okraju Ljubljana. Podpisan je deželni predsednik Winkler. 4.10 Obvestilo o izvolitvi za ljubljanskega župana. Ljubljana, 1. 6.1888. Glava- »Mestni magistrat ljubljanski«. Prot. štev: 9661. J: slovenski. »Preblagorodni gospod! Občinski svèt Vas je v svoji seji dné 29. m.m, pri kateri je bilo navzočih vseh trideset občinskih svetovalcev zopet izvolil županom deželnemu Stolnemu mestu Ljubljani. To se Vam, preblagorodni gospod oznanja z opomnjo, daje magistrat zaradi Najvišje potrditve te volitve potrebno že ukrenil. Mestni magistrat ljubljanski 1. dan junija 1888. Županov namestnik Vončina.« 4.11 Obvestilo o cesarjevi potrditvi izvolitve za ljubljanskega župana. Ljubljana, 12. 7. 1888. Glava: »K.k. Landesregierung für Krain«. Prot. štev: 1830/Pr. J: slovenski. »Preblagorodni gospod! Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odločilom z dné 29. junija 1888.1. na- jmilostiveje blagoizvolilo potrditi Vaše preblagorodnosti volitev županom deželnega stolnega mesta Ljubljanskega. Štejem si v čast, to Vam vsled ukaza ministerstva notranjih stvarij z dné 4. trn. št. 11.970 na­ znaniti z dodatkom, da se bode Vaša prisega v zmislu § 21. o.r. vršila dné 16. t.m. ob 11. uri dopoldne v magistratni dvorani. Blagovolite sprejeti zagotovilo mojega posebnega spoštovanja. V Ljubljani 12. julija 1888. C.k. deželni predsednik: Winkler.« 4.12 Obvestilo o izvolitvi za ljubljanskega župana. Ljubljana, 20. 5. 1894 Glava: »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana«. Prot. Štev: 10800. J: slovenski. Na seji občinskega svèta 17. maja je bil Grasselli ponovno izvoljen za ljubljanskega župana. Podpisan je županov namestnik Vončina. 4.13 Potrdilo o izvolitvi za deželnega poslanca. Ljubljana, 2. 12.1895. Glava: »K.k. Landespräsidium in Krain.« Prot. štev: 10990/pr. Mokri pečat: »K.k. Landes Prae­ sidium in Laibach.« J: slovenski. Po 53. paragrafu deželnozborskega volilnega reda se potrjuje, da je bil izvoljen za deželnega poslanca na volitvah 25. novembra v volilnem razredu mest in trgov. Podpisan je deželni pred­ sednik Hein. 4.14. Zahvala občinskega sveta. Ljubljana, 20. 5. 1896. Glav a- »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.« Prot. štev: 14418. J* slovenski. »Preblagorodni gospod! Občinski svèt deželnega stolnega mesta Ljubljane vzel je v svoji seji dné 30. aprila letos na znanje, da ste se odpovedali županstvu in pa občinskemu svetovalstvu, ter je Vam v tej priliki izrekel svoje priznanje in zahvalo na Vašem štirinajstletnem uspešnem županovanju. Ta sklep občinskega svèta usojam si Vam preblagorodni gospod oznanjati ob jednem Vam pa tudi v imenu vseh magistratnih uradnikov izrekati najtoplejšo zahvalo za Vašo naklonjenost, katero ste uradnikom ves čas svojega županovanja kazali in katerej se imajo magistratni urad­ niki večinoma zahvaliti, da se je njih gmotno stanje nekoliko zboljšalo. Sprejmite preblagorodni gospod v tem povodu tudi zagotovilo moje udanosti in odličnega mojega spoštovanja. V Ljubljani 20. dan maja 1896. Županov namestnik: Vončina« 4.15 Obvestilo o imenovanju za ravnatelja mestnega užitninskega zakupa Ljubljana, 17. 12. 1898. Glava: »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.« Prot. štev: 546/Pr. Mokri pečat: »Ma­ gistrat glavnega mesta Ljubljana« J: slovenski. »Velecenjenemu gospodu Petru Grasselliju, ravnatelju mest. užitninskega zakupa v Ljubljani. Občinski svèt deželnega stolnega mesta Ljubljane imenoval Vas je v svojej tajnej seji dné 13. t.m. za triletno dôbo od 1 . dne januvarja 1899 do 31. dne decembra 1901, za katero je od c.kr. finančnega ministerstva zopet prevzel ljubljanski mestni užitninski zakup, proti obojestranskej poluletnej odpovedi za ravnatelja temu zakupu, določivši Vam ob jednem letno plačo 3000 gld, ki se Vam bode izplačevala v naprejšnjih obrokih pa 250 gld. vselej 1 . dne vsacega me­ seca. Obveščujoč Vas o tem, dostavljam, da Vam je službeni delokrog opredeljen v s 16. pravilnika za mestni užitninski zakup ljubljanski, ter Vam ob jednem naročam, da se dné 23. t.m. ob jed- najstih dopoludne zglasite v mojej pisarni, da storite obljubo v smislu § 21. službene pragma­ tike, katere jeden izvod se Vam v prilogi izroča. V Ljubljani, dne 17. decembra 1898. Župan: Iv. Hribar « 4.16 Obvestilo o imenovanju za ravnatelja mestnega užitninskega zakupa Ljubljana 19- 12. 1901. Glava: »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.« Prot. štev: 461/Pr. J: slovenski. Občinski svet gaje na tajni seji 17. decembra ponovno imenoval za ravnatelja za triletno dobo od 1. januarja 1902 dalje. 4.17 Obvestilo o določitvi preskrbnine oziroma vdovnine. Ljubljana 25. 1. 1918. Glav a- »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.« Prot. štev: 29/pr. J: slovenski. Na Grassellijevo prošnjo z dne 27. novembra 1917 je občinski svet na tajni seji 22. januarja 1918 določil, da se mu odobri pravico do pokojnine, v primeru smrti pa njegovi ženi pravico do vdovnine. Podpisan je župan dr. Ivan Tavčar. 4.18 Sklep o Grassellijevi upokojitvi. Ljubljana, 5. 4.1922. Glava- »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.« Prot. štev: 241/pr. Pečat: »Mestna občina ljubljanska« »Gospod Peter Grasselli, ravnatelj mestnega dohodarstvenega urada v Ljubljani. Občinski svet glavnega mesta Ljubljane je v svoji tajni seji dne 30. marca 1922 sklenil vzeti Vaše obvestilo z istega dne v vednost ter Vas z dnem 1. julija 1922 stalno upokojiti. Glede pokojninskih užitkov, odnosno preskrbnine Vaše soproge ostane v polnem obsegu ve­ ljaven sklep občinskega sveta z dne 22. januarja 1918. Mestni blagajni je naročeno, da Vam z dnem 1. julija 1922 Vaše dosedanje prejemke trajno ustavi ter Vam od tega dne nakazuje pokojnino v polni izmeri Vaših dosedanjih prejemkov. Istočasno sklenil je občinski svet izreči Vam za Vaše dolgoletno, vestno in vspešno službo­ vanje zahvalo občinskega sveta. Obveščam Vas o teh sklepih ob povratku Vašega dekreta z dne 25. januarja 1918, št. 29/pr. ter izražam željo, da bi Vam bilo sojeno zdravemu in krepkemu uživati zasluženi pokoj do skrajnih mej človeškega življenja. Župan dr. Perič...« 4.19 Koncept Grassellijeve zahvale ob upokojitvi. Ljubljana, 29. 4 . 192Z G . rokopis s svinčnikom. »Velecenjeni gospod župan! . . . Osmeljam se prositi Vas, velecenjeni gospod župan, da sporočite občinskemu svetu mojo udano zahvalo na tem sklepu, zajedno pa še posebno toplo zahvalo na laskavem priznanju mojega služabnega delovanja, s čemur mi je izkazal občinski svèt blagodejno počeščenje, ki je znam v polni meri ceniti. Prejmite pa, velecenjeni gospod župan, tudi Vi mojo iskreno zahvalo na blagohotnih poslo­ vilnih besedah, ki ste jih sami dodali dekretu...« 5. ČASTNE DIPLOME IN REDI 5.1 Častna listina novomeške meščanske garda Novo mesto, 22. 4. 1883. Večbarvni tisk: 70 x 50. Oprema: žametni tulec z napisom Rudolfovo. J: slovenski. Petru Grasselliju so podelili častno listino novomeške meščanske garde, ker jih je julija 1883 prijazno sprejel v Ljubljani. 5.2 Podelitev častnega članstva Zveze prostovoljnih gasilskih društev Kranjska Ljublja­ na 4.10.1902. Litografija z vpisanim tekstom: 55 x 72. Oprema: tulec iz kartona Mokri pečat: »Zveza kranj­ skih gasilskih društev/Krainischer Landes-Feuerwehr-Verband.« J: slovenski. Na občnem zboru Zveze prostovoljnih gasilskih društev Kranjske 10 avgusta 1902 je bil Gras­ selli izvoljen za častnega člana zveze. 5.3 Podelitev častnega članstva Deželnega in gospenje pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Ljubljana, 30. 4.1914. Večbarvna risba: 44,5 x 62. Oprema: tulec iz kartona J: slovenski. Občni zbor društva je 22. aprila sklenil, da se Grasselliju podeli naslov častnega člana zaradi zaslug za razvoj in pospeševanje društvenega življenja v času, ko je bil predsednik in podpred­ sednik. 5.4 Odlikovanje Rdečega križa Dunaj, 24. 5.1916. Listina 52 x 43. Oprema: ovojni karton z naslovom: »Hochwohlgeboren Herrn Peter Ritter von Grasselli in Laibach«. Poštni žig: »Wien, 9/11 1&« j: nemški. Franz Salvator mu podeljuje odlikovanje 2. razreda Rdečega križa. 5.5 Podelitev reda sv. Save III. vrste. Ljubljana 1. 5.1923. Glava: »Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere.« Prot. štev: 30/pov. G . pripis: koncept odg. 10.7. Obveščajo ga o podelitvi reda sv. Save III. vrste za njegove zasluge pri ustanovitvi Glasbene matice. B. KORESPONDENCA PISMA NASLOVLJENA NA PETRA GRASSELLIJA 6. AHAZHIZH CARL* 6.1 Ljubljana, 28. 6. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J: nemški. »Sr Wohlgeborn Herrn P . Grasselli Laibach« Obvešča ga o poteku podpisovanja delnic Na­ rodne tiskarne. 6.2 Ljubljana, 26. 10.1873. Pismo brez ovoja. Glava: »Delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani«. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli Laibach.« Poziva ga, da se zglasi v Narodni tiskarni, kjer so zbrani že vsi člani upravnega odbora. V nasprotnem primeru bodo sodnijsko ukrepali. 6.3 Ljubljana, 18. 2. 1874. Pismo brez ovoja. Glav a- »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J: nemški. »Euer Wohlgeborn!«. Želi pojasnilo o nabavi pisalnika za Narodno tiskarno pri tvrdki Naglas 25. oktobra 1872. Račun v višini 40 gld. z dne 15. januarja 1873 je plačan in ohranjen, pisalnika pa ni v tiskarni 6.4 Ljubljana, 11. 12. 1874. Pismo brez ovoja. Glava: »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J_ ■ nemški. Prilogi: G . koncept pisma Ahačiču z dne 7 . 12. 1874 v slovenskem jeziku in koncept G . od­ govora 14. 12. 1874 na Ahačičevo pismo z dne 11. 12. v nemškem jeziku. »Euer Wolgeboren! Laibach 11. Dezemb. 1874 Auf Ihr Schreiben vom 7. I M. erlaube ich mir, nur als Aktionär der Narodna tiskarna und ganz abgesehen von dem Vorsize, den ich bei diesem Institute führe, folgendes zu erwiedern: Mich hat dies Ihr offenes Schreiben insoferne sehr erfreut als ich sehe, dass Sie ein Ehren­ mann sind. Dass Sie bei dem Inslebentretten, d.i. gleich zu Beginn dieser Aktiengesellschaft viel zu thun hatten, muss jederman anerkennen, dass Sie aber nicht berechtiget waren, sich selbst willkührlich, ohne Genehmigung, ja ohne Befragen des damaligen Verwaltungsrathes Belohnungen für angeblich geleistete ausserordentliche Dienste zuzuerkennen, dies werden Sie wohl einsehen. Von dem Verwaltungsrathe wurde Ihnen, und dies erst nachträglich, na­ chdem die hievortige tiskarna schon im Betriebestand, pr Monat 50 fl als Ihr Gehalt ausgesezt. Sie haben damals nicht mehr beansprucht und der Verwaltungsrath Ihnen auch nicht mehr bewilliget Diese Verwaltungsrathsizung fand schon in dem Redaktienslokale (Tavčer sches Haus) statt und ich selbst war bei der Fixirung der aus dem bezüglichen Protokolle ersicht­ lichen Gehalte gegenwärtig. Wenn Ihnen auch für alle 11 Monate, d.i. für die ganze Zeit ihrer Thätigkeit sonach auch für jene Zeit vor der Fixirung der Gehalte ab jedes Monates 50 fl zusammen sonach 550 fl ge­ bühren würden, so liegt doch Ihr eigenes Geständniss in Mitte, dass Sie ganz abgesehen von der Post Sark und dem in der lezten Generalversammlung mit dreifachen Reichsrathsdiäten bezeichneten Wienerreisepartikulare den Betrag pr 1450 fl ohne jeglichen Rechtsgrund der Gesellschaft vorenthalten. s •"v- Л* *\ -^t ^ 'X*\ w ^ v / 1 ^ 2 ÿ / ^ V # -» *»-«* „ ------- -• ^ " V > ^ ' S * ^ > ft A - * 1 Л ^ 4 ' M Л # « I s ' т ^ / 1 _ ^ ^ 7 y ^ Pismo ljubljanskega odvetnika Karla Ahačiča 1873 (6.2) f u ^ -ц > < f , ? t £ * ^ Mein Herr! würden alle Aktionäre in den Verhältnissen sich befinden als ich und noch ein paar Herren, dann würden wir uns leicht verständigen - allein der grösste Theil der Aktionäre hat sich die 100 fl zur Zalung der Aktie faktisch beim Munde abgesparrt. Die Expectorationen die­ ser Herren, die ich in den lezten Generalversammlungen hören musste, bleiben mir in steter Erinnerung. Unseres Tagblattes Narod wegen verzichten selbst diese Herren bis auf bessere Zeiten freiwillig auf die Einlösung der Coupons - aber das angelegte Capital will keiner ver- lieren. Ich erachte es als Vorsizender der Gesellschaft für meine heiligsste Pflicht, darauf be­ dacht zu sein, dass zum Mindesten das Capital nunmehr nach Thunlichkeit gewahrt bleibe. Zum Vortheile beider Theile und zur Hintanhaltung der Eventualität der Einleitung gerichtlic­ her Schritte gegen Euer Wolgeboren und der von den Aktionären dem Verwaltungsrathe an­ befohlenen Veröffentlichung des ganzes Sachverhaltes, - erachte ich die gütliche Beilegung dieser Angelegenheit für das Angezeigteste. ' Ich erkläre, jedoch nur in Folge Ihres an mich gerichteten Schreibens vom 7. I M, mich bereit für Euer Wolgeboren einzustehen und diese causa celebre zu schlichten, unter der Bedin­ gung, dass Sie mich schriftlich zu der in Ihrem Namen der demnächst einzuberufender Ver­ sammlung der Herren Verwaltungsräthe der Narodna tiskarna abzugebender Erklärung be­ vollmächtigen, dass Sie zur endgültigen gütlichen Ausgleichung aller Ausprüche der Gesell­ schaft an Sie den Pauschalbetrag pr 1.000 fl sage Eintausend Gulden öW. ohne Zinsen und binen 8 Tagen vom Tage der Genehmigung dieses Ihres Anerbietens an unsere Gesellschaft­ skasse bezalen wollen gegen dem, dass Ihnen die Quittung und das Absolutorlum von dem ganzen Verwaltungsahte ertheilt werde. Behufs der weitern Darnachachtung sehe ich dieser Ihrer Erklärung binnen 3 Tagen bestimmt entgegen und zeichne mit Hochachtung Ihr wahrer Freund C Ahazhizh 11. 12. 874.« 1 . priloga- koncept G . pisma z dne 7 . 12. 1874. »Blagorodni gospod! Na pismo od 30. p.m, katero sta po nalogu sl. upravnega odbora Nàrodne tiskarne poslala mi gg. dr Va. Zarnik in H. Turk, se usojam v smislu tega pisma Vam, blag. g, ob odločenem roku - kolikor moči na kratko - odgovarjati sledeče. Ad 1 ) V skupnem znesku 2.000 fl, ki je v blagajnični knjigi vstavljen kot moj zaslužek, je za- popadena tudi nagrada katero sem imel kot ravnatelj ljubljanske tiskarne. Ker sem bil teköj od začetka (septembra meseca 1872) nastavljen kot ravnatelj te tiskarne proti temu, da se bode nagrada pozneje odločila, in ker sem ta posel faktično opravljal od otvorenja tiskarne (m. oktobra 72) do svojega izstopa konci avgusta 1873, torej mi gré po odborovi določbi za 11 mesecev (ne za 7) po f 50 skupaj f 550 - Po odšteti tej svoti ostane od onih 2.000 fl - še 1.450 fl. Uže pred letom dnij sem gospodoma odbornikoma Dr. A. Mošetu & H . Turku poročil, da sem pripravljen, od teh novcev društvu povrniti 400 fl. To ponudbo tu ponavljam! Sl. upravni odbor naj sodi, je-li ostanek pro 1050 fl preveliko odškodovanje za to, kar sem poleg ravna­ teljstva ljublj. tiskarne za društvo posla imel skozi več nego 22 mesecev. Od meseca oktobra 1871 I, ko so začele se prve priprave za delniško društvo do mojega izstopa konci avgusta 18731 . so bila skoro vsa društvena opravila v mojih rokah! Prve mesece sem bil tajnik in bla­ gajnik, pozneje ves čas blagajnik (in samo 1873.1 . je denarni promet društvene blagajne - v primemo le malih posameznih zneskih - znašal okoli f 130.000!), vrhi tega pa mi je bila na­ ložena vredba nove ljublj. tiskarne, za katero sem edin jaz naročil vse od prvega do zadnjega, izvrševaje odborove sklepe stvorjene po mojih načrtih. Nihče mi ne more očitati, da mi pri tem poslu nij bila zmerom in povsodi pred očmi društvena korist. Ad 2) Gledé mojega potovanja na Dunaj stvorjenega po naročilu društv. direktorija meseca avgusta 1872 mi je pred vsem omeniti, da sem se v Mariboru mudil tri dni predno sem šel na Dunaj in sicer zato, ker sem eden dan z gosp. Guséllovim mizarjem iz Loke, ki je v ta namen z menoj v Maribor prišel, uredival po izgledih marib. tiskarne naročilo lesenega orodja, katero je za ljublj. tiskarno prevzel bil g. Guséll, ostali čas pa s faktorjem marib. tiskarne sestavljal na podlagi inventera le-te tiskarne in njenih izglednih knjig naročila svinčenega železnega in dru- zega blaga ter gledé naročil sploh posvetoval se z gospodoma Rapocem in Tanšičem, katera sta imela o tem nekoliko izkušnje od marib. tiskarne. Na Dunaju sem kolikor moči hitel, da sem se iznebil naročil, in zato obhodil vse razne fabrike, poleg tega pa v prvih tiskarnah informiral se v tiskarskih stvaréh. Kdor vé koliko časa se potrebuje v velikem mestu za vsako pot bode previdel, da se to v par dnéh ne da opraviti. Na povratu iz Dunaja sem se zopet v Mariboru mudil en dan, ker mi je bilo prevzeti nekatera mej tem izdelana tiskarnična dela za društvo in izvršiti še ostala naročila za fabrike v Pragi, Berlinu in drugod. Če bi bil sl. odbor vse to vedel, bi pač ne bil trdil, da bi se bilo vse lehko opravilo v 5 dneh, niti zahteval, da jaz zato, ker sem se v društvenem interesu po svetu ubijal, naposled še po vrhu plačam! Jaz mislim, da zara- čunjeni znesek 300 fl ni prenapet in upam, da bode sl. upravni odbor po tem razjasnilu moji misli pritrdil. - Ad. 3) Kar se tiče gosp. Hinka Žarka, moram žalibog priznati, in sem uže priznal, da sem tù res jaz kriv, namreč toliko kriv, kolikor - nekdanji upravni odbor N.t. meni nasproti, ki se tudi z menoj gledé plačila pogodil nij, kakor jaz z g Žarkom ne. Če je g. Žark pravil, da nij nič op­ ravila pri meni imel, je lagàl - čemu pa je še veliko več plače zahteval, nego sem mu je jaz vsled njegovega neprestanega silnega moledovanja dal bil?! Res je, da kak dan kader mene nij bilo tukaj, ali kader se me društvena opravila zadržavala v tiskarni ali pa druge nij imel po­ sebnega dela, zato pa je druge dni sedel po 8, celo po 10 ur, redno pa je delal vsaj po 5 ur in to od 20. aprila do konca avgusta lanskega leta. Če je tedaj sl. upravni odbor pri volji g. Žarku parirati po f — na dan, moralo bi društvo še doplačati; ker pa jaz sam pripoznam, da je Ž. dobil več nego je zaslužil in ker je bila moja dolžnost paziti, da bi se to ne bilo zgodilo - zato sem pripravljen, na Žarkov račun Narodni tiskarni povrniti f 100,- Blagorodni gospod! izvolite ta moj odgovor prijazno v poštev vzeti; jaz pričakujem od previd­ nosti in pravičnosti sl. upr. odbora da bode mojo ponudbo sprejel in svojim sklepom stvar na­ knadno sankcijoniral. Dovolite mi le še, da svojemu zagovoru dodenem par splošnih opomb. V začetku omenjeno pismo očita meni, da je N.t. naredila f 20.000 dolga in da sem samo jaz kriv zmesi, v kateri so se nahajale društvene stvari. Da je društvo zabredlo v dolgove, je bilo pač naravno, nekoliko ker je bil delniški kapital sam na sebi premajhen za vse podvzetje in še ta kapital nij bil ves na razpolaganje, nekoliko, ker je društvo marib. tiskarno in Slov. Narod prevzelo z jako neugodnimi pogoji. Jaz na svojo roko nikdar ničesa nisem ukrenil in zato mene osobno ne more zadeti nobena odgovornost: upr. odbor je kupoval in naročal, ker je računal, da bodo o svojem času potrebni novci skupaj; ker so pa ti izostali, je društvo iz ene zadrege prišlo v drugo: dohodke sta tako rekoč sproti požrli tiskarni in - Narod. Ves upravni odbor pa z menoj vred v začetku nij imel pravega pojma, kako je pri takem podvzetji ravnati. Zato je bilo sem ter tje kaj narobe in zaradi pomanjkanja praktične izkušenosti sklenilo se je - kakor pri druzih delniških društvih pri nas i drugod - marsikaj nepotrebnega in pozabilo marsikaj po­ trebnega. Mene za grehe, ki so se iz tega rodili, odgovornega delati, to vendar ne gre. Jaz nik­ dar niti kak glavni direktor niti centralni knjigovodja društva nisem bil, sploh nobenega tacega 'nij bilo in težave so deloma ravno izvirale od tod ker so razni deli društvenega podvzetja, da si v tako ozki dotiki po polnem ločeni med seboj in brez potrebne zveze bili. Jaz moram kon- statirati, da sem bil samo za ravnatelja ljubljanske tiskarne in poleg tega le za društvenega blagajnika nastavljen, da torej o finančnem stanji vsega društva nisem mogel dosti več vedeti, kakor kateri drug upravni odbornik. V svojem delokrogu - v katerem sem bil pri nebrojnih za­ četnih zaprekah itak preobložčn, da nisem izhajal, - sem storil za društveni interes, kar sem vedel in znal, širjega delokroga ali celo splošnega vodstva pa jaz nikdar nisem imel v tem de­ lokrogu. Potrebno se mi zdi, da propravim še eno napačno mnenje v onem pismu na mene, da jaz kot upravni odbornik plačo zahtevam. Meni kaj tacega ni nikdar na mislih bilo! Med gg. upr. odb, ki so le k sejam prišli kader jim je bilo drago, in menoj, ob enem društvenim uradnikom, ki sem toliko časa dan na dan za društvo delal, je pač nekoliko razločka! Ne za odborništvo, nego za opravljanje vsakovrstnega dela skozi blizu dve leti - za stotine pisem ki sem jih pisal, za brezštevilna pota, ki sem jih storil - si prisojam nagrado - za boga! ne pretirano. Tudi gg. dr. Vošnjak in Turk, dasi upr. odbornika, sta za svoja ne-odborniška opravila plačo dobivala. Jaz sem bil svoje službe (ravno tako kakor g. dr. Vošnjak po meni tajništvo) prevzel le s tem po­ gojem, da bodem za nje dobil nagrado. In kakor je g. dr. Vošnjak na račun svoje nagrade pred- no mu je bila še odločena (4.0ct.72) vzdignil f 100-, tako sem si tudi jaz tekom leta nekaj vra- čunil. Ker je o svojem času upr. odbor znova g. dr Vošnjaku za 10 mesečno tajnikovanje brez ugovora votiral f 100- zato se nadejam, da bode sl. odbor meni, ki sem vsaj desetkrat toliko posla imel, kakor omenjeni gospod za več nego še enkrat toliko bodo priznal nagrado f 1.050-! Morabiti bi bilo primerno da še nekoliko spregovorim o rodoljubju, na katero se poživlja po­ slani mi dopis, pa bojim se, da je moj odgovor uže preveč obširen; mislim si pa tudi, da je za moža, ki nad deset let stoji na narodnem bojišči in je med tem časa, truda in novcev žrtvoval več kakor marsikdo, pač odvišno o svojem patriotismu besedovati. Ali morebiti rodoljubje za­ hteva da se žrtvuje le eden vedno in to za mnoge, katerih vsacega, - baš ker so mnogi - žrtva manje boli? - - Oprostite, blag. gosp, da se je moje pismo tako raztegnilo! Jako obžalujem, da Vam bode vzelo toliko časa! - Z najodličnejšim spoštovanjem se Vam klanja v Lj 7. dan decbra 74« 2. priloga: koncept G . pisma z dne 14. 12. 1874. »Euer Wolgeboren! Das gütige Anerbieten EW, die zwischen dem löbl. Verwaltgsrate der N.t. und mir schweben­ den Verhandlungen persönlich zum endlichen erwünschten Abschlüsse zu bringen, verpflic­ htet mich zur aufrichtigsten Erkenntlichkeit. Indem ich Ihre schätzbare Vermittlung dankbar arnehme, erlaube ich mir zu versichern dass mich EW. freundliches Entgegenkommen zu der äussersten Nachgibigkt bestimmt. Um EW. Aufmerksamkeit nicht zu ermüden, will ich mich themlichster Kürze befleissen. Alles in allem handelt es sich nur mehr um 500 fl, die EW. die von mir zu leistende Vergitung auf 1.000 fl fixièren, während ich schon 500 fl geboten habe. - Wenn meine darmaligen Ver­ hältnisse mir erlaubten, die fragtische Summe leicht zu verschmerzen, so würde ich keine Worte verlieren, sondern opferwillig einschlagen; da dem jedoch nicht so ist gestatten Sie mir geehrter Herr Doctor, den Vorschlag indem jede der beiden Theile noch die Hälfte na­ chlässt die Vergitung in der Höhe von 750 fl angenommen werden: die Renumeration für mei­ ne langwierige Mühewaltung und die zallosen Schwierigkeiten, mit denen ich zu kämpfen hat­ te, ist dann ohnehin-beschriden genug! Belieben EW. nicht zu glauben, dass ich um die paar Hundert Gulden mäkele! Herr Gorup in Triest hat seinerzeit die Übernahme weitere 5 Aktien der N.t. von der Bedingg abhängig ge­ macht dass ihm bei Zalung dieser Aktien die Ausgleichszinsen für die ersten auf einmal und zum grösseren Theil vor Verfall eingezalter 10 Actien eingerechnet werden. Jene Zinsen bet­ rugen f 17. und einige Kreuzer. Wenn ein Millionär keinen Anstand nimmt wegen 17 f Auf­ hebens zu machen, so kann man es mir, der ich leider kein Millionär bin, wol nicht verdenken, wenn ich von einer Summe, die ich redlich verdient zu haben glaube, so viel als möglich zu retten trachte. Ich habe von dem Gerechtigkeitssinne ÉW einen so hohen Begriff und vertraue ich fest auf Ihre Einsicht dass ich nicht zweifle, EW würden sich der — meiner Proposition nicht versc- hliessen sondern letztere zu Ihrer eigenen mention und derselben die Zustimmung des löbl. Verwaltungsrates erwirken. In dieser Zuversicht erneuere ich Geehrter Herr Doctor den Ausdruck meines Dankes für Ihre Güte, empfehle mich Ihrem geschätzten Mühwollen und zeichne mit vorzügl Hochtng 14. 12. 74 EW ergebener« 6.5 Ljubljana, 16. 12. 1874. Pismo brez ovoja. Glava: »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J: nemški, slovenski. 3 priloge: koncepti G . odgovorov 22. 12. 1874, 7 . 2. 1875 in 1 . 5. 1875. »Euer Wolgeboren! Laibach 16. 12. 74 In Beantwortung Ihres geehrten Schreibens vom 14. IM bitte ich meine aufrichtige Versiche­ rung zu bewahren, dass ich für Euer wolgeboren in Folge Ihrer beiden an mich gelangten Brie­ fe die grösste Hochachtung hege und mir es zur grössten Freude gereichen würde, die pen­ dente Angelegenheit zu Ihrem thunlichsten Vortheile im gütlichen Wege auszutragen und da­ durch zu bewirken, dass der makellose Ruf eines bedingungslos nationalen Mannes gewahrt werde. Euer Wolgeboren werden sich zu erinnern wissen, dass in der Verwaltungsratsizung v. 9. Jän­ ner 1873, in welcher eben die Gehalte definitiv regulirt wurden u. welches Protokoll in Original Sie bei mir einzusehen belieben, über Antrag des H Dr. Zarnik beschlossen wurde: Po nasvetu g. dr. Zarnika sklene odbor, da dobi: g. P . Graselli kot društveni blagajnik in vodja ljubljanske tiskarne 600 fl letne renumeracije - g. Janko Pajk etc. etc. - g. dr. Vošnjak za opravljanje taj­ niških opravil etc.etc.- Diesemnach wurde Euer Wolgeboren als damaligen Kassier und Leiter der Druckerei in Laibach der Gehalt für Ihre gesamte der Aktiengesellschaft Narodna tiskarna gewidmete Thätigkeit mit 50 fl pr Monath festgesezt, u. Euer Wolgeboren haben durch die ganze Zeit Ihrer Aktivität keinen Anstand gegen diesen Vertragsabschluss kundgegeben. In der Verwaltungsratsizung v. 26. Okt. 873 wurde die Forderung der Gesellschaft an Euer Wolgeboren auf Grund der von Ihnen selbst geführten Bücher und Vormerkungen in den Bet­ rägen pr 1450 fl pr 184 f u. pr 150 fl, sonach in der Restante pr c. 1800 fl erhoben. In der Verwaltungsratsizung vom 8. Febr. 874 u. insbesondere in jener vom 8. Novb. I. J. wurden ich und Dr. Moše aufgefordert, gegen Euer wolgeboren endlich die gerichtlichen Schritte ein­ zuleiten, und als ich und Dr. Moše dieses Ansinnen ablehnten, wurden die Herren Dr. Zamik und Turk beauftragt dem H . Dr. Sajovic die Klagsinformation zu ertheilen, früher jedoch mit Euer Wolgeboren wo möglich ein gütliches Übereinkommen zu treffen. Dass diese Angele­ genheit endlich in Güte und ohne Eclat geschlichtet werde, ist mein schulichstes Streben; um aber zu dem erwünschten Ziele zu gelangen, bitte ich Euer Wolgeboren mich in die Lage zu sezen, den Herren Verwaltungsräthen einen Antrag vorlegen zu können, der doch einige Sic- hercheit zur Annahme biethet und dies wäre: dass sich Euer Wolgeboren zur Zalung von min­ destens der Hälfte des obigen Betrages, d.i. pr 900 fl ö.W. uz. binnen 8 Tagen nach erfolgter Genehmigung bereit erklären und mich zur Stellung dieses Antrages ehestens ermächtigen. Für die sichere Acceptirung dieses Antrages lassen Sie sorgen Ihre Freund C Ahazhizh« 1 . priloga koncept G . pisma z dne 22. 12. 1874. Pripravljen je poravnati vsoto 800 gld. v roku 1 meseca. 2. priloga koncept G . pisma z dne 7 . 2. 1875. Vplačal je prvi obrok v višini 500 gld. 3. priloga koncept G . pisma z dne 1 . 5. 1875. »Blagorodni gospod! V smislu c. dopisa sl. upravnega odbora N . t. dd. 18.1. 75 in mojega odgovora od 7. februarja Vam, blagorodni gospod Doc, v privitku pošiljam ostanek povračila dogovorjenega mej sl. N.t. pa menoj, in sicer v gotovini 60 bankovcev à f 5 - ............................................................................... f 300- 2 delnici N.t. à f 100-, št. 203 & 204 .........................................................................f 200- skupaj................... ................................................................................................... f 500- Z vštetimi uže prej plačanimi.................................................................................. f 500- je vse pogojeno povračilo p e r.........................................................................per f 1000- plačano in tedaj stvorjeno, za kar sem se bil obvezal. Zato, blagorodni gospod doktor, prosim za pobotnico in končno potrdilo, da je mej sl. N .t. in menoj kakor nekdanjim njenim blagaj­ nikom, oziroma ljublj. — vse poravnano. Z iskreno zahvalo za Vašo meni v tej zadevi vseskozi izkazano blagohotnost in z najodličnejšim spoštovanjem se Vam, blag. g. d. — V Ljubljani 1 . dan maja 1875 udani P.G .« 6.6 Ljubljana, 3. 5. 1875. Pismo brez ovoja. Glava »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J: nemški. Priloga koncept G . odgovora z dne 6. 5. 1875. Ahačič je nejevoljen in osebno prizadet zaradi vsebine Grassellijevega pisma z dne 1. maja in predvsem zaradi plačila dela dooolga v delnicah Narodne tiskarne. Priloga koncept G, odgovora z dne 6. 5. 1875. Grasselli se opravičuje z razlago, da po celem svetu sprejemajo delnice lastnih delničarjev namesto gotovine. 6.7. Ljubljana, 13. 5. 1875. Pismo brez ovoja Glava »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J: nemški. Strinja se z G. odločitvijo, da bo nakazal 200 gld. Narodni tiskarni. G . zaznamek: poslal 200 gld 14. 5. 1875. 6.8. Ljubljana, 16. 5. 1875. Pismo brez ovo/a Glava »Dr Carl Ahazhizh Advocat Laibach«. J: nemški. »Sr Wolgeborn Herrn Peter Grasselli Landesagbeordneter in Laibach Interiusbestäthigung über Zweihundert f ÖW welchen Betrag Herr Peter Grasselli als Restzahlung der Forderung p 1000 f der Narodna tiskarna in Laibach an ihn - am heutigen zu m. Händen bar erlegt hat- Es ist somit die benannt. Forderung der Nar tisk: vollständig getilgt und werde ich besorgt sein die ordnungsmässige Quittung nächstens Euerem Wohlge zuzusenden. Mit Hochachtung C Ahazhizh« 7. AHAZHIZH HELENA 7.1 Tržič, 29. 1.1857. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Herrn Peter Grassely am Hauptplatze zum Schwarzen Hund wohnhaft in Laibach«. Poštna žiga »Laibach 30. Jan, Neumarktl«. J: nemški. »Euer Wohlgeborn!« Dopisnica ureja zasebne finančne zadeve. 8. AHČIN ANTON 8.1 Reteče pri Škofji Loki, 19. 9.1879. Pismo brez ovoja J: nemški. G . pripis: odg. 22. 9. »Geehrter Freund!«. Pritožuje se nad poštnim poslovanjem in dodaja: »Rottendorf Post Bisc- hoflack. Tako moraš adresirat, če ne gre pismo na Gorenske alj Dolenske alj celo na Hrvaške Rateče! srčno pozdravljen!«. 9.1 Praga, 23.11. 1868. Pismo brez ovoja. Društven žig: »Akademickÿ ôtenàrsky spolek v P raze« J: slovenski. »Slavno opravništvo!«. Odbor naroča izvod Triglava in prosi za navedbo cene. Podpisan je dr. Z. Strobuch. 9.2 Praga, 28. 12. 1868. Pismo brez ovoja. Društveni žig: »Akademickÿ ôtenàrsky spolek v Praze«. J: nemški. »Löbliche Administration!«. Zahvaljujejo se za poslani brezplačni izvod in prosijo za dostavlja­ nje Triglava v letu 1869. Podpisana sta Heinrich Zalužan in Ivan Klicpera. 10. ALBREHT LEOPOLD 10.1 Dob, 4. 2.1868. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti Gospod!«. Na njegovo pismeno prošnjo z dne 2. februarja mu pošilja podatke o Marjeti Hribar. 11. APFALTRERN OTTO 11.1 Gradec, 7. 2. 1881. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Hochgeehrter Herr!«. Priporoča Aleksandra Brunna za deželnega štipendista za Slaperjevo šolo in upa, da bo dober pomožni delavec kranjskega kmetijstva. 12. ARMIČ MAKS* 12.1 Ljubljana, 24. 6. 1873. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Wohlgeboren!« Prosi denar za nabavo znamk (»Zeitungsmarken«), ki so potrebne za ek- spedit Slovenskega naroda in za predujem namenjen Jušeku. G . zaznamek: poslal 50 gld. 12.2 Ljubljana, 4. 7. 1873. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Blagorodni gospod! Za kolekovanje Slov. Nâroda se potrebujejo novci. Ker jaz nimam kase (včeraj sem izdal za marke 30 gold.) prosim Vas tedaj, mi potrebno gotovino koj poslati, ker že za današnjo številko kolekovanih pol manjka. V Ljubljani, 4. julija 1873. Z poštovanjem Armič« G . zaznamek: 50 gld. 13. AVSTROOGRSKA MONARHIJA V BESEDI IN SLIKI 13. 1 Dunaj, 9. 6. 1889. Pismo brez ovoja. Glava- »Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Redac­ tion: Stallburg k.k. Hofburg, I. Stock«. J; nemški. G . pripis: prejel 6. 6, odg. 7 . 6. »Euer Hochwolgeboren, Hochgeehrtester Herr Bürgermeister«. Prosijo, da pismeno obvesti slikarja Jurija Šubica o izostalih sedmih ilustracijah o ljudskem življenju Kranjcev, ki jih nujno potrebujejo za zvezek o Kranjski. Slikar je obljubil, da bo do jeseni 1888 naslikal vrsto ilustracij. Za to uslugo ga prosijo, ker ne vedo slikarjevega naslova. Pripisan naslov: »A Monsieur Georges Šubic artiste peintre à Paris Rue de la Tour d'Auvergne 44.« 14. BABNIK JOHANN 14.1 Šentjernej, b.d. (1869). Pismo brez ovoja J.- nemški. Prilaga 3 gld. naročnine za Triglav za naslednje polletje. 15. BAHN M.* 15.1 Berlin, 20. 2. 1880. Pismo brez ovoja Glava »M. Bahn, Verlag (früher T . Trautwein) Hof-Buch-& Musik-Händler, I. Maj. d. Königin Ritter-Strasse 79«. J: nemški. »Geehrter Herr! Berlin S, den 20. 2. 1880. Wie mir Herr Dr. Thierfelder in Brandenburg 7 H schreibt wünschen Sie dessen in meinem Verlage erschienene Composition Zlatorog kennen zu lernen. Sie können davon haben: Cla­ vier auszug (13 Mk), Chorstimmen (5 M), Solostimmen (1,50), Textbuch, Orchester Partitur und Orchester Stimmen, sowie Declamationsbuch. Clavierauszug würde ich Ihnen gerne zur Ansicht mittheilen, bemerke aber in voraus, dass das Werk für gemischten Chor, nicht Män­ nerchor componirt ist während Sie von einem Männerchor schreiben. Ihren vent. Nachrichten entgegenschend, Zeichen Hochachtungsvoll ergebenst M. Bahn Ver­ lag. Die Musik ist sehr Schön; wenn Sie daher dort einen gemischten Gesangverein haben, würde sich eine Aufführung sehr empfehlen.« 16. BALLANT META 16.1 Podbrezje, 29. 1. 1858. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Dem Wohlgeboren H . Peter Grasselli abzugeben beim Sc- hwarzenhund in Laibach«. Poštna žiga »Krainburg 30. Jan, Laibach 31. Jan.« J j slovenski. »Ljubi g. Peter! Kadar sim zadnikrat pri očetu bila so mi rekli, de bo Jože gvant (oblačilo) dobil, jest pa tiste bukvice od Šparkase. Kadar pa jest dol ne morem zdaj pridti, kadar je tako mras, zatoraj Njih џ X. Bahn, Verlag (frtbrr T. Tmtweii) H.f | K k * I n ik - li k h r 4 !. Ijj. J . Initia Killur-Str»»»» 73. C U , - ) r ~ B e r i l a 8 . v den 187^ ,,-л t. ✓ / • V < /S ’ / - Г : / J. If . W ~ < L . ./ 61,/. . / /..S J . . r i 1 A ч . *< - ..1./Ï /- f •Z u . . & u C ' — >*/ / / i £ ' ' t — ,•' ------- /Г__ // * S ' У, s S" — : * ~ ^ . . SS 4*■*'— ‘ Л t y,.-J ■ " - '- - ’ s ; f f ; / S J. ~.r.sc. S /.s S ~ -, 4. • .! . Л - . * / M j / / h ' • , / - ■ / ’ / / '• S , У ' * Obvestilo berlinske založbe M. Bahn o kompoziciji Zlatorog, 1880 (15.1) prosim, de naj te reči nikar nazaj ne dšrže, kar Oni niso nič poškodovani. Jest bom tudi tega iskala. Zdaj Njih tudi pustim lepo pozdraviti, in Njih lepo prosim za odgovor. Ustanem Njih podložna Meta Ballant Podbrezje 29. pros. 858.« 17. BAVDEK J * 17.1 Celovec, 7. 7.1873. Dopisnica/Correspondenz-Karte. Naslovljena: »Preblagor. gospod P . Grazeli, predsednik dra- mat družtva v Ljubljani/Laibach«. Vtisnjena znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Klagenfurt 7/7, B .H . Laibach Stadt 8/7 Früh.« J: slovenski. »Prespoštovani gospod! V Celovci dné 7. 7. 73. 23. p.m. sem se pismeno slav. dram. odboru zopet ponudil za sodelavca ter sem tudi slav. od­ bor poprašal, da-li bi hotel sprejeti izv. slov. dramo, ki jo spisujem. Pisal sem bil naravnost slav. odboru; ker pa nemorem vedeti, ali je predložil g. tajnik mojo ponudbo in prošnjo slav. odboru, ali ne - se predrznem, Vas v tej zadevi poprašati. Prosim, blagovolite mi sporočiti o tem kakor hitro je mogoče, da se bom vedel ravnati potem, da - li morem in smem kaj pričakovati, da - li smem kaj upati! - Ravno to sem pisal tudi g. denarničarju. - Vas mnogo čislajoči Bavdek« 18. BELLE ANNA 18.1 Ljubljana, 12.11. 1896. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: prejel 12. 11, odg. 13. 11. »E.W. sehr geehrter, lieber oče župan!«. Piše mu o vsakdanjih zadevah. Navaja svoj naslov: »Römerstrasse 20/I« (Ljubljana). 19. BÉSEDA V PRAG! 19.1 Praga, 15. 10.1887. Pismo brez ovoja. Glava »Beseda mêàtanskà v Praze«. J: češki. G . pripis: prejel 19. 10, odg. 27 10. »Slovütnÿ pan J. Graselli meštsky župan v Lublani«. V spomin na dan, ko so ga osebno spoznali, mu odbor izletniškega vlaka v Slovenijo (»vybor vyletniho vlakü do Slovinska«) pošilja fotografijo vseh svojih članov iin se mu zahvaljuje. V ime­ nu odbora sta podpisna dr. Schmanz in Vilém Pitrdle. 20. BETTELHEIM A. 20.1 Gradec, 25.1.1875. Pismo brez ovoja. Glava: »A. Bettelheim, Graz, Reaischulgasse 1 , Telegramme: Bettelhelm Graz«. Žig ustanove: »General Repräsentanz Bankhaus Nyitrai & Comp. Graz«. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli Laibach « . Odgovarja na Grassellijevo pismo z dne 24. januarja poroča mu o rezultatih žrebanja srečk. r 21. BEZENŠEK ANTON* 21.1 Sofija, 16.10.1879. Pismo brez ovoja. J_ ■ slovenski. »Gospod urednik! Sofija 16. okt 79. Pošiljam Vam priložen drugi dopis iz Bolgarije, in jeden navdušen govor. Izvolite priobčiti. Žal mi je, da do danes še nisem prejel nobene številke Slov. Naroda. Prosil sem Vas, naročil sam, - a bez uspeha. Rad bi denarje za naročnino poslal, pa pošta ne sprejema novcev v Av­ strijo; morda bi potem sigurneje dobil list. Dajte na vsaki način odredite da dobivam Slov. Na­ rod, če še nij pošiljanje započeto. Naslov. Vaš udani rojak Prof. A. B. Ant Bezenšek chef bureaua v narodnem sebranju (Zdanje na klub.) via Rumänien Sofija (Bulgaria) N.B. Prosim, pošljite mi vse liste od 1. oktobr. počenši skup « 21.2 Sofija, 28. 3. 1880. Pismo brez ovoja. Glava: »Prof; Dir. Anton Bezenšek Sofija - - J: slovenski. G . pripis: prejel 4. 4, odg. 6. 4 . »Čestiti gospod! 28. sušca 1880. Kakor sem Vam po dopisnici dne 3. tm. objavil, pošiljam Vam denes zaželjeno pesen Šumi Marica, ktera je postavljena po narodni pesmi za orkester od tukajšnega vojaškega kapelnika gosp. Hohola, mojega prijatelja. Napev za kak zbor pevcev še nij gotov. Nadjam se pak, da bo tečajem tega poletja, ker smo oživeli tukaj malo pevsko društvo, ktero se bo te pesni pred vsem učilo. A za Vaše svrhe bo morda poslano zadostovalo, ker sem Vam pripisal nad arijo dotične besede naše pesni, kako da lahko napravite kvartet. Samo poslednja sekirca za be­ sedo (vojni-) c/ je pri pevanju polovina (— \ med tem da je v pesni četvrt (--«) od istega tam naznačenega glasu. Veseli me, da se naši vrli Slovenski glasbenici za južnoslovanske pesni tako zanimajo, in mene bo neizmerno veselilo, ako bom o počitnicah (mesca julija) kedar gotovo pridem na nekaj dnij v Ljubljano, imel priliko slušati tam v sosedstvu Triglava ono isto pesem, ki jo sedeÿ jako rad tukaj pod sinjim Balkanom slušam. Želeti bi bilo, da Slovenci ta shod Jugoslavjanov, o kterem se zdaj v Slov. Narodu nekterikrat govori, zares realizovali. Jaz bi tudi par Bolgarov tje-gor pripeljal. Tedey bi se Šumi Marica vrlo lepo razlegala na obalih, kder Šumi Savica. - Kličem Vam Slovencem: Na zdâr! Živeli! Na srečno svidenje! - - Z odličnim štovanjem Vaš udani rojak Dir Ant Bezenšek Dp. Ako bodete želeli še v napred mojih uslug, prav iz srca rad Vam bom izvršili,, kar je v mojih močeh« 21.3 Sofija, 20. 6. 1880. Pismo brez ovoja. Glava »Prof. Dir. Anton Bezenšek Sofija — «. J: slovenski. »Častiti gospod! 20. junija 1880 Prejel sem poslane mi od Vas slovenske pesni, ki jih je izdala Glasb. Matica, in oddal sem jih pevovodju Slavjanske Besede. Izrazujem Vam torej v imenu društva presrčno zahvalo. Upal « .V '* A N T U N * ^ С О Ф Ш — S O F I J A 'л. ■ W / T o i r b Y , Y , ■ ■ . /?*■ ^ J * ^ /7 A S ^ , ^ * / a c * & 0 "p-v-^g j _- / * * ^ « / ^ ^ ^ f n - e J D ~ y a r y ~ - y t ^ r ^ < * - A K ' / , C- * » ^ - <*-' ^*' ^ i' & Prva stran pisma utemeljitelja slovenske stenografije Antona Bezenška, 1880 (21.2) bi si tudi izraziti prošnjo, ako mi pošljete Naprej zastava Slave za moški zbor, ker naši slavjanski pevci bi se jako radi naučili te krasne pesni. Prva pesem, ki se je naučila v našem društvu je slovenska: Domovina mili kraj. Prav dobro jo vže pojemo in splošno se dopada. r Kakor sem vže zadnjič rekel, pridem o počitnicah v Ljubljano, a sedaj imam ob jednem še to važno zadačo, da zastopam ob priliki Kopitarjeve slavnosti našo Slavjansko Besedo. Zatorej Vas bom tačas obiskal, ter Vam vse zaželjene vesti o Bolgariji ustno priobčil. Kakor čitam v novinah, Slovenci se dobro držite! Živeli! Bodočnost je naša. Ponavljajoč svojo zahvalo in prošnjo, bilježim se s osobitim spoštovanjem Vam vdani An Bezenšek Okolo 13. julija odpotujem na počitnice « 22. BIŠČAN EMIL* 22.1 Novo mesto, 11. 9.1858. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Mein lieber Peter!« Prijateljsko kramlja o dijaških zadevah, malih prepirih in ljubezni. 23. BLAZNIK JAKOB 23.1 Hrenovice pri Postojni, b.d. (1869). Pismo brez ovoja. J: nemški. »Löbliche Administration des Triglav in Laibach«. Za celoletno naročnino za Triglav pošilja 6 gld. Triglav naj pošiljajo na naslov: »Jakob Blaznik Pfarradministrator in Hrenovic Post Adels- berg, Krain«. 24. BLEIWEIS JANEZ* 24.1 B.k. (Ljubljana), 28. 1. 1872. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Prečastiti Prijatelj! Ali bi ne mogli že danes mi naznaniti, kdo bo delal Cojza, kdo Majdo, ker vabilo že čaka v tisku, da se potem brž razpošlje. Prosim! Vam ves udani 28. 1. 72. Dr Jan. Bleiweis« SR. 24.2 B.k. (Ljubljana), 29. 1. 1872. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Prečastiti Gospod Grazelli! Ali mi morete že v vabilo pripisati imena pri Dram, prizoru? Če ne brž zdaj, vsaj do večera, ker dalje ne moremo čakati z natisom vabila, ker mora juter se po deželi razposlati, da ne pride prepozno. 29. 1 . 72. Vam udani R: d.e.d. Dr Jan Bleiweis« Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Gospod Prvosednik! V spominu na to, da so narodna društva že mnogokrat našim bratom po deželi zdatno podporo naklonila s tem, da so v javnem gledališču združena dala interesantno predstavo, sklenil je od­ bor čitalničin v poslednji svoji seji, da bi se isto poskusilo velikonočni pondeljek virilus unitis. Prosim Vas tedaj čestiti Gospod Predsednik! da bi, ako pritrdite temu predlogu, na pogovor kako in kaj prišli z dvema gosp. odbornikoma v nedeljo dopoldne ob 11. uri v čitalnico. V imenu čital. odbora prideta z menoj gospoda Jentel in Drenik. 16. 2. 72 Z velicim spoštovanjem Dr Jan Bleiweis Čital. prvosed« 24.4 BJc (Ljublana), 4. 6.1873. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti Gospod! V prilogi Vam pošiljam, kar jaz imam iz literarne zapuščine Prešernove ter Vas prosim, da mi posamesne razdelke zopet tako povrnete, kakor so složeni. 4. 6. 73. Vam udani Dr J. Bleiweis« 24.5 B.K. (Ljubljana), 9. 12. 1873. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Prečastiti Gospod! Ker potrebujem izposojene Vam rokopise iz zapuščine Prešernove, prosim, da jih blagovolite mi povrniti. 9.12. 73. Z odličnim spoštovanjem Vam udani Dr. J. Bleiweis« 24.6 B.k. (Ljubljana), 20. 11. 1874. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 21.11. »Velečastiti Gospod! V Prešernov spomin napravi čitalnica naša 6. decembra slovesno besedo. Jaz sem dobil nalog oskrbeti slavnostno deklamacijo in njenega govornika Naša gospa Lujiza Pesjakova mi pošlje danes krasno pesem na Prešerna, ki jo je ravnokar na prošnjo vredništva Zori v Maribor poslala. Ni prekratka ne predolga, temveč v tem oziru prav prava za deklamacijo. Vas pa, predragi Prijatelj, lepo prosim, da blagovolite govoriti v omenjeni besedi to pesem. Zanašaje se popolnoma, da ne mi boste odrekli naprošene prijaznosti ter manom Prešerno­ vim na čast in na ljubo pisateljici naši, ki gotovo ne bi rada imela, da se dobro blago ne proda dobro, prevzeli govor one pesmi, prosim Vas, da mi kmalu blagovolite dati glas, da Vam pesem pošljem. Jaz sem na oni večer lansko leto razkladal Prešernovo zapuščino, - letos pa zopet Vi enkrat prikažite izvanredno na domačem našem odru - govora mojster! 20. 11. 74. Z istinitim spoštovanjem Vam ves udani Dr Jan. Bleiweis« Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Velečastiti Gospod! Predragi prijatelj! Te dni sem prejel od g. Rudeža za volitve obljubljeno podporo (50 fl.) ki Vam jih pošiljam na račun povračila, ki Vam gré, s prošnjo, da za ostanek imate še potrpljenje, vsaj veste, da na­ rodne finance niso nič bolje kot naše državne. Kar smo dolžni, pa se mora poplačati. Obžalujem zelo, da Vas včeraj zvečer ni bilo v kçngres za narodni dom, pa prosim, da pridete drugi pot. - Proseč s par besedicama potrdila prejetih 50 fl pozdravlja Vas ves Vaš 3. 12. 78. Dr Jan Bleiweis« 24.8 B.k. (Ljubljana), 29. 6.1879. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Predragi Prijatelj! Sprejmite mojo srčna vošila k Vašemu častitemu imendanu s zagotovilom, da visoko cenim prijateljstvo Vaše do mene. Naj Vam pri tej priliki povem, kako se kandidatura ljubljanska hipoma zasukala drugače, kakor sva oni dopoldan govorila, ko sem Vas prosil jo prevzeti. Povedal sem Vam, da sem bil poprej pri dež. predsedniku, posvetovati se ž njim, kako in kaj, in da tudi on mi je še najbolj kazal na Vas. Po kosilu ob dveh pa dobim karto od njega z besedami: Was wäre es, wenn Sie für Laibach den H. Hofsamtier Ritter v. Schneid candidiren würden, ohne ihn erst zu fragen, ob er die Can- didatur annimmt weil er den Antrag für Stein nicht annahm? Oho! - si mislim - kako to zdaj nenadoma? Ob treh popoldne pa pride kanonik Urh s Klunom k meni in mi prinese od knezoškofa nasvet na y Schneida volimo. Še veče začudenje, - al zastavica je bila kmalu uganjena, ko mi kanonik Urh pové, da je bil škof tisti dan okoli poludne pri Kalini, ki mu je povedal, da sem jaz poprej bil pri njemu, in sta tako ona dva se zedinila o kandidaturi Schneidovi, za katerega zdaj tudi oba delata. To je zgodovina onega dneva, katero Vam razodeva Ves Vaš Na sv. Petra dan 1879 Dr. Jan. Bleiweis« 25. BLEIWEIS KAROL* 25.1 Ljubljana, 7.12.1870. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti prijatelj! Kjer hočem pripeljati k Vam nekega prijatlja, da se pogovorimo v eni stvari, blagovolite ostati jutro o 11 1/2 dopoldne doma. Ako bi Vam ne bilo mogoče, prosim, da mi naznanite. Lj. 7. 12. 870. Z narvečim spoštovanjem Vaš udani Dr Karol Bleiweis« 25.2 Ljubljana, 30.11. 1871. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Velečestiti prijatelj! Prosim vas, potrudite se danas dopoldne k meni v deželno hišo, da se zmenimo zavoljo novih 46 kandidatov za zvečer, ker še jaz do sedaj nimam povabila priti v pomnoženi odbor, akoravno sem sam tudi odbornik. Jaz imam črez 20 novih imen dobrega glasa in vi še jih boste več ve­ deli, torej sposobnih dovolj za pametno izbiro. Presrčno vas pozdravlja vaš stari prijatelj Lj. 30. 11. 871. Dr Karl« 25.3 Ljubljana, 9. 6. 1896. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Velecenjeni prijatelj! Obrnem se do Vas v zadevi, o kateri mi lahko daste natančno poročilo. Gre namreč za po­ stopanje Turka nasproti užitninskim organom. Ako je to vse resnica, kar se govori, dotični člo­ vek ne sme več ostati član Kluba, spraviti ga moramo tudi iz občinskega sveta Prilično govoril sem o tej zadevi že z Valentinčičom, ki je obljubil poslati mi poročilo o vspehu poizvedb, go­ tovo je pa na-to pozabil. Prosim toraj mi prav v kratkem poročati, kako je bila zadeva da se bodem vedel ravnati. Ne zamerite, da Vam še nisem vrnil prijateljski obisk, a toliko imam posla da dosedaj še nisem mogel storiti svojo dolžnost. Bodite srčno pozdravljeni Vam udani Ljub. 9. 6. 96. K vit. Bleiweis« 26. BOBEN VINCENZ 26.1 Novo mesto, 30. 7. 1877. Pismo brez ovoja. Glava: »Buchdruckerei Vincenz Boben Rudolfswert Krain«. J: nemški. »Herr Grasselli!«. Obvešča ga o žaljivkah, ki jih je poštar Avsec (»Ausetz«) iz Krškega izrekel 29. julija v gostilni Somre ob Grassellijevem dvomesečnem zaporu in propadu banke Slove­ nije. 27. BOBULA JOHANN 27.1 Budimpešta 14.12. 1867. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Löbl. Redaktion des Triglav Laibach«. Znamka za 5 kr. Poštna žiga: »Pest 14/12, Laibacher Stadt 16/12 Früh.« Glava »Johann NJ. Bobula, Dipl. Bau­ meister Arch. u. Ingenieur in Pesth, Fabriksgasse No.7.« J: nemški. »Löbliche Redaktion des Triglav in Laibach. Pest den 14 Decemb. 1867. Geehrte Redaktion! Am Anfänge des Jahres 1868 fängt (der!) an unter das(s!) Unterfertigten Redaktion ein sla- wisch-politisch-nationaldemokratisches, in jeder Hinsicht selbständiges, unabhängiges Blatt unter dem Namen Slovenské Noviny dreimal wöchentlich mit originalen Telegrammen, im grosten Formate um 12 fl. zu erscheinen. Das Programm übersende ich Ihnen im Kreutzbande; wie Sie aus demselben entnehmen können ist das Ziel 'dieses Blattes: eine nationale, selb­ ständige und entschiedene Politik, beim Gebrauche aller möglichen Mittelen zur Erlangung des Lebens und Heiles unserer Nation. Das Ziel meiner Zeilen ist: die geehrte Redaktion zu bitten, dass die geehrten Mitglieder der Redaktion, nachdem Sie unsere hiesigen Verhältnisse gut erwogen, die Richtung unseres Un­ ternehmens nichts verdammen, sonderen möglichst empfehlen. Nebenbei bitte ich um den Austausch Ihres geehrten Blattes, was ich um so mehr hoffe, da ich von Ihrer slawischen Wechselseitigkeit überzeugt bin. Bis zum Anfänge des neuen Jahres aber, bitte ich, mir den Triglav unter der Adresse meines Namens, gleich nach dem Empfange dieses Briefes auf mein Conto, zu versenden. Die Adresse ist: Pest. FabriksgasseJMo. 7. Hähst überzeugt dass Sie unseres nationale Unternehmen möglichst empfehlen werden, ver­ bleibe ich mit aller Ehre Ihr ergebener Johann NJ Bobula Redakteur« 28. BOGDANOVIČ ANTE 28.1 Trst, 3.11.1897. Pismo brez ovoja. J: hrvaški. G . pripis: prejel in odg. 4. 11 . »Veleštovani Gospodine! Trst3. 11.97. Primio sam Vaše štov. jučerašnje pismo te sam odmah poslao jednoga našega prijatelja u pisarnu zavarovalnice sa prošnjom iz Cirknice i tamo je dobio odgovor kojega Vam ovdje prilažem. Ovo je najbolji dokaz kako postupa s' nama talijanska večina u zavodu i može vam služiti kao prilog za protest. - Ovdje je veoma jasno nepristrano postupanje izborne komisije, jer ovdje se ne radi o nikakovom reklamu proti izbornoj listi, več jedino se zahtjeva duplikat glasovnica, koju po mojem mnenju ima pravo zahtjevati svaki birač ako je unešen u izbornu listu. - Glede gosp. Lavriča i Žitko-ta ja ču sve urediti. Danas sam doznao da su u Zavodu ovih dana veoma smeteni usljed interpelacije Dra Kreka jer se boje da bi moglo doči do kakove iztrage. Ovih praznika posije podne bili su svaki dan u uredu ravnatelj, glasoviti Cimadori i nekoji drugi činovnici, naravno naši izključeni. Što su tamo radili to je tajno, ali po svoj prilici da su opet popravljali liste. - Po mojem mnenju ovdje neima drugoga spasa nego uništiti na svaki način ove izbore, stoga moramo uložiti sve sile za sakupiti veliki materijal za dokazati nezakonitost cielog izbornog čina - Nove izbore morao bi voditi vladin komesar a ne samo vodstvo Zavoda. Naši prijatelji liepo Vas pozdravljaju a ja Vam se najljepše preporučam i bilježim se s' odličnim poštovanjem Vama vdani Ante Bogdanovič« 29. BOHINJEC PETER* 29.1 Vrhnika, 10. 6.1891. Pismo brez ovoja. J: slovenski. Priloga: koncept G. pisma z dne 7 . 5. 1891. »Blagorodni gospod župan! Na Vrhniki 10. 6. 891. Vračam Vam povest Brat in sestra dajo odobrite za nagrado, ako se Vam zdi vredna. Popravil sem hibe, kolikor se mi je zdelo primerno, oziraje se na poslane kritične podatke. Popravil sem, kar je želela kritika razun nekaterih stvarij, ki se mi niso zdele opravičene do cela. Da je glavni junak povesti premoder"in premlad, priznam. Vender se je dotični ocenjevatelj zmotil, ker mu prisoja rojstno leto 1793. To leto je bil že v petem letu svoje starosti. Pošlje ga torej z 20. leti, ne 15. gospodar na svoje posestvo pri Trstu............................... -....i.t.d. Vender sem mu v popravku dal še par let več, da se more njegovo modrost meriti z mladostjo. Treba je tudi imeti v čislih, da se mora glavni junak odlikovati v povesti (ako bi bil do cela na­ vaden človek, ne bi ga vzel za gl. junaka) in vedno ta odlika je nadarjenost - modrost njegova. Da se omenjajo Vodnikove kuharske bukve, ne zdi se meni najivno, ampak do cela primerno, poučno in zanimivo. Ako pa ne, lahko prečrtate dotični stavek in - basta! Hrvatski citati so tudi opravičeni tudi pri mladini, ako to presojamo z vzvišenega slovanskega vzajemnega stališča Ako ne, pa jih prečrtajte in - mirna Bosna! Da bi bilo zgodovinsko ozadje, na katerem se vrši zadnji del povesti, prepovršno opisano, utegne biti resnično; a ko bi bilo širje opisano, v nevarnosti je celota in edinost povesti: Zgo­ dovine toliko, kolikor je je treba za razvoj povesti in gl. junaka; kar je več, je odveč. Da je Antonov brat pijanec in plemenit, to je pač neredek slučaj v življenji. Da bi Antonov brat vzel Markovo sestro, je običajno v povestih (dass sie sich Kriegen), a ori­ ginalno ni tako kakor povest to napravi. Ja pri mladini je to še posebno dobro, ker se s tem izogne neprijetnemu opisovanju zakona ki je za otroke skoro vselej kočljiva stvar, ime Jagoda sem vzel iz zgod. Nakl. fare, ker je bilo v prejšnjih stol. tamkaj to ime v navadi. No pa popravil sem i to! Toliko na kratko gledé kritike! Sicer pa prepuščam povest Vaši in gg ocenjevateljev volji in če je ne potrdite, jo po izročite g. predsedniku ali tajniku družbe s. Cirila in Metoda za knjižnico dr. sv. C. i. M. Popolno predelavati je pa ne maram, ker sem jo spisal že pred petimi leti in zdaj se teško že spustim obdelovati predmet na tako idejalen način kakor takrat. Z odi. spošto­ vanjem Peter Bohinjec Kapelan« Priloga: koncept G . pisma Ljubljana 7 . 5. 1891. »Lego Jan: darilo najboljši povesti za slovensko mladino. I. Prečestiti gospod! Oprostite, da se je tako zakasnil povratek Vaše povesti spisane za Jan Legovo darilo. Znano Vam je itak, kako stoji stvar - zato tega ni treba razlagati na široko. Presojevalci so bili sog­ lasnega mnenja da gre Vaši povesti Brat in sestra prednost pred drugimi, premda se nahajajo tudi v nji nektere hibe, ktere bi bilo pač iztrebiti, da bode spis vreden nagrade. Želeči, da po­ pravite napake, nad kterimi so se spotikali, izročili so mi svoje opomnje pismeno in meni se zdi najprimerneje navesti vso kritiko ad verbum, ker tako najlože posnamete, v kterih smérih kaže povest prenarediti. Izvestje presojevalcev slôve: Največja hiba....... ... (describatur iz priloge).............kravje imé. Blagoizvolite v poštev vzeti te kritične opazke in predelajte po njih Svojo povest pa mi jo po­ tem zopet pošljite! Skrbel bodem, da se rešitev ne zavleče v drugič. Preporoča se Vam, prečestiti gospod, z iskrenim spoštovanjem in vso vdanostjo V Ljubljani 7. dan maja 1891. II. Čestiti gospod! V prigibu Vam vračam Vašo povest ad a) Pod slamnato streho ad b) Vinko, vrli slovenski sin z obvestilom, da ji presojevalci niso priznali nagrade razpisane za najboljšo povest slovenski mladini. Z vsem spoštovanjem D . u. s. - a) Pr. čestiti gospod Peter Miklavec v Ribnici na Štirskem Post: Fresen-Reiffnig Untersteier- mark b) Čestiti gospod Ivan Kač uradnik občine Velika Pirešca Pošta: Žalec pri Celji« 29.2 Horjul, 6. 5. 1897. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Da sem prejel danes 7 cekinov, t.j. sedem cek. iz rok bl.g.-a Petra Grassellija kot nagrado za povest Brat in sestra, potrjujem V Horjulu 6. 5. 97. P . Bohinjec župnik« 30. BOLE MARTIN 30. 1 Innsbruck, 31. 8. 1869. Pismo brez ovoja. Glava- »M. Bole«. J„ ■ slovenski. »Blagorodni gospod vrednik! Pošljem priložene štiri goldinarje s prošnjo, da oddaste priloženi list i toliko šestič, kolikor jih bodo zahtevali, v ekspedicij Novic, ter ostali denar obdržite kot naročno na Vaša lista: Brencelj i Triglav (posledni od 1. septembra naprej) ter mi ta dva lista od 1 . septembra dalje pošiljate na Dunaj, kamor se konec tega tedna vrnem. Prosem Vas tudi, da mi na zavitek listov enkrat naznanite, za koliko časa sem naročen na Vaše liste, da bodem vedel o pravem času naroč­ nino ponoviti. Sè spoštovanjem V Insbruku 31. augusta 1869. Martin Bole Cand. phil. in Wien« 31. BRENCE JOSIP 31. 1 Unec pri Rakeku, 9. 1. 1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Löbliche Redaktion des Triglav!«. Po prejemnici (»Ausgabsschein«) z dne 7. julija 1868 je bila na pošti v Rakeku plačana naročnina za drugo polovico leta v višini 2 gld. 50 kr. Kasneje je prejel Michael Potočnik, samostanski spovednik (»Klosterfrauen Beichtvater«) naplačilni list (Pränumerationsschein«) redakcije z dne 3. julija 1868. 32. BRESNITZ H . 32. 1 Dunaj, 16. 10. 1868. Pismo brez ovoja. Glava: »Redaction der politischen Wochenschrift Der Osten«. J: nemški. »Sehr geehrte Redaction! Ich bitte Sie um gütige Aufnahme der beifolgenden Notiz in Ihr sehr geschätztes Blatt. Zu Ge­ gendiensten stets bereit Ihr sehr ergebener Wien 16. 10. 868. H. Bresnitz« U Pismo brez ovoja. Glava: »Redaction der politischen Wochenschrift Der Osten«. J. nemški. G . pripis: odg. 15. 12. »Sehr geehrten Herr Redacteur! Im Vertrauen auf die Identität der politischen Richtung welche wir vertreten, erlaube ich mir, an Sie die Anfrage zu stallen, ob Sie nicht geneigt wären, Ihre geschätzte Mitarbeiterschaft meinem Blatte zu schenken, und ob ich nicht von Ihrer Seite allwöchentlich auf einen Brief (Artikel) rechen könnte. Uiber Honorar = und öhnliche Abmachungen würden wir uns alsdann bald verständigen. Ferner möchte ich Ihrem Blatte eine Pränumerationseinladung beilegen, und zu diesem Be- hufe wissen, in wie starker Auflage ich Sie Ihnen beischliessen soll. Uiber diese beide Punkte sehe ich baldigst Ihrer freundlichen Antwort entgegen und bin Ihr ergebenster und zu Gegendiensten bereiten College Wien 8. 12. 868. H. Bresnitz Eigenthümer und Herausgeber des Osten Wien. Parkring. Gartenbaugesellschaft« 32.3 Dunaj, 18.12.1868. Pismo brez ovoja Glava »Redaction der politischen Wochenschrift Der Osten«. J: nemški. »Sehr geehrter Herr Gollege! Ihr freundliches Schreiben hat mir sehr wohlgethan. Ich freue mich auf Ihre Correspondenz. Sie bemerken sehr richtig, dass sich bei Ihnen in Laibach nicht jederzeit Ereignisse politischer Natur ergeben werden, um Woche für Woche Stoff zu Mittheilungen zu haben, und dass es demnach Ihnen gestattet sein muss, Erscheinungen auf sozialem Gebiete Vorfälle aus dem Vereinslaben etc etc in die Correspondenz aufzunehmen. Ich bin damit vollständig einverstan­ den, und als journalistischer Praktikus lege ich grossen Werth auf pikante Personalien. Auch Theater und Kunstvorfälle bitte ich nicht zu übersehen. Ich habe Ihnen vor der Hand ein Honorar von 5 fl per Brief bestimmt und bitte Sie, monatlich die Rechnung an die Administration einzusenden. Ihr sehr ergebener und zu Gegendiensten bereiter College Wien 18. 12. 868. H Bresnitz« 33. BROLICH JOHANN 33. 1 Ljubljana, 22.11. 1877. Pismo brez ovoja Glava »Johann Brolich Advokat in Laibach«. J: nemški. G . pripis: odg. 23. 11 . »Euer Wohlgeboren!« Opravičuje se zaradi napačne uporabe njegovega priimka. 34. BRUNN 34.1 Celovec, 5. 10. 1869. Pismo brez ovoja J-nemški. G . pripis: odg. 12. 10. »Löbliche Administration«. Ker ni pravočasno dobil računa redakcije Triglava prosi, da mu ga pošljejo na naslov Hotel Sandwirth v Celovcu. G . zaznamek: 14.85 gld. a.v. , A , '- S - '* * _^ P ' - y * - " f y ' - p . — y « V „ - w . . * - , r n - , ^ r ^ ^ 0 .< r ---- ^ / Г — ^ ^ 2 ^ - — - < * A ~ * y £ . ^ t ÿ S ---- £ / 2 + ^ i J L f ^ —* . /l.f* -»V r r Д-У* e^ M* ^ * t- Cc£+*r ***"{ а ^ Г Ј ж * ш ~ , j £ * ~ u ~ r j S — < c a ^ ~ ~ — ^ f e * * " • < ~ /£ A » A ^ у ^ ^w ^)£Г1 /^ V л" ^^»»»“ ♦ *“ —» » ^ č t ^ ž " °opis iz redakcije političnega tednika Vzhod (.Der Osi , er Osten«}, 1868 (3£ 2) 35. BURGER JOSIP 35.1 Šmartno pri Litiji, 27. 12. 1868. Pismo brez ovoja. J: nemški. Naroča se na Triglav za 1. semester leta 1869 in prilaga 3 gld. 36. CANKAR IZIDOR* 36. 1 Ljubljana, 13.10. 1917. Pismo brez ovoja. Glava: »Dom in svet (Urednik Dr. Izidor Cankar) Ljubljana«. J: slovenski. Priloga: koncept G. odgovora z dne 18. 10. »Veleblagorodni gospod! V Ljubljani, dne 13. oktobra 1917. Splošno prepričanje je, da se mora v Slov. Matici zopet začeti vzajemno delo in, kolikor sem informiran, je to tudi Vaša želja. Tem lažje se bo to izvršilo. Vendar pa sedanji položaj Matice še ni popolnoma jasen. Oživela je, začela delovati in potreb­ no je, da se začne zanjo smotrna in vsestranska agitacija. Prezreti pa ni mogoče, da ji stoji tudi sedaj še na čelu odbor, ki je bil izvoljen v nastrpnem volilnem boju. Dokler se ta ne spre­ meni, ni pričakovati, da bi se vsi Slovenci s prepričanjem in srcem lotili dela za Matico. Zato je nujno potrebno, da se posamezne struje v Matici sporazumejo, in mislim, da ste Vi, veleb­ lagorodni gospod kot nje podpredsednik, poklicani, da ta dogovor omogočite in začnete. Pišem Varn (v sporazumu z dr. Grudnom, predsednikom Leonove družbe), ker nas čas že zdavnaj kliče in se mu vendar nihče ne odzove. Z najodličnejšim spoštovanjem sem Vašemu veleblagorodju globoko vdani Izidor Cankar« Priloga: koncept G . odgovora z dne 18. 10. 1917. »Prečastni gospod! V Ljubljani 18. 10. 1917. Drage volje sem pripravljen odzvati se Vašemu cenjenemu pozivu in sodelovati pri poskusu, ki ima blagi namen, da se združi v Slovenski Matici sicer ločene struje v skupno delo za čes- titljivo to društvo. Da spravimo stvar na pravi tir in se zmenimo o situvaciji in o prvih korakih, ki jih bodemo spoz­ nali primernimi, da dosežemo namero, predlagam, da se snidemo - Vi, prečastni gospod gos­ pod kanonik dr. Gruden in jaz - prihodnji teden nekega popoludne od 3 h naprej v pisarni Leo­ nove družbe. Prej jaz ne utegnem. Blagovolite se dogovoriti z gospodom drjem Grudnom o dnevu in uri sestanka in me obvestiti o Vajinem sklepu. Z najodličnejšim spoštovanjem udani vam Pr. g. dr Izidor Cankar, urednik mesečnika D . in Sv. tukaj«. 36.2 Ljubljana, 22.10. 1917. Pismo brez ovoja. Glava »Dom in svet (Urednik Dr. Izidor Cankar) Ljubljana«. J: slovenski »Veleblagorodni gospod! V Ljubljani, dne 22. oktobra 1917 DOM IN SVET v LJUBLJANI, DNE ^ l - Or*, loi J , UREDNIK Dr. IZIDOR CANKAR) LJUBLJANA w < л /ЈК А -Л , ,***<*. U . f- /*-, r f** L£. p1o (r - 'lc-^ew*») 'lU oX ltsi. U- » f l f**' j , finnmoïni зг eq isbnsV Y a* c **4+ Ut£*& LaAcrvtCÿ* éA fb o A o р*Алм^ • -? s b 9 i o r Vabilo urednika Doma in sveta dr Izidorja Cankarja, 1917 (36.2) Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaše dobrohotno pismo. Kanonik Gruden Vas vabi na razgovor v petek, dne 26. tm , v posvetovalnico Kat. Tiskarne (I. nadstropje) ob 4 h popoludne. Upam, da bo razgovor Matici le v prospeh pri njenem nadaljnjem razvoju. Z najodličnejšim spoštovanjem sem Vašemu Veleblagorodju globoko vdani Dr. Cankar « 37. CELESTIN FRAN* 37.1 Vladimir, 12. 6. 1871. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G. pripis: odg. 15. 7 . »Čestiti g. Graseli! Naj začnem s tem, kar me je prav za prav pripravilo pisati vam te verste: s prošnjo, da bi bili tako prijazni, in oddali blagajniku dramatičnega društva priloženih 13 rubljev s tem, da bi me zapisali v dosmertne ude. Menim da bo dovelj, ker dotična plača znaša menda 15 f. in na Dunaji rublje kupujejo po 1 f. 50 do 1 f. 55 kr. Ko bi bilo torej več ko 15 f. naj ostane tudi to dram. društvu. Lani in letosi nisem plačal, da bi bil ostal ud dr. društva: vse je bilo nekako zmešalo se pri prehodu sim v Sibirijo, in še le sedaj sem bolj v redu. Ali boste tako prijazni, ljubi g. Gra­ seli, in naročili, da bi mi knjige dr. društva pošiljali k Petauerjû, urarju na Št. Peterskem pred­ mestji? Moja Roza je menda natisnena, če je ali kedar bo, če še ni, menda bo mogoče saj 10 iztisov dobiti - pripravljen sem jih plačati, če ni navada v društvu pisateljem dajati po nekaj več iztisov. G. Stritar mi je poslal izrezek iz Laib. Ztg: sporočilo, da je bila igrana moja igra, in pisal mi je, da so jo tudi Novice omenile. Bal sem se naprej, da Rozo bo nemara težko raz­ umela igralka ker se mi je zdela precej idealna in tako rekoč globoka. Noli tudi ne vem če je ustvarjen za mojega barona, prav rad pa verjamem, da ste strica igrali vi kakor pravi Lbztg. - vortrefflich. Prav veseli me, da ste vendar gled. nazadnje dobili saj na polovino v roke: za sedaj je pač dovelj. Bojim se, da smo še preslabi vsakdanje igre začeti. Ali ste zdravi, ljubi g. Graseli? Ali je Ljubljana kar bolj živa ko je bila poslednja leta ali je Sokol čverst in kaj visoko leta? Ali ima Matica kaj pisateljev? Ali se kaj gibljete sedaj ko je v Avstrii nastopila kakor se vidi tako važna minuta za Slavjanstvo, skorej: biti ali ne biti? O smerti Tom­ šičevi sem zvedel po Mosk. ved. Ni mi treba praviti, kako me je osupnila ta žalostna novica: nas osoda preveč tepe. Jaz iz doma dobivam malo novic; odkar jé Stritar popustil Zvon so moji tovariši, ki so mi prej pisarili, vsi omolknuli, ali skoraj vsi. Časopisov pa slovenskih ne morem dobivati sim drugače ko po knjigoprodavcih čez pol leta, kedar je že vse nezanimivo. Ruski časopisi pa o Avstrii pišejo malo, in zunaj Mosk. Ved. brez znanja o nas. A propos: v Rusii slavjanstvo spi, o tem se od dne do dne bolj prepričujem t.j. slavjanstvo, kakor ga razumevamo mi in sploh vsi na za­ hodu. Bral sem, da je Sl. Narod pisal, da se imamo mi sami nase nadejati v Avstrii in ne na Ru­ sijo, in jaz sem popolnoma teh misli, da mi le sami sebe goljufamo, če mislimo, da nam bo Rusija kaj pomagala Kakor se vidi: naj bolj goreči patrioti, ki jih je pa malo v tem smislu, in visoki politiki le bolj mislijo na Turčijo, mi smo zanje verlorene Parten. In ko bi nas jutri Nemci tj. Prusi pozobali, kaj bi bilo v Rusii? Mosk. Ved. bi napisale članek o nesrečnih Slavjanah prav gladko, prav mirno, in vse bi bilo pri kraji, le drugi časniki bi se morda norčevali z njimi, in Kat­ kova ki ga tako sovražijo vsi liberali, osmejali, kedar bi ne imeli drugega pisati. Mnenje naroda bi bilo mirno - če se sploh sme govoriti v Rusii sedaj že o narodnem mnenji, ali k večemu bi zašumeli o Nemcah ruskih, da imajo vso Rusijo v rokah, daje treba končati to nenormalno stanje - zašumeli dva tri dni in - drugega nič. Slavjanski komiteti, ki sim ter tje plaše Nemce, so prav nedolžni: členov imajo prav malo po 400-500 glavna dva moskovski in petrogradski, druga dva v Kievu in menda v Odesi veliko manj - in to pri naseljenji 60 milj. Slavjanov! In v poslednem času so začeli pristopati arhimandriti, arhiereji itd. Tako komiteti dobivajo značaj konservativnih društev, kar mladino odganja od njih - od slavjanofilov. Sploh slavjanofilstvo ima nekako čudno zgodovino. Ko so Rusi tj. viši klasi jeli vse brez razločka prejemati od Fran­ cozov in Nemcev, po slavni slavjanski navadi gotovo preveč žertvuje svojo individualnost in preveč preziraje svojo rusko narodnost: zbudil se je drug ekstrem, vstali so ljudje, ki so v sta­ roruskem dopetrovskem življenji našli svoj ideal t.j. ne našli a naravnost izmislili si ga, izmislili si kreposti rusko - slavjanske, ki jih v onih surovih časih pameten človek ne bo iskal. In ker so hoteli tudi ustaviti se vpeljanju narodnega elementa v pismeni jezik, ter vso pisavo zasukniti po staroslovenski: dobili so ime slavjanofilov, t.j. retrogradno. Sedajni slavjanofili so ohranili od prejšnjih in dalje razvili misel, da ima slavjanstvo razvijati svojo samostojno kulturo, da nema kaj prida jemati iz gnjilega zapada. Tudi to novo učenje o novi slavjanski kulturi ma kakor se kaže premalo priveržencev menda ker je preveč tuje sedajnost, preveč beži v prihodnjost in moskovski slavjanofili dobivajo nektero puščico bolj ali manj ostro od ruskih progresistov, popolnoma predanih evropeizmu. O poslednjih je težko kaj določnega povedati, četudi se čuti, da imajo upliv precejšen. Težko je namreč ločiti liberalov od nihilistov, socialistov in dru­ gih istov, ki jih imamo na sv j at o j Rusi ravno tako ko na zapadu četudi časi bolj v karikaturi, časi smešni, časi pa nikakor ne vabljivi, divji, npr. pri pravih nihilistah, ki ves socialni institut ev­ ropejski en bloc odmetajo. Vsaka oblast je krivična modrujejo, ker stiska svobodo, zakon stis­ ka svobodo - preč z njim, vse umetnosti, muzika slikarija poezija itd. so nepotrebne in škod­ ljive, vseh popov ubiti itd. Progresisti so bolj pametni, in priznati se mora daje njihova zasluga posebno, daje geslo postalo vseh kaj mislečih ljudi: narodno obrazovanje, četudi je sedaj ne­ redko to le fraza beseda lepa in moderna, za katero ni prepričanja. Pa fraza vendar bolj iz- ginjuje, in za šolo se marsikaj stori. Ker pa ravno liberali na šolo naj bolj povdarjajo, se vlada vede časi nekako čudno. Tako je moj znanec hotel šolo napraviti, in že pregovoril kmete, da bi jo zderževali, pa moral je dati pismeno obljubo, da bo pustil to, in dejali so mu, da njemu ni treba skerbeti za take reči, da so za to nalašč postavljeni vradniki itd. Kar se slavjanstva tiče vse ti, kakor sem že dejal, Katkova terpeti ne morejo, in pravijo, kaj nam ie treba druge umivati, dokler smo sami černi, in vsi faktori sposobni deržati mogočnost Rusije so jim nič pred enim: narodnim obrazovanjem in zboljšanjem socijalnega stanja kmetov. Čeravno imajo tu gotovo prav v principu in bodo zaslužili hvaležnost naroda za svojo gorečnost so po drugi strani pre­ več slepi, in npr. menijo, da ni treba skerbeti Rusii za politično veljavo. Pa ne mislite, daje mis­ lečih tako ali tako veliko, vse življenje in dviženje je skoraj le v obeh stolicah: kmetje kupci so mertvi do sedaj za vsako misel, zunaj o rubljih in o pravoslavii ne slišiš ruskega kupca go­ voriti, in prav za prav tudi o njih ne govore, a mirno kupčujejo in za grehe prižigajo v cerkvah svečice in daré denarje cerkvam, kedar je treba umirati. Činovniški svet v provincii živi ubogo, če je mogoče brez nevarnosti si popravlja osodo na stroške svojega bližnjega, kar je pa sedaj vendar že bolj redko. Vi ne veste, kako pusto življenje je npr. tu v Vladimiru: zunaj kart ni ni­ česar. V gledišču so igrali po zimi okoli 40 krati, in čudim se, kako se vendar še splačuje, če nemajo podpore od vlade. In vendar ima gubernija vladimirska miljon ljudi, in je ena iz najbolj bogatih in obertnijskih. Na pol pole izhaja vladni listek ter prinaša vladine naredbe, in pa, kar je vendar še zanimivo časi sudebnuju kroniku. Sploh nove sodnije še podržujejo in bude Vla- dimira nekoliko kakor vsaka nova reč, in sploh vse rusko obščestvo, če ne bi vsi zaspali, kakor pišejo ruski progresisti. In vi nemara mislite, da jim je dolgi čas? Oj ne, tisuč let so tako lepo pogreznila vseh v spanje, da prav mirno in dovoljno sanjarijo, da žive. Vsega pričakujejo od vlade, in vlada je zares hotela in hoče prebuditi jih k bolj samostojni delatnosti, in je us­ tanovila zemstva, podobnim našim dež. zborom, z značajem avtonomnim, da bi se privadili skerbeti sami o sebi. Pa žalibog masi so zgubili samostojnost tako, da pišejo, da v nekterih zemstvah nemajo kaj delati, ker si ne umejo poiskati dela, ne umejo soditi o njem, če ga jim poišče vlada. In pa predrazsodki stanov, gospodarijo tudi tu. Poznam človeka, ki se šteje za umnega, in sedi v zemstvu, in ima 15000 r. dohoda na leto, ki ne more razumeti, če mu načneš govoriti, da bi se potegnil v zemskem sobranii za to, da bi plačevali od zemlje davke ne od duše kakor do sedaj, ker tu bi moral tudi on aristokrat plačevati. - Pa ne mislite, da bi obupoval nad Rusijo: jaz verujem v njeno prihodnjost v prihodnjost srečno, ki bo nastopila, kedar se pre­ budi misel v tej masi teles, in v 19. stoletji bo to šlo bolj hitro ko v prejšnjih. Le za sedaj Rusija ni taka, kakor si jo mislimo mi doma, za sedaj se moramo le nase nadejati če se nočemo go­ ljufati. Za sedaj ima Rusija zares sama s seboj preveč opravka, da bi resno menila se za nas posebno, ker ne vidi, da bi ji mi mogli kaj koristiti. - Vidim, da je treba končati. Pri nas je žalostna razpertija med mladimi in starimi. Jaz bi bil prav vesel, ko bi jo mogli z lepo končati. Ko bi vremena Kranjcem se zjasnila t.j. Slavjane v Avstrii osvobodili se od Nemcev, kar se prederznem nekoliko upati, čeravno težko, jaz mislim, da bi bilo treba spametovati se, in nehati nesrečno prepiranje zavoljo prepiranja, kakor je pri nas že bilo. - Če mi utegnete in hočete pisati kako verstico o naših domačih zadevah, bil bi vam prav hva­ ležen, ljubi g. Graseli. Nolija, Murnika, Žagarja, Gutmana, Jenčiča, dr. Papeža, dr. Zupanca, lepo pozdravljam in posebno vas in ostanem vaš Celestin 12/6 71 v Vladimiru Napis name: Fr. C, učitelj latinskega jazyka pri gimnazii v Vladimire (na reke Kljazme) nach Russland«. 38. CERKNIŠKI VOLILCI* 38.1 Cerknica, 1. 5.1875. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 8. 5. »Blagorodni gospod! V Cerknici dné 1. maja 1875 Podpisani volilci mislijo, da bi bila sedaj naj lepši prilika v deželnimu zboru glas povzdigniti zo- 56 per germanizacijo šol in sploh zoper vsako germaniziranje naroda našega. Da se pri nas v res nici germanizira, ni treba iti daleč dokazov iskati. Realka ljubljanska je skoro prvi in naj lepši dokaz. Prosimo Vas toraj blagorodni gospod, kot svojega deželnega poslanca, da blagovoljite v prihodnji seji z dogovorom našega gospoda Obreza staviti v tej zadevi interpelacijo, te: krep­ ko delati proti krivici, ktera se s tem narodu godi. Z najodličnejšim spoštovanjem pišejo volilci: And Vidmar, Matije Meden, Anton Švigel, Jernej Debevc, Lovro Švelc, Andrej Milavc, A Kru- šovic, Ignz Maidiz, Juri Meden« 39. CHIADES LOUISE 39.1 Ljubljana, 11.12.1873. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Sr Wohlgeborn Herrn Peter Grasselli hier«. J: nemški. »Euer Wohlgeborn!«. Gospod Erfelt je zadovoljen z zamenjavo. Klet želi dobiti s 1 . januarjem 1874. 40. COSTA ETBIN HENRIK* 40.1 Ljubljana, 25. 4. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »C«. J: nemški. »Euer Wohlgeborn! Laibach 25. 4. 873. Mein Schwager hat mich ersucht, ihm die Ausfertigung der beiliegenden beiden Vollmachten zu besorgen. Die Namen, auf welche sie lauten, gehören 2 Ingenieuren an, welche meinem Schwager mit Rath u. That beistehen. Die Vollmachten selbst aber sind eine Formalität welc­ he lediglich den Zweck hat den darin genannten den Eintritt am 1. Mai zu ermöglichen. Ich ersuche daher. Euer Wohlgeborn, falls es Ihnen genehm ist die Vollmacht des dramatischen Vereins zu unterfertigen, und beide sohin an mich rückgelangen zu lassen. Mit verzüglicher Hochachtung ergebenst Dr. E . H. Costa« 41. ČERNE ANTON 41.1 B.k. (Tomaj), b.d. (januar 1870). Pismo brez ovoja. J: nemški. »An die Löbliche Administration!«. Dopisu prilaga 8 gld. 50 kr. za Triglav in sicer 2.50. gld za drugo polovico leta 1868 in 6 gld. za leto 1869 42. CERNY JAN LADISLAV* 42.1 Praga, 15.12.1872. Pismo brez ovoja J: češki. »Mily priteli!« Pošilja prijateljske pozdrave, med drugim tudi dr. Vošnjaku. G. naj mu piše o no­ vostih iz Ljubljane. Boji se kolere in omenja tudi bolezen svojega otroka, ki ga je zdravil dr. Valenta. 42.2 Praga, 20. 12. 1872. Pismo brez ovoja. J: češki. G . pripis: odg. 22. 12. »Mily priteli!«. Sporoča mu o rojstvu svojega sina Miloša 42.3 Praga, 7. 2. 1873. Pismo brez ovoja. J: češki. »Mily priteli!«. Oddajalca tega pisma kar najtopleje priporoča. Josef Hamuš, znameniti kaligraf in uslužbenec Slovenije je dober Sokol in sploh dober in pameten mož. Vprašuje, kdaj bo dobil delnice tiskarne. 42.4 Praga, 2. 1. 1875. Pismo brez ovoja. J: češki. »— mily priteli!«. Vprašuje o Narodni tiskarni, omenja banko Slovenijo in pošilja pozdrave dr. Costi. 43. DEJAK HENRIK* 43.1 Vrhpolje pri Vipavi, 16.11. 1894. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Preljubi Peter!« Pošilja mu fotografijo z izleta na Novo Štifto leta 1894. Prosi ga, da posreduje fotografiji Križaju in Mlakarju, ker ne ve za njuna naslova. Upa na skorajšnje snidenje v Vrhpolju. Podpiše se kot »stari zvesti kolega«. 44. DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO V TRSTU* 44.1 Trst, 26. 8. 1882. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G. pripis: odg. 6.9. »Visoko spoštovani gospod župan! Ne zamerite, da se danes obrnem do Vas kot prva osoba glavnega mesta Slovenije. Jaz imam danes nujno prošnjo do Vas in sicer kot predsednik slovenskega delavskega društva v Trstu. - Društvo Sokol iz Ljubljane nam je uže davno javilo, da nas bode počestilo na dan slavnosti 10. septembra in tudi sodelovalo pri besedi; na to obljubo smo mi mnogo zidali in smo celo program tako sestavili, da bode Sokol izvršil 2 točki. - A danes sem prejel pismo od tajnika Sokola, g. Legat-a, v katerem mi naznanja, da telovadci, kateri so imeli nastopiti, ne pridejo, ker je 11. tm. semenj v Ljubljani; - on mi ob enem nasvetuje, da bi slavnost poprej napravili, to je, 8.t.m. - To bilo bi se lehko zgodilo, da smo mi to poprej znali, a zdaj, ko smo cesarjeviču, vladi in drugim visokim osobam naznanili, da bo slavnost 10 t.m. in ko smo povabili uže nad 60 društev za ta dan, - to pa nij mogoče. - Tudi je program uže sestavljen in denes po Trstu uže občeznan. Nujno Vas torej prosim v svojem in v imenu vsih drugih tuk. slovenskih rodo­ ljubov, da bi blagovolili posredovati v namen, da bi se vsaj toliko Sokolov, to je dobrih telo­ vadcev udeležilo slavnosti, kolikor jih je treba za 2 najložji točki. - Vse pričakuje tukaj Sokola in fiaško bi napravili, ako bi Ljubljanski Sokol ne sodeloval pri slavnosti in veselici, ki bode tisti večer. Naznanjam Vam, da iz Zagreba pride 30 pevcev, ki bodo sodelovali pri veselici in pa kakih 20 do 30 Sokolov, kakor nam je to poslovno naznanjeno po predsednistvah Sokola in Kola. - Žalostno bi bilo, ko bi se Zagrebčani in drugi Hrvatje bolj odlikovali, to je več sodelovali, nego pa Ljubljančani. - Vpotrebite, visoko spoštovani gospod, Vaš gotovo velik upljiv, da se to ne zgodi. - Nadjaje se ugodnega odgovora znamujam z najvišem spoštovanjem ter sem Vaš preponižni sluga — predsednik del. podp. društva Trst 26. avgusta 1882.« 45. DEU MARIA 45.1 Tržič, 5. 1. 1868. Pismo brez ovoja. Glava »Josef Deu Neumarktl«. J: nemški. »Geehrter Herr Grasselli!«. Ureja zasebne zadeve. 46. DIMITZ AUGUST* 46.1 Ljubljana, 19. 12.1867. Pismo brez ovoja. Prot. št: 150. J: nemški. »Euer Wohlgeboren! Der gefertigte Vorstand des historischen Vereins für Krain erlaubt sich, an Euer Wohlgeboren das Ersuchen zu stellen, dem historischen Vereine für Krain ein Exemplar der von Ihnen he­ rausgegebenen, und mit 21. December 1867 unter dem Titel Triglav erscheinenden neuen Zeitschrift für vaterländische Interessen nach dessen jedesmahligen Erscheinen unentgeltlich zukommen lassen zu wollen. Er hofft um so mehr auf die gefällige Gewährung dieses Ansuc­ hens, wenn er aie Bemerkung beifügt, dass auch Herr Ignaz von Kleinmayer, Buchdruckerei und Hausbesitzer die in dessen Verlage erscheinende Laibacher Zeitung, Herr Joseph Blas- nik, Buchdruckerei und Hausbesitzer die Danica, Herr Rudolph Joseph Millitz, Buchdruckerei und Hausbesitzer der Učiteljski tovariš, und die Redaction der Novice ein Exemplar dieser so genannten Zeitschrift schon seit mehreren Jahren dem historischen Vereine unentgeltlich zu­ kommen lassen. Indem übrigens der gefertigte Vorstand die Hoffnung hügt dass Euer Wohlgeboren geneigt sein werden, diesem Ansuchen zu willfahren fügt derselbe die Bemerkung bei, dass für diesen Fall das für den historischen Verein bestimmte. Exemplar dem gefertigten einstweiligen Vor­ stande desselben August Dimitz, kk. Finanz. Conzipisten so im Amtsgebäude der kk. Finanz. Direction am Schulplatze, 2ten Stock, eingehändiget werden möchten, wofür sich der histo­ rische Verein zu einem besondere Danke, und bereitwilliger Entsprechung allfällig angesp­ rochener Gegendienste verpflichtet sehen würde. Laibach am 19. December 1867 August Dimitz Secretär des Hist. Vereines« 46.2 Ljubljana, 5. 1.1868. Pismo brez ovoja J: nemški. »Geehrtester Herr! Auf Ihr geschätztes Schreiben vom 3. dieses beehre ich mich, zu erwiedern, dass die Laibac- her Ztg auf den angebotenen Tausch eingeht. Es wolle daher gefällig sein, dieselbe im Com­ ptoir abholen zu lassen. Laibach 5. 1 . 868. Achtungswoll Dimitz Redakteur der Laib. Ztg.« 46.3 Ljubljana, 22. 11. 1869. Pismo brez ovoja. Glava: »Redaction der Laibacher Zeitung.«. J: nemški. »Geehrtester Herr! Es hätte mich sehr gefreut Ihrer freundlichen Einladung nachkommen, die gestrige slovenisc- he Vorstellung besuchen und darüber referiren zu können, allein es war mir nicht möglich, bei schon überfüllten Hause zu meinem Sitze zu gelangen. Ich werde mich jedenfalls bemühen, dass nächste Mal pünktlicher zu sein und meine Referentenpflicht zu erfüllen. Indem ich das Sperrrsitzbillet mit dem Bemerken, dass ich das Eintrittsbillet gestern abgege­ ben habe, dankend hier beischliesse verbleibe ich mit Hochachtung Ergebenster Laibach 22. 11. 869 August Dimitz» 46.4 Ljubljana, 20. 11. 1870. Pismo brez ovoja Glava: »Redaction der Laibacher Zeitung.«. J: nemški. »Geehrter Herr! Heute durch Geschäfte zu meinem Bedauern am Besuche der slovenischen Vorstellung, der mir jedesmal Vergnügen macht verhindert nehme ich mir die Freiheit Sie hievon in Kenntniss zu setzen, mit dem Beifügen, dass ich gern bereit bin, eine Besprechung, die allenfalls ein Freund des slovenischen Theaters zu übernehmen die Gefälligkeit hat wenn sie kurzgefasst u. mir bis morgen spätestens 8 Uhr früh zukommt in die Laibacher Zeitung aufzunehmen. Mit Hochachtung Ihr Ergebenster Laibach 20. 11. 70 Dimitz» 46.5 Ljubljana, 20. 11. 1870. Pismo brez ovoja Glava: »Redaction der Laibacher Zeitung.«. J: nemški. »Geehrter Herr! Entschuldigen Sie, wenn ich Sie abermals betreffs der heutigen slovenischen Vorstellung be­ lästige. Ein Freund von mir, der das slovenische Theater noch nicht kennt hat sich mir erbeten, mich heute zu substituiren und mir über die heutige Vorstellung zu referieren. Wenn Sie daher die Gefälligkeit haben, den Sperrsitz No. 66 heute für meinen Berichterstatter zu reserviren, so werden Sie sehr verbinden Ihren Ergebenster Laibach 20. 11. 870 Dimitz« 46.6 Ljubljana, 21. 11. 1870. Pismo brez ovoja J: nemški. »Geehrter Herr! Mit der gestrigen Vorstellung hatte ich Malheur. Mein Berichterstatter, mit der Besuch­ sfrequenz der slovenischen Vorstellung nicht bekannt hatte sich zu spät auf den Weg gemac­ ht und konnte nicht mehr zum Sitze gehangen. Aus diesem Grunde konnte ich heute keinen Bericht bringen. Vielleicht sind Sie aber in der Lage, mir eine kleine Besprechung zukommen zu lassen, allenfalls bis morgen früh 8 Uhr? Eu. Wohlgeboren Ergebenster A Dimitz Laibach 21. Nov. 870. Red. der Laibacher Ztg.« 46.7 Ljubljana, 15. 1. 1871. Pismo brez ovoja. Glava- »Redaction der Laibacher Zeitung.«. J: nemški. »Geehrtester Herr! Meinen besten Dank für die übersendeten Hefte der Thalia. Es war mir dadurch die angeneh­ me Möglichkeit verschafft, das Sustspiel Celestin's vor der Aufführung kennen zu lernen. Es gefiel mir beim Lesen sehr gut, ich muss gestehen, dass ich ein so gelungenes Werk kaum erwartet hätte. Ich bin überzeugt dass es bei entsprechender sorgfältiger Aufführung einen hübschen Erfolg haben müsste. Dass der dramatische Verein auch nicht für den Misserfolg einer Darstellung verantwortlich gemacht werden kann, wird kein Billigdenkender in Abrede stellen. Dem ungeachtet sollte auf eine sorgfältigere Kopie, und ein gutes Ensemble das Au­ genmerk gerichtet werden. Auch theihreise bessere Represanten einiger Fächer wären zu wünschen, ob sie freilich zu leicht beizuschaffen sind weiss ich nicht. Die junge slovenische Bühne hat gewiss mit vielen Schwierigkeiten zu kämpfen. Diese Bemerkungen werden Sie wohl nicht verletzen, da sie nur von Interesse für die slovenische Bühne eingegeben sind. Mit Hochachtung ErgeDenster Laibach 15. 1 . 71 A Dimitz« 46.8 Ljubljana, 6. 2.1871. Pismo brez ovoja. Glava: »Redaction der Laibacher Zeitung.«. J: nemški. »Geehrtester Herr! Ich bedauere sehr, dass ich durch die erfreuliche Überfüllung der gestrigen Vorstellung ver­ hindert war, dem Versuch, den weltberühenten Lumpacivagabundes ins Slovenische zu übert­ ragen, beizuwohnen. Es hätte mich auch sehr interessirt das ganze Personale der slovenisc- hen Bühne in solcher Vollständigkeit u. in der reizenden Gestalt von Feen und Göttinnen pas- siren zu lassen, allein da es das Schichsal einmal nicht gewollt hat so werden es Eu. Wohl­ geboren entschuldigen, wenn ich mich an Ihre bewährte Gefälligkeit mit dem Ersuchen wen­ de, mir ein kleines Referat über diesen Abend zukommen lassen zu wollen. Mit Hochachtung Ihr A Dimitz Laibach 6. 2. 71 Red. der Laib. Ztg« 47. SITTE CAMILLO* 47.1 Dunaj, 19. 4. 1896. Pismo brez ovoja. Glava: »k.k. Staats-Gewerbeschule Wien I. Schellinggasse 13.«. J: nemški. »Hochgeehrter Herr Bürgermeister! 19.4.96. Beiliegend erlaube ich mir wieder einiges zur Kenntniss zu bringen. Diese Tage in Olmütz waren sehr merkwürdig. Nur Bürgermeister Engel ganz allein war noch für die Erhaltung des denkwürdigen u. schönen Maria Theresienthores; sonst die ganze Stadt dagegen, so dass bei einem diessbezüglichen Theatercouplet sich alles nach der Bürgermeisterloge umsah u. ostentativ applaudirte. Mir selbst wurde dringend von allen Seiten gerathen über diese missliebige Frage nicht zu sprechen, damit ich mich nicht auch gleichsam der Volkswuth Preis gäbe. Die Keckheit: der ganzen Bevölkerung energisch ins Gesicht zu sagen, dass sie allesammt Unrecht haben, hat sich aber doch sehr ventirt, denn Heute ist das Thor gerettet, dessen Res- taurirung mir übergeben mit überwiegender Gemeinderathsmajorität u. die K.k. Centr. Comm. Erhaltung der Baudenkmale wird dafür dem Bürgermeister ein Dankschreiben senden. Auch mit dem Kaiserdenkmal geht alles vorzüglich. Bei dieser Gelegenheit erlaube ich mir die Bitte auf mich Sich gütigst zu erinnern, wenn es zur Jury. Zusammensetzung kommt für das Landtagsgebäude oder sonstwie, denn ich möc­ hte nur sehr ungern meine Beziehungen zu Laibach als schon abgeschlossen betrachten. Ferner ersuche ich um Flüssigmachung meiner Eigenkosten des Stadt —. Da dieselben that- sächlich den vereinbarten Maximalbetrag von 250 fl überschritten haben; so bitte ich um Zu­ sendung dieser Summe. Wenn auch fast nichts von diesem Plane ausgeführt werden sollte; so glaube ich mich da­ durch doch um Laibach verdient gemacht zu haben; denn ich habe Sie dadurch 1. vor den ändern kostelpieligen u. ganz unnötigen Geschäfts: Projectanten befreit und gezeigt wie einfach eine solche Sache eigentlich ist, zu der gar keine grossartigen Misstischarbeiten nötig sind, sondern nur Geschmack u. gesunder Menschenverstand 2. glaube ich die (leider unmoderne) Anschauung eingebürgert zu haben, dass bei so einer Stadtregulierung man durchaus nicht die alten Kunstschätze u. auch gewaschsenen alten Strassenfluchten zu zerstören braucht. Beides scheint mir von positiven Nutzen zu sein u. so hoffe ich auch beim Gemeinderath auf ein gutes Angedenken. In ergebnester Hochachtung Camillo Sitte« 48. DOLENC HENRIK 48.1 Lož, 5. 1. 1869. Pismo brez ovoja J„ ■ slovenski. »Slavno vredništvo. Pošiljam 3 gl za polletno naročnino na Vaš list in naznanjam de sim iz Bistrice v Loz prestavljen tedej prosim mi list simu pošiljati. Lož 5. 1. 69 Vdani Dr. Dolenc« 49. DOLENZ ANTON 49.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (1868). Pismo brez ovoja J: nemški. »An die Löbliche Administration Triglau Laibach«. Naroča Triglav. Ker ne pozna cene jim po­ šilja 2 gld. za četrtletje. Pošiljajo naj ga na naslov »Anton Dolez Firma J. Haussner«. 50. DRAGOTIN ŽAGAR* 50.1 Ljubljana, 30. 1. 1872. Pismo brez ovoja Glava »Dramatično društvo v Ljubljani.« J: slovenski. »Dragi Peter! Ali ne bi bilo primerno vsim pri zadnji igri Karolčekova prva ljubezen vdeleženim igralcem in 62 ~ ORAMATlLNf) DRUŠTVO - Ljubljani ■ - ( $ L - / - d t / y & h ,fу/ t ' л) г у ? ж Ј ? * £ тгџ / у - Ј s J /O - f Л 9 ^ , / 2 ^ & 2 s r j j / ^ I S л л ^ у ^ P ^ r C S y / 7 * * Ј ? * у т Ж *. ^ ''''^ ''* ''2 ^ ^ '* '- ' / ^ А ^ ‘ ^ O t - ^ У '! ^ '* ’ & О У ? / У - * \ 'ù / ^ v v Л / п Л ј- а Л /7U V M / ? И Ј / r v + lt s 4 ^ ( J 4 s r r r t > s y , / / ^ 7 / У> ^ -> ’'Jy'l / h r y s 9 x t ! s ^ h f ÿ z / ' , Nasvet blagajnika Dramatičnega društva Dragotina Žagarja, 1872 (50.1) igralkam zaradi škandaloznega izida te igre, male novčne kazni naložiti? Jaz mislim daje zadnji čas da odbor enkrat resno na noge stopi, sicer se bodemo v istini celo kupčijo pokvarili dné 30. 1 . 872. Ves Tvoj Dragotin.« 51. DRAMATIČNO DRUŠTVO V LJUBLJANI* 51.1 Ljubljana, 12. 7. 1889. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Blagorodni gospod Grasselli Peter Tukaj«. Nalepka: »Drama­ tično društvo v Ljubljani«. J: slovenski. »Blagorodni gospod Grasselli Peter! Dramatičnega društva odbor Vam naznanja, da ste bili izvoljeni v občnem zboru dne 11. julija 1869 za odbornika in prvosednika. Prošeni ste, da blagovolite naznaniti, ali sprejmete to vo­ litev ali ne. V Ljubljani 12. julija 1869. V odborovem imenu: I Murnik, prvosednika nam. Josip Nolli, tajnik« 52. DRŽAVNO ODVETNIŠTVO V LJUBLJANI 52.1 Ljubljana, 13. 6. 1868. Pismo brez ovoja. Glava- »K.k. Staatsanwaltschaft in Laibach«. Prot. št. 769. J„ ■ nemški. »An Ser Wohlgeborenn Herrn Peter Grasselli, Redakteur der Zeitschrift Triglav Laibach«. Za­ hteva, da se po 19. členu zakona o tisku objavi v prvi naslednji številki Triglava priloženi po­ pravljeni članek, ki je bil zavrnjen. 53. DZIMSKI GUSTAV* 53.1 Ljubljana, 31. 3. 1868. Pismo brez ovoja Glava »Gustav Dzimski Herausgeber der General-Geschäfts-Tabellen Lai­ bach«. J: nemški. Priloga koncept G . odgovora b.d. Pošilja mu članek o obrestnih merah (tabelah) za objavo v Triglavu. O sebi navaja, daje poznan po dveh delih: Ljubljana in njena okolica in Hitri računar. 54. EMILJI 54.1 Ljubljana, 18. 9. 1873. Dopisnica/Correspondenz-Karte. Naslovljena »Herrn Peter Grasselli Privatier Wien I. Blu- menstokgasse Nr 5 Thür 9«. Vtisnjena znamka za 2 kr. Poštna žiga »Laibach 18/9 73 Bahnhof, Wien 19/9 73 6A.« J: slovenski. »Dragi! Srčna hvala za sporočilo. Ne morem od doma. Dobil sim list od Franke-ta iz Benetk, da pride ob tednu sem. Moram ga toraj počakati ter za njega primerno stanovanje poiskati, kjer misli die časa tu ostati. Moj poklon damam ino svaku Tebi pa srčni pozdrav! 18. 9. 73 Tvoj Emilji« 55. ERJAVEC FRAN* 55.1 Zagreb, 23. 7.1871. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Dragi prijatelj! Gospod ki Ti bode ta listič izročil, je Poljak Branislav Grabovski, glasoviti poljski literat. Soz- 64 nanil bi se rad z novejšo slovensko literaturo in nakupil nekoliko knjig. Prosim Te bodi mu na roko. Priporočam ga posebno Tebi, ker se bodeta v češkem jeziku lahko sporazumela. Srčen pozdrav! v Zagrebu 23. 7. 1871 Fr. Erjavec Pelji ga okoli knjigarjev, h Giontiniju, k Blazniku etc. etc.« 55.2 Gorica, 9. 12. 1881. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 23. 12. »Dragi prijatelj! V Gorici 9. dec. 1881. Ker vem, da se v Ljubljani v narodnih krogih močno zanimate za zdravstveno stanje Schnei- dovo, naj Ti povem, kaj sem včeraj izvedel od njegovega lečnika Dr. Rojca ml. Žal daje to po­ ročilo jako neugodno, dà naravnost rečeno: desperatno. Rojec nema nič upanja, da bi ga ozd­ ravil. Infiltrat v levem krilu plučnem mu je sicer odpravil, ali glavna bolezen: tuberkuloza na­ preduje. Sicer pravi: absolutno nemogoče ni, da ne bi ozdravel, ali je jako neverjetno, mej 1000 slučaji, konča 1 ali 2 srečno, namreč da se tuberkuli zacelijo, praviloma je smrt. Tribüne je si­ cer prinesla vest - če se ne motim tudi Novice - da mu je odleglo, ali žal da poročilo ni bilo resnično. Rojec mi je tudi rekel, da mu ta novinarska poročila nisi po volji, ker občinstvo misli, da so prijavljena z njegovim znanjem in bi se po eventualnem nesrečnem izidu bolezni sploh mislilo, da je on, kot Ordinarius ni poznal. Te vrstice se vé da niso za javnost. Srčno Te pozdravlja Tvoj prijatelj Fr. Erjavec« 56. EXNER W. F . 56.1 Dunqj, b.d. Pismo brez ovoja. Glava: »Dr. W . F . Exner K.k. Hofrath Wien. IX, Währingerstrasse 59«. J: nem­ ški. Zahvaljuje se za čestitko. 57. F. 57.1 B.k, b.d. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Velecenjeni gospod! Prav srčno se Vam zahvaljujem za telegrafične čestitke, ktere ste izvolili mi doposlati v svojem imenu in kot načelnik kluba narodnih deželnih poslancev, in prosim, da blagovolite tudi drugim udom kluba narodnih deželnih poslancev izreči mojo najtoplejšo zahvalo. Milo se človeku stori pri srcu, če pogleda na našo brezvspešno borbo, in jaz moram zagotoviti, da mi je v tem položaju pravo tolažilo videti toliko dokazov srčnih simpatij od tako odlične strani, od toliko prijateljev, znancev in političnih somišljenikov, to me napolnjuje z novo močjo, z novim upanjem.- Še en krat izrekam najsrčnejšo zahvalo za izražene simpatije in ostanem z odličnim spošto­ vanjem Vam udani 58.1 Ljubljana, 18. 7.1861. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Ljubi Peter! V Ljubljani 18. julja 1861. Včirej sem srečno prišel v Ljubljano in sem obiskal Tvojega gosp. očeta. Ravno poprejšnji dan so пекгу zboleli in so ležali ko sem Jih obiskal. Ker bi lahko kej bolj zboleti znali bi bilo dobro če bi pred prišel domu, ker bi gotovo prav radi Te vidili. Torej Ti naznanim to de boš vedel, ker sami morebiti ne morejo pisati. Posebniga ni nič noviga iz Ljubljane, kadar prideš boš zlo vse pri starem najdel. Pričakuje Te kmalo Tvoj prijatelj Jože F « 59. FABIAN JOSEF 59.1 Novo mesto, 28. 6. 1867. Pismo brez ovoja. J: češki. G . pripis: brez odg. Čestita mu za god. 60. FARSKY 60.1 Praga, 7. 8. 1871. Dopisnica/Correspondenz-Karte. Naslovljena: »Herr Peter Grasselli (dramatischen Verein) Laibach«. Vtisnjena znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Prag 8/8 71 4.N, Laibach Stadt 10/8 Früh« J: nemški. Potrjuje prejem denarja po poštni nakaznici v višini 50 gld. za izdelavo lepopisne Strossma- yerjeve diplome. 61. FERIANČIČ ANDREJ* 61.1 B.k. (Ljubljana), 22. 8.1902. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »22. 8 02 V pondelek 25. t.m. ob 6. uri popoludne v Narodnem domu (Merkurjév lokal) seja kluba nar. napr. dež. poslancev. Izjaviti se bode klubu o dopisu deželnega glavarja zaradi sklicanja deželnega zbora. Zaradi važnosti predmeta prosim brezpogojne vdeležbe. Srčni pozdrav Feriančič« 61.2 B.k. (Ljubljana), 24. 8. 1902. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Velecenjeni prijatelj! Schwegel želi jutri, v pondelek s Taboj in dr. Tavčarjem govoriti v zadevi, ki se plete. Ob 12. uri bode imel klub, ter pričakuje med 12-1 uro v Kazini obvestila kje bi z Vama govoril. Okoli druge ure, mi piše, bode prinesel sklep svojega kluba sam glavarju, kakor mu je pisal, - morda mu dasta s Tavčarjem pri dež. odboru priliko sestanka. Prosim Te obvesti Tavčarja in če bi bil na Visokem ev. telegrafično. Jaz pridem še le ob 5. uri v Ljubljano. Zdravstvuj! 24. 8. 02 Feriančič« 62 FÖRCHTGOTT ERNST 62.1 Hemals pri Dunaju, 26. 7. 1874. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Odgovarja na Grassellijevo pismo in mu sporoča, da ni našel primer­ nega moža za službo v Ljubljani«... in der schönen krainischen Hauptstadt...«. Navaja svoj naslov: E.F. »Hernals bei Wien, Ottakringerstrasse 36«. 63. FRANCÉ* 63.1 Dunaj, 9. 7.1860. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Lieber Peter!«. Dne 25. ali 26. namerava odpotovati z Dunaja. Prosi ga za naslov cenene in dobre gostilne v Gradcu, kjer se bo ustavil za nekaj dni. Študira v kolegiju (»im Collegium«) od 8. do 13. ure. Izbral je sodno medicino in psihologijo (»die gerichtliche Medizin u. Crimi- nalpsychologie«). Praktične vaje so imeli v Jožefinišču (»Josefinum«), Dvakrat so bili že v umo­ bolnici. Sestaja se s Sašlom (»Schaschel«) in Richterjem. Prosi ga za skorajšnji odgovor, ki naj ga pošlje na univerzo. 64. FRANKE IVAN* 64.1 Kranj, 25. 6. 1882. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Velecenjeni prijatelj! V Kranji 25. 6. 882. Pošiljam ob enim s tem pismom naročeno podobo, po pošti, ker ne stane več, kakor na že­ leznici. Ko bote zaboj odprli, prosim postavite podobo v pravo svitlobo, t.j. od leve strani, po strani nekoliko naj pride. Upam, da Vam bo ugajala. Skušal sim se ogniti pogreškov, o kterih sim slišal o prvej podobi. Držal sim se natanko fotografije od leta 879, ker je vender le nar bolj zanesljiva podoba Pleiveisova in za posnetek v naravnej velikosti dovolj velika in ima potreb­ nih detajlov. Premenil sim: lice nad črnim Zavratnikom mu ne visi tako čez, kakor v fotografiji, stegnil sim tudi vrat malo iz ramen, da se ne drži tako nonšalantno. Usta, nos, oči, sploh obraz sim delal tako vestno, kolikor moč, spraševaje se še celi dolgi dan čez vse forme, ko je bila podoba vže gotova. Da nisim preveč v lizanje zašel, sim ga odposlal. Glede okvira je težko. Prosim poglejte pri g. Fr. H . Souvanu okvirje dvojne vrste, pri portretih njegovih otrok in pri madoni; zadnji je le deloma pozlačen in jako lepo rezan. Potem poglejte okvir pri portretu matere dr a Papeža, in odločite se, ktere vrste Vam nar bolj ugaja. Da vem le način ali maniro, ktera Vam nar bolj vstreza, potem napravim lahko obris, vedeti je treba tudi svoto, ktere se ne sme preseči. Upam, da ne bote zamenjavali Vam poslano podobo se Kajzelovim tiskom. Podobo, ktero je v Kranj poslal, sim vzel včeraj k sebi in jo primerjaval, tudi s fotografijo. V resnici sim žalosten čez to čudno prikazen, ker je popolnoma zanič, le ena forma ni prav in potem še barva. To namarnijo pa pišejo ljudje na mojo kožo. Zvonove platnice so le malo - a vendar premenjene v kvar skupnega efekta, ali ta Kajzelov revež je še vse kaj hujšega. Zaboj bo Pavšler, pot Kranjski v sredo vzel. Vladimirov red izročim še danes g. Urbancu, od kterega sim ga prejel. Težko bom čakal Vašega odgovora kako Vam se vidi podoba. Barvo sim držal po nasvetu dr-a Papeža kolikor mogoče enolično in mimo. Z najodličnijem spoštovanjem Vaš I. Franke.« 64.2 Kranj, 3. 7.1882. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Velecenjeni prijatelj! Upam dobiti oprostenja pri Vas za to moje pismo, razloživši Vam nekoliko statum rerum ge- rendarum pri meni. Prvi dan meseca je moj veliki sovražnik, ker mi mesečno plačo takoj raz­ piha na vse strani. Morda vže razumete, kje mi tiči žul, da trpim na pomanjkanji tako zvanega drobiža in bote upam, oprostili mojej prošnji, da bi namreč hoteli na račun poslane podobe poslati nekaj drobiža. Prosim biti Vam preverjenim, da je le neugodna okolišina pripravila me k tej prošnji. Prosil bi Vas tudi še kake vesti glede podobe, li je, ali ni. Z naj odličnijem spoš­ tovanjem Vaš I. Franke V Kranji, 3. 7. 882.« 64.3 Kranj, 7. 7. 1882. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »V Kranji 7. 7. 882 Častiti prijatelj! Nerazumljivo mi je, kako da ne dobim nikakoršnega odgovora na moja dva pisanja. Zaboj sim dobil pred 9. dnem prazen nazaj, ter vem toliko, da je vstala podoba v Ljubljani. Oprostite, po okolišinah sim biti radoveden prisiljen, zdaj mi ni vse eno, ali je s podobo tako ali tako in tudi na času mi mora biti ležeče. Prosim Vas, blagovolite izročiti mojej ženi poročila ustmeno, ker Vam morda ne bi bilo mogoče pisati, toliko, prosim, žertvujte tej zadevi časa. Pooblastim tudi svojo ženo prejeti v mojem imenu ostalo svoto za podobo. Z najodličnijem spoštovanjem I. Franke« 65. FRATZ 65.1 Bela peč, 19. 10.1895. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G. pripis: odg. 23. 10. »Prečastiti oče župan!« V zafrkljivem tonu napisano pismo: »... 2. Ste gospod župan, kot naj­ večja Ljubljanska zvér (dass grösste Vieh) gotovo v stani, da preskrbite Vašemu udanemu frat- zu kako mesto (bodi-si kjer koli) v Ljubljani, da je fratzu mogoče kaj zaslužiti in se ne odvadi učenja!... Torej gospod oče župan oglejte si nekoliko Ljubljanske učne potrebe in povejte mi, kje bi me potrebovali. - 15. novembra utegnem nastopiti...« R edaction Laibacher Zeitung. •JEV ■ I*- * ~ ' f i x » Л £ ^ 4 -1 . њ / ^ / . i u c л + C-/^-t-' *, y f ^ л 1Л I . f У у 4 . P S y 4 — s џ . V - . . ,-1.-^.-* , % \ tr К У - ,, C ^ A * - * * .« * ‘r /Д * b .»* 1 ^ / ^ * " * ' ■/ -*-*-** *J C i- V T C ^ ^ ÿ £ y b t ~ ' > *- i « ., f * • » » ■ ■ ' -* ^ ^ l 4 t}^ f < ry ~ ^ y * \ — « / • < / c ; ^ . y i v A y ' ^ / „ / . „ , Л „ ^ - y ? y ^ ” / / / . « 4 j / - « . ' . . . - / . . V / . « / ? * *> ■ • / ^ ^ »' ■ * ■ - "■ , »■* < / ^ * л^ ** * f t ' * * /П _ ' ß U y ^ 4 + . , 7 , 4 ^ '** ^ 0 / / ( i / & ^ j Avgust Dimitz, urednik Laibacher Zeitunga, obvešča Grassellija o obisku slovenske gledališke predstave 1870(46.5) 66.1 Prem, 18. 1.1869. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Slavno Vredništvo! Z naročnino Danice sim poslal gosp. Blazniku tudi za naročbo na Triglava 2 150; - in ker sim že le poznej zvedel letošnjo ceno Vašega prav ljubega mi lista: - sim v navadnem pismicu še 50 kr doposlal, - da bi bilo vsega vkup 3f. - tedej za 112 leta naročnine. Ker pa dosihmal nisim dobil še nobenega lista Triglava, - si kot vzrok tega le dvoje misliti za- morem: ali namreč moj Triglav po pomoti pošte kam drugam zahaja; - ali pa je gosp. Blaznik pri mnogoverstnih naročilih o novem letu pozabil odrajtati onih 2f50 kr - in kar je tudi mogoče, da se je zadnje pisemce moje do Vas zgubilo, zlasti, ker na naslovu ni bilo povedano, da je flik za 50 kr v njem. Blagovolite v svojim Briefkasten der Redaktion mi naznaniti, - kako je s to rečjo?, da vém po­ tem zatega del drugod opraševati. Da bom pa Triglava koj brez zaderžka prejemati zamogel, - pošljem tukej spet 3 f. Če ste dobili perve 3 f. - je zdaj plačano za célo leto; - če jih niste dobili, - - me pa zdaj naročite, - ter mi naznanite blagovoljno. Za Brenceljna priložim 20 kr. V naglici z vsem spoštovanjem Matevž Frelih farmar Prem 18. 1. 69. Adresse M F . Pfarrer in Prem Post: Š t Peter-Bitinija Innerkrain« 67. FRÖLICH ANTON 67.1 Ljubljana, 5. 5.1868. Pismo brez ovoja Glava »Anton Frölich Laibach«. J: nemški. G . pripis: brez odg. »Euer Wohlgeboren!« Prosi G, da uredi vprašanje telovadbe na prostem v Tivoliju. Pravico do uporabe prostora naj imajo samo člani Sokola, dohod pa naj bo le s tivolske strani. 68. FUCHS ANTON 68.1 Dunaj, 20.11.1899. Pismo brez ovoja Glava »Anton Fuchs Wien III, Erdbergstrasse 32«. J: nemški. G . pripis; odg. 23. 11. »Lieber Freund Graselli!«. Prosi ga za viržinke. G . zaznamek: »22. 11.: 500 viržink izročil Trnkozyju proti povzetji f 25.-« 69 FUX FRANC* 69.1 Ljubljana, 11. 4.1860. Pismo brez ovoja. Glava: »AM.«- J: nemški. »Lieber Freund!« Obvešča ga o očetovi bolezni na pljučih. Zaradi njegove visoke starosti in goreče želje, da bi videl sina, ga prosi, da se čim prej vme domov in da očetu ne omenja vse­ bine tega pisma. 69.2 B.k. (Ljubljana), b.d. (april 1860). Pismo brez ovoja. Glava: »AM.«. J„ • nemški. »Lieber Freund!« Velikonočne počitnice se približujejo h koncu. Zaman pričakujejo njegov pri­ hod. Poziva ga, da naj vendar obišče svojega bolanega očeta, saj razen njega nima nikogar drugega na svetu. 70. GABRŠČIK ŠIMEN 70.1 Vipavski križ 5. 7.1869. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Slavno vredništvo! Našo čitalnico smo včeraj pokopali sine lux et sine dux, naročena sicer ni bila, niti na Triglav niti na Brencelj-na, pošiljali ste ju pa vendar, - torej Vam pošlje dolg i sicer za Triglav-a 3 for. i za Brencelj- na 1.20 for. skupaj 4.20 for. Ker čitalnice več nimamo, se samo o sebi razume, da omenjenih časnikov nadalje ne pošiljati; - ker podpisanega materijalne moči so preslabe da bi ju sam naročil. Z spoštovanjem! Šimen Gabrščik Pri sv. Križu kaplan (p. Heidenschaft) 5. julija 1869.« G . zaznamek: »N B. den Rückstand von 1868 per f 2.50 eingefordert 8. 7. 69. Grasselli» 71. GABRŠEK IVAN 71.1 Ljubljana, 16. 2.1871. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Blagorodni gospod Graselli! Ljubljana 16. 2. 1871. Kot mi je nedavno povedal g. Mohorčič, kteri je poslovenil neko češko gledišno igro, dà si. dram. društvo tudi proplače (Vorschuss) nagrad. - Oprostite torej gospod Graselli, da si jem­ ljem prostost prositi ponižno za kos tacega Vorschussa Kar treba je popraviti pri moji prestavi, to so večidel pesni, bodem jutri popravil i g. Nolliju od­ dal. Prosil bi Vas torej lepo za to dobroto, kir bo maškerada v čitalnici precej draga. Sokolski sluga Ahačič pa bo prišel k meni, če Vam drago, po pobotnico. Z v s e m S D O š t o v a n j e m G . zaznamek: »Über Rücksprache mit Ivan Gabršek« Herrn Nolli Abschlägig verbeschieden 19. 2. 1871. Grasselli« 72.1 Ljubljana, 15. 2. 1870. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: prejel 16. 2. Odgovarja na G. pismo z dne 30 1 1870 ki ga je pisal v imenu telovadnega društva Sokol. Pošilja račun v višini 20 gld. a. v. G . zaznamek: 16. 2.1870 odposlal 20 gld. 73. GANGL ENGELBERT* 73.1 Idrija, 28. 9. 1914. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 3. 10. »Visokorodni gospod podpredsednik! Idrija, 28. 9. 14. Odbornik dr. Drag. Lončar in jaz sva službeno zadržana, in ker v sedanjih časih ni mogoče do­ biti dopusta, se sestanka dne 29. t.m ne moreva udeležiti. Blagovolite najino odsotnost smat­ rati za opravičeno. Usojava se tem potom predlagati: 1.) Proti razpustu naj se na vsak način vloži ugovor, ako je ugovor dopusten. 2.) V slučaju, če bo ugovor odbit, naj se ustanovi novo družbo, ki se naj izkuša zliti s Socialno Matico v eno telo. Škoda je cepljenja naših pičlih moralnih in materialnih moči. 3.) Gospod tajnik naj takoj po sestanku obvesti vse nenavzoče odbornike o sklepih sestanka in o vzrokih razpusta. 4.) Takisto naj sporoči g. tajnik vsem nenavzočim odbornikom: a) kaj se zgodi z Matičnim imetjem v slučaju, da obvelja razpust; b) kaj se zgodi z rokopisi, ki so bili namenjeni za letošnje Matične knjige in ki jih je Matica že sprejela; c) kaj je storiti s članarino, ki so jo poverjeniki že pobrali, a Matici še ne odposlali? V nadeji, da spravite najine predloge, oziroma najina vprašanja na sestanku v razgovor vstajam z odličnim spoštovanjem vdani E. Gangl« 73.2 Idrija, 6.11.1914. Vizitka. Glava: »Engelbert Gangl deželni poslanec Idrija«. J: slovenski. »Velecenjeni gospod ravnatelj! Ker sem službeno zadržan, se naznanjenega sestanka dne 7. tm. - žal - ne morem udeležiti. Prosim, izvolite mojo odsotnost smatrati za opravičeno. Z odličnim spoštovanjem 6. 11. 14.« 74. GARIBOLDI ANTON 74.1 O.k. (Ljubljana), O A 1876. Pis'io brez ovoja/Billet de Correspondance, j : ncmiki. »Euere Wolgeboren! Der Herr Landeshauptmann hat mich ersucht für den Fall, als Pfarrer Tavčar zum g 19 ein Mi- 72 noritätstsvotum einbesingen sollte, aus der Majorität des Ausschusses einen Berichterstatter zu bestimmen, u.zw. zu dem Zwecke, um dem votum gegenüber inen Gründe auseinander- zusetzei-ц welche die Majorität des Ausschusses zur Abjehnung desselben bestimmten. - Na­ chdem nun Sie, Hochgeehrter Herr Grasselli schon in Ausschüsse diese Gründe in so klarer Weise zum Ausdruck brachten, u. auch dem florenischen Vortrage des Pfarrers gegenüber am leichtesten aufkommen, so erlaube ich mir, Sie hiermit zu bitten, die Berichterstattung in dieser Angelegenheit Freundlichst über nehmen zu wollen. Mit der Versicherung aufrichtigster Hochachtung empfielt sich Ihnen des Beste Ihr ergebener 9. 4. 1876 A Kv. Gariboldi« 75. GECELJ JOSIP (KOCELJ)* 75. 1 Ljubljana, 17. 5.1873. Pismo brez ovoja. J. ■ slovenski. »Blagorodni gospod predsednik! Vabim Vas jutri ob 1 /2 12 uri v čitalnično dvorano, kjer se bode album vsih igralcev, regisseurju Josipu Nolli-ju, slovesno izročil. Z vso udanostjo J Gécelj Kocélj V Ljubljani 17. 5. 1873. 75.2 B.k. (Ljubljana), 9.12.1873. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Blagorodni gospod! Krojaču sem moral nagrado za nastop 6. t.m. prepustiti, prosim tedaj za 5 dni predplačo na­ kazati - gosp. Žagar ima kaso. Ob enem prosim, ko bi imeli gospod prvosednik kaj pisanja za-me. Z vso udanostjo 9. 12. 1873. Jos. Gécelj« G . zaznamek na zadnji strani: »Ali je dovoljeno zlorabiti slovensko dramatiko za take neslane bedarije, katere vrhu tega do­ mači Talijci po nepotrebnem sovražnike — mesto prijatelje pridobi. Ali si še nismo dosti škode napravili s takim surovim — Ali je sl. gled. zato, da se brez uzroka žalijo cele vrste prebivalcev naše male dežele. Ako nemate druzega humorja pojte rakom žvižgat!« 76. GERČAR JOŽEE* 76.1 Krašnja, 4.9. 1859. Pismo brez ovoja J: nemški. »Lieber Peter!« V Ljubljani je hodil po Slonovi ulici proti kolodvoru da bi srečal kolega Belarja in Klinarja, vendar neuspešno. Zaradi prenočišča je prehodil mesto od enega do drugega kon­ ce. Ker ni dobil sobe v Bavarskem dvoru je preživel noč na prostem. Zjutraj se je z vozom (»Wagen«) vrnil v Krašnjo, ki jo nekateri imenujejo prekleto luknjo, drugi pa jo hvalijo kot ro- matični kraj. Mnogo dela v vinski kleti, ki jo obiskujejo ob nedeljah vojaki. Pomaga očimu, ki ne razume nemško in materi, ki je ves čas bolna. Tako mu preostane malo časa za izlete v okolico. - ' У с , S ' r' Х>' ГГ *- V» • S Л \ \ ' * / ■ V ” / 7 , t , / ^ 7 / «- ^ * * г ^ . < ^ 0 'Ч : ^ '* <>- i~ T Х г ^ /" Z ^ Y *” f f o t r / ' , г î i ^ - t - t x ^ ^ ^ i ’ х г ^ « a y к ^ - З г ^ f> У / ' г <7 ^ V ' ^ Vabilo Josipa Géclja na slavnostno izročitev priznanja Josipu Nolliju, 1873 (75.1) Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Predragi stari prijatelj! Sv. Trojica 3. 12. 878. Opiraje se na naše staro prijateljstvo, se prederznem Te prositi da tukaj priloženi častni diplom izročiš P. T. slavnemu g. Dr. Bleiweisu, ter izrečeš, da se pridružujemo voščilom, ki si jih Jih izrazil na slovesni dan. Izraz naših seve je sicer post festum, pa bili smo oni dan v duhu med Vami. Pri tej priložnosti se Ti zahvaljujem za pozdrav o priložnosti ko si mi poslal pole za zavarovanje. Bil bi Ti že odpisal, pa pripravljal sim se zmeraj da pridem v Ljubljano ter bi se osebno bolj natančno pogovorila Pa gotovo upam, da pridem, ko pšenico ali vino prodam, da bom po sve­ tu ali pšenico sejal ali terte sadil. Pri Wechselseitigi imam čas do konca marca. Vina smo hvala Bogu dosti pridelali, pridi mojega Bojnika pokušat od katerega Valvasor pravi: Er ist ein gar guter Fröhlichmacher Te po stari navadi priserčno pozdravljam Ves Tvoj stari Jožef Gerčar Blagorodni g. Peter Grasselli v Ljubljani» 76.3 Tržišče, 13. 6.1880. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: brez odg. »Predragi stari prijatelj! Serčna hvala za Tvoje pismo, ki mi je dokaz, da imamo nar boljšega zastopnika za naš kraj pri deželnem zboru, kar sim tudi o priliki izrekel. Zares serce mi je veselja igralo, ko sim izvedel da si zmagal. Odkar sim pri sv Trojici se poganjam za šolo, pa žalibog zdaj zadenem na te zdaj druge za- deržke, da se ta reč ne izproži. Otroci se mi smilijo, jih je čez 200 ki hodijo k poduku za pervo spoved in sv. obhajilo, ti in še drugi bi mogli vsi v šolo hoditi. Naj poglavitniški zaderžek je nervus rerum gerendarum, ker ljudstvo je sploh zelo revno po­ znam cele gruntarje, ki še solda za sol nima. Quid minorum gentium? Prostor za šolo smo kupili za 300 gl. pa kup še ni plačan. V fari, ki šteje 2050 duš, imajo štirje župani z odborniki pri nakladanju davka odločevati: Šent Rupert, Teržišče, Mokronog Boštanj. Vsaka reč se vleče, ter gre od Poncija do Pilatuža in Roma deliberante seola periit Ker se zidanje šol toliko stori, upam gotovo, da tudi mi ubogi hribovci bomo uslišani ter us­ miljenje našli in zdatno pomoč dobili iz deželnega šolskega zaklada. Vsaj že več let plaču­ jemo menda 18 % za Normalschulfond. Kakor tudi farna cerkev 70 fr in podružnice po 52 1 /2 fr na leto. Pa te solde bomo menda po neki postavi odbili. Plan za šolo je narejen, šolsko poslopje je cenjeno do 9000 gl!!! Vse to le memogrede in po večem pišem, ker upam gotovo, da pridem to sredo v Ljubljano ter se bova ustmeno pogo­ vorila kaj in kako. Te serčno pozdravljam Ves Tvoj — J Gerčar Sv Trojica 13. 6. 880 76.4 Tržišče, 22. 6.1880. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 25. 7 . »Predragi prijatelj! Zanašaje se na staro prijateljstvo in Tvojo vnemo za blagor našega kraja se predrznem Te s prošnjo nadlegovati. Za novo šolo in spe je odločen prostor, narejeno kupno pismo od Ter- žiške soseske za 300 gl. katere bo mogla še tô leto soseska plačati, ki pa nima nobenega beliča. Ker je prodajavec prostora sam dolžan in se pri prodaji zanašal, da bo dobil kmalo pla­ čilo je soseska v veliki zadregi. Denarja ne moremo nikakor skupaj spraviti etc. kar sim Ti za­ dnjič pisal. Morebiti bi lahko kmalu dobili od sl. deželnega odbora teh 300 gl. ko darilo za šolo, ali kako? Prosim Te toraj, da mi naznaniš, kaj naj storimo, in če bo treba prošnje kako hi se naredili?, ali bo potrebno to reč po glavarstvu Kerškem sprožiti? Dežuje dan na dan, ne vem kako bomo mervo spravili. Je bil april prelep in premoder zato nori za majom še junij. Te serčno pozdravljam ves Tvoj -~ J Gerčar Sv Trojica 22. 6. 880« 76.5 Tržišče, 15. 10. 1880. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Predragi prijatelj! Serčna hvala za Tvoja pisma in skerb za našo šolo. Zastran zavarovanja se v tem hipu ne morem prav odločiti, moti me posebno, ker mi je bila od več strani, med drugim tudi od ranjcega g grofa Barbota Wechselseitige kakor nar bolj zavarovalnica imenovana. Ne vem kako da je to, da do Dunajskih družb nimajo pravega za­ upanja. Ker je bila ustanovna glavnica po poprejšnjih šolskih postavah v skerb izročena p.n. škofijstvu, sim tudi že 24 svečana tl. prošnjo tje položil, da bi se Metelkova ustanova porabila za zidanje naše šole; kakor sim ustmeno izvedel je škofijstvo oddalo prošnjo deželni vladi in jo tudi pod­ piralo. Po Tvojem nasvetu in vodilu, bi bila občina naredila prošnjo novo do deželne vlade pa reč se je predrugačila. Začasno in za silo sim jaz pripravil šolsko sobo, in že nekoliko dil skupaj spravil za klopi. To tudi povem g kerškemu glavarju, ki na to reče, da mora sobo pogledati. In če se ne motim je prišel tudi opomin od vlade da naj se pri nas šola napravi. Tako smo prišli tako daleč da je bil avg jsta mesca t.1 . komisjon Okrajni glavar, inženir in zastopniki štirih županij, od katerih oddelki spadajo k sv. Trojici. Soba, katero sim zapstojn ponujal, ni bila sprejeta. Ker so jo prenizko in pretesno spoznali. Smo toraj v najem vzeli hišo za 3 leta kjer bo šclska soba in stanovanje učitelja. Načert za zidanje šole, ki ga je glavai snboj prinesel, bil je overžen. Bila je pa to tudi velikanska reč. Učitelj bi bil imel 2 sobi od katerih bi bila ena 7 metr. 75 centm. dolga; 4 kleti in zid bi bil visok, kakor da bi bili otroci gigantov za šolo namenjeni. Pri tej priložnosti sim še le izvedel, daje moja prošnja priromala do kerškega glavarstva, med tem ko je že bila od vlade oddana finančni prokuratori. Glavarje memogrede omenil, da sim s prošnjo propal. Pa je prepričan, da obresti, ki so med časom narastle zdatno mora na vsak način šolska občina dobiti. Ustanovno glavnico naj bi občina za zidanje šole si izposodila, vknjižala na šolsko poslopje; obresti, do katerih ima občina pravico naj bi sebi plačevala. Kak kruh, da bo iz te moke sam Bog ve. Od okrajnega šolskega sveta sim jaz imenovan: krajni šol­ ski oglednik. Od ondot je prišla določba na tukajšnji šolski svet ki pa še ne eksistira, da bo začetek šolskega leta 15 oktobra 1880 Šolski oglednik se danes 15. oktobra okoli ozira in ogleduje, pa ne zagleda klopi v šolski sobi, tudi ne obljubljenega načerta za klopi, stega svoje roke, da bi pozdravil učitelja in krajne šolske svetovalce - pa zapstojn - le tužno kadi svojo smodko, gleda dim ki se prikaže in zgine, ter misli: sic transit gloria mundi -! Te serčno pozdravijam ko stari nepremakljivi prijatelj J Gerčar Sv Trojica 15. 10 880« 77 GLASBENA MATICA* 77.1 Ljubljana, 13. 1.1922. Pismo brez ovoja. Glava »Glasbena Matica, Ljubljana.« Žig: »Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani« . Priloga koncept G . odg. z dne 17. 1 . »Velecenjeni gospod Peter Ljubljana dne 13. ian. 1922. Grasselli, pl. ravnatelj užitninskega zakupa v Ljubljani. Podpisani odbor pevskega zbora Glasbene Matice se obrača do Vas, spoštovani gospod rav­ natelj, z vljudno prošnjo, da nam blagovolite kot funkcijonar bivše stare čitalnice sporočiti, na kak način bi naš zbor prišel v posest zastave stare čitalnice, katera zastava se nahaja v začasni hrambi pevskega društva Ljubljanski Zvon. Pevski zbor praznuje letos 30 letnico svojega obstoja in nabira stare zgodovinske dokumente, programe, slike in spomine in si namerava nabaviti tudi zborovo zastavo. Zgodovinsko dejstvo je, daje v letu 1891. nastal iz zbora stare Čitalnice pevski zbor glasbene Matice, zato se nam zdi naravno, da bi v jubilejnem letu prevzeli tudi omenjeno zastavo stare Čitalnice. Prosimo vljudno obvestila kje bi naš zbor dobil oficijelno dovoljenje odbora bivše stare Či­ talnice in se priporočamo. z osobitom spoštovanjem! Za odbor pevskega zbora Glasbene Matice tajnik predsednik« Priloga: koncept G odgovora z dne 17. 1 . 1922. »Ljubljana 17. 1 . 1922. Velecenjenemu odboru pevskega zbora Glasbene Matice tukaj V prijaznem Svojem pismu z dné 13. trn. ste me kot funkcijonarja bivše stare Čitalnice vpra­ ševali za svèt, na kak način bi Vaš zbor prišel v posest zastave stare Čitalnice, katera zastave se nahaja - kakor mi pišete - v začasni hrambi pevskega društva Ljubljanski Zvon. Član Ljub­ ljanske Čitalnice sem bil res in sicer od leta 1862. še kot pravnik pa dotlé, ko jo je, kmalu po začetku svetovne vojne, (menda leta 1915 ), vojska pahnila čez prag Narodnega doma. Da bi bil pa jaz kdaj zavzemal mesto kacega funkcijonarja, o tem mi ni nič znano, mogoče da sem bil kdaj odbornik, toda ne spominam se tega v zadnjih štirih desetletjih pa prav gotovo nisem imel niti te šarše. Po besedah Vašega omenjenega pisma bi človek sodil, da ni več Ljubljanske Čitalnice Po pravici rečeno, jaz - ne vem, ali je ni več, ali Se eksistira. Menir i, de jure in vsaj na papirju! Na to vprašanje mora dati odgovor društveni odbor, ki je bil zadnji izvoljen. Ta odbor mora vedeti, kaj se je sklenilo gledé društvene imovine, če se je društvo razšlo. Če se društvo ni razšlo niti ni bilo razpuščeno, bi bila stvar tega odbora iz leta 1913. ali 1914, da ukrene kar treba in zlasti uredi društvene imovinske razmere. Čitalnična zastava je brez dvoma del društvene imovine, ker si jo je društvo omislilo, ko se je pevski zbor rekrutiral iz samih društvenikov ter je društvo sprejemalo v službo pevovodjo in ga plačevalo. Tekom časa Selé se je pojavilq v pevskem zboru Čitalničnem gibanje za ne­ kako samostojnost ki se pa iz nenadnih razlogdv ni mogla prav uveljaviti in odločno udejstviti. Kako se je izvršila preselitev tako znanega Čitalničnega pevskega zbora pod streho Glasbene Matice, mi ni znano; toliko je gotovo, da se exodus ni insceniral - pod vihrajočo zastavo, ker je zastava ostala v - Čitalnici! Čegava je zdaj zastava, če je Lj. Čitalnica definitivno pokoplena, to je mogoče razsoditi le na podstavi določil druStvenih pravil Ljubljanske Čitalnice ali mo­ rebitnih dogovorov povodom njenega prestanka. Pozvedeti torej treba za člane zadnjega društvenega odbora. Obžalujš, da Vam ne morem postreči s točnejšim iîvestjem, sem Vam vedno drage volje na razpolago za usluge. Z vsem spoštovanjem« 78. GLOBOČNIK ANTON* 78.1 Dunaj, 28. 7.1895. Pismo brez ovoja J: nemški. »Hochverehrter Herr Bürgermeister! Auf das sehr geschätzte Schreiben beehre ich mich Ihnen mitzutheilen, dass ich mich heute zum Finanzministerium verfügte und alldort wegen Abwesenheit des Hofrths Danzer bei Sei­ nem Stellvertretter — Bar Me— Ihr Anliegen vorbrachte, und es in Ihrem Sinne bestens un­ terstützte. Derselbe nahm meine Bitte freundlichst entgegen, ohne mir jedoch eine bestimmte Zusiche­ rung zu geben, vorgebend dass möglicher Weise sich Danzer selbst dieses Stück welches gestern hier anlangte, Vorbehalten könnte. Aus seinem ganzen Reden habe ich übrigens entnohmen, dass mann entschlossen sei, De. der Besetzung dieser Stelle eine ganz besondere Qualification von dem Auserlesenem zu verlangen, weil mann in Laibach in der letzten Zeit wiederholte Anstände bei den Catastral­ beamten hatte, und mann sich dacher Verpflichtet fühle, bei dieser Branche einer unzweifel­ haften Verlässlichkeit versichert zu sein. Vielleicht wird es mir möglich sein noch mit Danzer, welcher in 8 Tagen rückkehren soll, in der Angelegenheit zu sprechen. Mit vorzüglichster Hochachtung Euer Hochwohlgeboren ergebenster Globočnik Wien 28. 7. 1895« 78.2 DunqJ, 6. 8. 1895. Pismo brez ovoja, J: nemški. G . pripis: prejel in odg. 8.8. »Hochgeehrter Herr Bürgermeister! Im Nachhange zu meinem letzten Schreiben beehre ich mich Ihnen mitzutheilen, dass ich heu­ te beim Hfrt Danzer in der Angelegenheit vorsprach, und mich, was die Qualification des P. anbelangt speziell auf Sie Herr Bürgermeister, berief. Ich fand nur freundliches Entgegenkommen, und wieder sehr viel schöne Worte, aber nicht viel solche, welche eine Hoffnung für P. zu erwecken genignet wären. Bei der Schlusswieder­ holung meiner Bitte bemerkte mir der Hfrth, dass ja P. weder an Gehalt noch an Einkommen was gewinnen würde, wenn er die Stelle bekommt wohl aber eine grosse Verantwortung auf sich laden würde. Wen er in Aussicht habe, kommte ich ihn nicht fragen, aber es kommt nur aus den Comunicationen beider Herrn vor, dass mann einen Rangsältesten, oder Altern von Anderwärts heranziehen will, weil sie etwa Alle einen Status bilden solen; Für die wohlwollende Anregung der anderen Angelegenheit bitte ich meinen schonen Dank entgegenzunehmen. Mit ausgezeichneter Hochachtung Euer Hochwohlgebom ergebenser W. 6. 8. 1895. Globočnik« 79. GOBANC ALEXANDER 79.1 Kapela, 24. 5.1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 28. 5. »Euer WohlgeborenMDdgovarja na Grassellijevo pismo z dne 18. maja. Strinja se z objavo svo­ jega pročila o potovanju po Grčiji v slovenskem narodnem listu (»... einen der national slo- venischen Sache...«) čeprav ima ponudbe časnikov Presse in Klagenfurter Zeitung. 80. GOGOL IVAN* 80.1 Ljubljana, 21. 12.1895. Pismo brez ovoja J; slovenski. Priloga račun stroškov za deželnozborske volitve. Ljubljana, 22. 12. 1895. Rokopis. »Velečestiti gospod župan! Vsled sklepa izverševalnega odbora narodne stranke v Ljubljani usojam si Vam v prigibu sub % vročiti račun o stroških letošnje deželnozborske volitve v Ljubljani, katere je začasno založil narodni sklad ter Vas vljudno prositi, da blagovolite polovico teh stroškov poverniti našemu skladu. Z odličnim spoštovanjem! V Ljubljani 21. 12. 1895.« Vam vdani 'Van G° flo1' bla9ainik nar' sklada Priloga »Račun o stroških letošnje deželnozborske volitve v Ljubljani Pošljem agitatorja na barje s pismom na M. Peruci-ja 1.- 22.11. Vabilo k agit, seji za Ljubljano 2.20 23.11. Plačam agitatorjem Fr. Sturm, Sturm ml, Baraga in Peruci a 10 fl. 4 0 - Plačam agitatorjem Fr. Sturm, Sturm ml, in Baraga 3 0 - 27.11. Za pijačo pri Češnovarju 9.30 po raznih drugih gostilnah za barjane 2.47 in Janezu Nemec, ki je pazil na barjane 2.70 28.11. Plačam gostilničarju Ivanu Belič 4 5 - 28.11. Plačam gostilni pri Nordpol 124.07 28.11. Plačam gostilni Štefana Bergant na bregu 15.52 28.11. Plačam Turku ml. za vožnjo 6 0 - 2.12. Plačam račun gostilne gosp. Tosti per 1.56 in za agitatorja Jeločnik na barji 3,- Skupaj Fl 336.82 V Ljubljani dne 22. decembra 1895« 42 22.11. 43 22.11. 44 23.11. 46 27.11. 47 27.11. 48 28.11. 49 28.11. 50 28.11. 51' 28.11. 52 2.12. 2.12. 81.1 Podbrdo, 16.1.1869. Pismo brez ovoja J: nemški. »Löbliche Redaktion des Triglav!« Ne želi prejemati Triglava Za poslane številke, ki jih ni na­ ročil, pošilja 2,50 gld. Navaja naslov: »Josef Golija Podberdo - Tolmein Goerz.« 82, GOLOB JOHANN 82.1 Črni vrh, 1.1. 1869. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Velečastiti gospod!« Pošilja četrtletno naročnino za Triglav v višini 1,50 gld. Pošiljajo naj ga na naslov: »Johann Golob Cooperator in Schwarzenberg Idria«. 82.2 Črni vrh, 30. 6.1869. Pismo brez ovoja. J.: slovenski, nemški. »Slavni gospod!« Pošilja četrtletno naročnino za Triglav in prosi, naj priimek Golob pišejo z enim I. 83. GOLOB JOŽE 83. 1 Gradec, 4. 7. 1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Hochgeehrter Herr Grasselli!« Pošilja četrtletno naročnino za Triglav v višini 1,50 gld. Navaja svoj naslov: »Jožef Golob, Jurist Wickenburggasse No 1351, II. Stock«. 84 GÖRTZ FRIEDRICH* 84.1 Dunaj, september 1908. Pismo brez ovoja. Glava: »Major Friedrich von Görtz, K.u.k. Kümmerer.« J: nemški. »Euer Hochgeboren! Wien, September 1908 Anknüpfend an den beiliegenden Prospekt gestatte ich mir hiermit Euer Hochgeboren um frdl. Ueberlassung einer Photographie (Kabinett, oder Visit) und einiger für eine Biographie er­ forderlicher Daten, insbesondere Geburtsort =Tag und =Jahr, Studiengang, derzeitiger Wir­ kungskreis, Jahr der Ordensverleihung, ev. deren Veranlassung, sonstige Titel und Würden etz, höfl. zu bitten. Ich bemerke, dass die Photographie in kurzer Zeit unversehrt retourniert und das herzustel­ lende Klischee Ihr Eigentum wird. Mit Rücksicht auf die langwierige Arbeit wäre ich Euer Hochgeboren für baldigste Zusendung sehr zu Dank verpflichtet. Ergebenst Friedrich von Görtz K.u.K. Kämmerer u. Major« 85.1 Reka, 16. 3.1882. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 6. 4. »Blagorodni gospodi Poterdim častite Vaš list od 13. t.m. Prav rad prodam hišo v Ljubljani kjer so zdaj brambovci vkartirani, ako je deželni odbor in vo­ jaško upravitelstvo žnjo zadovoljno. Mislim de bo moja hiša nar bolj za ta namen pripravna, kir je bila že od začetka za kasarno zidana. Sim pripravljen jo po vrednosti, ali cenitvi prodati, pa kir nimam tukaj dokumentov Vam ne mo­ rem danes cene naznaniti, in bom zastran tega pisal mojimu oskerbniku tam, gosp. Ant. Dek­ levu. Ako bo sploh hiša zadostila tirjatvam se bodemo za kup brez ovire lahko domenili. Se Vam, blagorodni gospod, zahvalim za dobrovoljno naznanilo in se Vam z odličnim spoštovanjem vklanjam J. Gorup na Reki 16. 3. 882.« 86. GRABOVSKŸ BRONISLAV* 86.1 Varšava, 26.10. 1871. Pismo brez ovoja. J: češki. G . pripis: prejel 17. 11, odg. 10. 12. »Drahÿ pfiteli!« Mislil je nanj in na njegovo čudovito deželo in že zdavnaj bi mu bil rad pisal. Vendar ima veliko dela in ni utegnil vzeti peresa v roke. Zaradi kolegove bolezni ima letos dvakrat več dela, rad pa bi tudi dokončal svojo dramo in jo do 1. januarja poslal na natečaj v Krakov. Mnogo časa mu vzame študij zgodovinskih in mitoloških razprav, posebno še, ker mu je ostalo le malo gimnazijskega znanja. V antikvariatu pregleduje stvari, ki bi bile primerne za Dramatično društvo in poslal jih bo pri­ hodnji mesec. Čudovita igra Epidemija (»Epidemia«) Naržimskega (»Narimsky«), ki je na lan­ skem natečaju v Krakovu dobila priznanje, na žalost ni imela uspeha. Mogoče mu jo bo poslal skupaj z »Tygodnikem lllustrovanym«. Opozarja ga, daje izšla cenena izdaja veseloiger sta­ rega Fredrija (»Fredry«), saj pet zvezkov (»tomu«) stane samo »2 zl. 50 krej. Rak. č.«. Če jih knjižnica Dramatičnega društva še nima, naj si jih ogleda. Fredrija primerja z Molierom, ki tudi doživlja uspehe na odru. Poslal mu bo, česar ni dobiti po normalni knjigotržni poti. Pošilja mu tudi prospekt novega časopisa Njiva (»Niva«), ki bo začel izhajati po Novem letu. Podoben bo Gartenlaubiju (»Gartenlauby«) in bo pritegnil mlajša in živahnejša peresa. Novi časopis si želi zamenjave s podobnim časopisom po obsegu in vsebini. Zato naproša Grassellija, da odda prospekt kaki redakciji in uredi zamenjavo. Nekajkrat letno si tudi želijo literarno in družbeno dopisovanje z Ljubljano, zato ga prosi, da svetuje osebo, ki bi za primeren honorar to prevzela. V tem vidi možnost utrjevanja slovanske vzajemnosti. Ne more mu biti vseeno, kakšne vesti se bodo širile. Pozdravlja družino Potočnik, posebno gospodično Mici. Pripomogli so mu namreč, da si je o Ljubljani ustvaril lep vtis. / g t ^ < t T v C < / & r , /fy , ).,<,l'tC , / , ( 1 , / /Л7 . Y / ! < ■ • < n l < * ^ Г & > /< Hi / /* / v / / /> < K'ii->"r/ , f Aet (,■ r<, /> < // n* A < v //,r t / c / o rÿ u * /!.9 f/^ r< . / 4 t'a rt\ < <т u ' *lef'« » ^ <Гг<<*& fia n. <+<+£> , e«^> r 1 ^ ^ .j* *<*>:'t tt u./ / i *>l*-.'<> > * /'■ '') k '" * “ •’* > ■ < * ■ yO y ^ r ’ ; - . \ ( / lia - ■ c / î - t / t . ' à — ,n ;a /y /~ i t ’ £ $ c J if/ty '/l /},•» 1 ‘ *'** 4 * t ' i a y e _ / 1 / , " /1 /,/i / » Л « . •-« /1 C / n « ’ £ / ” /*»«<- t Х ј к ’ & 1 *t c * ■ * • ^ V e .v c '< {> ii t ' C 1 ' Л < / r H l Л 1 1 ‘ M u a /iT.\ec<\ У). S//IL l ‘ 4 / • • £ '/ '' > 4 £-/< , ''с» » У *Г , » /l /1 1 j,t‘ ' « C ^ C ' » ' / ; ' r ! V ,.■[!/’ /U ! ~ « ^ /{•* y/a^ S i. t l u . c / f i C < _ .. . , / ■ ' ^ .. 1 - . *V ^ ' rr . < ( V Г ( ( / /i ' .4 ■! r / , л .ч C / . '» < л < /- tf‘ ‘- 'S /- ■ »• ' s a , / / ' /? a r i i '■ < ^ ,4 - /<7c / v, ^ i / t t \J /!<'•/ I (? J «/ rti ‘ Л u l i l i < ta Ja < / ' Д Zaključek pisma Branislava Grabovskega, 1871 (86.1 ) P. S. Za boljše razumevanje prospekta mu razlaga, da bo Njiva literarno-znanstveni časopis brez političnih tendenc. Izhajal bo dvakrat mesečno v podobnem obsegu kot Gartenlauby. Na koncu zapiše svoj naslov: »Bronislav Grabovskÿ Varšava, Ulica Biala № 3« 86.2 Varšava, 20. 2.1872. P/smo brez ovo/a J; češfc/. G. pripis; odg. 75. 7. »Velectenÿ priteli!« Prijatelj in dober tovariš Jan Boduar de Courtenay, profesor v Petrogradu, znanstvenik in jezikoslovec, bo potoval v Gorico in se bo ustavil tudi v Ljubljani. Ljubljano mu najtopleje priporoča in prosi Grassellija, da mu uredi priporočila tudi za Gorico. Že dvakrat mu je pisal o časopisu Njiva. Prvo številko so že poslali Novicam s prošnjo za za­ menjavo. Toda rezultata ni: Za boga, kaj vam je tam na Slovenskem in ali vam je yseeno, če hočejo severni bratje stopiti z vami v stik na literarnem področju (»Sakramente! co pak je-to Vâm tam ve Slovensku Chostejne, že se severni bratri zasazuji vstoupit s Vami ve spojené li- terarné...«) Iz srca ga prosi, da Grasselli priporoči literarni časopis, s katerim bi imeli zame­ njavo. Hkrati naj dobi dopisnika, ki bi v kateremkoli jeziku pisal o slovanskih razmerah. Tekst bodo že sami prevedli, morda celo sam. Plačali bodo »15 rublu za arch«>Če.s tem ne bi bil zadovoljen, naj sam postavi ceno. Tudi sam bo pisal v ta časopis in čez mesec dni mora oddati slovansko bibliografijo (»bibliografij slovanskou«). Zato ga prosi, aa mu pošlje vse, kar bi mu lahko koristilo pri njegovem delu. Stroške mu bo rad povrnil. Prosi ga, naj mu odgovori, sicer ga bo preklinjal celo življenje. Njegov naslov je isti, napisati pa ga mora v ruskem jeziku, ker imajo tako čudovito novo ure­ ditev (»... mâme tahe krâsné nové zariženi.«) Pozdravlja družino Potočnik in vse svoje znance. Naslov: »Grabovsky Bronislav. Profesor II. gimnazije v Varšavi, Ul. Bialaja N 3.« 87. GRABRIJAN JURIJ* 87.1 Vipava, 4. 8. 1870. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 9. 8. »Visoko častiti gospod starosta! Zadnikrat bi bil kmalo naletel, da sem se drsnil hrabrega ljubljanskega Sokola na Tabor v Vi­ pavo vabiti, ker ste moje vabljenje, kakor ste rekli, med vrsticami razumeli, kakor da na So­ kolov prihod dvomim. Za tisti čas nisem nič dvomil, kajti pripravnost Sokola, narodno gibanja podpirati, je dobro znana, in to dokazati mu še silno nevgodno vreme ni branilo: a na ravnost tirjati, da bi ljubljanski Sokol na komando v Vipavo izletal, kadar bi se nam poljubilo, s tem tudi Vi zadovoljni ne bodete, zato poprimem se stare navade spodobnosti, in prosim, da blago­ volite Sokolu naznaniti, da ga Vipavci in - Vipavke na 149a. t.m. v obilnosti pričakujejo; in se na njegov prihod toliko bolj zanašajo, kolikor je že gotova, da si vrlega sina tukaj dobi. Meni gre samo pristaviti, da za vožnjo se bo z večo pozornostjo skrbelo, nega zadnič. Hauptk- vartir in menaža za Sokola ostane v farovžu. Samo to Vas gospod starosta lepo prosim, kolikor se poprej da, mi naznanite, koliko bi vtegnilo Vaših Sokolov priti, da vemo za časa za vožnjo preskrbeti, in da se moja kuhinja s potrebnem previdi, kajti na deželi ni kakor v mestu, da se človek vsak čas previdi s tem, česar potrebuje. Na razloček od 5-6 se ne gleda, a 20-30 več ali manj je vse drugači. Naš odbor, slišim, bi rad vašo godbo na mesto druge, in ste že za njo prošeni. Ako more is tega kfij biti, bo še bolj prav, bomo imeli Tafelmusik. Sokolov prihod, mislim, da naj bi bil ob času kakor zadnič. Pričakovaje Vaš prijazni odgovor kmalo po nedelji Vas lepo pozdravljam Vaš udani J Grabrijan v imenu odbora Iz Vipave 4. Aug. 870.« 88. GRASSELLI ANDREJ* 88.1-37 Ljubljana, 9.10. 1859. - 30. 12.1862. Pisma z in brez ovojev. J: italijanski, nemški. Najpogostejše teme v očetovih pismih so: njegova bolezen in slutnja smrti, finančni problemi sinovega bivanja in študija v Gradcu, vsakdanji dogodki iz ljubljanskega življenja (npr. odnos meščanov do nove plinske razsvetljave, požari, rojstva in smrti v ljubljanskih družinah), težave in prepiri v hiši, oddaja trgovine v hiši (tvrdki Maier & Shreier), študij Josipa Nollija na Dunaju (npr. o njegovi štipendiji v višini 150 gld. in oprostitvi plačevanja šolnine v višini 50 gld.), go- dovne in novoletne čestitke. Iz vseh pisem je razvidna globoka očetova želja da bi večkrat dobil sinova pisma in da bi ga tudi pogosteje obiskal in mu lajšal tegobe starčevskega osam­ ljenega življenja in bolezni. 89. GRASSELLI I. G. 89.1 Ljubljana, 13.12.1862. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Mein Lieber Cosink Obširno piše o slabem zdravju strica Andreja Grassellija. Že od 1 . no­ vembra je priklenjen na posteljo. O tem mu je verjetno že pisal Josip Nolli. Ker je nevarnost da oče izgubi zavest in možnost govora ga prosi, da se čimprej vrne v Ljubljano. 90. GRASSELLI MARIJA* 90.1 Kranj, 10. 10. 1864. Pisnik brez ovoja J: slovenski. »Preljubi Peter! Neka se nežačudi, čes moje Pismo v slovenskich besedach, ker ti je snano de ne snam, pa vender sem se skub vsela kar je le mogoče. Jest sem sagotovo mislila de boš v nedeljo per- šu'ker te pa ni bilo niker vidit sem bla prov žalostna pa vender sem posabila ker sem le Tebe sa drušno imela Kak' je težko, ločen biti! misliti se moreš kako sem bla srečna ksem tvojo Pismo prebrala in od Tebe kej šlišat samogla. V nedeljo smo bli po navadi v Tenetišach misljila sem le smerej natebe. Jest sem Bogu hvala popolnoma zdrava in Upam? de si tud Ti zdrov in vesel, pošlem ti tebi mojo podobo al kako se ze prou ker veš de snam dobro govoriti in dobro pisati, percakujem kmalo od tebe kej šlišat in v pat samorim de boš prov kmalu sam peršu. Objamem in kušnem te večkrat o duchu in ostanem Tvoja vesela Mizka V Kranji ani 10 oktobra 1864.« 90.2-80 Kranj, Ljubljana, Celje, 1864-1874, 1895, 1901-1902. Pisma brez ovojev. J: nemški, slovenski. Dekletova romantično ljubezenska pisma (1864-1865) vsebujejo drobce o delovanju kranj­ ske čitalnice, sokolskih plesih, plesih v Kazini, bésedah v Kranju, pustnih zabavah in tombolah izletih v okolico in družinskih srečanjih. Uporablja tudi pojem Slovenec (»Slovenjar«, »Slove- nier«). Kasnejša ženina pisma (1866-1902) govore o vsakdanjostih. Poleg novic iz domačega živ­ ljenja (družini, zdravju, otrocih, o potrebnih nakupih in podobno) so v pismih tudi drobci iz jav­ nega življenja Kranja, n.pr. o volitvah junija 1870, čitalnici itd. Omenja tudi urejanje Tenetiš (1870), fotografa Sallerja iz Ljubljane in družinske fotografije (1870), potovanja z vlakom v Ljubljano in v Kranj, pogoste izlete v okolico Kranja. 91. GRASSELLI PROKOP* 91.1-325 Dunaj, Celovec, Fisching pri Weisskirchenu, Reichenfels, Celje, Gorica, Karls­ bad, Semmering, Mojstrana, 5. 11. 1889 - 26. 6. 1933. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. V pismih prevladujejo razmišljanja o študijskih in kasneje službenih zadevah. Mnogo piše o delu v banki. Odmevi javnih pretresov so le redko tema dopisovanja in so potisnjeni na obrobje Prokopovega zanimanja. V pismu 27.11.1912 med drugim piše: »... Dem hastenden Zeitgeist entsprechend, wendet sich alles Interesse, kaum dass auf dem Balkan etwas Rühe eingetre­ ten ist, den neuen Verwicklungen entgegen. Die Sensation beherrscht die Masse der Menschen und vereinzelt finden sich diejenigen, die sich davon nicht hinreissen lassen. Die Blätter, die sonst in diesem beliebten Artikel arbeiten, feiern wahre Orgien in wohlerwogener Absicht - zur Freude ihrer Leser. Ruhige Leute sind aus ihrem Gleichmut gebracht und die Stimmung ist sehr kriegerisch. Das Politisieren, das sonst in Wien weite Kreise nicht erfasst, ist allgemein geworden. Serben, die sich auf der Strasse etwas zu weit vorwagen, werden vom Publikum, das sich sonst meist indifferent zeigte, mit Begeisterung verprügelt und die Leidenschaften prallen selbst in friedlichen Bureaux mit Heftigkeit aneinander. Um in dieser Zeit, in dieser geschichtlich gewiss wichtigen Epoche, wo ein ganzes Staaten­ gebilde ins Wanken gerät und mächtige Kräfteverschiebungen stattfinden - für das allgemei­ ne grosse Ringen scheint ja der Zeitpunkt noch nicht gekommen zu sein - kommt das Ein- zelindividium, wie ich eines bin, kaum aus dem gewohnten Gleise...« Poleg vsakdanjih živ­ ljenjskih problemov veliko razmišlja o težavah, ki jih je prinesla 1. svetovna vojna Konec svetovnega spopada pomeni za Prokopa soočanje z razpadom avstroogrske monar­ hije in z vrnitvijo v Ljubljano. Uči se slovenskega jezika Tarna nad draginjo in pomanjkanjem na Dunaju 1920. 92. GREGORIZH LEOPOLDINE* 92.1 Ljubljana, 15. 4. 1871. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: brez odg. »Euer Wohlgeborn! Nach reiflicher Überlegung habe ich mich entschlossen in der Benefizvorstellung der Frau Odi mitzuwirken. Ich bitte die Dame sogleich davon in Kenntnis zu setzen u. selbe zu .bitten sie möge die Güte haben mich noch heute zu besuchen. Von 7 Uhr an bin ich zu Hause, sie soll sich ja an die späte Stunde nicht stossen den nur Abends kann ich ungestört eine so wichtige Angelegenheit besprechen. Mit den herzlichsten Grüssen an Ihre liebe Frau zeichne Laibach den 15. 4. 1871. Achtungsvoll Leopoldine Gregorizh« Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Wohlgeborn! Mit diesen erlaube ich mir Ihnen "mitzutheilen dass ich Samstag nicht singen werde. Erstens bin ich wie sich jeden überzeugen kann etwas heiser u. zweitens habe ich weder Zeit noch Lust mich foppen zu lassen. Mit besonderer Hochachtung Laibach den 20. 4. 1871. L eopoldine Gregorizh« 93. GROSS JAKOB 93.1 Zagorje, 26. 2.1881. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Predragi prijatelj! Hvala ti iepa za prijazno vabilo na sokolovi večer (saj usojam si, da si me ti povabil) ter bom tudi prišel dne 1. marca popoldne ob 3ji uri k tebi na tvoj dom, da me ti potem blagovoliš upe- Ijati v čitalnico, ker v svojem življenji še nisem videl kake bolj imenitne maškerade. Ne vem ali duhovni pridejo isti večer v čitalnico ali ne, sicer se zato ne brigam veliko, a ljubo bi mi bilo da bi v tej zadevi ne bi bil: pater solitarius!. Bodi tako dober in mi piši ali mi je priti ali ne, in če je po tvojih mislih prav da pridem, se drznem za zdaj se tvojej gospej spodobno ukloniti, da smem v ljubi družbi tvoje familije isti večer v čitalnici radovati se. Ponavljaje še enkrat svojo prošnjo da mi odkritosrčno odpišeš sim ves tvoj stari prijatelj Zagorje 26. 2. 81. Jakob Gross« 94. GUSELL JOHANN 94.1 Škofja Loka, 17. 9. 1873. Pismo brez ovoja. Glav a »Johann Gusell Holzhandlung & P arquât ten Fabrik in Bischoflack bei Laibach«. J: nemški. »Herrn P. Grasselli Bischoflack am 17. 9. 1873 Da ich mich in äusserster Goldverlegenheit befinde so bin so frei. Sie höflichst zu ersuchen, gefälligst zu veranstalten, dass mir mein Guthaben per f 240 bis Samstag ausgezahlt wird. Auch würde bei den 2 in meinen Händen befindlichen Aktien gern 10 f einbüssen, wenn sich hiefür ein Abnehmen findet. In der Heffnung der Berücksichtigung meines Ansuchens empfehle mich Hochachtungswollst Joh Gusell« 95. GUTTMAN EMIL" 95.1 B.k, 28. 11. 1873. Pismo brez ovoja J: nemški. »Lieber Freund! Herr Wolf ersuchte mich um Rückstellung der ihm gechörigen seit geväumer Zeit bei dir be­ findlichen Frau Aventiure und Trompeter von Bückingen. Habe daher die Güte solche entweder direct an Hr Wolf in sein Dir bekanntes Atelier oder an mich zu senden. Mit gewohnter Hochachtung und Wertschätzung 28. 11. 873. Dein ergebener Guttman« 95.2 B.k, 30. 6. 1874. Pismo brez ovoja. Glava: »G«. J: nemški. »Lieber Freund! Gestern gieng der Termin zur Rückzahlung des mir von Dir in so freundschaftlicher Weise ge­ gebenen Darlehens zu Ende. Du wirst es mir glauben, wie unangenehm es für mich sein muss, da ich mein gegebenes Wort lediglich ob der Lässigkeit des h. Kk. Kreisgerichtes Rudolfswert bei Erledigung der daselbst überreichten Eingaben nich einzulösen vermag. Ich habe mich bereite diesfalls brieflich an Hr. Dr. Vojska gewendet und darf sohin hoffen diese Angelegenheit in Monate Juli I.J. vollständig geordnet zu sehen. Habe daher die Güte diesen Monat zu gedulden und entschuldige, dss ich Dir für einen Dienst wahrer Freundschaft den ich nie vergessen werde, augenblicklich so schlechten Dank weiss, dss ich mein gegebenes Wort zur bestimmten Zeit nicht einzulösen vermag. Mit aufrichtig ergebener 30. 6. 874 Guttman« 95.3 Dovje, 30.12. 1877. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 1 . 1 . 1878. »Mein lieber Freund! Empfange Du, Deine hochverehrte Frau Gemalien sowie Deine liebe Familie meine aufrichti­ gen Glückwünsche aus Anlass des bevorstehenden Jahreswechsels. Aus wollem und ganzem Herzen danke ich Dir für alle und jede Freundschaft die Du mir in dem nun zu Ende gehenden Jahre zu erweisen die Güte hattest und bewahre mir diese Freundschaft auch weiterhin. Der Zweck meines hiesigen Aufenthaltes dürfte erreicht sein. Ich werde denselben daher in nächster Zeit verlassen müssen, um meine frühere Thätigkeit wieder aufzunehmen. Die Liebenswürdigkeit die ich von Seiten meines verehrten Gastfreundes, sowie von jenem Theile der Bevölkerung dieses einzig schönen Stückes Erde, mit welchem ich in Berührung kam, erführ, wird mir ich gestehe es offen die Trennung etwas schwer machen. Aufs Jahr will ich wenn nur möglich diese mir so lieb gewordene Gegend wieder aufsuchen und da kommt vielleicht Freund Peterca mit und dann gehen wir auf den Triglav. Die erste Vor­ bereitung d.i. die Bekanntschaft mit den beiden Führern Prckin und Šimenc, ist hiezu bereits getroffen. Mit den herzlichsten Grüssen an Dich und die Deinen Dein aufrichtige ergebener Legenfeld 30. 12. 77 Guttman« 95.4 Dovje, 28. 6. 1878. Pismo brez ovoja J: nemški. G. pripis: odg. 22. 7 . »Méin lieber Freund! Anlässlich Deines Namensfestes bitte ich Dich meine herzlichsten Glückwünsche entgegen­ nehm en zu wollen. Diesen Wünschen für Dich erlaube ich mir auch den einen für mich bei­ zusetzen, nämlich, dss mir Deine freundschaftlichen Gesinnungen welche Du mir schon so oft bethätiget hast, auch für darhin erhalten blieben. Seit Pfingsten befinde ich mich wieder an an diesem mir so lieb gewordenen Orte. Beschäftiget mit Arbeiten und Studium erwarte ich hier die Erledigung meines Gesuches um Verleihung der bei der kk. Finanzprocuratur Stelle. Von dieser Erledigung wird die Dauer meines hiesigen Aufenthaltes abhängen. Es bedarf wohl nicht erst einer Versicherung, dss mich ein Besuch von Deiner Seite während desselben, mit welchem bei günstigem Wetter ein beliebiger weiterer Ausflug verbunden werden könnte, besonders erfreuen würde. Ich erlaube mir daher Dich zu einem solchen freundlichst einzuladen. Mit den besten Emp­ fehlungen an Deine Frau Gemalin und den herzlichsten Grüssen an Dich und Deine liebe Fa­ milie Dein aufrichtig ergebener Legenfeld 28. 6. 78 Guttman« 95.5 Gomji grad 30.12.1878. Pismo brez ovoja. J„ ■ nemški. G . pripis: odg. 4. 2. 1879. »Mein lieber Freund! Vor Allem Dir und Deiner verehrten Familie meine herzlichsten Glückwünsche aus Anlass des bevorstehenden Jahreswechsel! Seit 5. d.Mts. bin ich hier in diesem ferne von Menschen und Weltgewühle gelegenen Erde­ nwinkel. Wie lange ich hier bleiben werde lässt sich nicht bestimmen. Man hat mir ein tüc­ htiges Stück Arbeit aufgeladen, und zwar mit einer durch Winkelschreiber aller Art versetzten und verführten Bevölkerung, welcher jedes Rechtsgefühl abhanden gekommen zu sein sc­ heint. Wie wenig beneidenswerth meine Lage ist kannst Du Dir leicht vorstellen. Ich wohne und lebe im Schlosse beim Verwalter, und komme ausser einem selbstständigen Spaziergan­ ge und auch den nicht täglich aus demselben nicht heraus. Die Gegend mag in Sommer sehr schön sein; jetzt ist sie traurig wie jede andere. Bald haben wir Schneefall und gleich darauf Regen und Thauwetter und der furchtbare Wind oft drei Tage ununterbrochen während. Das ist im Heulen und Klieren der Fenster! Ich habe so etwas noch nirgedens gefunden. Ich beabsichtige zu Weihnachten nach Laibach zu kommen. Allein die Erinnerung an die en­ dlose Fahrt von Cilli hieher zu einer Zeit als noch kein Schnee lag das Gerüttel des Postkar­ rens Wagen kann so etwas nicht gennant werden, liess mich auf diesen Wunsch verzichten. Ich bitte zu entschuldigen dss ich einer Verbindlichkeit bisher nicht nachgekommen, Es wird nächstens mit grösstem Danke geschehen. Mich Dir und Deiner werten Familie empfehlend Dein aufrichtig ergebener Oberburg 30. 12. 878. Guttman« 95.6 Gomji grad, 28. 6. 1879. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: prejel 29. 6, odg. 5. 7 . »Mein lieber Freünd! Mefrre herzlichsten Glückwünsche zu Deinem Namensfeste nebst meinem innigsten Danke für all die Liebe und Freundschaft die Du mir während einer langen Reihe von Jahren in allen meinen Lebenslagen bewiesen, Möge mir diese Liebe und Freundschaft auch fernerhin er­ halten bleiben und ich so glücklich sein dieselben wenigstens theilweise erwiedern zu kön­ nen! Seit 20. d. Mts bin ich wieder hier. Im Laufe des nächsten Monates kehre ich nach Graz zurück. Was dann mit mir geschieht weiss ich noch selbst nicht und lässt mich auch ziemlich gleichgiltig. Nach einem an aufreibender Thätigkeit an Aufregungen aller Art überreichen Le­ ben habe ich längst die Hoffnung aufgegeben jemals zu einer Rühe zu gelangen. Ich mache Dir meine Einladung zu einem Besuche von Oberburg wozu das Wetter gegenwär­ tig ausnehmend günstig ist. Schaden könnte es Dir lieber Freund gewiss nicht wenn Du auf einige Tage aus der Stadt he­ rauskommen würdest. Am 10. Juli bin ich in Cilli. Wenn Du dahin kommen wolltest könnten wir zusammen nach Ob­ erburg fahren und von hier könntest Du dann die Rückreise nach Laibach über Stein bewerk­ stelligen. Mit meiner hochachtungsvollsten Empfehlung an Deine Frau Gemalin, den herzlichsten Grüs- sen an Deine Familie Gruss und Kuss an Dich Dein aufrichtig ergebener Oberburg 28. 6, 79. Guttman« 96. HAASENSTEIN & VOGLER 96.1 Dunaj, 23. 10. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Löbl. Administration d. Triglav in Laibach«. Poštna žiga: »Wien 23/10 6Л 69, Laibacher Stadt 24/10 Nach.« Žig podjetja: »Haasenstein & Vogler 23. Oct. 69 Wien.« J: nemški. »Löbl. Administration!«. Podjetje »Expedition für Zeitungs-Annoncen, Wien, Wollzeile Nr. 9« pošilja navodila za izdajanje- računov. G. zaznamek: uredil februarja 1870. 97. HAPPE LEOPOLDIN 97.1 Ljubljana, 31.12.1887. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Hochwohlgeboren!«. Kongregacija usmiljenih sester Vincenca in Pavla iz Ljubljane mu pošilja novoletne čestitke. 98. HARTMANN JOHANN 98.1 Ljubljana. b.d. (1869?). Pismo brez ovoja. Glava: »Joh. Alf. Hartmann, Laibach«. J: nemški. G. pripis: odg. »Euer Wohlgeboren!«. Pošilja mu Alešovčev rokopis, primeren za objavo v Triglavu. Dobil ga je pri Dimicu (»Dimitz«), ki ga je hotel skrajšati. 99. HAUSER, C.* 99.1 Dunqj, 12. 5. 1869. Pismo brez ovoja. Glava: »C. Hauser, Wien, Mariahilferstrasse 116. Comptoirstunden von 9-2 Uhr, Export Deutschland, Schweden, Norwegen, Holland Belgien, Italien, Spanien wöchen­ tlich zweimal«. J: nemški. Priloga: tiskan oglas za havanski tobak. »Löbliche Redaction!«. Prosi za objavo priloženega oglasa. 100. HEIN OLGA 100.1 B.k. (Ljubljana), b.d. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Geehrter Herr Bürgermeister!« Piše o zasebnih zadevah. Podpisana je kot »Olga Baronin Hein«, rojena »Gfin. Apraxin«. 101. HEISS IGNAZ 101.1 Škofja Loka, 11.12.1867. Pismo brez ovoja. Poštni žig: »Bischoflack 11/12«. J: nemški. »Triglav«. Naroča Triglav od 1.1. do konca junija 1868 in prilaga 2 gld. 50 Kr. Navaja svoj naslov: »Ignaz Heiss Priwatier in Bischoflack Krain«. 101.2 Škofja Loka, 22. 12. 1868. Pismo brez ovoja. Poštni žig: »Bischoflack 22/12.« J.- nemški. »Triglavk Naroča Triglav za čas od 1. januarja do konca decembra 1869 in prilaga 5 gld. 102. HESS FERDINAND 102.1 Dun«j, b.d. Čestitka brez ovoja J: nemški. »Lieber Herr von Grasselli!«. Hotelir Hess z ženo mu izreka vse najboljše želje. 103. HLAWATSCHEK F . 103.1 Gradec, 10. 8.1875. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Sehr geehrter Herr!«. Sooskrbnik otrok pokojnega inženirja Južne železnice Jedličke sporo­ ča Grasselliju o smrti enega od otrok in o obolelosti drugih otrok za davico. 104. HOFFER FERDINAND 104.1 S t Radegund pri Gradcu, 6.1.1868. Pismo brez ovoja. Glava: »Kaltwasser-Heilanstalt St. Radegund«. J: nemški. »Löbliche Administration des Triglav!«. Prilaga 2,50 gld. za Triglav za prvo polovico leta 1868. 4 rfXwTc: , i -S r ~ ' » v c . , J> J » Л ' *«- / / / T # r r t f * '* } > , * ^ '4 //✓^ Heiss Ignac naroča nemško pisani tednik Triglav, 1867 (101.1) 105. HOHN EDVARD 105.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (oktober 1870). Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: prejel 15. 10. 1870. »Častiti gospod Tukaj Vam pošljem z srčno hvalo poslane 4 vstopnice nazaj ker dobro vem da ima mlado dra­ matično društvo pri vsaki predstavi toliko stroškov da nikakor ni spodobno društvu nepotreb­ no dohodke zmanjšati. Z prijateljskim pozdravom ostajem vedno Vaš Edvard Hohn« 105.2 B.k. (Ljubljana), b.d. (1869). Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti gospod! Prosim da mi še 100 bukel Nauk o telovadbi pošljete. Kako se kaj počutite, ali Vam je že kaj bolje? Vas srčno pozdravljam i ostajem Vaš vdani Eduard Hohn« 106. HORAK JOSIP* 106.1 Temišvar, 1. 3.1870. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Lieber Freund! Temesvàr 1. März 1870 Ich sende Dir c/8.40 und bitte Dich ff. in Ordnung zu bringen. Triglav (2 - ter Halbsjahr 1869)....................................................................................f 3 Brencelj (detto)............................................................................................................f 1.20 Triglav (1 - ter Halbjahr 1870)......................................................................................f 3 Brencelj (detto)............................................................................................................f 1.20 5 8.40 Indem ich Dich und Freunde herzlichst Grüsse bin ich mit Achtung Jos. Horak« G . zaznamek: »f. 5.40 an Alešovc abzuführen.« 106.2 Temišvar, 20. 4. 1873. Pismo brez ovoja. Glava.■ »J.H. Horak«. J: nemški. G . pripis: odg. 20.5. »Lieber alter Freund! Temesvér 20 April 73 Der Zweck dieser Zeilen ist eine Anfrage an Dich zu stellen, über die Du mir möglichst bald Deine Meinung freundlic+ist eröffnen mögest. Ein eventueller Erfolg in der Angelegenheit kann freilich nur von zufälligen Umständen und von der Zeit ubhängen. Es lebt hier, wie Du weisst (seit 5 - 6 Jahren) ein gewieser Herr Heinrich Weidt, Capellmeister am hier. Theater - früher Regenschori an der serbischen Domkirche u. Dirigent des serb. Ge­ sangvereins. Seine Frau, eine liebenswürdige Dame, tüchtig musikalisch, gibt in Franz & En­ glisch Unterricht. Der Mann ist unermüdef fleissig und hat unlägbar Compositionstalent. In dieser Saisson ist eine romantische Oper Adelma durch ihn zur Anfführung gekommen, die mehr als Capell­ meister mache bekundete - und sehr gefallen hat. Sie kommt auf der Grazer Bühne jetzt in Vorbereitung. Nationalen Standpunkt nimmt er keinen ein - er ist durch und durch Musikus - der alle Musikanten der Welt, doch nur diese allein - als Landsleute ansieht. Verschiedene Umstände nun - vor allen die ungünstigen sanitären Verhältnisse an denen sei­ ne Familie laborirt, lassen es Weidt wünschenswert erscheinen - diese Gegend zu verlassen. Ein Engagement bei irgend einer Oper sucht er nicht da er des Zigeunerlebens müde, irgend eine sicherere Stellung aspirirt, was ihm jetzt in der Vollkraft seiner Jahre (er hat circa 40) noch möglich werden kann. Ich, der ich mich in die hiesigen Verhältnisse ganz hineingelebt habe ihm, der hier immer fremd geblieben, so schöne Schilderungen von Land in Leuten, namentlich der Kunstverhält­ nissen in meiner lieben Heimat gemacht ihm beim Thee in Winterabenden so oft Narod - Zora od. soger Brencelj übersetzt narodni dom und narod, gledališče in Laibach so oft erzält:- dass den Mann eine stille nach meinem Vaterlande ziehl und ich beschlossen habe, bei Dir - der competentesten Persönlichkeit - eine Anfrage zu stellen: Ist irgend eine Aussicht vorhanden, dass der Mann, nicht heute, nicht morgen, sondern irgend einmal- als Dirigent der nationalen Musikkreise in Krain einen wenn auch bescheidenen sta- bilen Platz finden könnte?? Ich bin überzeugt dass Weidt dort wo ihn der nationale Geist unserer Musik anwehen würde, für die Entwicklung unserer Musik von höchstens Einflüsse wäre. Hat doch die prächtigen und einzigen magyar. Opern Hunyady Làszlo und Bànkban - - Erkel ein Deutscher geschrieben und Kalliwoda für Deutsche manches componirt! Betrachte obiges als eine nur an Dich gerichtete confidentiette Anfrage, über die Du mir ge­ legentlich Deine Ansicht mitteilen magst. Ich bin nämlich durch lange Abwesenheits den Lai­ bacher Verhältnissen bereits so sehr entfremdete, dass Du mir vielleicht entschuldigen wirst wenn ich in einer Sache anfrage, deren Erledigung schon in der Natur derselben unmöglich ist. Indem ich hoffe, dass Du und die Deinen sich recht wohl befinden, grüsse ich Dich recht herz­ lich und bin Dein aller Freund Horak Adresse Profesor J.H. Temesvär.« 106.8 Temišvar, 11. 7. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »J.H. Horak«. J: nemški. G . pripis: odg. 22. 7 . Priloga: časopisni izrezek. »Sehr geehrter Freund! Temesvar 11. Juli 73 Wie aus dem inliegenden Ausschnitt ersichtlich, hat Herr Weidt - eben einige Tage vor Dei­ nem geschätzten Antrage eine passende Stellung in Troppau fegunden. Ich bedaure lebhaft in patriotischem Interesse, dass diese bewährte musikalische Kraft nicht für die nationalen Vereine Laibachr Gewonnen werden konnte. Die beigeschlossenen f 3 bitte ich gefält an Freund Nolli zu übergeben. 1 f als Unterstützungs­ beitrag für die Jünger Thaliens - f 2 za narodni dom v N.M. - (beider 2 te Monatsrate). Die Hefte der slov. Thalia soll mir Nolli nicht einschicken, (wie ich ursprünglich verlangt); ich habe die Hefte in Wien bekommen. Wir haben hier eine afrikanische Hitze; dabei wüthet die Cholera im ganzen Unkreise; in un­ serer Nachbarstadt Arad (so gross wie Laibach), sind schon 200 Menschen gestorben. Bei uns nur einzelne Fähle. Indem ich Dirch herzlich Grüsse, bin ich Dein alter Freund Horak« Priloga: izrezek iz časopisa »Herr Capellmeister Heinrich Weidt erhielt einen ehrenvollen Ruf als städtischer Capellmeister nach Troppau, woselbst den gesc­ hätzten Musiker nicht nur ein vielsagender, sondern auch ein sehr einträglicher Wirkungskreis erwartet. Wir gönnen dem Genannten diese seine, wie man uns sagt in Folge einstimmigen Beschlusses der dortigen Stadtvertretung erfolgte Berufung von ganzem Herzen. Herr Weidt wird sich Unfang August auf seinem neuen Posten begeben « 107. HOSTNIK DAVORIN* 107.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (1872?). Pismo brez ovoja. J„ • slovenski. »Blagorodni gospod! Ako se mi prav zdi, ste Vi na Vienac naročeni. Ker bi jaz iz lanskega tečaja rad neko novelo prestavil za Narodi prosil bi Vas uljudno, da bi mi ga, ako ga res imate, po hlapci v redakcijo poslali. Te dni se nadejam dobiti - vsaj naročila je redakcija - Dumasov le fils naturel. Ako se Vam zdi, da bi ga dram. društvo sprejelo, bom ga prestavil urno, ker imam zdaj čas. G. Nolli mi je sicer uže kake trikrat vprašal, če hočem kaj, vselej sem rekel da, a minolo je uže dva dobra meseca, pa mi še ničesa nij poslal. G. Gutman mi je dal l'avare od Moliere-ja, a je bogme pre- zopfast za naš čas. Nadejaje se, da mi prošnjo izpolnite, ostajem z največjim poštovanjem Vam vdani D Hostnik sodelavec Sl. N .« 107.2 BJc, b.d. (poletje 1876). Pismo brez ovoja J: slovenski. »Blagorodni Gospod! Gospod Cimperman Vam pošlje prevod Dumasove komedije. Objaviti Vam moram takoj, da me dve stvari pri tem grizeti. Prvič nijsem mogel nikjer najti pomena pregovora: Passez - moi le séné (Sennesstrauch), je prendrai la rhubarbe. To je koncem III. akta. Drugič je pa duhomor- nost prepisovanja kriva, da oblika ne dopada očem. Morebiti je tudi kaka pismena napaka not­ ri. Toliko o tem. Prosim Vas, da prevod kmalu denete pred sodnike. Ako bodete Marie - Jeanne dali tiskati, Vam jo s prvo priložnostjo pošljem, torej prosim po­ vedite pri priložnosti. - Vse bode oskrbel gospod Cimperman, kateremu se naša poslanka og­ laša. Dal sem mu tudi pobotnico en blanc za slučaj, da se prevod odobri. - Pri tej priložnosti si pa jemljem svobodo, govoriti z vami za - me važno besedo. Znano Vam je, kaj se je z menoj zgodilo. Od vseh strani mečejo kamenje na-me. Ker je moje geslo potrpeti, tudi molčim. Žal mi je le, da se stvari ne pogleda v srce, da se ne pogleda, v kakem položji sem bil. Prestavljal sem feuilletone, vse govore iz državnega zbora zraven pa imel še napolniti dve obligatni rubriki. G. Jurčič je dobival za dvojno delo vsak mesec 15 gl. renumeracije, jaz niti krajcarja za vse obilne prestave ne. Zraven tako ravnanje - pa saj znate sami, kako je. Edino to mi je žal, da sem zamudil pri tej roboti celo leto. Res je, da sem še mlad, pa vendar. Zapisati se mislim to leto kot izreden slušatelj filozofije na Dunajsko univerzo, ter koncem prihodnjega šolskega leta narediti maturo, v Trstu ali v Celovci. Ker doma ne mo­ rem živeti, moram v eno omenjenih mest da se sproti učim. V budgetu pa mi manjka precej. Torej bi Vas prosil, da bi mi prej ko moči dali še kaj za prestaviti, ker med letom bi se rad učil, in bodem moral tudi inštruirati. Verzov ne obrajtam, nego prozo, francosko posebno rad, ker se zraven tudi učim. Naklonite mi torej še kaj, pošljite gosp. Cimpermanu, on izroči meni. Nadejaje se, da mi prošnjo izpolnite, priporočam se Vaši blagoklonenosti ter sem z izrazom posebnega poštovanja Vam vdani Hostnik« 108.1 gubUana, 27.9.1894. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Velečastiti gospod P. Grasselli župan stol. mesta Ljubljanskega itd, tul«. V imenu dela članov odseka za električno razsvetljavo prosi za hitro izročitev predujmov (»offertov«). 109. HREN FRANJO* 109.1 Begunje pri Rakeku, 28. 11.1871. Pismo brez ovoja. Glava: »Franjo Hren, Begne«. J: slovenski. »Predragi prijatelj! 28.11.1871 Kakor sim zadnič v Čitalnični dvorani tebi in Zarniku obljubil, da bom do g. Korena v Planino Sel, in o nigovi (kandidaturi) žnim se pogovoril, sim tako tudi storil, on je meni odločiono be­ sedo dal, da njega ni volja na drugačni način več prevzeti poslanstva, kakor, ako bi imel g. Zar­ nik propasti, kar sim mu pa jest dober stal, zetoraj je on precej pisal d. Blejvejssu da njega ni volja to prevzeti, in da on po mojem dogovoru Zarnika priporoča namest njega To pride pri seji društva Slovenije na versto o katerim, pri kateri ti krepko besedo primi in reci, da tu- kajšni Notrajnci skoraj sploh želijo tako, da bo Zarnik tukaj voljen. - Prosim te tudi, da mi go­ tovo naznaniš, kateri dan bode seja društva Slovenije da pridem kekej, da otej važnej rejči jest kaj govorim, da Zarnik tudi od tistega društva priporočen bo, ako ne, bo pa vse eno tukaj vo­ ljen. - Nadjaje se o tej rejči ta praviga uspeha, te prav serčno pozdravlja tvoj prijatelj Franjo Hren Piši na me Rakek ne pa Begne.« 109.2 Begunje pri Rakeku, 30.11.1871. Pismo brez ovoja. Glava: »Franjo Hren, Begne«. J: slovenski. »Slavno društvo! 30.11.1871 Po dogovoru večih tukajšnih rodoljubov, med katerimi je tudi gospod Matia Koren, prejšni naš poslanec, se priporoča, da se za našega prihodnega poslanca za v deželni zbor gospod Tine Zarnik za kandidata postane, žica bi se bilo bati kake raspertije. - Franjo Hren« 110. HRIBAR IVAN* 110.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (1881). Vizitka Glava; »Ivan Hribar, glavni zastopnik banke Slavije v Ljubljani«. J: slovenski. »Velecenjeni gospod! Blagovolite sprejeti mojo najiskrenejšo gratulacijo k imenovanju za deželnega glavarja na­ mestnika Ob enem Vas prosim, da izvolite potlačiti poslano Vam notico o poslednjem sokolskem ve­ čeru. Z odličnim spoštovanjem vdani« Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Preblagorodni gospod! Prvotno se je mislilo, da bi moja navzočnost kazila slavnost; zato sem odpotoval. Potegoval sem se za čast in pravice odsekove in pa za načelo, da se ima slavnostno odprtje vršite vseskozi v slovenskem jeziku; nečem pa dati komu povoda k zbadljivim opazkam, da mi je bilo samo do tega, da pri slavnostnem odprtji govorim. To je bil povod, da sem se odločil prepustiti zastopanje odsekovo njegovemu podnačelniku. Vas samo še prosim, da me ne omenjate niti v seji, niti pri banketu, temveč da svoje govore adresujete jedino le na odsek. Včeraj izročena mi pisma vračam Vam. Pri tem pa Vas še opozarjam, da sta bila gg. Ledenik in Bayr člena onega mestnozborskega odposlanstva, katero si je šlo svoje dni ogledat graški vodovod. Ker bode bržkone preostajalo kuvertov pri banketu, prosim Vas, da tudi nju dva po­ vabite. Z odličnim spoštovanjem udani V Ljubljani, dne 29. 6. 1890. Iv Hribar« 110.3 Cerklje, 23. 7.1890. Pismo brez ovoja. J: slovenski. Priloga: pismo Ivana Kavčiča, Ljubljana, 22. 7 . 1890. »Velecenjeni gospod župan! Gledé Kavčiča govoril sem že z Vami. Ako le mogoče, blagovolite se ozirati nanj. On je za slugo sposoben in ima najboljšo voljo. Z odličnim spoštovanjem vdani V Cerkljah, dne 23. 7. 1890. ' Iv Hribar« Priloga: pismo Ivana Kavčiča 22. 7 . 1890. »Prečastiti gospod! Ljubljani 22. 7. 1890. Oprostite da Vas s tem vrstam nadlegujem. Prosil bi vas najuljudneje, kakor sem uže osebno z Vami govoril, kolikar je v Vaši moči uplivati, de bi se mi podelila jedna razpisanih služb pri mestnem magistratu. Ako ne bodete prisotni pri tej seji, prošim Vas najuljudneje blagovolite pisati par vrst gospodu Županu, da bode tudi on mojo prošnjo podpiral. Prejmite izras mojega najodličnejšega spoštovanja Vam hvaležni Ivan Kavčič« 110.4 Ljubljana, 30. 7.1896. Pismo brez ovoja. Glava: »Ivan Hribar, župan«. J: slovenski. »Dragi prijatelj! V Ljubljani, dné 30. jul. 1896. Te dni sem prejel od g. Lega pismo z vprašanjem, kaj je z onimi 7 cekini, katere je on svoje dni namenil kot častno nagrado mladinskemu spisu slovenskemu in kaj je z nagrado splnh Čujem, da si bil načelnik onemu odboru, ki se je v ta namen osnoval, in da denar hraniš Ti. Prosim Te, skliči kmalo sejo, v kateri naj se gledé nagrade napravi že konečni sklep. To ne bo tako težko, ker je konkuriral za nagrado jeden sam spis in ker se je temu spisu nagrada baje tudi že določila Ako pa iz katerega koli uzroka ne utegneš tega izvršiti, prepusti zadevo meni, da jo končno doženem. V tem slučaju, prosim, pošlji mi tudi omenjeni denar. Meni je do tega, da g. Lega z odgovorom ne pustim predolgo čakati; zategadelj želim, da se stvar prav kmalo reši. Še nekaj Ti imam sporočati. Pred sabo imam izpisek zastankov na davščinah. Temu izpisku povzamem da dolguješ od leta 1891 sem gostaščine 198 gld.; od nastanjevanja vojakov za I. 1894 ............................................................... 2 gld. za vodarino od II. 1892 do leta 1896 vsega skupaj ..................................................;......;....................................... 273 gld 63 kr Skupno 473 gld. 63 kr. Prosim Te, da ta zastanek s 1. avgustom t l. začneš poravnavati v mesečnih obrokih in sporoči mi, na kakšen način, v kolikem znesku Te je volja dolg plačevati. Nadejam se, da Ti bo ta moj nasvèt kot lahko izvršljiv najpriličnejši ter pričakujem v obeh za­ devah prav v kratkem ugodnega odgovora. S prijateljskim pozdravom Iv. Hribar« 110.5 Ljubljana, 24.12. 1898. Pismo brez ovoja. Glava: »Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane«. Prot. št. 557/Pr. J; slovenski. Priloga: koncept G. odgovora z dne 18. 2. 1899. »Velecénjenemu gospodu Petru Grasselliju ravnatelju mestnega užitninskega zakupa v Ljub­ ljani. Direktorij mestnega užitninskega zakupa je v svojej seji dne 22. t.m. izrekel svojo nevoljo o tém, da Vas dné 21. t.m, ko se je v pisarni upravnega ravnateljstva vršila blagajnična škon- tracija ki je trajala od polu štirih do petih, ni bilo navzočega. Tudi je grajal, da nimate, - kakor to določa §. 16. pravilnika za mestni užitninski zakup ljubljanski - sozapora pri blagajnici in mi je ob jednem naročil, sporočiti Vam, da bi bil primoran nasvetovati občinskemu svetu, da Vam službo odpové, ko bi v bodoče še zanemarjali uradne ure in odtegovali se svojej dolžnosti gle­ dé blagajničnega sozapora. Blagovolite to sprejeti v prijazno vednost. V Ljubljani 24. decembra 1898. Župan: Iv. Hribar« Priloga: koncept G . odgovora z dne 18. 2. 1899. »Velecenjeni gospod župan! Z ozirom na razpis s 24. 12.1898, štev. 557/pr, usojam se poročati, da me 21.12.1898 po- poludné, ko se je vršila blagajnična škontracija zaradi tega ni bilo v pisarni upr. zstva m. už. zakupa, ker sem imel nujno opravilo za svojo ženo vsled smrti njenega očeta kot njen zakoniti zastopnik. Zjutraj še nisem vedel, da me čaka to opravilo, in zatorej nisem mogel povedati do- poludné g. blagajniku, da popoludné ne utegnem priti v pisarno. Kar se tiče očitanja, da se jaz odtegujem svoji dolžnosti glede blagajničnega sozapora, bodi mi dovoljen ugovor, da je stvar pač nekoliko drugačna Meni ni nikdar bilo na mislih odtegniti se določilu §-16. pravilnika za m. už. zakup ljubljanski; sozapora le zaradi tega nisem imel, ker mi nikdar ni bil izročen noben ključ, in Vi, velecenjeni g. župan, pa g. poročevalec sl. direktorija m. už. zakupa vesta že vsaj od skontracije meseca maja lanskega leta da jaz nimam nobenega blagajničnega ključa ne da bi se bila velecenjena gospoda nad tem doslé izpotikala vsled česar sem si moral tudi jaz misliti, da je stvar vendarle v redu. Prosim Vas, veleč. g. ž, da to moje opravičevanje pri priliki blagovolite naznaniti sl. direktoriju m. už. zakupa. Prejmite o tem povodu drage volje zagotovilo najodličnejšega m. spoštova­ nja Čisto zaupno I Velecenjeni gospodi Sostava nove vlade,v kateri sedita tudi Prade in Derschc.tta ,mo£a skrajno nemškega miš= 1jenja,napotila je prodsodstvo Lzvršovalnega «dbora narodno-naprodne stranke.poiskati 3i n a Ilunaju Z70Z ,da bi paralizovalo njuno ©ventuvalno proti Slovencem naperjeno delovanje. Mogočo jc namreč,da bosta 3kušala oba mi= nistra škodovati nam na polju personalnih vprašanj: Herici utegnejo imeti na naši lastni zemlji sedaj bolj kot pcprrj kedaj prednost pred našimi ljudmi.katerim se utegne zabranje- vati pristr'p k vsem važno j Šim službam in bubi se je,da bosta delovala imenovana minxdtra na to,da se nastavi v slovenskih krajin kar največ nemških uradnikov. Dopis predsednika izvršilnega odbora Narodno-napredne stranke Ivana Hribarja, 1906 (110.6) 110.6 Ljubljana, 15.6. 1906. Pismo brez ovoja. Glava: »Župan ljubljanski«. J: slovenski. «Čisto zaupno! Velecenjeni gospod! V Ljubljani, dne 15. junija 1906 Sostava nove vlade, v kateri sedita tudi Prade in Derschatta, moža skrajno nemškega mišlje­ nja, napotila je predsedstvo izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, poiskati si na Dunaju zvez, da bi paralizovalo njuno eventuvalno proti Slovencem naperjeno delovanje. Mogoče je namreč, da bosta skušala oba ministra škodovati nam na polju personalnih vpra­ šanj: Nemci utegnejo imeti na naši lastni zemlji sedaj bolj kot poprej kedaj prednost pred na­ šimi ljudmi, katerim se utegne zabranjevati pristop k vsem važnejšim službam in bati se je, da bosta delovala imenovana ministra na to, da se nastavi v slovenskih krajih kar največ nemških uradnikov. Naš položaj je torej postal z imenovanjem Pradeta in Derschatte skrajno opasen, in to tem bolj, ker se je pri sestavi nove vlade Slovence oziroma Jugoslovane popolnoma prezrlo, tako da nimamo pri vladi proti nemškim pretenzijam nobene protiuteži. Ker se nam je torej direktno zastopanje naših teženj in zahtev onemogočilo, treba je, da si pomagamo na drug način, in upoštevaje te razmere je iskalo predsedstvo izvrševalnega odbora narodno-napredne stran­ ke na Dunaju zvez, s katerih pomočjo bi se moglo paralizovati delovanje ministrov Pradeta in Derschatte. Da pa bo imelo to prizadevanje predsedstva čim največ uspeha, prosi vse člane izvrševalnega odbora, da ga pri tej akciji kar najizdatneje podpirajo. V ta namen Vas predsedstvo prosi, da strogo opazujete delovanje Nemcev, da izkušate nji­ hovim nakanam na sled priti; pa ne samo njih izvršitev zabraniti temveč tudi poskusiti je treba ali bi se ne dalo Nemce v njih načrtih prehiteti. Zlasti pa blagovolite posvetiti svojo pažnjo per­ sonalnim zadevam. V vseh slučajih pa, kjer grozi slovenskim interesom nevarnost zlasti, kjer se misli preterovati kakega Slovenca v prilog Nemcu, blagovolite o tem nemudoma sporočiti predsedstvu izvr­ ševalnega odbora, da ono vse nadaljno potrebno ukrene. Z odličnim spoštovanjem Iv. Hribar predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke « 110.7 Dünjtf.6. 11. 1907. Pismo brez ovoja. Glava: »Ivan Hribar, župan.« J: slovenski. »Velecenjeni prijatelj! Da Dunaji, 6. 11. 1907. P .o naročilu odbora zaupnih mož narodno - napredne stranke dovoljujem si vprašati Te, če bodeš še kandidoval v deželni zbor ter Te prosim odgovora do sobote zjutraj v Ljubljano. S poštovanjem in pozdravom Iv. Hribar« 111. HRIBER FRANC 111.1 Jesenice, 18. 12. 1867. Pismo brez ovoja Glava: »FE. Hriber, Laibach & Jessenitz«. J: nemški. »Loebliche Administration!«. Naroča Triglav in prilaga 2,50 gld. Njegov naslov »Franz Emil Hri­ ber Bürgermeister in Jessenitz letzte Post Samobor«. 111.2 Jesenice, 30. 6. 1869. Pismo brez ovoja Glava »FE Hriber, Laibach & Jessenitz«. J„ ■ nemški. »Loebliche Redaction!«. Potrjuje naročilo na Triglav. 112. IGLIČ JANEZ 112.1 Mengeš, 28. 12.1868. Pismo brez ovoja J: nemški. »Herrn Peter Grasselli in Laibach«. Pošilja 3 gld. za Triglav. 113. ILEŠIČ FRAN* 113.1 Ljubljana, 25.10.1912. Pismo brez ovoja. Glava »Matica Slovenska«. J: slovenski. »Velecenjeni g. ravnatelj, V Ljubljani, 25. 10. 1912. dovolite, da Vas najiskreneje zahvalim za temeljiti pregled polit, načrta člankov v Jugoslov. En- cikl. Kar se tiče na pr. imen, kakor Kersnik, Ferjančič, Višnikar itd, se usojam pripominjati, da so ti možje sprejeti že v literaturo, ozir. v jus. Kulturni ali politični delavci, ki so delavni na več poljih, se navedejo samo na enem, a v članku samem bo njih delo ocenjeno z vseh strani. Seveda ni nemogoče, da bi pri tem kdo med predali - skoz padel. Z odličnim spoštovanjem vdani Žito Ilešič« 113.2 Ljubljana, 7. 11. 1914. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Velecenjenemu Gospodu Petru vit. Grasselliju, I. podpredsedniku Matice Slov. itd. Vljudno naznanjam, da nisem več predsednik Matice Slovenske. Z odličnim spoštovanjem Ljubljana 7. nov. 1914 Dr Fr. Ilešič« G. zaznamek: »Prejel 7. 11. 1914 ob 8 h zvečer. Grasselli« 114. IPOLT KARL* 114.1 Dunaj, 21. 12. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Herrn J. Grasseli, respective Dramat. Lese und Slavischer Turn Verein Laibach«. Glava: »Dr. Karl Ipolt Hof-und Gerichts- Advokat Landstrasse Ungergasse No 12.« J: nemški. Priloga: koncept G . odgovora. Ljubljana 23. 12 . »Euer Wohlgeboren! Sie schulden an meinen Klienten den Herrn Joh. Ed. Goldmann Cni Geliferte in Wien za­ hlbare Waren den Betrag von 1 fl 20 kr. Ich fordere Sie nun auf, diesen Betrag pr 1 fl 20 kr binnen 3. Tagen um so gewisser in meiner Advocaturskanzlei, Landstrasse Ungergasse № 12 zu erlegen, widrigens ich sofort die Klage einbringen werde. Achtungsvoll Eur Wohlgeboren bereitwilliger Dr. Karl Ipolt« Wien, 21 December 1869. D„-,___ . . _ . Laibach 23. December 1869 Priloga koncept G . odgovora z dne 23 12. 1869. »responsi Euer Wohlgeboren! In Erwiderung Ihres sehr Geschätzten vom 21. d.M. übersende Ihnen für Ihren Klienten Joh. Ed. Goldmann & c. die f 1.20, sage Einen Gulden 20 Kreuzer. Wir halten uns zwar zur Zalung ob­ igen Betrages nicht verpflichtet da die kk.— Visitkarten - und Briefsiegelmarken - Fabrik Joh. Ed. Goldmann&C in Wien, Ballgasse 5 & 8, die Lieferzeit nicht eingehalten hat und die gelie­ ferte Ware, d.i. zwei Dessins von Brief - Siegelmarken, ganz unbrauchbar war; um jedoch die kk. Visitkarten - und Briefsiegelmarken - Fabrik Joh. Ed. Goldmann C in Wien, Ballgasse 5 & 8, vor einem, wie es scheint so empfindlichen Schaden zu bewahren, bin ich beauftragt und ermächtiget worden, Ihren freundlichen Aufforderungen Folge zu leisten. Achtungsvoll Euer Wohlgeboren ergebenster Peter Grasselli d. Z. Vorstand des Dramatischen und Vorstands Stellvertreter des' Laib. Turnvereins Sokol« 115. IVASTOV W. 115.1 Trst, 11. 11. 1897. Pismo brez ovoja. J„ ■ nemški. »Euer Hochwohlgeboren! Triest 11. 11. 97 Nachdem nun die Wahlen beendet sind, erlaube ich mir, bezüglich der vom H. Kušar vorge­ nommenen Scontrirung der Wahlacten folgendes bekannt zu geben. Diese Scontrirung wurde am Sonntag, den 7. d.M. durchgeführt u. wie ich tags darauf ersah, nur die Zählbarten von Krain - welche durcheinander gemischt waren, während jene von Triest Istrien u. Dalmatien intact geblieben sind - scontrirt. Die Eintragung in die Wahllisten u. Wahlzettel wurde in Krain von mir u. den H. Kobler bewirkt mithin jeder Schwindel ausgeschlossen erscheint während die Eintragung bei den übrigen Provinzen von anderen Beamten - Italiener - durchgeführt wurde. Der H Kobler revidirte auch versteckter Weise Triest u. Dalmatien - Istrien konnte er nicht bekommen - und fand auch die E. H. angezeigten Unregelmässigkeiten. Es wäre daher angezeigt gewesen, dass Herr Ku­ šar Triest u. Istrien u. Krain die ändern Commissionsmitglieder revidirt hätten. Auf diese Art hätte man vielleicht auf die vorbesagten Unregelmässigkeiten kommen können. Ich sage vielleicht weil unsere Oberbeamten, als sie von der im Parlamente gemachten In­ terpellation Kunde erhielten, vom Dienstag den 2. d. Ms. an, jeden Tag bis 8,1 /2 9 Uhr Abends an den Wahlakten durch den Beamten Bolaffio u, den Diurnisten Faidigati arbeiten Hessen. Am Freiteg dem Vortage der Wahl, wurde bis 1/211 Uhr Nachts gearbeitet. Ich fragte den Faidigati woran gearbeitet wurde, worauf er mir erwiederte: Dass sie die eingelaufenen Wahl­ zettel nach Bezks Hauptmannschaften geordnet u. registrirt hätten. Diese Antwort ist nicht stickhältig, da man zum besagten Zwecke den ganzen Monat Oktober verwenden konnte, da man doch jeden eingelaufenen Wahlzettel aus dem Couvert herausnahm u. die Registrirung vorgenommen werde konnte. Was die neuen Vorstandsmitglieder anbelangt so gebe ich Ihnen nur so viel bekannt dass in der II. Categ. anstalt den Ingenieur Stolfa, der hiesige jüdische Advokat Richetti - der eine mir unbekannte Stelle beim Lloyd bekleidet - u. in der VI. Categ. anstatt den H. Mangold, Carl Vittosi (von den Arbeitern gewählt). Betr. beamte bei der Papierfabrik Leykam - JosefstaN in Podgora bei Görz gewählt wurde. Stolfa u. Mangold wurden jedenfalls darum beseitigt weil dieselben, wie ich gehört habe, öf­ ters die Anträge der Krainer unterstützt haben, Wie E. H. sehen, haben sich unsere Oberbeam­ ten eine Majorität gebildet wie es ihr Wunsch war. Um die Prepotenz dieser Herren einiger- massen zu paralisiren, wäre es angezeigt sehr bald dahin zu wirken, dass das hohe Ministe­ rium gediegene u. energische Männer unserer Partei in den Vorstand einsetze; un entgegen­ gesetzten Falle wird die Anstallt in noch höheren Grade zu einer Filiale der Lega nazionale herabsinken. Indem ich nun mein Schreiben schliesse, verharre ich als E . H . ergebenster W. Ivastov» 116. JÄGER GUSTEO 116.1 Dunai, 22. 10. 1870. Pismo brez ovoja. Glava: »Redaction des Tourist Wien Salzgries 14«. J. nemški. »Geehrter Herr!«. Pošilja mu odgovor na pismi z dne 13. 9. in 22. 10. glede pritožbe nad po­ škodovanim časopisom Tourist in odpovedjo naročnine. Poškodba je nastala na pošti. Preklic naročnine pa ni mogoč. Od II. letnika 1870 dalje je višina naročnine 2 gld. 40 kr. 117. JANC JOSEF 117.1 Rukavac, 29. 12.1868. Pismo brez ovoja, J: nemški. »Löbliche Redaction!«. Prilaga 3 gld za polletno naročnino na Triglav. Navaja naslov: »Josef Janc Kaplan letzte Post Voloska bei Fiume«. 118. JEDLIČKA JOSEF 118.1 Maribor, 28. 9.1865. Pismo brez ovoja. Glava: »K.k. priv. Südbahn-Gesellschaft« J- • češk Priloga: koncept G. odgovora z dne 10. 10. »Mily pfiteli!« Pošilja mu fotografijo ki jo je Grasselli pozabil pri njem. Upa, da se je srečno vrnil. Z veseljem se spominja dni, ki sta jih preživela skupaj. Priloga: koncept G. odgovora z dne 10. 10. 1865. Zahvaljuje se mu za pismo in fotografijo v spomin na 24. september. Že dvakrat je preživel prijetne trenutke pri njem in želi, da ga sam obišče v Ljubljani. Že v Mariboru mu je omenil, da se bo oženil in sporoča, da bo to 8. novembra. Skupaj z ženo ga vabi na poroko, ker ga šteje v krog najljubših prijateljev. Naslavlja ga: »Ty vefnÿ a statnÿ česky bratre!« 118.2 Maribor, 18. 10.1865. Pismo brez ovoja. Glava: »K.k. priv. Südbahn-Gesellschaft«. J: slovenski. Priloga: koncept G. odgovora 1 . 11. »Mili prijatelj, slovansky brate! Bil sem prekvapen, ko sem dobil od Tebe češko pisanje, - in štejem si pozvanje na Tvojo svetbo v veliko čast. Nebom pozabil priti in srčno se tešim Tvojo nevesto poznati. Ali pride tudi moja žena z menoj se še neda zagotoviti, pa priljubil si se ji tako, da na Tvoje milo povabilo pride, ako ji je le mo­ goče. Vošim Ti k Tvoji svatbi mnogo - mnogo sreče in božji blagoslov, da bi zaplodil celi roj statnih sokolikov in junakov slovanskih na zdar domovini in narodu! Prosim, da Tvoji nevesti poročiš naj veče spoštovanje Tvojega prijatelja. Od moje žene srčni pozdrav. Živio! Tvoj zvesti prijatelj J. Jedlička« Priloga: Koncept G . odgovora z dne 1 . 11. 1865. Veseli ga, da se bo udeležil Grassellijeve poroke, ki bo 8. novembra ob 11 uri v Kranju. Ker ne pozna Ljubljane, bi ga rad počakal na železniški postaji. Če njega ne bo, ga bo čakal prijatelj Macak (»Tvüj krajan«), ki tudi pride na poroko. Čast mu bo seznaniti svoje rojake s človekom, ki so ga mariborski Slovenci izbrali v odbor za postavitev Slomškovega spomenika in mu v tej zvezi kliče »Na zdar!« 118.3 Maribor, 2. 11.1865. Pismo brez ovoja. Glava »K.k. priv. Südbahn-Gesellschaft«. J: slovenski. G . pripis: brez odg. »Samorastli slovenski dopis Čecha na Slovinca. Na zdar! Moj ljubi prijatelj!« Načrtuje svoj pri­ hod v Ljubljano z vlakom 7. novembra ob 5.45 zvečer. Zjutraj 8. novembra se bo odpeljal z vozom do Kranja. Če ga ne bo mogel sam pričakati na postaji ga bo Macâk spoznal na ko­ lodvoru po črnem slovanskem klobuku s sokolskim peresom. 118.4 Maribor, 4.12.1865. Pismo brez ovoja Glava »K.k. priv. Siidbahn-Gesellschaft«. J: češki. Prilogi: koncepta G. odgovora 2. 12 in 31. 12. »Ljubezni prijatelj! Milÿ Adame!«. Ko razmišlja o sladkem življenju mladoporočencev in njemu neznani nemški besedi se zave, daje globoko zašel v češčino in pozabil, da piše »bratru junaku jugoslavjanu«. Glede Slomškovega spomenika je že izšel razglas o zbiranju denarja. S svojim predlogom, da bi zbrani dokumentaciji priložil tudi fotografijo bodočega spomenika, je pro­ padel, ker se mora najprej sestati umetniški odbor. Verjetno bodo hoteli gospodje župniki ok­ rasiti spomenik z angelčki. Distancira se od te ideje, da bi bilo karkoli na črni kuti in podpira željo slovenskega naroda, da se postavi spomenik slavnemu Slovencu in ne škofu. Misli, da je to mnenje vseh rodoljubov (»narodovcu«). Med Slovenci (»Slovinci«) se zbirego prispevki za češko narodno gledališče. Želi, da bi tudi Čehi zbirali za Slomškov spomenik, tudi zato, ker bi bili Nemci besni nad tem izrazom slovanske vzajemnosti.Ponovno ga je zaneslo v češko razmišljanje, zato se vrača v slovensko (»Zase již jsem vté Čestine, začnu techdy ryze sloven- sky«). Pošilja mu fotografiji s poroke zanj in njegovega prijatelja Macâka. Pismo zaključuje: »Bodi zdrav in veselj poctiva duše slovanska! Tvoj prijatelj in brat Josef«. Priloga Koncept G . odgovora z dne 2. 12 1865 Upa, da se je srečno vrnil domov in se zahvaljuje, ker je prisostvoval njegovi poroki. Pismo zaključi z mislijo: »... a pozdravujic Tebe očekavam, že ostaneš muj milÿ česhoslovansky pfi- tel, jako jâ vždy ostanu Tvuj jihoslovansky pritel, jako jâ vždy ostanu Tvuj jihoslovanskÿ bratr Pet. Gra« Priloga Koncept G . odgovora z dne 31. 12. 1865. Potrjuje prfejem pisma s 4.12. in se zahvaljuje za priloženi spominek. Odgovoril bi mu mnogo prej, vendar je imel sorodstvene obveznosti. V časopisih je bral, da je izstopil iz čitalniškega odbora Zanima ga kaj je njega in tudi dr. Pavliča vzpodbudilo k temu koraku. Obvešča ga da je bil 30. decembra postavljen za blagajnika Sokola. Pozdravlja ga kot »Tvuj slovenskÿ bratr Peter Gr.« 118.5 Maribor, 22. 12.1865. Pismo brez ovoja Glava »K.k. priv. Südbahn-Gesellschaft«. J: češki. G. pripis: odg. 31. 12. »Drahÿ pfitelik Da bi poravnal dolg mu pošilja svoje fotografije za njegovo sorodstvo z željo, Ja bi tudi njemu poslali svoje fotografije. V nedeljo so imeli shod v mariborski čitalnici z iz­ volitvijo novega odbora in predsednika. Izvoljeni so bili: za predsednika prof. Šuman,za tàjnika S ü d iia b u - G e s e lls c h a ft Л ■ 1 4vk> U Л и г » 4 HML-''' /i î» . /j! v Celovci 9. februarja. Ne zameri, de ti nisem tako dolgo časa na tvoje pismo odgovoril, pa sej veš kako de gre če se od dneva do dneva zanaša. Sedaj je že več ko tri mesce, kar sem tvoje pismo sprejel in šele denes sem se pripravil odgovoriti. Lansko leto je za našo čitalnico prav dobro minulo. Imeli smo v jesenu 3 male plese, kateri so bili prav zanimivi posebno kar se tiče lepih deklic (ako ravno nobene Slovenke!). Od naše obletnice si gotovo bral v Slovencu. A propos! kaj pra­ viš k Slovencu? Se ti dopada? Preveč ultram......... je, kaj ne de? Tukaj se pa čudijo in pravijo, kako je to de pride iz Ljubljane tako malo naročnikov? Do sedaj ga ni nobena ljubljanska ka­ varna naročila. Nekteri pravijo: v Ljubljani ne znajo, so nemškutarji etc. Se ve de jim jest ne morem dosti odgovarjati na to, saj sam prav ne vem uzroka. - Z novim letom se je začel prepir v našej čitalnici. Morebiti da se še poravna, kar bi, Bog daj, prav dobro, če ne se bo naša čitalnica zlo skerčila. Pisal ti bom več o tem, kedar se na eno ali drugo stran obrne sedaj je ravno kriza in treba je molčati. 19. t.m. imamo v čitalnici zadni ples za ta predpust. Obžalujem zlo, da nisi tukaj, de bi vidil, kake so naše veselice, gotovo bi se ti dopadle. Pri temu plesu mi je zopet dana čast Kotiljon voditi. Čital sim zadnič v Triglav de znate v Ljubljani tako dobro Kotiljon aranžirati. Morebit bi ti bilo mogoče, ali en cel Kotiljon popisati, ali pa vsaj kake nove figure, katere so naj bolj dopadle. Zlo bi mi vstregel, ako mi to popišeš, zakaj znano je, in tudi jest sam sim to skusil, de so v Ljub­ ljani zmiraj naj lepše Koteljoni. Moje fotografije ti še ne morem poslati ker jo še - nimam. Konec predpusta se bom pustil fotografirati, in potlej ti jo gotovo precej pošlem. De se vi Sokolovci prav dobro imate sem pač dostikrat čital in de se posebno Nolli, kateriga mi serčno pozdravi, prav kakor za mojstra skazuje s svojim Ulajnarjem. Kaj pa to pomeni nevem morebiti nemško Ulahne? Ali je res de je šel Perko k Mexikanerjem? Morebiti Lozer tudi? Pozdravi mi vse prijatelje in tovarše! Bog te živi! Srčno te pozdravlja tvoj A. Jenčič« 121. JENKO AVGUŠTIN* 121.1 B.k. (Ljubljana). b.d. (april 1869). Pismo brez ovoja. J: nemški. »Geehrter Herr Redakteur!« Pojasnjuje izključitev učenca Padarja z višje realke v Ljubljani, kar je bilo omenjeno v odprtem pismu prof. Raimurtda Pirkerju, (Triglav, 23.4.1869, št 33). Prosi za objavo pojasnila. V 5. razredu višje realke so dobili učenci za zadnjo domačo nalogo razmišljanje na slovenski pregovor: Tudi kaplja izdolbe kamen. Učenec Miglič (»Miglitsch«), ki se ima za »Windischer«-ja in je bil tudi na Jančah in v Vevčah, je v zaključku naloge okrcal kmete, ki se namesto z delom preveč ukvarjajo s politiko. Če bi kmetje poznali ta pregovor, bi se bolj oprijeli dela in manj politizirali. Pomembno pa je, da je Miglič pri vsaki besedi politika pripisal in prečrtal besedo nacionalizem (»Nationalität«). Ugotavlja, daje to napisal zaradi prilizovanja profesorju Pirkerju. Da ne bi imêl težav prosi uredništvo, da njegov prispevek v Triglavu v rubriki Korespondenca podpišejo le s kraticami A. J. 122. JENKO IVAN* ' 122.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (začetek 1895). Pismo brez ovoja. J.: slovenski. Priloga: poročilo o delovanju primarija kirurškega oddelka dr. E Šlajmerja. »Velespoštovani Gospod župan! Oprostite mi najprvo da Vam tako kasno šeljam te podatke, nadjam se da ne prepozno - ako bi bili še v čem nepopolni, blagovolite samo izreči in kar zamorem vse bom storil, da Vam ustrežem. Največjim spoštovanjem belježim udani Vam Drd med Ivan Jenko sekundarij« Priloga- »Podatki o delovanji gospod primarija kirurg, oddelka Dr. E Šlajmerja Podatki za leto 1894: V letu 94 zvršilo se je na oddelku Dr. Šlajmarja nekaj čez tisoč večjih in manjših operacij, go­ tovo impozantno število, ako je primerjamo s prejšnjimi časi. Med temi naj naštejem samo nekatere, ktere se svojedobno v Ljublj. bolnici ali niso ali s jako slabim vspehom izvrševale: npr. radikalnih operacij kil bilo v pretečenem letu 20 - ktere so vse vzdravele, glede na ope­ racijo, pri kteri se trebušna votlina odpre, gotovo eklatanten vspeh. Vnetih kilnih operacij bilo je 6 od kterih (eingeklemmte Brüche) sta dva umrla - a ne vsled operacije same - ker tu se mora na vsak način operirati, naj bo človek še tako slab - ampak radi komplikacije, ki so po­ tem nastopile - tako zvanih Kaiserschmittov (sectio- caesarea napravil je gospod primarij v pret letu dvoje s lepim vspehom ). Splošni podatki: I) Svoje dni morali so pacijenti po mesece čakati, da so prišli do operacije, dasiravno je bilo samo na leto 800 bolnikov, kterim je treba tudi na očeh bolne prištevati, ker tačas še ni bilo okulističnega oddelka, a sedaj vsprejme se na kirurg, oddelek preko 1600 pacijentov na leto in vendar sedaj netreba čakati bolniku, takoj ali vsaj najkasneje tekom dveh ali treh dni se vrši operacija, ako je sploh slučaj za operacijo goden. V dokaz kako pridno se operira naj bo šte­ vilo narkoz, kojih je se zdaj povprečno 50 na mesec. II) Radi brzih operacij se naravno tudi čas zdravljenja jako skrajša (23 Verpflegsdauer) kar je gotovo le v korist deželi in posameznim občinam in osobito pa bolnikom. III) Najsijajne uspehe pa dosega gospod Šlajmer po svojih operacijah, ki se vse - tudi najmanje - vrše strogo aseptično in vsled tega so največje rane, ktere se narede n.pr. pri Laparatomijah, ako se trebuh prereže - povprečno tekom sedem dnevov popolnoma zaceljene in mnogokrat se pripeti jako podučljiv slučaj, da bolnik n.pr. po radik. operacije kile uže 10.-12. dan ozd­ ravljen bolnico zapusti. - gotovo jeden najsijajnejih vspehov moderne kirurgije. IV) Mimogrede naj omenim še takozvanih laparatomij ali operacij, pri kterih se mora bolniku trebuh prerezati, da se mu ta ali oni izrastek izvadi ali da se vsebina trebušne votline zopet v red spravi n.pr. zamotane črevesa. V takih operacijah smo le redkokedaj slišali, ako jo je na­ mreč kak vseuč. profesor napravil, a sedaj so take operacije na dnevnem redu in kako sjajno vspeva z njimi g Dr E. Šlajmer ve menda vsak med nami. Omeniti je treba operacij golš (Kropf, — ), ktere se štejejo med najtežje in vendar je zvršuje s čudovito tehniko in sijajnimi uspehi - saj je učenec jednega najboljših operaterjev v tej stroki prof. Dr. A. Wölflerja. V) V dokaz kako požrtvovalno deluje za svoj oddelek, bodi to, daje zmiraj pripravljen pomagati bolniku o vsaki uri po noči in po dnevu. Značilno je tudi to, da se je v pretečenem letu veliko najtežjih operacij n.pr. Kaiserschmitt vršili po noči. Razumevno je tedaj popolnoma ako so tej požrtvovalnosti tu primerni vspehi. Kak renomè kot operater si je uže pridobil gospod Dr E Šlajmer vsled njegovih izvrstnih opr. dokazuje dovelj prikazen (do sedaj menda še ne zabeležena), da prihajajo bolniki skoro iz vseh Kranjski sosedni dežel zdravja iskat in ker so večinoma prvo - ali - drugorazredniki je to tudi deželi le v korist. Nazadnje naj še omenim, da se mladi zdravniki službujoči na kirurg, oddelku kot sekundariji vsled njegovega temeljitega poznavanja cele kirurgije kar največ nauče za prihodnjo prakso, in ker dotični gospodje večinoma v Kranjski vstanejo - mora mu biti dežela vsekako hvaležna, da ji on vzgaja dobrih kirurgov, kterih ravno Kranjska tako zelo pogreša. Da Dr. Šlamer ne uživa samo med lajiki dober glas nego, da je tudi jako čislan pri veščakih vsled znanstvenega njegovega delovanja, bodi le mimogrede omenjeno. Želeti je le, da se taka kapaciteta ohrani naši deželi. Pismo brez ovoja. Glava: »Kirurg. oddelek deželne bolnice. Primarij Dr. E . Šlajmer, Chirurg. Ab­ theilung des Landesspitales.« J: slovenski. Priloga: imenik zdravnikov z dne 18. 6. 1900. »Velecenjeni gospod ravnatelj! Ljubljana, 20. 6. 900 Oprostite mi, da Vam še le danes obljubljeno polo pošljem - nisem je mogel preje zgotoviti, ker nisem imel podatkov od zdravniške zbornice (: Dr. Gregorič bil bolan) in drugič sem imel ravno pretečene dni prav mnogo posla! Velespoštovanjem se Vam klanja hvaležni Vaš ^ j en^Q Priloga: Dr Arko Dr M. Jagodiz Dr Marolt Dr Schreyer Dr Eržen Dr Šifrer Dr Globočnik Dr Perešič Dr Lučič Dr Kaiserberger Dr Homan Dr Divjak Dr Robida Dr Repič Dr Waibel Dr Premrov Dr. Neuberger Dr Wisinger Dr Dereani Dr Kogoj Dr Klimek Dr Vacek Dr Voves Dr Malerič Dr Dereani Momo Dr Veselko Dr Wagner Dr Portik Ljubljana 18/6 00 »Imenik Škofja Loka Tržič Vrhnika Kočevje Postojna Ribnica Kranj II. Bistrica Vipava vodja bolnice na Kr­ škem Rateče Studenec Studenec Št.Vid Dolenjsko Toplice (Novo mesto) ne more stran prestar jako dober zdravnik nesposoben nepoznat nesposoben dober Bramarbas! nepoznat po izreku pl. Božiča dober- a Hrvat-tujec bilo dobro zanj dober-pisatelj zdravniških poljudnih spisov tujec jako dober a bil ravno kar na potovanju svoje dni jako dober, sedaj ? Litija Lož Planina Kamnik Kranjska gora Bled Bohinj. Bela Radovljica Črnomelj Metlika Čehi in jako nesposob­ ni jako dober in mlad (1 1/2 leta bil p. Šlaj.) klerikalec Čeh dober brez bolniške prakse nepoznat (Čeh) Čeh Čeh nesposoben nespos. Dr Jenko« 123. JERAS JOSEF 123.1 Osijek 9. 1. 1870. Pismo brez ovoja. J. ■ nemški. »Herrn Peter Graselli, Eigenthümer des Triglav Laibach«. Prilaga 3 gld, za Triglav za drugo po­ lovico leta 1869. 124. JESENKO JANEZ* 124.1 Trst, 16.11. 1871. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi Peter! Tebi pošljam dvoje pooblastilo - moje in Plešetovo, da pri prihodnjem zboru tudi nanju lehko opiraš svoje nasvete. Pleše (tergovec - in Zamaza-ss-ov tast) mi ni nikakoršnih stvari naročil; jaz bi pa osebno nasvetoval to-le. Ko se v Ljubljani napravi narod, tiskarnica naj se Sl. Nar. le precej preseli v Ljubljano. Vodilni odbor pa naj bi ne izdajal precej dnevnika, ampak sperva poskusil le z izdavanjem 4 števil na teden; k večem peterih. Ko bi začeli precej z dnevnikom bi gotovo naročnina toliko povekčali, da bi odpadlo mnogo naročnikov. Celo podvzetje se pa sperva mora postaviti na terdno podlogo; če bi delničarji tudi ne dobivali nikakoršnega do­ bička, vsaj na to se bi moralo gledati, da se isti ne manjša; kajti gorje nam, ko bi nam na pervo veče podvzetje spodletelo. Tem varneje moramo postopati, ker početje merzi Pratkarja et compg. Koliko vpliva da bi to imelo na starokopitno rakovo stranko po Kranjskem, vi v Ljub­ ljani lože presodite kakor jaz tu ob žalih jadranskega morja. Pa dosti o tem. Moj poklon tvojej mi neznani gospé, tebi in tvojej deci pa moj serčni pozdrav Tvoj stari prijatelj Jesenko vTerstu 16/11 1871« 124.2 Trst, 12. 3. 1872. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 19. 3. »Dragi prijatelj! Ne zameri, da te kot predsednika dramatičnega društva nadlegujem. Precej sperva se nočem namreč oberniti do Nolija ali do kakega drugega, ker se nadejam da boš ti zlepa in na tihem - če ti je prav vse poravnal. Znati je, da je pri našem društvu semtertje nekaj nereda, pa kje bi ga ne bilo! Letos me vaš dnarničar zopet tirja - in misli si precej za leto 1870 in 1871. A jaz sem že za obe leti plačal. Za leto 1870 sem uže lani vam poročal v pismu do tajnika (Nolija) poslanem. Ko sem lansko leto pri prihodu v Ljubljano z Nolijem o tem govoril, mi je ob enem izročil knjige na zadnje izdane, ki jih je ravno takrat razpošiljal; jaz sem mu pa letnino za 1871 plačal. Sedaj vidim, da je prav bilo, da sem tudi od njega, če mi je prav tako dober znanec, tirjal lastnoročno pismeno poterdilo. To poterdilo tebi pošljem, da se reč enkrat za zmerom poravna. Kajti, če mi še enkrat tako naredite in med dolžnike po nekrivici pišete, me rajši iz družbe izbrišite. Zato jaz vendar nisem odgovoren, če vaši poverniki niso zanesljivi ali če je vaš tajnik spozabljiv. Prosim te pa, da mi prideto poterdilo spraviš. Kajti to me tudi dalje nad­ loge varuje. Kaj pa je s tiskarnim društvom. Sedaj bode uže 2 meseca in pol, ko sem plačal znesek za pod­ pisano akcijo. Pa tu me tvoja poročilnica, da si res denarje prijel, varuje pred vsemi sitnostmi. Ali to stvar v zboru dramat. družtva omeniš, ali jo drugače poravnaš, mi je vse eno. Jaz sedaj Noliju ne morem reči žal besede, uže zato ne, ker mnogo žertvuje za narodni dramatični na­ predek. Tvojej gospej moj poklon, tebi in tvojemu zarodu pa serčni pozdrav tvoi stari prijatelj Jesenko v Trst 12/3 1872« Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi prijatelj! Tvoj list prijel. Ukaži, da se delo precej prične. Poletni čas je sicer jako neugoden za knjigo- teržce, pà ker ne morete knjige tiskati do velike noči, sem se moral udati vaši zahtevi. Rad bi vedel, zakaj je pri vas tisk enako drag kot drugodi, da še dosta draži kakor v Terstu ali Gorici. Ker da je nekoliko ličneje vendar ne ličneje kakor pri našem Ljodu. Tebi se gotovo prav dobro godi, deca se ti lepo redi, gospa zdrava - in novo leto si gotovo srečno začel; moje voščilo bi sedaj ne bilo le prekasno ampak tudi odveč. Pred 10 dnevi sem poslal nek drugi rokopis v Ljubljano, a lesenimu Šolarju se še toliko ne ljubi, da bi mi na naznanilnico odgovoril - ali je rokopis prijel ali ne. Moj poklon tvojej meni sicer neznani gospej, in serčni pozdrav tebi, deci tvoji in Emilu. Ne zameri, da ti drugega ne pišem, pišem namreč v kavarni. Z bogom Jesenko« 124.4 Trst, ((xd. marec 1873) Pismo brez ovoja J: slovenski. G. pripis: odg. 31. 3. 1873. »Dragi prijatelj! Ne zameri mi, dragi prijatelj, če ti odkritoserčno rečem, da me vaša ali naša Narodna tiskarna uže jako jezi. Bog se usmili, ali mislite, da imate z otrokom opraviti! Kot da bi imel pervikrat opraviti.s tiskovino. Jaz sem uže v pogodbi od 11/1 73 natanko izrekel, da pogoji vežejo obe stranki - društvo in mene. Meni je najljubše, da tiskate na papirji, o kterem smo se bili pogodili. Veš brate, današnji papir je mnogo slabeji - in le škoda, da so danes (v nedeljo) prodajalnice in magacini zaperti, da bi prašal, koliko ceneje je tudi. Vagal sem ga pri kemikarji: pola ima 14.72 gramov, je precej lehneja kot stari papir in koliko pa slabeja! Kaj si res mislil, da jaz pa­ pirja ne poznam? Dragi Peter, veš, jaz sem se uže toliko pečal z industrialno statistiko in da sem si podlago ustanovil tudi z raznimi industrialnimi izdelki, da tudi raznoverstni papir bolje poznam kakor, kterikoli bodi v Ljubljani. Prosim te, predloži društvu - prav zaprav opravništvu tiskarne priloženi list. Naredite, kar vam je drago; z menoj se ni treba več obotavljati. Kaj misliš, da bi jaz bil dal knjigo tiskati v Ljubljani, ko bi mi ne bilo ravno za firmo Narod, tiskar. In ko bi mi tudi le bilo za denar, bi knjige tudi sam ne založil, ker Matica bila bi raji kot rada prevzela rokopis. Sedaj bi med vsemi bil njej tudi najbolj pristojen, ker izdaja zemljekaze. Pa kaj češ - taki je termoglavi Jesenko! Brez pozertvovalnosti se tudi nič ne doseže! Serčni pozdrav tebi in tvojej deci, poklon tvojej gospej; z Bogom tvoj stari _ . . _ Jesenko Pozdravi Emila et compag.« G . zaznamek: »tržna cena 11-12« 124.5 B.k. (Trst), b.d. (poletje 1873). Pismo brez ovoja J: slovenski G . pripis: odg. 7 . 7 . 1873. »Dragi Peter! Čas je pretekel - ali ste mi uže tiskali vse pole - rokopisa; terminologije nečem v mes šteti, ker je poprej niste videli. Kaj je z vzavitkom; pošli mi kos papirja zanj na ogled in koliko bi veljal. Serčni pozdrav! - - e razpisala Višja farmacevtska šola v Parizu in ne vlada. 135. HARRACH JAN 135.1 Dun«), 25. 5. 1887. Pismo brez ovoja. J„ • nemški. »Geehrtester Herr Bürgermeister«. Odgovarja mu na pismo z dne 23. maja. Na kratko ga in­ formira o gospodu »Č«, dvornem upravniku v hiši njegovega brata. 136.1 Kamna gorica, 1 4 .1 1 .1Ö71. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Blagorodni gospod! Kjer mi zavolj drugih opravil nikakor ni mogoče se udeležiti osnovalnega občnega shoda ak- cijonarjev za narodno slovensko tiskarnico in Slov: Narod dne 19. dan tega meseca, - izvolim Vas, Blagorodni gospod, za mojega pooblastenca, ter Vas pozdravljam kot zvesti domoljub A Kapus v Kamnigorici dne 14. 9bra 1871« 137. KAPUS FRANC* 137.1 Celje, 24. 4.1868. Pismo brez ovoja. Jj slovenski. G . pripis: odg. 26. 4. »Častiti gospod! Prosim de bi mi ne zamerili, ter vas z eno prošnjo nadlegujem. Pri dramatičnemu druztvu ste vi prvosednik ino mi zna biti lahko povedali če bi meni mogoče bilo kako igro za kake 3 ali 4 osebe dobiti za našo čitalnico. Preigrali smo že 21 igr ino zdaj nimamo več torej vas lepo prosim za kaj - kaka pa je igra na kosilu pri svoji materi ko ste je pred kaki 14 dni pri vas predstavljali? Lepo prosim za od­ govor. Srčno vas lepo pozdravljam Vaš stari prijatelj F Kapus v Celji 24. 4. 1868« 137.2 Celje, 27. 4. 1868. Pismo brez ovoja. J ■ slovenski. G . pripis: odg. 12. 5 . »Častiti gospod! Preserčna hvala za Vaši odpis 26. t.m. Prosim pošljite kar pač zamorete od glediščinih igr, posebno nam prvo pride Bog vas spremi. Kar bo to veljalo prosim pustite si na pošti izplačati. Za vaš trud lepo se zahvalim, prosim če bi Vam katerikrat kaj postreči mogil de mi ukažete. Pozdravljam vas z spoštovanjem F Kapus v Celji 27. 4. 1868« 137.3 Celje, 14. 5. 1868. Pismo brez ovoja J_ ■ slovenski. »Častiti gospod! Prejel sim Vaše zadno pismo ino pred poslane Igre za kar Vas lepo zahvalujem, ino plača vam za ne f 1.- gosp. Lozar. Kader bote zopet kakšne igre že tiskane imeli, prosim pošljite jih pred prevzetje na pošti. Rajši malo počakamo ker prepisi res predrago pridejo. Če bomo zopet v zadregi zarad kakšnih igr prosili Vas bomo za nje, ino obernoii se na Vas. Srčna hvala za Vašo hitro postrežbo, ter Vas kot stari prijatelj pozdravim s spoštovanjem F Kapus VCelji 14. 5. 1868« G . zaznamek: »plačano«. 137.4 Celje, 2. 6. 1868. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 20. 6. »Prečastiti gospod Grasselli! namestnik Starosta v druztvo Sokol! Na zdravje! V imenu čitalnice celjske prosim Vas lepo de bi mi na sledeče vprašanje odpisati blagovolili. Koker vam je znano je pri nas tudi huda nemškutarija vgnjesdena. De bi Slovenci tudi malo življenja tu pokazali prosimo ako bi bilo mogoče, de bi Sokol kateri je že veliko dobrega za našo narodnost zturil, na 28 inu 29 dan junija, v Celje priletil. Prosim Vas ob enim pri čital­ ničnem pevskem druztvu poprašati, če bi se tud hotel vdeleziti. Pišemo tudi v Zagreb druztvu Ko/o ino tako bi napravili skupej v našem mestnem gledališču mi čitalničarji celjski glediščino igro, druztvo pevsko vaše čitalnice bi pelo, koker Ko/o tudi, ino Sokol bi ta svojo po skušeni navadi se produciral. Ako bi vsi tu 28. zutraj z vloženim vlakom v Celje prišli, bi mi napravili v Čitalnici mali zajtrk, potem bi lehko imel Sokol v farni cerkvi ob 11 uri mašo, ino ob poldan skupni obed(pri) na kakšnem vertu. Popolden prosto, zvečer ob 7 uri gledišče, ino za tem ples - to so moje misli, ino če se kaj iz tega res zgodi napravite si sami Program. Na naše mesto ino okolico bi to prijateljsko obiskovanje veliko uspeha, imelo. Delajmo ino trudimo se, de se naš Narod ižbuja ino zaveduje, za to pa ni bolših druztev koker je Sokol. Mi bomo Štajerske čitalnice vse h tem naprosili de mnogo druztvenikov sem pošlejo. To bi bilo tem bol važno zdaj ko so bili pevci z Gradca tukaj ino se je prou malo vidilo ino slišalo od njih. Ludstvo se je prou malo vdelezevalo. Mi pa bi ljudstva z dežele mnogo privabili. Prosim pozvedite, ino pište mi potem. Pomagajte nam, saj to pride celi Sloveniji na blagor. Pozdrav­ ljam Vas ino vse Sokole ino pevce vaše čitalnice, na zdravje! Vas stari prijatelj v imenu čitalnice F Kapus V Celji 2. 6. Ï868. De bi še bolj bilo vse, ne bilo bi mogoče če bi se z Ljubljane tudi igralci za igro dobili? Ker so bol vajeni ino izverstni. Zakaj če se kaj napravi, de bo tako non plus ultra Prosim za hitri odgovor de Vemo potem priprave pričeti. Še en pozdrav F Kapus« 137.5 Celje, 24. 8 1868. I Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 31. 8. »Častiti prijatelj! Lepo se zahvalim za Vaše prijazno pismo od 22. t.m. Razveselilo nas je jako, de se bo Sokol v večem številu pri taboru v Zavcu 6. Sept. vdeležil. Oficiozno Vabilo na Sokola pošlejemo menda jutra Sturili smo za Tabor sledeče: Prošnjo na železnico sim ze 20. tm. odposlal, de se vožnja od Ljubljane, Zidanega mosta, Polčan, Zagreba, Maribora, Ormuža Ptuja, za 50 % zni­ ža, ino v Celje ta 5. in 6. nazaj pa 6, 7, 8. Sept. velja. Odgovor pričakujem. Iz Zagreba ne vemo koliko jih pride, ko zvemo pišem Vam. Po naših mislih bi nar bolš bilo, ako bi Sokol 6. Sept zutra z mešanem vlakom z Ljubljane se pelal, pride zutra ob 9 1 /2 ure v Celje. Potem čaka de vlëk z Maribora pride to je ob 101 /2 ure, de tudi te goste sprejemo, ino ob 11 uri se pelemo vsi iz Celja v Žavec, od koder bodo vozovi nalaš po Sokola in goste prišli, ino brez plačila se peljali. Obed bo v Zavcu, Sokol bo, kot gost na račun odbora preskerbljen. Na pot v Žavec pridejo kakih 40 fantov na konjih Sokolu na prot in v Zavcu bo godba pripravljena. Po skupnem obedu ob 3 uri bo tabor, po tem razveseljevanje. Zvečer bodo po goreh kresi goreli, Žavec bo ves razsvetlen na vsakem oknu bo luč, in tudi ples bo za mladi svet. Sokol naj si potem kar sem popisal sam zbere čas, kadar bo htel se v Piramidah pokazati, kar bo ljudstvo prou rado videli. Če bo lepo vreme ljudstva bo veliko. Mislim de iz Sokolam marsikateri z Ljubljane lahko sem pride ker je tako pripravno. Ker bo hotel še tisti dan nazaj, ob 11 uri zvečer se tu odpelje. Vo­ zovi od Žavca v Celje bodo pripravljeni. Postle za tiste ker ne grejo po noč nazaj bodo tudi pripravljene. Nas oklic mislim pride jutro ali v četrtek v Slov. Narodu. Poslal bom jih vam, koker tudi Plakate za ta Tabor skličujoče, koker so tiskane. Tabor bo velikanski in sijajni, zatorej prosimo uzdignite se kar mogoče de nam pomagate zbu­ jati in krepčati naš Narod. V kratkem pišem vam spet Dones Vas pa lepo pozdravim, koker vse znane prijatelje ves Vaš Fr Kapus v Celji 24. 8.1868«. 137.6 Celje, 29. 8. 1868. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 31. 8. »Častiti gosp Grasselli! Menim de ste vse moja pisma in plakate za tabor v Žavcu sprejeli. Danes pa Vas prosim, de bi mi povedali če je kdo v Ljubljani de bi umetni ogenj in raketetne delal. Če bi tam kdo bil, prosil bi de bi nam napravil lepe rakete in druge umetne reči, za kakih f 30.- potem naj bi z vam sem prišel, de bi ta ogenj tudi nažigal. Prau bi bilcr ko bo Sokol Pi­ ramide delal, da bi tudi za razsvetljevanje teh kaj napravilo, kakšni bengalski ogenj ali kaj dru- zega. Lepo prosim če je tam ker tak naj to preskerbi in mi mu bomo vse lepo plačali. Če pa ni nobenega bom pa tukaj nekaj napravili. Prosim de mi pišete kmalo de se vemo ravnati. Pri­ prave za ta Tabor grejo ročno iz pod rok, menim de bo prau velikanski, ker se vse nanj veseli. Bog le daj lepo vreme. Pozdravljam Vas prou srčno Ves Vaš v Celji 29. 8. 1868.« Fr Kapus 137.7 Celje, 1. 9.1868. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 1 .9 . »Častiti Gospod! Jako me je razveselilo pismo vaše od 31. p.m. Več vas pride rajši bomo imeli, de pa vemo vozove pripraviti, prosim de mi pred na priliko število naznanite koliko uas svih pride tudi dru­ gih s Sokolam. Hvala de ste nam gospoda preskerbeli, ker nam bo umetalni ogenj napravil, naj se le dobro priprav, če prou en par goldinarjev več velja. Koker sim že pisal, mi smo se zmenili de tabor mora biti sijajni. Priprave za fajerberka bodo v redu. Nam je vse prau kar Sokol misli. Le zmenite se kar potrebujete h piramidam de Vam gosp Klemens napravi. Al pride Sokol z Zastavo? Za dones Vas, dragi prijatelj, preserčno pozdravljem, ter Vam za Vaš trud lepo hvalo izrekam, ter nam tako lepo za dobro izversenje našega tabora pomagate. Na zdravje! ves Vaš v Celji 1 Septb 1868« Fr Kapus Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 21. 10. »Prečastiti gospod! Če se kaka skupina Sokola v fotografiji dobi prosimo lepo za njo. ter bi jo mi radi porabili v spomin tabora. Pošljite jo meni. Srčni pozdrav Ves Vaš Fr Kapus v Celji 21. 9. 1868 Častiti gosp Graselli« 137.9 Celje, 23. 9. 1868. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 28. 9 . »Euer Wohlgeboren! Ich ersuche höflichst in Ihr wrt. Blatt, Sonntag beigeschlossenes Eingesendet, aufzunehmen, solches ersuche ich ganz nach Ihrer Ansicht umzuänderen abzukürzen, — auch zu verlän­ gern. Wie Sie es für passender erachten. Zur besseren Verständigung lege ich das Original des Briefes, sammt Anhang bei, welches ich wieder mir retour erbitte. Der Aufsatz soll nobel sein, und dabei derbe Ausdrücke haben Ich bitte zu machen wie es Ihnen beliebt ich bin mit allem einverstanden, und bitte den Aufsatz mit meinen Nahmen zu unterschreiben. Mit aller Achtung in Eile F Kapus Cilli 25. 9. 1868. 10 Exemplare dieser No/ bitte mir seperat zuzusenden« 137.10 Celje, 29. 9. 1868. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: odg. 21. 10. »Euer Wohlgeboren! Ihr Werhes von 28. d. habe erhalten, und bin einverstanden, dass Sie mein Eingesendet nach Ihrer Idee umgearbeitet, in der Nächsten № des Triglau lassen werden. Ich bitte mir solche dann so zusenden zu lassen, dass ich solche schon Sonntag Früh erhalte. Wird unser Fotograf die gebetheme Gruppe des Sokol erhalten? Tabor in Sachsenfeld macht sehr gute Wirkung, ich bin sehr froh, dass er überhaupt schon war, dadurch nimmt unsere Slovenische Sache im Santhale immer bessere Fortschritte. Zu thun war dabei wirklich sehr viel, besonders da wir die Sache in so grosser Art machten. Aber im Santhale musste einmahl was geschehen. Von meiner Frau für die ausgedrückte Achtung folgen die freundschaftlichen Grüsse so wie von mir, und bin Euer Wohlgeboren stets ergebener F Kapus Cilli 29. 9. 1868.« 137.11 Celje, 9. 10.1868. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 21. 10. »Častiti Gospod! Dones me je zopet naš fotograf naprosil, de naj se še enkrat v Ljubljano do druztva Sokol z prošnjo obernem, de bi blagovolil poslati fotografijo v grupi, katero bi porabil pri fotografije tabora v Žavcu. Prosim tedaj če bote kaj poslali de hitro pošljete ker drugo je vse gotovo, na vsak način prosim pa odgovora. Preserčni pozdrau Vas spoštovatelj Fr Kapus v Celji 9. 10. 1868.« 137.12 Celje, 20. 10.1868. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: odg. 21. 10. »Častiti Gospod! Prosim de mi odpišete ako dobi naš fotograf grupo Sokola de bi jo porabil pri fotografiji tabora v Žavcu. Lepo prosim odgovor. Preserčni pozdrav ves vaš Fr Kapus v Celji 20. 10. 1868.« l / C h / f ) ^ S t '* / , 'C Û ^ -C . * ' ‘ Л i? 'O ^ ^ сл g -O — »Z 'X - * Ç f ’ a < ^ e ^ ^ f & S O Pismo celjskega trgovca in kulturnega delavca Franca Kapusa, 1868 (137.12) /" i c / V ' P c- 'П f Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »V Celji 22. 10. 1868 Častiti Gospod! Vaše včerajšno pismo sim prejel, in ponavljam prošnjo koker hitro fotografijo v roke dobite, mi jo pošlite; našimo fotografu samo to manjka ino fotografija tabora našega bo gotova. Po- šlemo Vam jo potem, ter Vam bo gotovo dopadla. Ne zamerite de sim na Eingesendel pozabil, dopadlo mi je Vse prou dobro hvala Vam za trud. Original sim tudi ob času dobil. Eingesendel je po mestu kamor sim druge Exempeläre dal, dobro koristilo. Prosim tudi, de mi naznanite koliko de imam za plačati. Koker se bere bote le morali v lukno - to je strašno, nemškutarji smejo delati kar hočejo, mi se pa še braniti ne smemo, ker to je že kalenje javnega miru. Dobro de vsaka reč le en čas trpi: Obžalujem Vas, de so vas tako hudo kaznovali - to kazen pa vsak pošten domorodec Vam le na čast uzame. Pozdravim Vas prou srčno, ter vstanem vedno ves Vaš Spoštovatelj Fr Kapus« 137.14 Celje, 28. 12. 1868. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Löbl. Administration des Triglav Laibach Cilli 28. 12. 1868 Für inliegende f 3 ersuche 1/2 Jahr Ihr wth Blatt an die Slovenska Čitalnica in Cilli gefl zuzu­ senden. Achtungswoll F Kapus Cassier« 137.15 Celje, 19. 1. 1869. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Löbl Administration des Triglav Laibach. Für angeschlossene f 9. - ersuche 1/2 Jahr Ihr werthes Blatt an Herrn Ivan Žuža in Greis pr Sachsenfeld, Narodna čitalnica vžavcu (Sachsenfeld), Franz Kapus Cilli gefl zusenden zu las­ sen. Mit freundlischschaftlichen Grüsse Cilli 19. 1 . 1869. F Kapus« 137.16 Celje, 5. 6. 1869. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Častiti gospod! Poslala sva včeraj Vam z našim Dokt. Kočevarjem en spis iz Savinske Doline katerega če je le mogoče v torek Triglav prinese. Pri professoru Mareku naj bo spod ime Wend Marek stav­ ljen. Kader bo to v Vašem listu tiskan, prosim de na moj račun pošljete meni 10 številk, de jih potem zamorem tukaj med ta prave zagrizence potrositi Ne gre drugače Vojska mora biti. ino ta čisti našo pravično reč. Sred augusta napravimo Tabor v Šmarji eno uro od Sauerbruna. Ta Tabor hočemo prva izverstno osnovati, ter bomo Bisterskemu nasprotovali in nemškutarje prou pred svetom začernili. Ker je še ta čas mnogo ludstva v Sauerbrunu, venu) de pridejo ti zamalga vsi en slovenski ta­ bor gledat in zato hočemo se potruditi de bo lep. Nar manj pride 10.000 ludi. Načelnik tega tabora bo Skaža iz Šmarja en prou inteligenten in bogat domorodec. Prošen bo tudi Sokol in Čitalnica Vaša, de se več izobraženega ludstva snide To sim Vam kar tako en passant po- vedal. Prošnja in vabilo pride tako od taborskega odbora. Delajmo dokler nam pota ne zapro Lepo vas pozdravim, koker tudi gospoda Alešovca, in gospoda Murnika, Vaš prijatelj Fr Kapus v Celji 5. junija 1869.« 137.17 Celje, 6. 7. 1869. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodni gospod Jak Alešovc, vrednik Triglava in Brencelj-na v Ljubljani Priložim Vam tu f 12, 60 a.v. ter Vas prosim do konc leta oba lista pošiljati na Narodno čitalnico v Celji France Kapus v Celji Ivan Žuža v Grižah pri Celji Post Sacksenfeld Srčno Vas in gospoda Grasselli pozdravim Vaš spoštovatelj Fr Kapus v Celji 6. Julija 1869 G . zaznamek: »Triglav f i.-« 137.18 Celje, 8. 8. 1871. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 14. 8. »Častiti gospod Grazelli! Za našo okr. sodnijo je g. Peter Levičnik imenovan za sodnijškega svetovalca. Lepo Vas pro­ sim ter boste gotovo vedeli, je li ta gospod naroden in pošteni Slovenec? da bi mi to hitro po- udali Ako je ta gospod naroden potem bomo pri sodniji kmalo večino svetovalcev slovenske imeli. Prosim odgovora, ter Vas lepo pozdravim Vam udani prijatelj Fr Kapus Celje 8 8. 1871« 138. KAREIŽ K. 138.1 Praga, 14. 10. 1869. Dopisnica/Correspondenz-Karte. Naslovljena: »Slavnému vyboru telovadna družstva južni Sokol v Lublan—- Krajina«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Prag Kleine 14/10, Laibach Stadt 16/10 Früh«. J.: češki. »Slavny vybore!« Na željo tajnika (poslovodje) je 1 . 10. 1869 odposlal pet izvodov sokolskih map (»sokolské mapy«). Piše, da je bila ustanovljena sokolska enota v Ždarech tako, da je na »Moravskych Hranicich« skupaj že 88 društev. Dopis končuje: » . . . O zaslâni statistiky vašeho spolku velice by žadal - v làsce bratrské « 139.1 Mokronog, b.d. (1868). Pismo brez ovoja. J.: nemški. Pošilja 2.50 gld. za Triglav. Navaja naslov: »K.J. Pfarrer, letzte Post Nassenfuss.« 140. KERN THERESE 140.1 Ljubljana, 25. 11. 1876. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeborn!«. Iskreno prosi za posojilo v višini 20 gld, ki jih bo vrnila 10. januarja na­ slednje leto. V zastavljalnico je že dala svoje zimske obleke. Njen mož ne sme izvedeti za to posojilo. 140.2 B.k. (Ljubljana), 9. 12. 1876. Pismo brez ovoja. J.: nemški. Priloga: potrdilo o prejemu posojila »Euer Wohlgeboren«. Ker na prvo prošnjo ni prejela odgovora ga ponovno prosi za posojilo v višini 12 gld Priloga: prosilka potrjuje prejem 12 gld. 21 12. 1876. 141. KESCH ANTON 141.1 Metlika, 5. 10. 1869. Pismo brez ovoja J.: nemški. »An die Löbliche Redaction des Triglav zu Laibach«. Pošilja 3 gld za Triglav, ki naj ga pošiljajo na naslov: »AK. Pfarrer in Mottling - Unterkrain.« 142. KHOSS MICHAEL 142.1 Sevnica, 30. 6. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Sr Wohlgeboren dem Hochgeehrter Herrn Herrn Peter Gra- selli, Eigenthümer der Zeitschrift Triglav in Laibach«. Poštni pečat: »Lichtenwald 3/7.« J: nem­ ški, slovenski. Podpisani pošilja naročnino za Triglav v višini 3 gld. za čas od 1 . julija do konca decembra 1869 in 2 gld.: »... za verliga brenceljna, Bog daj, da bi skorej perferčal - pa ne brez vspeha!«. 143.1 Gorica, 5. 2. 1872. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Dragi prijatelj! V Gorici 5. 2. 72 Žalibože prepozno došli kandidatje. Marušič je tukaj že prej svoje mreže razpel in marsikoga je vjel, o katerem bi se ne mislilo: n.pr. Erjavca Tonklija, Jegliča in se ve da več farjev. Nekoliko jih vendar še rešim. Danes sva z Levcem razposlala pisma z volilnimi listi na vse stranij; samo to moram opaziti, da sem Klavžarju Einspieler-ja substituiral, prvič ker sem Vam že v Ljubljani jasno zadosti razodel svoje mnenje o sebi, drugič, ker je Einspieler persona grata tudi pri na­ sprotni stranki in se prav ž njegovim imenom še kakšnega pridobi, kojega bi moje ime lehko oplašilo. Kedar pa boste kaj potrebovali v zadevi narodne tiskarnice ali o kakoršnih si bodi agitacijskih rečeh - pripravljenega me najdete vselej vstreči kolikor mogoče. Menda pridem vsobno 15. t.m. v Ljubljano. Zdravstvuj in pozdravi vse znance in prijatelje. Ves Tvoj Klavžar Zdaj sem šele zapazil, da sem zažel na drugo pôlo. Naj bo kaj več za domačo rabo. Bog« 144. KLEGLE NATALIE 144.1 Dunaj, 14. 11. 1895. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: odg 24. 1 . 1896. »Euer Hochwohlgeborn! Sehr geehrter Herr Bürgermeister!« Prosi ga za osebno uslugo. 145. KLERR OTTOKAR* 145.1 Ljubljana, 31. 3. 1869. Pismo brez ovoja. Glava: »Ottokar Klerr Buchhändler Laibach«. J: nemški. »Herrn Peter Graselli Wohlgeboren«. Pošilja mu denar za Triglav. 145.2 Ljubljana, 4. 3. 1871. Pismo brez ovoja. Glava: »Ottokar Klerr Buchhändler Laibach- Priloga: koncept G . odgovora. »S. Wohlgeboren Herrn Peter Graselli hier Mit vorliegenden Zeilen bestättige ich Ihnen, den Restbetrag von 15 fl für die Administration des 4-ten Quartl der Zeitschrift Triglav 1869 mit heutigem Datur,i erhalten zu haben. Somit hört jede Verbindlichkeit in Betreff der Zeitschrift Triglav unter uns auf. Laibach d. 4 März 1871 Achtungsvoll Ottokar Klerr Buchhändler Priloga: »An Klerr pro 4. Quartal 1869 gezalt 15 fl baar, Firmatafel 5 f verrechnet somit Summa f 20- d.i. die vierte und Letzte Quote des vereinbarten Pauschaless und damit den ganzjährige Bet­ rag voll entrichtet. Grasselli« 146: KLJUČEVŠEK IGNAC 146.1 Travnik, b.d. (1869). Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Lobi. Redaction des Triglau«. Naroča Triglav, ki naj ga pošilja na naslov. »I.K. Cooperator Trau- nik Post Altenmark Rakek « 147. KOBILICA JANEZ 147.1 Stopiče, b.d. (1869). Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Janez Kobilica kaplan v Stopičah pošlje za Triglav a za pretečeno leto 1869 svoj donesek«. G . zaznamek: »f 3.-« 148. KOBLAR ANTON* 148.1 Ljubljana, 28. 1. 1894. Pismo brez ovoja. Jj slovenski. »Vaše Blagorodje! V Ljubljani 28. 1 . 1894 Po programu dež. odbora gledé reorganizacije muzeja bi bila članovina tako visoka da bi je Slovenci ne mogli plačevati, prešel bi tedaj muzej v roke Nemcem, oziroma vladi. Društveniki bi imeli samo pravico plačevati; nič ni omenjeno, da bi za to dobivali kake publikacije, da, še celo društvenega predsednika in podpredsednika bi ne imeli pravico voliti. Sedanje Muzejsko društvo, ki mirno in čvrsto deluje, bi se razdejalo in njegov prirodoznanski oddelek združil s kmetijstvom! To ni mogoče in ni treba. Gosp. dr. Papež ima pripravljen drug statut za muzej, katerega so že odobrili mnogi gospodje, ki se zanimajo za muzej, a tega ne pokaže, ker bi bil v stanu predrugačiti sedanje gnile muzejske razmere. Bega pa tiskani načrt posebno kmet­ ske poslance, ki menijo, da se bode muzej vzdrževal po visoki članovini in prispevkih od vlade. V Solnogradu in Inomostu je pokrovitelj nadvojvoda Ludvik Viktor, a sam daje za prvi muzej kot dar po 30 gld na leto, za druzega lani nič ni dal. Vlada pa daje za Inomost po 400 gld na leto in za Solnograd. Tudi našemu muzeju bi vlada dajala k večjemu po 400 gld, zato bi pa izgubila se vladna podpora katero dobiva sedaj Muzejsko društvo (200 gld) in gotovo tudi ne­ kaj članovine sedanjega društva. Pravijo, da bode muzej postal bolj obrten, in da bode vlada zato več dala. A tudi strogo obrtnim muzejem, ki imajo praktične namene in so res veliki, daje vlada ker jih ima kot svoje, le 1000-5000 gld na leto. V našem muzeju je pa samo jedna soba še prazna za obrtni oddelek, druge so polne. Bolj bi tedaj kazalo, napraviti tudi pri nas poseben obrtni muzej, npr. zraven obrtne obrtne šole v sedanji bolnici. Po dr. Papeževem načrtu bi za Müllnerjeve in Schulzeve grehe kazen jedino zadela - Muzej­ sko društvo in pa slovensko stvar. To je velika krivica! 1 Z odličnim spoštovanjem Vam udani Ant. Koblar N.B. Znano mi je, da bi gg. profesorji proti malim nagradam radi prevzeli dela v muzeju. To bi bilo dobro in bi niti krajcarja več ne stalo, kakor stane sedaj « 149. KOČEVAR ŠTEFAN 149.1 Celje, 5.1.1869. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodni gospod! Priložim tukej 6 f za celoletno naročnino Triglava s prošnjo, da mi ga pod napisom: Dr. Štefan Kočevar c.kr. okrajni zdravnik v Celji I Cilli pošiljati blagovolite. 5. 1 . 1869. Dr Kočevar« 150. KOPAČ JOSIP 150.1 B.k. (Ljubljana), 15. 7. 1872. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodni gospod 15. 7. 872. Odgovorom na Vaše od 12. t.m. dajem Vam na znanje da mi pravila ljubljanske občne banke po nikomur niso predana in da tudi v kancelariji mojej nobeden nič ne ve, da bi kdo kakšna pisma v tem obziru predal bil. Opominjajoča pisma za Narodno tiskarno sem izročil. S posebnim spoštovanjem Dr Kopač« 151. KORDESCH LEOPOLD 151.1 Ljubljana, 16. 12. 1867. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Seiner Wohlgeboren, Dem Herrn Herrn Peter von Grasselli, Hausbesitzer, dann Eingenthümer, Herausgeber und verantwortlichen Redakteur der Zeitsc­ hrift Triglav in Laibach«. J.: nemški. »Euer Wohlgeboren! Hochverehrter Herr Redacteur!«. Pošilja svojo novelo (».... meine Novelle ..«) za objavo. Zaradi velike stiske z denarjem želi čimprej dobiti honorar. Predvideva, da bo obseg 700 tiskanih znakov, vsak po 2 kr, kar je sku­ paj 14 gld. Pripravljen je sprejeti še manjši honorar in sicer 1 in pol novih kr. oziroma 1 stari kr. 152. KOREN MIROSLAV 152.1 Planina, 2. 5.1870. Pismo brez ovoja Glava: »Miroslav Korén«. J.: slovenski. G . pripis: odg. 3. 6 . »Velečestiti gospod! Na zdravje! Iskrena Vam zahvala za Vaši trud in za hitro dopolnenje naše prošnje. 134 V prilogi pošiljam podpisano prošnjo in sicer podpisana je od 3 členov odbora. Nadejam se da bode vže pri začetku tukajšne podružnice kakih 12 udov. Prosim Vas torej velečestiti gospod! blagovolite prošnjo vladi predpoložiti in da tudi blago­ volite meni še naznaniti, kaj je treba po rešenju prošnje storiti in tudi ako bi bilo mogoče Spre­ jemnice in vstopnice za našo podružnico od Ljublj. Sokola dobiti. Ker Vas naprosim da bi našo hvalo za hitro dovtšenje naše prošnje tudi gosp. Ravnikarju iz­ ročili Vas velečestiti gospod ! tudi naprosim da mi zarad mojige nadlegovanja ne hudujete in ostanem s posebnim Spoštovanjem Vam vdani sluga Mir Korén v Planini 2 maja 1870.« 152.2 Planina, 3. 6. 1870. Pismo brez ovoja. Glava: »Miroslav Korén«. J.: slovenski. G . pripis: odg. 4 . 6. »Velecenjeni gospod! Odlok c.k. deželne vlade od 20 maja t l - da ni ustanovitev podružnice v Planine pripovedana - sprejel sim danas od gosp. Miroslava Vilharja ki je njemu po pomoti poslan -bil. Začela se je torej podružnica v Planini 1 junija 1870. Prosim Vas velecenjeni gospod ! blagovolite mi naznaniti štroške. katere ste za prošnjo zarad podružnice imeli, da jih Vam hvaležno povrnemo Dalje Vas prosim da meni tudi na znanje das­ te koliko imajo planinski Sokolci že zaostane vstopnine v blagajnico plačati, - in ako bi mo­ goče bilo Sprejemnice in Vstopnice za našo podružnico od Vas dobiti. Še dalje prosim Vas ! blagovolite meni naznanjati, kaj in kako je treba ravnati kadar društvo kakšne izgrede in veselice napravi, da nam naš gospod paša Ogrinec nasprotoval ne bode. Ker se Vam za Vaši trud in postrežnost srčno zahvaljujem in Vas prosim da mi zarad mojiga nadlegovanja ne hudujete, sim s posebnim spoštovanjem Vam vdani sluga v Planini 3 junija 1870 Mir Korén« 152.3 Planina, 23. 2. 1871. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 25. 2 . »Velecenjeni gospod! Oslobodite da zopet se predrznem Vas z sledečo prošnjo nadlegovati: Ka bode podružnica Sokola tudi glediščine igre predstavljala in sicer prvo Župan od Mir: Vil­ harja - jaz pa o tej stvari sim neveden, prosim blagovolite mi prej ko mogoče naznaniti - kaj in kako je treba o glediščinih igrah, in kako se more tukajšnim glavarstvu to naznaniti in kako dotično prošnjo in na kaki kolek napraviti. Pri tej priložnosti Vas tudi prijazno prosim, blagovolite mi naznaniti ako je treba pri naznanilih izletov Sokola kolek ali ne? Sim z odličnim spoštovanjem Vam vdani sluga Mir Korén V Planini dné 23. svečana 1871«. 152.4 Plgnina, 11. 2. 1884. ßjSfflg brez ovoja. J.: slovenski. »Visokorodni gospod! Prosem ponižno ne hudujte! Bodite preverjeni, prej nego bode mogoče bodem na jeden ali drugi način stvar v Vašo zadovoljnost in v moj prid rešil Ako bi moj tast bil jednaki drugem - splošno rečeno ljudem -, in bi človek moral z njim tako občevati, nego z drugem, uže davno bilo bi vse v redu; al žali Bog daje prečuden mož. Ako bi mi ne bilo od vplivne strani svetovano od njega -, več nego meni ljubo in koristno potrpeti uže dolgo bi mu bil na prste stopil toda trpeti moram. Poleg so pa prišle še druge rodbinske neugodne razmere in nisem moral tako ravnati nego bi rad. Nikdar pa ne bodem pozabil kar ste mi dobrega storili! Vem tudi da imate mnogo posla in dru­ gih skrbi dovolj! Gotovo nisem Vas hotel in ne bodem na nobeni način za blago mi izkazano pomoč in dobroto škodoval-, bodite zaradi tega brez vse skrbi. Ta čas pa preponižno prosem potrpite s mojo sitnostnjo. bodem vedno redno plačeval in nikdar več zaostal. Vsaj tudi letos bi se ne bilo to nikakor zgodilo-, a tako nesrečnega leta ni še za mé bilo. Prvo sem jaz bil dolgo časa bolehen; na to mi zbolé otroci, imeli so kozé a mojo malo deklico je vila huda božjast; na to je še moja soproga zbolela a dolgo ležala. In povrh vsega zlega sem jaz na potovanji v Borovnici dne 2. januarja tl. tako nesrečno padel in si tako teško nogo po­ škodoval, da sem ležal tamkaj nekoje dni in sedaj ležim na domu uže 6. tednov in bodem go­ tovo še dalje časa trpeti moral. Zdravnik mi pravi mnogo boljše bi bilo, da bi si bil nogo zlomil; prej bi okreval. In tako je vse na jedenkrat nad mé vbogo revo prišlo. Imel sem mnogo nep­ ričakovanih stroškev in skrbi. A na mojo dolžnost nisem pozabil. Pisal sem istikrat ko so bili otroci bolni gospodu ravnatelju Horaku in ga prosil nekaj časa potrpeti-, a tudi poslal bi bil ako bi bil meni za gotovo obljubljene novce o času dobil na koje čakam uže poldrugi mesec. Ta teden poravnam pa gotovo in tudi nikdar več zaostal ne bodem. Ako bi me ne bila ta huda osebna nesreča doletela - gotovo precej po novem letu bi bil poslal. Verujte pa visokorodni gospod! Ta čas od gospoda Horaka niti jedne pisane vrstice! Bog je moja priča! Zagotovim Vas pri vsem kar mi je sveto. Vsaj si lehko predstavljate, da ako dru­ gega ne -, vsaj odpisal bi mu bil, to tirja omika, dolžnost in hvaležnost. Ako je gospod Horak pisal -, pismo se je moralo le izgubiti! Celi čas kar ležim sprejema moja soproga pisma in mi jih precej prinese. Še jedenkrat prosem preponižno, ne hudujte mi! Vsaj Vas nikdar žalil nisem in tudi mi storjene dobrote nisem in ne bodem zabil. Vsaj znam dobro koliko mi ste blagodušno storili! Moja in moje dece vsakdanje prošnja pa je in bode: Vsemogoči Vam podeli svoj naj višjej blagoslov pri vsemu Vašemu podjetju! a preverjen sem da ga bodete itak v obilnosti imeli, kakor ga Vaše blago srce zasluži. Gospodu Horaku pišem ob jednem -, in mu v teku tega tedna zaostalo pošljem. Ter se še poslednič Vašej milosti in naklonjenosti ponižno in iskreno priporočam, znaminjam z visokem spoštovanjem Vam visokorodni gospod! hvaležno a ponižno udani sluga Mir Korén V Planini dne 11. februarja 1884.« 153. KOS ANTON 153.1 Zagreb, 22. 7. 1881. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi gospod in prijatelj! Ker ste Vi drugi predsednik Matice Slovenske in imate tudi besedo pri Matičnem odboru, Vam pošiljam po poštnej nakaznici 20 gld. s prošnjo, da s temi denarji ako bo treba, pokrijete slu­ čajne iznoske, ako bi kateri Matičar iz Zagreba tvrdil, daje izročil meni denar, in da nij nič do- Ižen za to ali ono leto. Meni dela ta stvar sitnosti v toliko, ker so mi se zgubile moje bilježke, ko sem bolan ležal dve leti, pa nevem čisto zagotovo pri vsih, koliko je na dolgu ostal ta ali uni, naročito od onih, ki so obečavali meni uročati letnino. Za tiste dobro vem, ki nijso nikoli nič meni plačali! Jaz sem pošiljal denarje s početka do leta 1876 Iv. Tušku in še hranim tri recipise, pišem od 1876 g. Vilherju. Kako je Tušek unašal u svoj žurnal doneske, ne vem, zdi se mi ipak, da je moral nekatere svote uknjižiti za stare dolgove, katere sem jaz prevzel od Kočevarja, in v ime katerih nijsem nikoli nič izterjal. Pri v vsemu je pa moral pri našej Matici vladati nebeški nered. Za leto 1878 namreč mi je Ma­ tica poslala le 11 kompletov knig, za ustanovnike namreč, in zdaj izterjava doneske od svih udov! Leta 1879 sem prejel 30 iztisov, leta 1880 prek 23 iztisov. Kar se pojedinih dolžnikov tiče, je dolžen A Gnezda za leto 1879 pri Matičnem odboru. Jaz sem Gnezdo z dolgom od 2 gld. prevzel, in je že takrat rekel, da nij nič dolžan, in pri tem je ostalo, ipak je Matici vsaj za eno leto v zaostanku za 2 gld, čeravno sem jaz tudi za 1879 poslal njegove 2 gld. Pri Strožiru so mi lani pisali, daje za leto 1879 plačal, ali vzlic temu so mu upisali letos poslane 2 gld. za leto 1879, torej je dvakrat plačal za leto 1879. Za leto 1876 mi nlj plačal, to vem, torej sem pripravljen plačati za njega 4 gld. ostale dve si nej izterja Matica od njega ako more. Stro- žir mi je rekel, da ne ve, mi je plačal ali nij, vendar je tako pošten, da ne tvrdi, kar ne vè. Marn mi je lani rekel, da stoji v obračunanju s Matico in nij mi nič plačal, tudi za 1880 leto, in Matica ga ima na dolgu za 1875 i 1879; ker je mogoče, da mi je plačal za 1875, plačajte 2 gld. za njega za leto 1875. Štiri goldinarje mi je dal za 1877 i 1878 in to je plačano. Magdič vodijo na dolgu za 1875 do 1878. Da mi leta 1875 nij plačal, pa mu nisem več daval knjig. Leta 1879 je vzel knjige in plačal, leta 1880 je tudi prejel knjige pa mi jih nij plačal. Križ je to, ker nij reda; moja največa skrb je bila da sem knjige razdelil, denar poslati je mogel vsak sam, to sem vsakemu povedal, kedaj sem komu prinesel knjige, pa nij imel denarjev pri roki; nekateri so i pošiljali sami denar, tedaj nijsem mogel voditi točne evidencije, a Matica nij ni­ kogar terjala celo iz imenika nij hotela izbrisati nikogar, niti imenik premeniti, tako, da še celo jaz vedno paradiram kot adjunkt, čeravno sem 1875 leta postal spectabilis. Pccem pa huda moja bolezen 1876 i 1877 do 1878 ko nijsem prosto leto dnij izišel iz postelje, ko so me bili penzionirali itd., ali Matica je bila slepa in gluha, nij me hotela rešiti posla katerega ori najboljšej volji nijsem mogel obavljati, preds. za to ve, ko nij nikoli nobeden po knjige poslal k meni, a jaz nisem mogel iz postelje, kamo li iz hiše. Ker pa pri vsem tem ne bi rad, da bi me pri Slov. Matici dolžili nepoštenja ker sem vedno žr­ tvoval za domačo reč, kolikor sem mogel in nijsem nikdar mislil obogateti iz domoljubja ker uživam mej mojimi zemljaki neizrečeno poverenje, ker mi moj stan ne dopušča da bi le senca nepoštenega dejanja prišla nad mojo glavo, Vas prosim, plačajte iz tih 20 gld, ako bi kedo trdil, da nij nič dolžan, in daje meni dotični iznesek izročil. Če se nebo nihče javil, naj se dnarji vknji­ žijo kot moja ustanovnina katero sem še dolžan 30 gld, nego prav mi je skrbeti za moje po­ štenje, pa če odbor Matičin o tem dvoji, prosim, de me izbrišete iz knjige ustanovnikov. Ko bi vladal red.ekakor n.pr. pri društvu sv. Mohora ali kakor pri Matici Hrvatskej, ki je bila tudi že čisto propala in nij imela tako rekoč nobenega plačujočega člana bi bilo v veselje, in isto bi jaz mislil, da ne bo reda dotistih dob, dokler nebo moral letnino vsak plačati naprej. Ne da se ljudem knjige vsiljevati, še težje je zbrati zaostalo letnino, ker marsikateri prav rad pozabi, da je kaj dolžen, posebno če ga 8 let nihče nij terjal. Nekaj knig mi je raznešenih (pokradenih) ko sem bil penzioniran in se je poverilo, da nebom več hodil po svetu, in ko so se knjige selile s uradom v drugo stanovanje bez mene. Efektivno skerb bi rad nadoknadil Matici, če jo je kaj trpela ker niti tega nečem, da bi domači zavod trpel po meni skerb. Od dr. Vidriča prejeta 2 gld za leto 1881 Vam tudi pošiljam in Vas prosim, da predate ta denar g Vilharju. Vidrič in Seunik jedina sta plačevala naprej, in pri njima nemam nikakršnih sitnostij, kakor jih imam pri druzih nerednijih. Od Nagliča nemorem nič dobiti, ker je vojak, Ladislav Mrazovič je bolan na smrt in ga nij v Zagrebu, Šullerja ne najdem nikoli doma etc. Nekemu kleriku Vinku Dečku sem tudi dal knjige za leto 1880 bez denarjev, pa je menda sam plačal. Tudi Valjavec in Žepič plačujeta nepos­ redno sama. Za illustrirati nered pri Matici, Vam povem, da mi je po sprejetih knjigah za 1880 prišlo vpra­ šanje od g. Robiča, koliko knjig sem prejel za 1880. Vas srčno pozdravlja Vaš Anton Kos V Zagrebu 22. julija 1881. Sutra Vam pošljem 20 gld mojih in 2 gld. od Dr. Vidriča po nakaznici, danes je prekasno, tudi negrem v daljni grad na pošto, mi je prevroče. Kaj dela moj Janez Židan? Kaj prev. i — pismo? Erjavec in Levec me imata na duši. Če Vas nijsem zgoraj prosil, da si poiščete druzega prejemnika, vas tukaj prosim, saj vidite, da nemorem spolnjevati dolžnosti poleg moje krempaste desne noge.« 153.2 Zagreb, 17. 6. 1883. Pismo brez ovoja J.: slovenski. Priloga koncept G. odgovora »Slavnemu odboru Matice Slovenske. Pod o / pošiljam imenik članov M. Sl, kateri so letnino plačali. Nabral sem 16 gld, poslal sem 10 gld. dne 1. junija, 6 gld. še hranim do 1 . julija, ko mi bo plačal profesor Valjavec za leto 1882 in Vojsk za leto 1883, ker pravita, da nimata sedaj denarjev. Gnezda, Magdič, Strožir in Šuler nečejo biti člani, Dečko je v klerikatu na smrt bolan, Mrazovič Lad, sin bivšega župana Mate Mrazoviča je leta 1881 umrl, Matavšek je na Dunaju, Naglič je v Trstu v telegr. kurzu, koji nemore nič plačati, ker se mu slabo godi. Jaz sem leta 1881 dne 23. julija poslal 22 gld g. Petru Grasseliju v Ljubljano, da plača za me ustanovnino 3 i 4. obrok, a 2 gld. kot letnino za dr. Vidriča. Ker je bil dr. Vidrič leta 1881 iz­ puščen iz imenika, čeravno je letnino plačal, prosim, da pogledate stvar in uredite. Tudi seje dogodilo, daje Seunik Izpuščen iz imenika, ki j§ ti|di plašil za |§to 1881, in t„o posebno ob. žalujem, ker je on vselej točno plačal. V Zagrebu 17. junija 1883 Anton Kos« Priloga koncept G. odgovora. »Onkraj omenjenih f 22 sem prejel in jih hranjujem še zdaj, ker še ni rešeno dotično pismo g. Kosa o njegovem poverjeniškem računu. Kolikor se spominjam, g. Kos teh novcev ni poslal za gori navedeni namen, nego zato, da se poravna letnina nekterih zagrebških Matičarjev iz prejšnjih let. Toliko pro informatione:'treba poiskati tisto pismo g. Kosa ali zvedeti, kje je. Grasselli« 153.3 Zagreb, 1. 7.1883. Poštna nakaznica J.: slovenski. »Za Matico plačali: Marn Fran 4 gld. Valjavec Matija 2 gld, Zupan Ivan 2 y|sup 8 gld. Vojsk je rekel, de bo letnino za 1880 sam poslal. V Zagrebu 1. 7. 1883. Kos« 154.1 Dunaj, 24. 10. 1894. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Hochwohlgeboren! Hochveehrter Herr Bürgermeister!«. Odgovarja na pismo z dne 4. septembra. Med drugim omenja težave, ki jih je imel z zidavo pošte v Ljubljani; vendar so zdaj minile in vse to bi z veseljem vnovič pretrpel v čast ljubljenemu mestu Ljubljani. 155. KRAJEVNI ŠOLSKI SVET TRNJE 155.1 Tmje, 8. 4. 1875. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 16. 4. »Blagorodni Gospod! V popolnim zaupanju, da boste naše Notranjske zlasti Pivške reve zlajševali, smo bili prav ve­ seli, ko smo zaslišali glas, da sprejmete poslanstvo; zato ste tudi bili skoraj enoglasno voljeni, dasiravno si je prav veliko prizadeval neki domačin, in je tudi z vso silo samo 4 glasove vjel proti Vašim 58. Obernemo se do Vas, blagorodni Gospod, da bi hotli našo ponižno prošnjo vslišati, in jo gorko priporočiti deželnemu zboru. Naša duhovnija je 1871. leta z veliko težavo šolo zidala in takrat je bilo odločeno za učenika, da dobi od cerkve iz Palčja 80 gld. in iz nor- malniga šolskiga zaklada 100 gld, in vsaki posestnik bi moral 1 gld na leto plačati. To se je tudi zgodilo, dokler smo imeli učenika, ki je pa le z hudo silo od v toliko revščino in pomanj­ kanje pogreznjenih ljudi svojo plačo iztirjal. Ko se je učenik leta 1873 na Štajersko podal, so bili naš duhovni pastir naprošeni, da šolo prevzamejo, kar so tudi z veseljem storili, in so rekli, da bi se njim kot plačilo le samo 180 gld. na leto dalo, in sicer 100 gld. iz normalnega šolskega zaklada in 80 gld. od Palške cerkve in da bi denarna kolektura izostala. Pa pretečeno jesen se je iztirjevala z vso silo tudi od ljudi obljubljena denarna kolektura. Kdor le količkaj naše oko­ liščine pozna, in le nekoliko časa med nami biva, se kmalu prepriča velike revščine. Mnogo staršev je tako vbogih, da nikakor niso v stanu svojim otrokom potrebne obleke preskerbeti, in zavoljo tega v šolo priditi ne morejo. S ponižno prošnjo stopimo pred Vas, blagorodni Gospod, da blagovolite govoriti v deželpem zboru, da bi se od nas revnih faranov Ternske duhovnije šolska denarna Kolektura ne jirjala toliko časa, da dobimo stalniga učenika. Te salutat Tum collega et occasione se praebente me visitare vellis Janez Lunder, predsednik Kr. š. sv. Jurij Margon odbornik Luka Smerdel odbornik Ternje 8. ma|. travna 1075 Post: St. Peter in Inner Krain« 156. KRATZ FRANZ 156.1 Dunaj, 30.11.1871. Pismo brez ovoja. Glava: »Concessionirtes Theater-und Musik-Geschäfts-Bureau von Franz Kratz vormals Franz Holding, (k.k. Hoftheater-Agent) in Wien, Josefstädterstrasse Nr-26, im Theatergebäude in Verbindung mit dem Journale Allgemeine Theater Zeitung, Organ für Theater und Musik«. J: nemški G . pripis: odg. 5. 12. »Sehr geehrter Herr!«. Zanima ga, v katerem nemškem časopisu v Ljubljani izhajajo gledališki oglasi. 157. KRAUS VOJTEH* 157.1 Postojna, 19. 5. 1868. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj! Poravnal sem tako: 12 godcev pride z mešancem v četertek v Ljubljano (zjutraj) plačate vsim vkup 30 f in nič dru- zega zunaj poti, kè in nazaj; torej ne hrano ampak 30 f in pot. Ako ste zadovoljni, telegrafuj mi da jih konečno zavežem. Piši mi pa tudi do kadaj je zadnji čas ti popis zadne naše besede naj pozneje poslati. Vojteh K. Ves tvoj Post. 19. 5. 68« 157.2 B.k, 9. 8. 1868. Pismo brez ovoja. J: nemški. Ohranjen je le zadnji del pisma. Če z njegovo izjavo ni zadovoljen jo lahko prekliče. Prosi za odgovor. Za naročnika dr. Bučarja in Karla Premrova pošilja denar za Triglav za drugo polovico leta 1868. 158. KRISPER 158.1 Celje, 9. 8. 1888. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: prejel 10. 8. »Mein lieber Grasselli!«. Stric ga prosi, da posreduje pri nakupu osla ali oslice, visoke 115 cm, dobre za vprego. 159. KRISPER FRANZ* 159. 1-97 Kranj, Rogatec, 4. 8. 1865 - 8. 8. 1876. Pisma z in brez ovojev. J.: nemški. V pismih prevladujejo naslednje teme: možitev hčerke Marije s Petrom Grassellijem in spo­ razumevanje o doti, obiski Marije in otrok v Tenetišah, trgovinski posli (npr. sejmi v Kranju in Škofji Loki, vinska trgovina, načrti o Grassellijevem prevzemu trgovine v Kranju), opisi požarov v Kranju in okolici, izleti in romanja na Sv. Jošt in Šmarno goro, volitve v Kranju (1867, 1870, 1871 ) in vrsta vsakdanjosti o družinskem življenju družine Krisper v Kranju in Grasselli v Ljub­ ljani. ^ ~ )!rm»biirc « Žftm3 4 ^ rj-v *x ^ у ^ г л / ^ L - é ^ . 4 - , t ^ J / / p / // t Ž ' / s S / S s s j r s s r . »Li t ^ > ( i* - S 2 *Љ л. ^ u . ' / / , , / ž z ^ m t ^ j / ’ * 1 ??ty.i-w~ č2+ t „ ' y i^ , /^ Æ jX 'Î- A — — - — s ~ / ~ - - ~ *~ l/Z■ßf A ^ ^ / * ј Г Ж s / s w - ^ ^ Љ - ~ У * ^ U . ? Л ~ - * - Pismo Kranjskega trgovca Franca Krisperja, 1873 (159.79) 160. KRISPER FRITZ 160.1 Kranj, 29. 6. 1869. Telegram. Naslovljen: »Peter Graselli Laibach«. J.: nemški. Čestita mu za rojstni dan z vzklikom: »Na Zdravje«. 161. KRISPER JOHANN 161.1 Rogatec, 3. 8.1866. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Schätzbarster Herr!«. Čestita mu ob rojstvu hčerke. 162.1-2 Poredija, 13.11.1866 - 3. 5.1874. Pismi brez ovojev. J: nemški. Bratrancu Petru Grasselliju čestita ob rojstvu hčerke (1866) in izraža sožalje ob izgubi otroka (1874). 163. KRISPER JOSIP 163. 1-4 Ljubljana, 18. 10. 1862 - 23. 6.1866. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. Pošilja denar za najemnino lokala v Grassellijevi hiši in se zanima za prodajo hiše. 164. KRISPER RAIMUND* 164. 1-58 Kranj, 13. 9. 1858 - 13. 2. 1883. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. Poleg družinskih in vljudnostnih kramljanj, piše tudi o kranjskem kulturnem in zabavnem živ­ ljenju. Tako seznani G. s propadom glasila (1858) ustanovitvijo Kazine (1858), s številnimi či- talniškimi zabavami in prireditvami (1864, 1867,1869) in raznovrstnimi plesi in maškaradami. Opiše mu tudi ustanovitev Južnega Sokola v Kranju (1864). Glavno težavo vidi v vprašanju ali bo to samostojno društvo ali samo ljubljanska podružnica. Boji se, da bi bili preveč vezani v primeru ustanovitve podružnice. Upa v mnogoštevilno članstvo, čeprav so Kranjčani včlanjeni v mnogo društva in niso naklonjeni novim plačilom. Konec leta 1864 zapiše: »... dejmo po­ čakat ...«. Za začetek bi potrebovali kakih 200 gld. Čez 6 let mu piše o ustanavljanju gorenj­ skega Sokola (v pismu 25. 2.1870). Že v pismu 18. januarja 1871 mu sporoča veselo novico o načrtovanem sobotnem sokolskem večeru v čitalniški restavraciji v Kranju. Za vodenje sta bila izbrana skupaj s Kureltom. Zato ga prosi za nasvet glede programa. Sam meni, da bi bilo zaželjeno predstaviti humuristični tekst v slovenskem jeziku ali dialog ter petje. Pričakuje Grassellijev nasvet. V naslednjem pismu (24.1.) se pohvali z uspelim sokolskim večerom, na katerem je bilo 30 do 40 udeležencev. Peli so in igrali na klavir. V album so zapisali spominski stavek: »V Spomin 21 Prosenca 1871 Gorenski Sokol«. Mimogrede omenja tudi gledališke predstave v Kranju. V pismu oktobra 1864 se huduje nad gledališkim mrtvilom, vendar bo pri­ zadete »... spodbodu de se bodo zbudili...«. 165. KRISPER VALENTIN* 165.1 Gradec, 2.1.1868. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Verehrtester Herr Vetter«. Čestita mu ob rojstvu hčerke in mu želi tudi srečno novo leto. 165.2 Gradec, 26.12. 1868. Pismo brez ovoja. Glava »VK«. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli Laibach«. Prilaga 6 gld. za Triglav za leto 1869. s prizadetostjo je sprejel odločitev najvišjega organa glede kazenskega pregona proti njemu. Upa, da bo v nekaj dneh amnestija za kazenske prekrške, kar je glede na Češko že zadnji čas. 165.3 Gradec, 31.12. 1878. Pismo brez ovoja. Glava: »VK«. J: nemški. »Geehrter Freund! Empfange meinen verbindlichsten Dank für die gütige Besorgung u. Zusendung der erhalte­ nen Bücher. Ist heuer dem heimatlichen Boden auf literarischem Felde nicht viel entsprossen, so will ich die Hoffnung auf ergiebigere Jahre deshalb nicht aufgeben, u. mich damit trösten, dass das eben im Scheiden begriffene Jahr durch die Bleiweissfeier einigermassen entschä­ digte, welche in unserer heimatlichen Geschichte ihres Gleichen noch lange suchen wird. Von dem Slomškove zapuščine haben meine Knaben den zweiten Theil bereits, dagegen, wenn es Dir gelingt Pesmi Pavline Pajkove in R Silvestra gelegentlich zu erhalten um gefl. Besor­ gung bitte. Die Feiertage habe ich hier bei meiner Familie zugebracht, werde jedoch morgen wieder nach Ratschach abreisen u. es würde mich sehr freuen, wenn mich dort mein lieber Freund Peter einmal mit einem Besuche erfreuen würde, da denndoch diese Reise nicht mit einer Weltumseglung verbunden ist. Indem ich Dich noch bitte gelegentlich des Jahrswechsels meine aufrichtigsten Glückwün­ sche entgegenzunehmen, möge es Dir u. Deiner geehrten Familie nach allen Richtungen ein Segen bringendes sein u. Euch vor allen Anfällen bewahren bin mit den herzlichsten empf- lungen Dein ergebenster Val Krisper« Graz 31 Decber 1878. 165.4 Radeče, 21. 1. 1890. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: prejel 22. 1 , odg. 13. 2 . »Hochgeehrter Freund! Ratschach 21 Jänner 1890 Durch ein Unwohlsein bin ich zu meinem Bedauern verhindert an der für den 24. d. M . anbe­ raumten Vorstands Sitzung der Unfallversicherungs - Anstalt in Triest theilnehmen zu können. Wenn es Dir möglich wäre den übringen Herrn Vorstandsmitgliedern in Laibach, dies mitthei­ len zu lassen so wäre ich Dir dafür sehr dankbar, weil auf die Beschluss fähigkeit immerhin einige Rücksicht zu nehmen ist. Nach Triest habe mein Ausbleiben direkte entschuldigt. Mit bekannter Hochachtung Dein ergebener Valentin Krisper« 165.5 Njivice pri Radečah, 24. 10.1890. Pismo brez ovoja. Glava: »K«. J.: nemški. »Hochverehrter Freund! Ich habe sehr bedauert Dich bei meinen jügensten Besuche nicht zu Hause angetroffen zu haben hoffe aber bei der am 29 dies stattfindenden Vorstandssitzung in Triest mit Dir zusam­ menzutreffen. Wie Du aus der Tagesordnung ersehen haben wirst, wird der Antrag auf Coop- tion eines eines Vorstandsmitgliedes gestellt werden. Da die Beschlussfähigkeit des Vorstan­ des schon ein paarmal in Frage gestellt war, so finde ich diesen Antrag auch begründet da es sich ohne Zweifel um die Cooptirung eines Mitgliedes handeln wird welcher sein Domizil in Triest hat. Das ausgeschiedene Mitglied Herr Hoffman gehörte der Textilindustrie an und wurde von Seite der Arbeiter gewählt. Es wäre dacher meiner Ansicht wünschenswert wenn ein erfahrener Arbeiter aus der erwähnten Branche cooptirt werden möchte, welcher sein Do­ mizil in Triest hätte. Vielleicht wäre es Dir möglich durch Herrn Matevže, mit welchen ich leider nicht bekannt bin, eine geeignete Persönlichkeit in Erfahrung zu bringen, um sie bei der nächsten Sitzung in Vor­ schlag eventuell cooptiren zu können. Es wäre möglich, dass auch Herr Kušar in der Lage wäre eine geeignete Persönlichkeit zu erforschen. Ich bin leider in Triest zu wënig bekannt um in dieser Hinsicht etwas thun zu können. Mich nun auf baldes Wiedersehen freuend bin mit den besten Empfelungen an Dich, so wie Deine hochverehrte Familie mit aller Hochac- httuung Nivic am 24. 10. 90. Val Krisper« 165.6 Njivice pri Radečah, 18. 12. 1890. Pismo brez ovoja. Glava »K«. J: nemški. G . pripis: prejel 19. 12, odg. 23. 12. »Hochverehrter Freund!«. Zaradi bronhialnega katarja že tretjič ne more prisostvovati seji v Tr­ stu. Prosi ga, da izroči dr. Grafu vzorce tiskov in vodniih znakov. 165.7 Njivice pri Radečah 6. 11.1894. Pismo brez ovoja J: nemški. »Hochgeehrter Freund! Nivitz am 6 November 1894. Ich fürchte sehr, dass Du über mich schon abfällig urtheilen wirst weil ich so lange für Deine beiden hochgeschätzten und überaus lieben Briefe nicht gedankt habe. Ich bitte mich aber diesfalls gütigst zu entschuldigen,denn bevor ich antworten konnte, musste ich mir doch durch meinen Sohn Valentin eine kleine Information von Dir einholen, welche ich erst am 26 v. M . erhielt in letzterer Zeit war ich jedoch sehr beschäftigt denn meine lange andauernde Krank­ heit durch welche ich dem Geschäfte entzogen wurde, hat so manchen Rückstand geschaf­ fen, den ich aufzuarbeiten habe, zudem bin ich leider nicht mehr so leistungsfähig als frühere Jahre, es geht die Arbeit viel langsamer von der Hand. Ich bitte also nochmals sehr um En­ tschuldigung. Zur Sache übergehend, kann ich nur versichern, dass meine Resignation auf die Stelle eines Vorstandsmitgliedes mir durchaus geboten schien, denn ich konnte im laufenden Jahre keiner Sitzung beiwohnen und war auf diese Weise nur der Einberufung meines Ersatzmannes hin­ derlich. Hätte ich gewusst dass meine Krankheit so lange andauern wird und weiter mir noch Schonung auferlegen werde müssen, so hätte ich es gewiss schon früher gethan. Der Anstalt habe ich wohl immer ein reges Interesse entgegengebracht weil ich der Ansicht bin, dass die staatliche Unfallversicherung nicht nur eine Wohlthat für die Arbeiter, sondern, wenn man näher eingeht auch für die Arbeitgeber ist. Für die aus triest empfangene Postkar­ te muss ich mir Vorbehalten Deine bewährte Güte in Auspruch zu nehmen und Dich zu bitten meinen schriftlichen Dank, welchen Dir bis zur nächsten Sitzung einsende nach aufgehobener p.t. Herren zur Kenntniss zu bringen. Die Antwort auf das vom Herrn Obmann Dr. Graf emp­ fangene Schreiben in welchen mir so viel Ehre engethan wird, die ich aber nach meiner in­ neren Ueberzeugung nicht verdient habe, lege ich in Copie hier bei. Das Circularschreiben habe ich in voller Würdigung der dem scheidenden Obmanne durch­ zubringenden Ehrung sofort dem Herrn Obmannsstellvertretter nach Triest rückgesandt. Habe die Güte mir die Grösse für die Photografie, sobald sie Dir bekannt gegeben wird, freundlichst wissen zu lassen. Bleibt Herr Dr. Graf noch im Vorstande oder scheidet er ganz aus? Zur Einweihungsfeier der Ratschacher Brücke sind von der Gemeinde über zweihundert Einladungen ausgeschickt worden, und ist mir unbegreiflich, dass Dir keine zugekommen sein soll. Die Brücke ist jedenfalls ein grosser Vortheil für die Bevölkerung des ganzen Bezirkes und ich glaube, dass sie sich schon jezt rentiren wird leider kostet sie mich aber auch jährlich hundert Gulden mehr als die Ueberfuhr, doch bin ich zufrieden, dass man mir die Pauschal- lirung bewilligt hat denn sonst hätte ich die Brücke der hohen Tarife wegen wenig benützen und die Save wieder in Auspruch nehmen müssen. Die Brückenköpfe hätten allerdings etwas schöner ausfallen können, aber noch weniger schön, Du musst mir diesen Ausdruck schon verzeihen, war es von Dir, dass Du einmal auf der Brücke von dort den Weg nach dem Unwei­ ten Nivitz nicht gefunden hast denn selbst für den Fall, als ich nicht zu Hause gewesen wäre, was ich mir aber nicht gut vorstellen kann, da ich seit meiner im August erfolgten Heimkehr nur 1 Tag in Agram war, so hätte es meine Frau gewiess sehr erfreut wenn Du sie mit Deinem Besuche beehrt hättest. Diesen begangenen Fehler solltest Du gut machen, - in dieser Erwar­ tung bin ich mit den besten Empfelungen an Deine hochgeehrte Familie mit Hochachtung Dein ergebener Valentin Krisper« 165.8 B.k, b.d. (1894?) Pismo brez ovoja. Glava: »K«. J.: nemški. »Hochverehrter Freund! Auch ich rufe mit Dir aus: Gott sei Dank, dass wir endlich einen Candidaten vom Central Wahl Comité nominirt erhielten. Allein ich versichere Dich, wenn Dein schreiben vom 23 dies nur einige Minuten später eingelangt wäre, Herr Povše der bereits in Ratschach sich befand, einen sehr schwierigen Stand gehabt hätte, denn seine unüberlegte Candidatur gegen Hochenvvari in Oberkrain, hat ihm hier schon um alle Sympathien gebracht und es wurde allen Ernstes die Frage ventilirt ob man nicht die Candidatur Hren's vorziehen solle, selbst dann wenn Povše vom Central Wahl Comité als Candidat aufgestellt werden sollte, und Du darfst glauben, dass nur Deiner eminenten Empfelung der Candidatur Povše's er es zu verdanken hat dass die­ selbe aus Rücksicht der Disciplin hier acceptirt wurde. Ich hoffe dass es nun auf eine Zeit wie­ der Ruhe gibt und möchte nur noch aufmerksam machen, dass es wohl angezeigt sein wird dass am 3ten dies, Mitglieder des Central Comités in Ratschach u. Treffen anwesend sind. Ich fahre morgen mit Eilzug nach Triest u. hoffe Dich am Samstag nach langer Zeit dort wie­ derzusehen, auf was ich mich herzlich freue. Mit den besten Empfelungen an Dich, so wie Deine hochverehrte Familie bin mit Hochachtung Dein ganz ergebener Val Krisper« 166. KRISPER VALENTIN ml.* 166.1 Dunaj, 9. 5. 1890. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: prejel in odg. 10. 5. »Velečastiti gospod stric! Oprosti blagovoljno, da se Te spominjam z neko vdano prošnjo. Prihodnji teden (četrtek) od­ potujem namreč za par tednov v Pariz, da si ogledam svet še nekoliko, predno se zaprem v tesni kurnik svoje ljubljanske pisarne, ki jo mislim otvoriti 1 . julija, - V ta namen pa potrebujem pass in ker je stvar nujna, jemljem si čast - da se z največjim zaupanjem obračam naravnost do Tvoje prijaznosti s prošnjo, - da mi to stvar blagovoljno preskrbeti izvoliš ter mi jo pošlješ le - sem na Dunaj. Moj značaj naj se v passu zaznamuje z doctor juris in Advocaturs. candidat. Ker se bodem v Parizu namreč naravno interesiral za juridične razmere, potrebujem ta izkaz. Nekaj priporočil priskrbel sem si že na Dunaji, pišem tudi g. Hribarju, da me priporoča na prof. Leger-a in druge mu znane Parižane- ako mi zamoreš v tem oziru pomoči Ti s znano mi Tvojo izvedenostjo s kakim priporočilom, bodem jako hvaležen ter bodem na Tvoje zdravje izpil v Parizu marsikatero čašo. Mislil sem že na to, je-li bi se dalo dobiti kako priporočilo - de la ville capitale de Laibach à la ville de Paris - ali pa priporočilo deželnega predsedništva do avstr, poslaništva v Parizu, - da dobim pristop do važnejših mestnih ozirom, državnih zavodov. Ne vem pa ali se da to do­ seči. - Na naše ministerstvo justice se pa zaradi tega nočem obrniti, ker bi bil s tem preveč zavezan in ne nameravam take ogromne ekspedicije, ker je čas prekratek. S Tvojim sinom Prokopom srečala sva se sem ter tja, obžalujem da premalo, toda tožil mi je, da ima silne opravke v banki. Ker je zdaj menda pod Tvojim oziroma cesarskim krilom, izvoli mu poročati moj srčni pozdrav. Konečno oprosti še mojo neskromno željo, - da pass prav kmalu dobim in sprejmi na Te in častito rodbino naj boljša priporočila in pozdrave s posebnim spoštovanjem vdani Ti nečak V Krisper. Dunaj 9. 5. 90 I Doblhoffgasse 9 1 kolek 1 ger 4 marke« 167. KRIŠTOF FERDINAND 167.1 Bolzano, 12. 7. 1869. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Herrn Peter Grasselli zu Laibach«. Pošilja mu polletno naročnino za Triglav v višini 3 gld. Po­ šiljajo naj ga na naslov: »F. K. Deutsch Ordens Rentenverwalter zu Bozen, deutsches Haus « 167.2 Bolzano, 23. 7. 1869. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Urgira zaradi 53. številke Triglava in sporoča, daje poslal naročnino za Brenclja in letno naročnino za Slovenske Matico skupaj zaradi varčevanja pri poštnih stroških. Prosi ga, da denar preda na ustrezno mesto. 168. KULAVIC JOHANN* 168.1 Dunaj, 9. 12. 1876. Pismo brez ovoja. G/a va »Dr. Joharin Kuiavic.«. J.: nemški. »Vertester Collega und Freund!«. Obširno se razpiše o nečaku, ki ne želi obiskovati gimnazije v Ljubljani. Pritožuje se nad Wurnerjem. Mimogrede omenja prefekta Gnezdo, Marna, direk­ torja Gogalo in Smoleja. Sproča mu, da se je pred kratkim mudil v Ljubljani tik pred občnim zborom Slovenije, ko je imel Grasselli malo časa in polne roke dela. 168.2 Dunaj, 12. 12. 1881. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 24.12. »Theuster Freund und Collega!«. Čestita mu k imenovanju za namestnika deželnega glavarja. Omenja tudi Bleiweisove pogrebne svečanosti. 168.3 B.k, 24.7. 1883. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 29.7. »Predragi prijatelj! Križaj mi je pisal, de bi mu preskerbel avtentično spričevanje, da je za oskerbovanje vode na­ redil račun in ddbil 40 gl, ne pa, kakor ga nekdo obrekuje, 700 gl! Ne vem pravega napisa zanj, toraj pošljem Tebi oni Purgations-Certificat, ter prosim, de mu ga o priliki izročiš. - Pri Vašeh slavnostih sim, se ve de, v duhu vedno bil pri Vas, in ne morem si kaj, de Ti - res de že po najvišjem pripoznanju - tudi jest izrečem priserčno čestitanje k tako srečnemu si­ jajnemu izveršenju, k tako častivnemu domačemu poslovanju in veselju v obitelji: Izreci to tudi g. soprugi in pa cesarjevi nevesti. Prav s posebno zadovoljnostjo pripovedujejo o Ljubljani vsi, s kterimi še o ondotnem slavlje­ nju. Zdaj pa že komaj čakam Dunajšče, de prične objavljati spominke. Mesca avgusta moram za par dni priti k abholungi po rajnem bratu. Kdaj de bo mogoče, še prav ne vem; Jenčič me poživlja na 27.8. Potreboval bom tedaj denarja. Ne zameri tedaj, ako te s prošnjo nadlegovan, ne, da bi mi posodil, ampak, de mi pripomoreš k oprostenju ali rešenju onih podključenih 900 gl, ki so pri Gew. Aushilfskassa Verein-u naloženi, to se pravi: Bodi mi toliko v pripomoč, de mesto mene g. Horaku naznaniš (»aufkündest«), de želim koncem avgusta (menda ravno 27. 8) ves kapital vzdigniti osebno. Če bi g. Horaku to posredovano aufkindanje ne zadostilo, daj mi, prosim, na znanje, kako naj bi jest pomakljivo spopolnil. S to prošnjo sklepam pisanje, ter ostajam - prisrčno pozdravljaje Tebe in Tvoje vedno verni 24.7 83 DrKU'aV iC P .S. Ako se pri Pogorelcu že dobiva lepa fotografija svatovske družbe, bi mi bilo močno ustreženo, jo dobiti. Če jih je več, bi vzel le centralno. Scer pa je za to še dovolj časa, kadar pridem « 168.4 Dunaj, 25. 8. 1884. Pismo brez ovoja J: nemški. G . pripis: odg. 28. 8. »Hochverehrtester!« Piše mu o raznih vsakdanjostih. 169. KULAVIC MATIJA 169.1 Šentvid pri Stični, 4. 10. 1868. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Löbliche Administration des Triglav!«. Prilaga 5.50 gld za polletno naročnina na Triglav, ki naj ga pošiljajo na naslov: »MX. Pfarrer un St Veit bei Sittich P . St. Rochus in Krain.« 170. KUPKA 170.1 Dunaj, 24. 11. 1882. Pismo brez ovoja. J,- nemški. »Euer Hochwohlgeboren!«. Odgovarja mu na pismo z dne 22. novembra. Informira ga o Gras­ sellijevem sedežu v državnem zboru. 171. LAH EVGEN* 171.1 Ljubljana, 10. 6. 1905. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Preblagorodni gospod! V Ljubljani dné 10. 6. 1905. Včeraj na večer sem prejel od gospoda predsednika Levca priloženo pismeno odpoved. Iz­ ročam jo v Vaše roke, ker Ste Matici I. podpredsednik. O tej nakani je poučen doslej le gospod ravnatelj Šubic, ki priporoča, naj se odpoved ne jemlje še za končno opravljeno in naj se za­ tegadelj tudi še ne proglaša. Morebiti se bo gospod nadzornik vendarle še dal pregovoriti. Za vsak slučaj pa priporoča gospod ravnatelj Šubic zaupen sestanek zmerne večine v odboru, da se gospodje pogovorite o bodoči akciji vobče, vzlasti pa glede osebe predsednikove. Ta sestanek bi sklicali Vi tekom prihodnjega tedna. Gospod ravnatelj Šubic namerava v tej zadevi z Vami te dni še govoriti. Odborova seja bo 19. dné t.m. Z najodličnejšim spoštovanjem Evgen Lah tajnik Slovenske Matice«. 172. LANG PAVEL 172.1 Kamnik, 2. 7.1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Herrn Peter Graselli, Eigenthümer des Triglav in Laibach«. Po­ štni žig: »Stein in Krain 2/7«. J.: nemški. »Herr Redacteur«. Pošilja 3 gld. za polletno naročnino na Triglav. 173. LAVRENČIČ ANDREJ 173.1 Postojna, 11. 2. 1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. »An die lobi. Redaction des Triglav in Laibach«. Prilaga 6 gld. za celoletno naročnino na Triglav. 174. LAZARINI HEINRICH 174.1 Smlednik, 2.10.1894. Pismo brez ovoja J: nemški. »Euer Wohlgeborn!«. V pismu obravnava zasebne zadeve. 175.1 Praga, 4. 3.1887. Pismo brez ovoja. J.- češki. »Vaše Vysoké Blahorodi! Vènuju sedm dukattv zde v pouzdre pfiloženych na vyznamenâni toho, kdož nejlepši slovin- skou povfdku pro mladež napiše. - Neznaje ve slovinském nârodë muže, jenž by vedle vyni- kajiciho postaveni' obôanského téz vêdeckou vzdèlanosti i obètovnÿm vlastenectvim byl nad Vašnosf dtfitojnéjSim repraesentantem veSkerÿch zâjmü slovinské narodnosti, dovoluju si prositi Vaše Vysoké Blahorodi, abyste račil tento čestny dar ve Své opatrovani prijati a ze spteobilÿch paedagogEv sestaviti komisi, kterâ by konkurs podle obvyklÿch pravidel rozep- sala, doSIé prâce zhoušela a pak po vÿsledku učinila Vašnosti oznameni, kterâ prače jest nej- hodnèjSf, aby za ni autor jeji prijal z Vašich rukou tento vyznamenâvajici dar. Prosim t0ž, abyste račil vrchm' ffzeni této komise s rozhodnjicim hlasem v dtiežitych otâzkâch Sobè podržeti a jejiho starostu jakožto Svého nâmëStka mnè dobrotivè jmenovati. Tento dar sedmi dukâttv jest minëu jakožto vyznamenàni a nikoli za odmènu; aby spisovatel byl též odmènèn, postarâm se jeSté zvlàStë o zvÿSenÿ honorar. Nejlepši odmënou bude spi- sovateli ovšem védomi, že vykonal dilo trvalé ceny sobè ke cti, svoji narodnosti vdèk a dobru na zvelebeni. LhUu k podani rukopistv ustanovuju do konce tohoto roku. Objem dila tiStèného budiž šest archtj malého formatu, typ tisku neoht' ustanovi komise. Sloh budiž primëren dospelosti mladeže od dvanâsti let dale. Predmëtem prače budiž ličeni krestanské i občanske otnosti na nëkterém vzoru v rouše povidky a to bez mentorovânf čte- nâre, tak aby tento již ijčinkem logiky dëje sama byl neoddolnë ziskân k nâsledovâni. Bude-li ctnosf takového vzoru jeStë druhou a treteti ctnosti primèrenè podporovâna, tim vëtSi bude cennost' povidky. Každy našinec preje si zajisté snažne, aby všecky povidky a vtiDec spisy pro naši mladež byly takové, by se v ütlé duši všecko božske zähy probouzelo i utvrzovalo; avšak z pričin vycho- vatelskÿch i närodnich vidim toho potrebu vytknouti zde jestë zvlàStè, aby vzory, jimiž se milà naše mladež slovinskâ povzbuzovati a vzdëlévati mâ, také z naroda slovinského bÿvaly brany, tak aby mladež slovinskâ už zâhy se učila ctitzi a milovati t0ž svou krev, svtj narod, svou nâ- rodnost'. Takovéto životopisne povidce tedy, v niž by se mladému čtenari ličil život jeho ro- dâka už od té doby, než počal choditi do školy, psychologicky pravdivë, pokud treba i topog- raficky zajimavë, pri tom všem pak tak plasticky, aby mladâ duše, vidouc rodâka svého živš pred sebou, ve Slépejich jeho ctnosti stâle ku predu až k vrcholu jeho slâvy krâôela a tak sebe jemu prisptEobovala: takové povidce bych ovšem dal i zde prednosf, i prosim, aby v rozepsâni konkursu se zvlàStè ukâzalo k potrebë takovÿchto životopisnych povidek. Žadaje slovinskému narodu ze hloubi slovanského srdce všeho zdaru a üspëchu v podniku, jehož rižem do Vašich zkušenych rukou zde klâsti si dovoluju, prosim, abyste prijal ujiSténi o neobmezené ücté, s kterouž ztßtävam Vašemu Vysokému Blahorodi oddanÿ sluha Jan Lego V. Praze, dne 4. brezna 1887.« 175.2 Žižkovo, 17. 4. 1897. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: prejel 19. 4 . Prilogi: koncepta G . odg. z dne 19. 4 . in 4. 6. 1897. »Velecenjeni gospod! Blagovolite mi ne zameriti, ako Vas nadlegujem z naslednjo prošnjo. ÿ . ] ' T A ' V f ' s T t «-f+t » - V I / Ö ^ v a ty y t'f* 'г л .с х -v-tw čtsJts Kt e ^ « » v * t V f / ^ «*-^V V/«uJ r * * . a e . y » s * * \ S ; c , 'П a 4 f e c L + * y - 9 p> t - v H -у г ^ '9 ^ . < iÿ+zeL ol e - S гУгЧ £сЛ ^ ^ У е . r « а ^ с л л л ^ и ^ * ' • Ј . *£ул/ / c lo t ^е/ - 4 0 L -h , - и л У * / ( у ^ г г - £ j s ö i r +^сјо*^у / ^ « 4 r ù o -v 't w f c t * ) ts v ts c ', y £ s*--/г ^ е - ' î / o u w i , ^ i - i r v - č o d <Јео/<'Ж / ' ß £ o d - Q 'v «’ t i ^ A t e c C o L ^ 't ^ c ј л - i r à - é t ^ e ~ y < 'i * .o t j-S * f f / -j-4 t . j a ; c t -t £ t * s . r? /lft --f- J oe* 4 t s t lo -+ * 4 , ♦ и е t ji f d 'C j* . e C « 4 t . 'r w J L e t s '* * * -• Z t £ & -i4 <■ C ts fa * ■V е^ л л / 4 4+'л / л л л ^ c L e ts r ts£t>'yv**j r e -t. jto L S e--*-* « 'H . Л - • Ж / в У Д / ^ ^1-0 -P t-Л^ЛУ / -O '* - И Л C3^r-fc^^ V ^ {X s t*s + tS -С * & Ј /к У iA x . ^îfocts $ -n -è e p > rx ^ 1 /a .s io is s v е Л e r »s*%^ ts**. ciS * ~ ï e  o i s J O '* -* ' 'i r t e -^ r a J S U f s č ^ ^ o š f ^ C * s 4 - f t * - o l r x - y > - * - f a , J 4 * Л ^ Х у • y ï .C Z ^ ÿ O 'T < ■ и г ^ ^ ■ v v j * < j[ i*s ÿ > r x -j <* 'tx.tK ÿ 4 fp + e -js m jt s -с ^ V~C^ù o - r ^ i l h J * .-* * * , + ■ & & .* e - M ,e d t< *J «s*e . -eèftïouie *£c - v * y ~ t ^ y J t e jo t ^ è a ^-oJ * . ' ï » j? vs4^v f Soy d a . » t i y U / y ^ t -v -'i y f e in . јО-т t < )e v i i n j e . c /o ts r & х > -у \ *-*л Л -V *V G t s W ^ - V u * « j a * - * • » . 4 f U r * j f p r * î cVt ' 1 ^ 0 1 4 f 'V f f r * * Л + у m - г , j -êtHsr њ * у - l A ^ y x c j * . j o C a t, r t / o L w i s - » -t e $ - - o ~ i) t s -*•* е / ј л ^ Л - е f ■ t ' i ' h - t ^ f - ' ^ é - r о ^ г л ^ ^ ’ J f < j / a - 4 + - v ^ d ( X y < v V ♦» ^ iV-e- / m iJ e ' A / e « c / o ^ r - w o u - t ^ a S • r Y3/■-/• Л И ^ « ' d o Омлл > n - v V1tt^l)cty fJr-fKÿt » И - r-A 'O «&€/{>*, i & < * /e-y « .-*'►-*/' if- ^ t fe.j t.'rw.J ^ (Je*, ù t y И -* # £ fc*y « r f > « « - '■ < ♦'л » V 4 - *, f 9 0 7, W — У Г - г ^ " ? / - y _ 'Ч Pismo Jana Lega, pobudnika tesnejših kulturnih stikov med Čehi in Slovenci, 1897 (175.2) Pred desetimi leti ste račili moji želji ustreči, da ste razpisali natečaj za najboljšo pripovest za slovensko mladino, v kateri namen sem Vam poslal sedem zlatov kot častno darilo za odli­ kovanje najboljšega dela. Ker pa tekom one dolge dobe nihče ne mogel biti odlikovan s tistim darilom, reč pa vendar enkrat dokončana biti mora, hočem jo torej na drug način cilju približati. Da bode pa Vaša velecenjena oseba pri tem vsega neljubega truda prosta, sem naprosil Va­ šega nastopnika in svojega prijatelja g. Hribarja naj sprejme od Vas onih 7 zlatov in skliče ne­ katere odlične slovenske pedagoge v posvetovanje, kaj da naj se stori, da pride moje darilo končno v veljavo. Usojam se torej, prositi Vas, velecenjeni gospod, kar najuljudneje, da Vam ne bode neljubo, izročiti g. Hribarju onih 7 zlatov, da utegne biti reč še letos dognana. Blagovolite sprejeti zagctovljenje mojega najodličnejšega spoštovanja do Vaše mi vsegdar drage in visoko cenjene osebe, s katerim se beležim Vašemu blagorodju ves udani Jan Lego« V Žižkovu d. 17. aprila 1897. Priloga: koncept G . odg. z dne 19. 4. 1897. »Velespoštovani gospod! V Ljubljani 19. dan aprila 1897. Z ozirom na cenj. Vaše pismo s 17. dne t.m. usojam se Vam nastopno poročati: Vsled razpisa natečaja za Vaše častno darilo določeno najboljši pripovesti za slovensko mla­ dino oglasili so se trije konkurenti (jeden šele po preteklem terminu na osobni poziv). Posel presojevalcev so prevzeli gospodje: prof. Ivan Gnjezda, prof. Frančišek Levec in vadični učitelj Ivan Tomšič. Razen teh tréh sem prečital doposlane spise tudi jaz. Čitanje rokopisov je trajalo žal dolgo časa, tako da smo se stoprav 1891. leta sešli na posvetovanje zaradi konč­ ne razsodbe. Vsi smo soglašali, da dveh tekmujočih proizvodov ni resno vzeti v poštev. Ti po­ vesti sta se vsled tega vrnili avtorjema; naslova sta jim bila: Pod slamnato streho (spis. Peter Miklavec v Ribnici na Štirskem) in Vinko, vrli slovenski sin (spis. Ivan Kač v Véliki Pirešici pri Žalci). Tretjemu rokopisu, povesti Brat in sestra smo pripoznali mnoga lepa svojstva, a izpotikali smo se nad nekterimi podrobnostimi, ktere smo želeli imeti izpremenjene. Naznanili smo svoje na­ zore spisovatelju Petru Bohinjcu, tedanjemu kapelanu na Vrhniki, ter ga pozvali, naj povest po­ pravi v tem smislu, češ, da jo potém smatramo vredno nagrade. Spisovatelj se sicer ni povsem udal zahtevam kritike, vendar jim je ustregel večinoma ter vrnil povest deloma prenarejeno. Rokopis in spisovateljevo repliko sem potem poslal v novič presojevalcem v pregled ter ga naposled od g. Tomšiča nekoliko časa pred njegovo smrtjo (1894) nazaj dobil. Akopram pi­ satelj ni ugodil kritiki v vséh smérih, smo vendar ukrenili, da mu bodi priznano Vaše častno darilo. Pa kaj se zgodi! Izginil mi je rokopis povesti z vsemi spisi, tičočimi se te stvari, ki so se zraven nahajali, in vse čakanje je bilo zaman. Pred kakima dvema mesecema sem začel sortirati in škartirati svojo registraturo, ktera se mi je v poslednih 20-ih letih ogromno nakoč pičila. Prišla mi je pri tem opravilu v roke raznokatera pozabljena stvar in na véliko soboto - predvčerajšnjim - odvijem zveženj starih pisem pa - najdem med njimi Brata in sestro z dru­ gimi pripadajočimi spisi, koliko časa pogrešanimi! Včeraj sem v naglici obvestil g. Bohinjca imenovanega nedavno župnikom v Horjulu, in ga prosil, naj mi naznani, kam mu je poslati čast­ no darilo Vaše, ker ne vem, ali se je že preselil. Po tem takem mislim, da je Vaše darilo, velespoštovani mecén, pravilno oddano, pa da negré opozvati sklep presojevalcev, ki je pisatelju že znan. Če ste tudi Vi tega mnenja in upam, da boate, potem mi sporočite, kaj mi je storiti z rokopisom. Morebiti - oprostite, da se osmeljujem Vas na to opozoriti - bi kazalo rokopis prepustiti sv. Cirila in Metoda družbi, ktera bi Vam bila zanj hvaležna in ga menda priobčila drage volje. Obžalujš, da sem nehoté tako slabo služil Vaši blagi nameri, pričakujem cenj. Vaše naročilo in ostajam z najodločnejšim spoštovanjem Vam udani« Priloga: koncept G . odg. z dne 4. 6. 1897. »Velecenjeni gospod! V Ljubljani 4. 6. 1897. Povodom pisateljskega jubileja kteri praznujete v bližnjem Dakovem, dovoljujem si tudi jaz, kakor jeden najstarejših Vaših znancev mej Slovenci, stopiti v kolo rodoljubnih slovanskih Va­ ših čestilcev, ki se bodo o ti prilici hvaležno spominali mnogoletnega plodunosnega Vašega dela za vse Slovanstvo. Bog Vas ohrani in Vam daj učakati dobo, ko bodo avstrijskim sinom Slave .... vremena se zjasnila, Milejše zvezde jim sijale! Zdâr Buh! Dodatno k svojemu poročilu z dné 19. aprila letos se usojam naznanjati Vam zajedno, da je župnik Peter Bohinjec v Horjulu prišel 6. dan maja po nagrado Vaših sedem dukatov za svojo povest Brat in sestra da je rokopis še enkrat pregledal in da je odobril moj predlog, naj bi družba sv. Cirila in Metoda povest na svetlo dala. PriCakujé Vaš ukrep, preporoča se Vaši blagronaklonjenosti ponavljajoč svojo iskreno čes­ titko Vam udani 175.3 Žižkovo, 30.12. 1903. Dopisnica - razglednica. Naslovljena »Blagorodni gospod Peter Grasselli, deželni odbornik itd. itd. v Ljubljani (Laibach)«. Znamka za 5 kr. Poštna žiga »Žižkovo 30/ — , Laibach 1 /Ljub­ ljana 1 1/4 04.« J.: slovenski. »Srečno Novo leto 1904! J Lego« 176. LENČEK ALOIS 176.1 Blanca, 19. 5. 1873. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodni gospod Graselli! St. Peter 19. Maja 1873 Zdi se mi da po oglasu Slov. Naroda mora svaki posestnik delnic občne zavarvalne banke Slo­ venija, to do 22. t.m. zarad premembe, opravilnim odboru te banke, predložiti. Ako ja htem toko, jest mojih 6 delnic St. 2431,2432,2433,2434 i 2435 vam blagorodni gospod pošljem in vas uljudno prosim da blagovolite te preuzeti, in v tej zadevi pri opr. odboru po­ trebne korake sturiti. Delnic po tem nije potreba mi nazai pošilati, kjir hočem u svojim času se proprostiti in sam po nje priditi, i pri tei priložnosti vam mojo zahvalo osebno izrečti. Z serčnim pozdravlenjam Vam udani prijatel Alois Lenček« 176.2 Blanca, 2.2. 1874 Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: prejel 6. 2, odg. 7 .2 . »Blanza 2. Febr. 1874 Gospodu P . Graseili-u podpredsedniku Narodne tiskarne v Ljubljani. Zarad mnogega opravila zaderžan se 8.t.m. osebno shoda delničarjev društva Narodne tiskar­ ne udeležiti, Vas prosim da bi blagovolili me zastopati in Vam v ta namen moje tri delnice po­ šljem. S spoštovanjem A. Lenček« 177.1 B.k, b.d. (maj 1870). Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Častiti Gospod!«. Sporočam mu, da lahko pogosti le 50 ljudi in nič več. G . zaznamek: »1870, 14.5.« 178. LESIČ VILIM* 178.1 Zagreb, 5. 6.1873. Pismo brez ovoja. J.: hrvaški. G . pripis: prejel in odg. 15. 6. »Veleštovani gospodine! Buduči želi moja supruga u torak Concert dati zato sam tako slobodan zamoliti vas za pro- storije kao i za glasovir te takodjer umoliti ako bi moglo pjevačko družtvo jedan ili dva broja pjevati iz blagonaklonosti, ili bi možebiti htjela imati dobrotu gspoja Odijeva da sudjeluje. Molim dakle odmah za odgovor i dali bi se izplatilo i koliki su troškovi da se znadem ravnati jer ako se neizplati onda nebi rado si troškove činiti i ne badava putovati. Zato molim još jed- nom za odgovor da ako se izplati da mogu poslie vašega odgovora odmah odputovati i time se preporučujem. U Zagrebu dne 5/6 1873. vaš najpokorniji Vilim Lesič član nard. zemlj. Kazališta« 179. LESJAK JOHANN 179.1 Kostanjevica, 24. 12. 1868. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Hochgeehrter Herr Eîgenthümer und Herausgeber des Triglav!«. Naroča Triglav za leto 1869. 180. LEVEC ANTON* 180.1 B.k, b.d. (ok. 1892). Piomo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi prijatelji Za Loško dolino nam ne bodi straha, ako ne bode več kot peklenskega prisilenja, ne zgubimo ne glasa v dolini in ne v mestu. Za üoUno Vam preporočam kakor zanesliviga pojevernika gos. župana Martin-a Šveiger-ja, za mesto Lož pa Gregnr-ja Lah-a. Znjima bodem v zvezi in ako bo treba tudi poročal, se vej da Vam priporočam popolnoma tajnost v moji osebi. Še le danes odgovarjam, ker sta me posel in vsled tega pozablivost nekoliko zadorzala. Tvoj vdani prijatelj Dr Levec« 181.1 Na Trati, 10. 8. 1874. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 11. 8. »Na Trati 10. 8. 74 Čestiti gospod! Gotovo vam je znano, da je moj brat Anton Levec za dramatiško društvo poslovenil Schiller­ jevo tragedijo Cabale u . Liebe in da se uže 5. pola te prestavljene žaloigre v narodni tiskarni na račun dram. društva tiska. Ker je pa moj brat baš sedaj pri vojaških vajah v taborišči pri Brucku u. L. in torej denarja s//no potrebuje, vas prav uljudno prosim, bodite tako dobri in ure­ dite kot predsednik dram. dr. stvar tako, da se mu à conto pošlje kakih 20 gld. nagrade. Saj denar je zaslužen, zatorej se nadejam, da boste radi meni i bratu storili to ljubav - posebno ker je brat uže marsikaj spisal za dram. društvo. Ponavljaje še enkrat svojo prošnjo sem z odličnim spoštovanjem Vaš Fr Levec Bratova adresa se glasi: Stud. jur. Anton Levec, einjähr. Freiwillige beim k.k. 29. L J.R . Graf Thun=Hohenster dz. im Lager bei Bruck ad. Leitha« 182. LEVSTIK FRAN* 182.1 Dunaj, 4. 9.1872. Dopisnica/Correspondenz Karte. Naslovljena: »Blagorodni Gospod Peter Grasselli hišni po­ sestnik Laibach Krain«. Poštna žiga »Wien Landskrongasse 4/9 72, Laibach Stadt 5/9 Na­ chm.« J„ ■ slovenski. »Na Dunaji 4. 9. 872. Blagorodni Gospod! Srčno hvalo za čestitanje po telegramu izrekam Vam, prosèè Vas uljudno, da jo v mojem imenu Vi izustite tudi prijatelju Gutmanu in gosp. dr. Vošnjaku. Videli se bodemo vsaj konci t.m, ako ne poprej, česar zdaj še ne vem. Srčno Vas pozdravljam z največjim spoštovanjem Levstik« 182.2 Dunaj, 12/13. 9. 1872. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 17. 9. »Blagorodni Gospod! Na Dunaji 12. 9. 872. Nadejem se, da ste prejeli mojo včerajšnjo dopisnico. Vendar morebiti je nijste prejeli; zato denes ob kratkem ponavljam, kar sem včeraj pisal. Pošiljam Vam priloženih 900 Pozdravov, izvrstno Stritarjevo delo, kar sami vidite. Ker Stritarja ne bode k svečanosti, kakor mi je sinoči za trdno rekel, da nikakor ne more priti, zatorej prosi Vas; 1 ) da tudi ta pozdrav pride uradno še v program, ter, da Vi storite vse uradne korake кокког jih je k temu treba; 2) da to pesen razdelite mej slavne Preširnove čestitelje. predno se sve­ čanost prične, torej poprej, nego razdelite pisano kanzono; 3) da blagovolite - tega Vas po meni prosi Stritar - Vi s to pesnijo pričeti slavno godovanje, da jo namreč bodete deklama- torično čitali. Toliko je bilo o tej stvari treba povedati. Pisal sem Vam, da pridem 21. d a n popoludne v Ljubljano. Srčno pozdravljam Vas, in qospô. Na zvidenje! Vaš stari prijatelj Levstik ' ' “л ■ Оа 4 ^ с ^ / $ < > -'fc't / / £ * ~+рг —'^ ^ Т -<Уе -^ н -о ^ е , ^ ^ é * -s S é Z t/» '-< W ^ * -»•> - ^ 'е ^ у Naslovna in zadnja stran dopisnice, ki jo je napisal Fran Levstik, 1872 (182.1) 13. 9. 872. Ali ste pozdrav še dobili ob pravem času, ali ne, tega ne vem. Zelo neprijetna nezgoda je bila z njim. Jaz sem ga iz tiskarnice sinoči v pisarni čakal do 3. četrti na sedmo uro zvečer, a neki nevššč dečak ga je vže ob 5. uri oddal namesto meni v samostan Ligorijanom, ki so takoj po­ leg našega urada. Stoprav denes ob štireh sem vse v kup zopet od tam dobil. Storite kolikor morete. Z Bogom za tedaj! L« 183. LEYRER FRIEDRICH 183.1 Maribor, b.d. (1869). Poštna nakaznica. J: nemški. Pošilja 2 gld 14 kr. a.v. za 7 izvodov knjige Nauk o telovadbi. G . zaznamek: »7 x 40 f 2.80 20 % 56 f 2.24 10 Porto öwl 2.14« 184. LIČEN LUDVIG 184.1 Vipavski Križ, 16. 3.1868. Pismo brez ovoja J: nemški. »Hochgeherter Herr Redacteur!«. Prosi, da še nadalje pošilja Triglav, ker je pokojni župnik Lovrenc Sušnik (Lourenz Šušnik«) svojo zbirko časopisov zapustil čitalnici. Prosijo, da to v znak hvaležnosti objavi v Triglavu. Pod­ pisan: Ličen Ludvik, tajnik. 185. LJUBLJANSKA MESTNA GODBA 185.1 Ljubljana, 6. 7. 1875. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Blagorodni gospod!«. Odbor društva ljubljanske mestne godbe je na svoji seji 22. junija sklenil povabiti Petra Grassellija k sodelovanju. Podpisan je načelnik društva Fr. Doberlet. 186. LJUBLJANSKI SOKOL - NARODNI DOM 186.1 Ljubljana, 7.11.1925. Pismo brez ovoja Glava »Ljubljanski Sokol, Narodni dom«. Uradni žig: »Sokolsko društvo v Ljubljani«. G . pripis: prejel 7 . 11 . »Velerodni gospod Peter vitez Graselli, Ljubljana. Dragi brat!«. Čestitajo mu ob praznovanju 60- letnice poroke. Pismo brez ovoja. Glava: »Ljubljanski Sokol, Narodni dom, leto ustanovitve 1863«. Prot. štev. 530/32. »Mili brat v Ljubljani, dne 9. junija 1932 V trenutku, ko praznujemo važne zgodovinske dogodke iz polpretekle dobe naše nacionalne bitnosti, nas navdajajo čustva globoke hvaležnosti do Tebe, ki si prekaljen v Južnem Sokolu in neomajeno verujoč v uspehe pravične naše stvari slovenske, udaril temelje nacionalnega preporoda na našem magistratu. A ne samo s hvaležnostjo in priznanjem, temveč s ponosom na zvestega svojega člana in milega nam brata, prihajamo danes k Tebi, da Ti posebej čes­ titamo k temu zgodovinskemu jubileju in ponovno zagotovimo neomajno našo bratsko zves­ tobo. Prejmi mili brat tople sokolske pozdrave od celokupnega članstva Ljubljanskega Sokola Zdravo!...!« 187. LUKAN JAKOB 187.1 Šentvid pri Stični, 7. 6. 1870. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Blagi gospod! Da ustrežem Vašej želji hitro odgovorim, da je istina, da Dr Zarnik z naj večjim trudom ako bi ga Slovenija ne priporočala ne dobi več glasov kot 15, in da ima v tej reč Dr Costa prav. Z velikim nezaupanjem gaje pri zadni volitvi duhovšina priporočala in volila in komaj so čakali kakiga udarca v Novičicah po njemu, da bi mogli hitro zatrobiti prav smo imeli, sumliv je i.t.d.; še preteklo nedeljo je Kulavic župnik v Šentvidu Dr Poklukarju in Smukavcu rekil, da ga je samo zavoljo mene volil, drugačje pa bi bilo ako ga Slovenija priporoča, potem je enoglasno volen, ki ga bi duhovšina zavolji discipline volila. Jest se nisem nadjal da bodo naši pervaki tako neskončno modri in da bodo Dr Zarnika na tako zaničlivo vižo si odstranili, ali prav zaprov pokopali. Dr Costa je moje besede prežvečil kjer sim mu jest le rekil da za Dr Zarnika ako bi ga Slovenija ne priporočala ne t>i mogel agitirat in ne bi on imel več kot 15 glasov za se. Se ve da nasprotno bi bilo vse drugačje. Če se bo le dalo bodem jest glase razcepil, da ne bodo v Ljublani mislili da mora vse tako plesati, kakor se tamo žvižga. Agitiral bodem vse edno za Dr Zarnika in sim danes na tri kraje v tej reči pisal. Dr Tomana pač osebno spoštujem in se proti njemu ne bode nič storilo ampak če bo le mo­ goče odpravimo grf. Barbota Toliko v porazumlejne. Sicer pa prosim da moj list ne denete na boben kakor se mi je vljani zgodilo. Z vsem spoštovanjem Vaš Lukan St. Vid 870. 7 Junija« 188. LUZAR JOŽEF 188.1 Tržič, 23. 6. 1869. Pismo brez ovoja J- nemški. »An die löbliche Redaction u. Administration der Zeitschrift Triglav in Laibach«. Mlinar Josef Luzar iz Tržiča naroča Triglav. 189.1 Ljubljana, 28. 6. 1867. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: brez odg. »Ljubi moj prijatelj Peter-ca! Jutri je ta slavni dan, h kterimu Tebi šrečo vošči Macak Jân v Ljubljani 28. 6. 1867 Danes imamo sokolsko odbor. sejo. Vilhar se je danes iz Prage pripeljal in prinesel je med drugim tudi lep Tableau rodnih bratov. Scer ni neč novega - kakor to, da je Germek bolan - in Slovenski narod še zdaj ne izhaja! Mislel sem nate dva prazniki nekam ven, ampak sem sam v pisarnici in imam veliko opravkov kér se je naš Chéf na Dunaj in zna biti tudi v Paris odpeljal. Pijem pridno Koslerjovo pivo - Görk toči Schreinerjevo po 10 n. Moj poklon Tvoji preljubi ženici, gospe tašča gospodičnam Karoljini in Fančiki in serčni po­ zdrav gos. tastu, lepimu Raimundu in Tebi! Ves Tvoj zvesti prijatelj J Macak« 189.2 Ljubljana, 9. 7.1867. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: brez odg. Priloga del Ravnikarjevega pisma »Ljubi prijatelj! Po priloženem pisanji gosp. Ravnikarja bodeš videl kakšna bolezen nas tiši! Imam nabranih 10 gold, in ti bodem koj Ravnikarju izročil. Ako neutegneš sem priti mi tedaj piš ali pošli kaj mi je potrebno, da bi jaz vredil česar zahteva nazočnost. Kjer mi nisi zapustil Vstopnice - sem jih mogel le v kratkem 4 novim udom napisati. Obžalujem, da Tebe ni bilo v Kamniku! Danes sem dobil pismo od Vacano-ta iz Paris-a. Piši mi kmali! Srčni pozdrav Vam vsem Ves Tvoj prijatelj Janez M V Ljubljani 9. 7. 1867« Priloga »Gospodu Macaku Dragi prijatelj! Po sklepu zadne sokolske seje mora naša blagajnica vundar le stroške plačati, katere smo zavolj Hrvatov napravili, proti temu da arangiramo 2 veselice v Čitalnici zuhodnino. Ker plačila so nujne, ne morem drugače, kakor prositi vas, da kot namestnik blagajnika Sokola pošlete mi iz blagajnice posojilo pr 150 f, katere bomo po mogočosti skupej spravili. Ako ne pridete do blagajnice, sporočite to nemudoma našemu blagajniku gospodu Grasseli-ju. Prosim da ob enem malo poskrbite, kako Mandič odrajtuje dohodke iz telovadske šole na bla- gajnico: in ravno tako Coloneto in (Draksler) Pišite tudi Graseli-ju zavolj ustopnic - in kar je še drugega treba. Pričakujoč od Vaše domoljubnost, da boste v kratkem opravili vse kar je v korist našega društva...« Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 29. 9 . »Ljubi moj prijatelj! Govoril sem s g Pravda-ov za stran stanovanje, v kterem je bil (ali je še?) poručik Kaplan in ta mi je rekel, da prav rad kvartir ta prevzame od 209a oktoberja. G. Skodlar in Pravda se spoznata in se je tedaj nadjati, da to stanovanje (če še ni odano) za nego prihraniti. Ako bi pa že odano bilo, tedaj si prošen za Pravdu eno stanovanje nasvetovati in pristavljam, da je on na mesic 10 ali 12 gold, plačati zadovoljen. Prosim Tebe ljubi Peterca, odloži enkrat pohod in naznani mi če se je kej nadjati v tej zadevi. Pridnost moja in Božja pomoč mi je pomagala kmali iz Kočevje in upam, da mi bode tudi tako iz Černomelja. Sicer sem se imel v Kočevji prav dobro - sprehode sem pa delal grozovitne tako sem na pri­ liko šel eden dan iz Kočevije in snoč sem prišel v Poljane (Stari trg pri Kolpi) i sem gredoč veliko pri hribah miril. Pretekli teden sem se pripeljal v Černomelj - kjer sicer ni tako izvrstno dobro - je pa vendar tako, da je človek zadovoljen. Pred nekoliko dnemi me je en malo dež močil, sem pa vendar dosti izhodil in sicer sem šel v enom danu iz Podbrezje (Freithurn) bliz Adlešič čes vojaško granico, Preloko in spal sem nato v Vinici. Zna biti (?) da bom prihodnič na par danov odrinil zopet na Kolpo - stanoval bi jaz potem v Severinu na Hrovaškem kjer uraduje znani Lopošič. Sadja imamo tukaj dovelj, poseno pa izvrstnih grojzdov - jaz jih pa sedaj nesmim jest kjer mene treboh boli. Prebivam med našimi bratji beli Krajnci rojaki našega izvrstnega kmeta Kramariča - in vošil bi Vam ljudstvo tukajšno spoznati, kjer imajo v svoji šegi nekej posebnega. Kako dolgo še tukaj ostanem mi ni mogoče že zdaj zagotoviti kjer zmirom dežuje. Kaj je novega v Ljubljani? Kako deleč doseglo vyéetrovàni? ali je vzel Luka protest? Jsi Ti in rodovina Tvoje zdrava? Bodi potrpežliv s mojo pisavo kjer je podobna Pepikovega in je tedaj samorostlà! Nadjam se da počastiš mene s pismom! Napis: Janez Macàk v Černomlji v gostivnici g. Vi­ ranta. Pozdravim prijatelje! Izreči moj poklon preljube Tvoji ženici in poljubi lepo Vašo Maričko ria misto Tvojega zvestega prijatelja V Černomlji 22. 9. 1867 Janeza M« 189.4 B.k. (Črnomelj), 31. 12. 1867. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Ljubi prijatelj«. Čestita mu ob rojstvu sina in želi srečno novo leto. 189.5 Tolmin, 10. 12.1870. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 31. 12. »Predragi moj prijatelj!«. Presenetila gaje smrt skupnega prijatelja Josefa Jedličke iz Maribora. Pismo nadaljuje: ».. .Res je, da smo tukaj skoraj že na konci sveta, meni pa vendar dolgi čas ni. Se ve da nam čudno pride prvo zimo na deželi živeti, vendar smo prav zadovoljni in ravnamo po zimi, kot polhi! Po leti je tukaj precej lepo in zdravo! Snega imamo sedaj dosti ampak ljudi pravjo, da zima tukaj netrpi dolgo, gotovo pa je tukaj bolj tepljo kakor v Ljubljani. Jaz sem v moji službenem stanu bolji zadovoljen kakor v Ljubljani. Saj nevidim več tiste bi- rokratične kreaturi in vohoni in to meni nekako povrne zgubo mojega privatnega življenja v Ljubljani. Moj sedanji predstojnik glavar Winkler je že mnogo znan, mi Tebi ni potreba ga popisovati in sem tedaj srečni da imam predstojnika kateri je taistih misli kakor jaz! Kakor sem že omenil imam zmirom s uradnimi reči mnogo zaopravit, se nisem tedaj mogel dosti pečati privatnimi zadevami, komej de sem utegnil nekako urico časopise prebrati iz kte­ rih pa tako piha germanski duh, de od nega slovanska butica čisto zboli! Naša čitalnica ima sedaj le 45 udov s zunanjimi in dosti veliko množico časopisu, v časeh se pa več podoba einer Spielhalle!. - Danes je bil čitalniški občni zbor kteremu je bil predsedoval Dr žl Premerstein in nazoči je bilo 25 udov med kterimi je bil Winkler, sodnik Abram (brat po­ slanca) župan Devetak in t.d, med drugimi točkami je bila tudi volitev novega odbora! Jaz ni­ kamor še v nobeno šterijo nehodim, nisem tedaj vedel nič o stanu čitalnice njeji kandidatov. Napisal in oddal sem tudi jaz volitebni listek po mojih misleh sestavljeni, popisati Tebi pa ni­ kakor nemorem, kako sem se ustrašil in ostermil, ko slišem od predsednika (ravnatelja) da je bil zvoljen za ravnatelja - pomisli Peter - Macâk s 19 glasovi med 25. Otresel sem se od mojega ostermenja, zahvalil se za veliko čast katero se meni gospodji izkazalo in katero sem jaz se dozdaj nikaor ni zaslužil; razložil sem jim, da jaz še rojen Slovenec nisem, tedaj sloven­ skega govora tako močan nisem kakor bi si ga jaz voščil in kakor ga je tudi ravnatelji čitalnici potreba; daleč sem omenil da sem celo leto na deželi, da nemorem tedaj popolno skrbeti za družabne reči in sploh da bi bilo bolji koristno enga gospoda izvoljiti kateri je neodvisen. Pro- sbamojada bi še enkrat gospodi volili kjer se jaz morem te časti odpovedati, ni neč pomagali. Glavar je odgovoril, de niso to tehtne vzroke in jaz naj da bi prevzel tisto nadlogo in t.d. od­ povedal sem se in zbor tega nepotrdil, nevim tedaj kakor bo na prej. Akro prevzamem le za en čas tisto nalogo, tedaj to storim le za to, da bi v tem pridobil nekakšno številko udov za matico in dramatično društvo. Če se za eno dobo nebom obranil ravnateljstva bom tedaj na korist imenovanih društev agi­ tiral. Če so me tako počastili, mislim tedaj da bodem lehko s vpljivem narodne reči kar bode mogoče pomagal. Za denarniča je bil izvoljen: gosp. Kokola (Steueramtskontrolor) za odbornike: gosp. Abram (Bezirksrichter) Pencin (I Kaplan) Gaberšček (kupec in meščan) Carli (Kanzelist) Vogu (pens. Adjunkt). To bi bil tedaj novi odbor naše čitalnice. - Ako Ti je drago in za prav spoznaš, tedaj objavi (?) v Novicah nasledek (Resultat) volitve tominske čitalnice se vi da brez stana (Charakter) gospodov. če utegnem bodem Tebi ljubi moj Peterček večkrat naznanil kaj v Tolminu delamo, za danes nezamiri! - V Tolminu - se vi, da ni tako lepo in kratko časno kakor v Ljubljani, - ampak zdravo je tukej med temi hribi in gotovo interesantno. Enkrat moreš nas obiskati! Dr Tušar ni tukaj prav nič obljubljen, in kakor slišim je skorej bolji Lah kakor Slovenec. - ... Kot ud Ljubljanske čitalnice bi pa res rad da bi tudi dobival besedne povabila (- ali so res za kej letos? Förster se je kakor čitam čist odmaknil!?...« Pismo brez ovoja, J„ • slovenski. G . pripis: odg. 27. 3. in 28. 3 . »Predragi prijatelj!« Sporoča mu o rojstvu sina, ki mu bo dal ime Jan Venceslav. Pismo nad­ aljuje: »... Hvala Tebi za poslane mi vabila, poslal sem Kremžaru 20 sold. za poštnino in upam tedaj, da mi bodo za naprej vabila redno pošiljalji. Slava Tebi ljubi moj načelniku ljublj. Sokola! Veselilo mene, da si bil enoglasno izvoljen, zakaj si odrekel te časti?! Vošim, da bi naš rojak Veselÿ Sokola na noge spravil! Njemu i sokolcum Na zdravje! Kér si Ti Petričku preseda dram. društva prosim da bi Ti se usmilil Tominških diletantov in po­ svetoval mi za naše okolnosti pripravne igre. Igrane so tukaj dozdej bili 4 igre, Župan, Ultra, Petelinček Poštena deklica in v nedeljo 22 t.m. bodemo na oder spravili Županovo Miciko! Nasvetuj in pošli mi na moje stroške eden exemplar nasvetovanih iger; 3 bodo zadostile! Igra v Ljubljano jo dajmo nepoznam bila bi pripravna za našo malo gledišče? Prosim, pošli mi kmali iztis ti nasvetovanih iger!...« 189.7 Tolmin, 31. 7. 1871. Pismo brez ovoja. J„ • slovenski. »Predragi prijatelj!« Potarna o zdravju družinskih članov in nadaljuje: »... Po Tvoji skušnji znaš dragi prijatelj sam soditi kolikor sem jaz v takem gnezdu kcAor je Tomin moral pretrpeti... Pepe in Černy Ti so gotovo kej sporočili o nas tukaj! Ni maš veselje avstrijsko našo Švico ob­ iskati? Ti si prijatelj planin, kaj misliš o tem projektu - napraviti izlet čes Bohen in Škrbino? Po .uteršnjem morem na planino bliz kranjske meje, zna biti da izlazem Škrbino! iMarodno življenje v Tominu ni solda vredno; menoj inspirirani dopis v zadnji Soči Ti reč bolji razjasni. - Dor T -ar je veliki intrigant in lahon; zavolje negovega gobca nima tukaj med svojimi rojaki ni enga prijatlja! Če izvrstnega našega Winkler-ja zgubimo, potem bi tudi jaz strašno rad zopet šel čez mejo nazaj na Kranjsko! Bog daj, da bi se mi to kmalu posrečilo!...« 189.8 Gorica, 20. 4.1873. Dopisnica / Correspondenz Karte/Carta da corrispondenza. Naslovljena: »Blagorodni gos­ pod Peter Grasselli hišni posestnik v Ljubljani«. Poštna žiga: »Görz 22/4 73 2 . E, Laibach Stadt 23/4 Früh«. J: slovenski. G . pripis: odg. 23. 4 . »Dragi moji«. Naznanja mu smrt hčerke. 189.9 Gorica, 2. 4.1874. Dopisnica (Correspondenz Karte) Carta da corrispondenza. Naslovljena: »Blagorodni gospod Peter GrasseU hišni posestnik v Ljubljani/Laibach veliki terg.« Poštna žiga: »Görz 2. 4. 74 2. E, Laibach Stadt 3. 4. Früh.« J: slovenski. G. pripis: odg. 2. 4. »Preljubi prijatelj!«. Izraža mu sožalje ob smrti sina Milana. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj Peter! Ne da bi bil pozabil, da bode že zjutraj dan Tvojega godu, pišem še le danes, tenveč, ker sem bil po razmerah svojega službenega opravili v okolici Čepiškega jezera in šele včeraj zvečer v Pazin k moji rodbini sem se vrnil, zatorej mislim, da boš ravno tako malo pozneje sprejel moja srčna vošila. Pred vsem vošim zdravje Tebi, Tvoji ljubeznivi ženici in Vašim dragim otročičom. Drugič Ti vošim, da bi si blagonosno in srečno napredoval v kupčiji z vinom in nakopičil tako mnogo penazov! S tem sebi potem vse drugo privoščiš. Nezamiri, da nijsem imel toliko časa Tebi naznaniti, da je mene sl ministerstvo zopet prestaviti b/agovo/z/o/Prestavili so mene v Tržaški archiv map (t j. ins k.k. Mapens-Archiv nach Triest zur Evidenzhretung-) tako, - kakor je Götz v Ljubljani. Želel bi, da bi to bil moj pot iz Gorice čez Terst v Ljubljano ali saj na Kranjsko! Upam, da se bodimo sedaj ložeji v Trstu ali v Ljubljani videli! Bog daj! Bil sem poslan v okraj Pazinski kjer imam priložnost učiti se italiansko, ker je tukaj ljudstvo zelo polaščeno; pa neboš Janez potem ako bi laško le malo znal, iz Istrije bi mene več nep- restavili! Zdaj pa končam i Vas vse v svojim in v imenu moje rodbine prav srčno pozdravljam. Ostanem kakor vselej Tvoj verli prijatelj Pazin (Pisino 28. 6. 874. Jan« 189.11 Trst, 9. 1. 1875. Dopisnica (Correspondenz Karte) Carta da corrispondenza. Naslovljena: »Blagorodni gos­ pod Peter Grasselli posestnik v Ljubljani (Laibach veliki terg.« Poštna žiga: »Triest 9/1 75 1 1 . E, Laibach Stadt 10/1 Früh.« J.: slovenski. »Dragi bratec!«. Naznanja mu rojstvo sina. 189.12 Moščenice, 8. 9. 1875. Pismo brez ovoja J: slovenski, nemški. »Predragi moj prijatelj! Moščenice 8. 9 875. Došlo me je za mene važno poročilo katero i Tebi naznaniti moram, ker bi ravno v te zadevi Tvoje pomoči potreboval. Upam, da kot stari prijatelj k dosegi mojega cila pomoči Tvoje mi neodrečeš! Pri arhivu map v Ljubljani sta kakor Tebi znano bode, 2 geometra to je Strohal i Götz kateri opravljajo službu katastralne evidence na Kranjskem, - kakor jaz sedaj v Istriji. Na vsaki način je za Kranjsko 2 geometrov premalo in pokazala se je potreba, da bodo mi­ nisterstvo moglo še ednega geometra pridružiti evidenci na Kranjskem. To je tedaj ona za­ deva v kateri Tebi s vso naglostjo poročati moram. Da bi porabil navadnih tehnologičnih iz­ razov, kateri bode treba omeniti Ti bodem pisal sledeče v nemščini: Vor einigen Tagen erhielt ich die vertrauliche Mittheilung, dass sich die Nothwendigkeit ergab für Krain noch einen (d. i. den 3ten) Evidenzhaltungs Geometer aufzustallen. Die hohe k.k. Finanz Direction in Laibach wird (oder hat bereits-) beim Finanz Ministerium um die Zutheilung eines Geometers für die Evidenzhaltung in Krain angesucht. Es hat sich nun die Gelegenheit ereignet dass ich wiederum nach Krajn übersetzt werden könnte, was durch eine kleine Protection leicht zu erreichen wäre. - Wäre diese Stelle conkursmässig ausgeschreiben, dann würde ich mich um dieselbe dien­ stlich bewerben, nachdem aber um die Zutheilung eines dritten Geometers für die Evidenz­ haltung in Krain von der Finanz Direction Krain s beim h . Fin. Minst. im internen Diensteswege nachgesucht wird, dann ist für mich der offene Weg verschlossen und ich benöthige dann ei­ nen Protektor, der unseren Ministerial Referenten auf meine Wenigkeit aufmerksam machen würde. Ich bin auf den Gedanken gekommen, dass Dr. Razlag der genigneteste Mann wäre, der sich für mich mit Erfolg - natürlich wenn es sein guter Welle wäre, - verwenden könnte Unsere Personalangelegenheiten werden im XII Departement des hohen Finanz Ministeriums in Wien erlediget; der Leiter dieses Departement s ist der Sections Chéf v Distier, dessen Vertretter Hof und Ministerialrath N. Elsner und der eigentliche Personal - Referent ist aber der Sectionsrath. Herr Mayer, der wahrscheinlicht diese Angelegenheit erledigen dürfte. Herr Dr. Razlag kennt alle diese Herrn, weil er als Mitglied der Central Commission der Grund­ steuer Regulirung mit ihnen zusammen kommt und mit derselben zu verkehren hat. H . Dr. Raz­ lag muss auch'beim Fin. Minist, (recte eben im XII Departement) persona grata sein, weil er von demselben als obgenanntes Mitglied ernannt werden war und daher wie ich bereits er­ wähnte der geeigneteste Mann wäre, mir zu der Übersetzung zu verhelfen. Diess ist also Ge­ genstand meiner wärmsten Bitte an Dich theuerster Freund! Vereine Deine Bitte mit der mei- nigen und ersuche den Hr. Dor. er möge sich meiner, und meiner Familie annehmen. Es ist in der Angelegenheit die höchste. Eile nothwendig, damit nicht mittlerweilen der Posten besetzt wird und ich ersuche Dich lieber Freund, begebe Dich zum H Razlag - oder falls er nicht mehr in Laibach wäre, - erkläre ihm diese für mich wichtige Angelegenheit u. ersuche ihn uns seine Verwendung. Ihr seid gut bekannt und er wird gewiss eher Deine, als wie meine Bitte erfüllen. Versichere Dich u. H . Dr. Razlag, dass Ihr Euch keines unwürdigen Menschen annehmen wer­ det denn ich bin - ich darf es ohne Uiberhebung sagen, - als Beamte von meinen Vorgesetz­ ten stats gelobt und erfreue mich einer anerkannte Dienstesverwendung. Es wäre mir wünschenswert und vielleicht für den erwünschten Erfolg vorteilhafter, wenn die Bitte an Dr. Razlag und weiter an das Fin. Ministerium nicht als von m ir ausgehend angesehen werden würde. Du könntest z.B. an Dr. Raz. u . er dann an d. Fn. M . (oder eigentlich an einen dieser Herren welc­ hen er ambesten kennt) schreiben, Du hast erfahren, dass eine Geometersstelle beim Mappen Archive in Laibach auf die Anfangs erwähnte Art zu besetzen ist u . s. w. Ich habe für die Stelle den Vorzug, weil ich im Archive zu Laibach bereits 8 Jahre gedient habe u. auch gegenwärtig beim Mappen Archive zu Triest und als Geometer der Evidenzhaltung in Istrien Verwendung stehe. Ferner kenne ich durch meine langjährige Verwendung in Krain so­ wohl das Land, als auch das Volk und dessen Sprache, und würde es dem Dienste vorteilhaft und dem Volke wünschenswert wenn ich wieder nach Krain übersetzt werden würde Weiters könnte der H . Dr Razlag noch diess hervorheben, dass meine Frau eine Laibacherin (ampak ne iz rogoviležskš rodbine) - ist und dort bloss die Mutter hat welche stets kränklicn ist u. da­ her die Hilfe der Tochter bedürftig ist. - Kurz es kann alles angewendet werden was zum Ziele führt - en der Zweck heiliget die Mittel - ali ni res? Wolltest Du Dich noch über die Besetzung dieser Stelle näher informiren, so könntest Du den Archivar H. Vacano fragen, dürftest ihm aber nicht sagen, dass ich Dir in der Angelegenheit geschrieben habe, sondern dass Du es von einem Bekannten gehört hast (nähmlich diess, dass ein Grt im Archive noch nöthig sein wird.) Ich muss Dir noch betonen, dass ich der Meinung bin, dass ich nur durch eine Protektion die Übersetzung erreichnen könnte und mein dienstliches Ansuchen durch die vergeschreiben Behörden in Triest keinen Erfolg hätte, weil man mich von dort ungern weglassen und daher das Gesuch nicht einbegleiten würde. - Zu meiner Uibersetzung könnte mir auch z B. die Protektion des Finanz Director s Posaner oder Landeshauptm. Dr. Kalteneggäs nützen, wenn Du daher einen Bekannten hättest der sich bei diesen Herrn in der Angelegenheit mit Erfolg verwenden konnte, so würde ich Dich darum sehr bitten. - To je tedaj uredragi moj prijatelj moje prošnja do Tebe! Upam, da nemudoma pomagati bodeš, da bi se moje in želja moje rodbine izpolnila; priložnosti takih nebode kmalo! Prosim Te, odpiši mi brzo, ali imem kakove nade ali ne? Serčni pozdrav Tebi, Tvoji velečastit' soprogi od moje ženi in mene? Kako se Vam kej godi? Na zdar! Tvoj verni Jan k.k., Evidenzhaltungs Geometer derzeit in Moščenice Bezirk Voloska« 189.13 Trst, 9. 3. 1876. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. Razlagu in Macàku 10. 3. »Predragi prijatelj! Trst 9. 3. 876 Osebna moja zadeva o kteri sem Tebi bil v l&ni pisal je prišla zopet na dnjevni red. Ravnokar se mi iz Ljubljane poroča, da se od tamtod sl. fin. ministerstvu bode nasvetovalo, naj to isto še enega geometra Ljubljanskemu archivu pridruži, za to kér se je nakupičilo zem- Ijomerskega dela, katerega nemoreta tamošnja dva geometra (kakor viš Strohal in Götz) sama dovršiti. Ker sem Ti preljubi moj lansko leto v te zadevi obširno bil pisal mislim zatorej, da mi ovo nij treba ponavljati, ali stran tega mnogo besed širjiti, potreba mi pa je Tebi stvar naznaniti in pro­ siti Tebe, da bi Ti pridružil prošnjo Tvojo k moji pri velešpošt. gosp. Dr Razlagu! Imaš sedaj priložnost osebno z njim o te zadevi govoriti kar mi je jako drago. ... Jaz sicer ne- vim v kakovem položaji je gosp. Dr nasproti fin. ministerstvu, sodim pa, daje pri tamojšnih vod- jeh persona grata - ker je bil imenovan kakor ud centralne komisije za uravnanje zemljišč, dav­ ka. In ravno ti osebi kateri stojeta na čelu te komisije (Grundsteuerregelung) imajo odločiti o mestu za geometra pri Ljubljanskem archivu in sta Fried, v. Elsner kk. Hof u. Ministerialrath in Ignatz Mayer Sektionsrath im kk. Fin. Minist. XII Depart...«. 189.14 Trst, 14. 3. 1876. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi moj Peter! Serčna hvala Tebe za Tvojo prijazno prizadetje! Bog daj, da bi imelo zaželeni vspeh. Pisal in prosil sem gosp. dr. Razlaga za izdatno njegovo pomoč, - nezameri pa, da se nisem ravnal po Tvojem svetu, ter da sem mu pisal slovensko! Nisem sicer popolnoma zmožen slovenske pisave, kar se tudi od mene (ker malokaterikrat pisarim) zahtevati nemore, vendar pa mislim s popolno sprevidnostjo, da sem nalogo mojo izveršil v pošteni slovenščine; rad bi samo vedel če je gosp. Dor rekel: odpustime mu tu i onu gramatikalni chybu, vzdyt' pak meni Slovinec!? Po mojih mislih sem mu drugače nego slovenski pisati nemogel in upam da sem pisal raz­ ločno in dosti razumljivo. ...« 189.15 Trst, 17. 4. 1876. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 1 . 6. »Dragi moj prijatelj! Došla meje iz Dunaja neprijetna novice, daje arhivu map v Ljubljani pridružen geometr Czerny - ne tič, ne miš, toliko bolj pa ničla in slineč - in tedaj ne jaz. Moje vsestrane prošnje nij so toraj nič pomagali! Vidim, da je težko biti na svetu, ledén človek. Imam pa vendar še nekoliko upanja, ker se mi iz Ljubljane poroča, da je geometer Strohal namenjen iti v penzijo...«. Pismo brez ovoja. J: stovenski. »Dragi moj prijatelj! Za Tvoj imendan mojo srčno voščilo! Mnogaja lieta! Hvala Tebi dragi moj za Tvoj trud v moji zadevi. Tvojo razjasnilo me je poučilo, da se je gosp. Dr R . potegnil nekako v puščavo in vsakega up- livnega postopanja sam se zbavil. Čudni to Narodovi prvaki on in biskup Pog -! Kdo bi to bil od njih pričakoval? Ako bi bil jaz poprej podučen, bi nebili gosp. Dr R . nadlegovali, ker sedaj razvidim, da nebode voljan za me se potegniti. Ako nima on na Dunaji kakove prijateljske zveze, katere bi mi znali koristiti, drugače si pa od te strani nobenega vspeha neobečam. Vse nade moje so obrnene da gosp. Win - kateri se je 20. t.m. na Dunaj odpeljal in tamo zame potegniti obljubil; prepričan sem, da bode ta blagi mož tega storil. Upanja pa imam vendar malo ako pomislim na to, da so sedaj poslali v Ljubljano jednega gomt. trdega nemca iz Opave in da so mene leta 1870 v Tomin, drugi pa na Kranjsko poslali. ...«. 189.17 B.k, 14. 4. 1877. Pismo brez ovoja. Jnemški. »Schoetzbarster Freund! Zu der glücklichen Entbindung Deiner lieben Frau Gemahlin von einem Knaben wünsche ich Dir im eigenen, und im Namen meiner Angehörigen von aufrichtigsten Herzen viel Glück! Mö­ gen sich Beide eines steten Wohlseins erfreuen und somit dein Familienglück erhöhen! Mnogaja lieta! Na zdar! Durch Deine frohe Meldung war ich und meine Frau recht freudig überrascht, ich musste mich jedoch über die unverantwortliche Nachlässigkeit des Briefträgers nicht wenig ärgern, denn bedenke, - erst heute (Samstag vormittag) erhielt ich Deine Karte. Wir alle wünschen der Frau Wöchnerin eine baldige Kräftigung und dem Kleinen ein erfreu­ liches Gedeihen! Mit den besten Empfehlungen u. herzlichsten Grussen bin ich 14. 4. 1877. Dein treuer Freund J Macäk« 190. MAHKOT JOHANN 190.1 Videm, 14.12.1867. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Ker je polletni naročnik na časopis Triglav, pošilja 2 gld. 50 kr. s prošnjo, da ga dobiva na naslov Johann Mahkot zemljiški posestnik v Vidmu. 190.2 Videm, 24. 12.1869. Pismo brez ovoja. J„ ■ nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Pošilja 3 gld. kot plačilo za Triglav za prvo polovico leta 1870; naslovnik je njegova žena Amalija Mahkot zemljiška posestnica v Vidmu. G . zaznamek: oddal 3 gld. Alešovcu 11.1. 1870. 191.1 Ribno, december 1874. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: prejel 17. 12, odg. 18. 12. »Blagorodni gospod! Ne zamerite, prosim, da se v posebni zadevi na Vas, kot nekdanjega priljubljeniga s prošnjo obernem. Jest bivam po svoji prestani hudi bolezni s svojo sestro v Ribnem kot kurat te du- hovnije v Grad"ski fari pri jezeru na Gorenskem. Imam od faranov 300 gl na leto in še postranski zaslužek. Moja sestra pa je vse imetje založila v banko Slovenijo. Ima 11 akcij na ime Meta Mali kuharica farovška v Ribnem. Berem po časopisih, de, kdor ne doplača procentov na ak­ cijo, tudi ob založeni denar pride. Berem pa tudi, de se bo banka s tem po modrem gospo­ darstvu opomogla in v veljavo prišla. De bi doplačati mi ne bilo treba, sim skušal akcije prodati pa mi jih ni bilo moč oddati. Zdaj pa druzega ne kaže kot doplačilo ako nočem še to moji sestri za zgubljeno razodeti, kar je vloženiga. Nikakor pa mi ni mogoče ravno zdaj teh 330 gl. banki do 20 t.m. odrajtati, ker dobom še le denar ob novem letu. Upam, de ste Vi v finančnih zadevah dobri in zarad tega se s priserčno prošnjo obernem do Vas, ki si Vas kot dijaka ljubil in ste mi tudi Vi in Vaši pokojni starši ljubav veliko skazovali, bi li ne bili tako dobri, in mi posodili ta denar in ga dobrotno banki izročili na zgorej omenjeno ime, prosim. Povernjeno Vam bode s procenti na en ali drugi način. Zavežem se, de če akcij ne bom mogel prodati, bodem s svo­ jim lastnim pritergovanjem ali tudi s prodajo svojih 3 krav in žita nadomestil. Z zaupanjem se obračam do Vas, ljubi gospod Peter, usmilite se me. Bodem Vam hvaležen s serca. Gorenskem 12. 74« 191.2 Ribno, 17. 7.1875. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Blagorodni gospod! Ne morem drugače, kot de se v svoji potrebi do Vas obernem. Znano Vam je, v kakih stiskah sim bil zaradi doplačila v banko Slovenijo. Žertoval sim se mislim v boljšo prihodnost, s tem pa tudi sebe ispraznil, de sim primoran ravno zdej pomoči iskati. Ravno zdej, ko mi moji ljudje - (okolj sv. Jakop'a so po navadi kmečki ljudje nar bolj brez denarja) - meni zasluženih 100 gl. ne morejo plačati do jeseni. O svih Svetih še le dobom svoj polletni zaslužek s 150 gl. Med tem pa brez denarja biti, sami veste, kako je to hudo za duhovna z 2 posli. Polen zaupanja zarad nekdanje prijaznosti se obernem do Vas, ljubi gospod Peter, posodite mi 50 gl. samo do svih Svetih, do 1 . 9^га. Takrat Vam jih bom z veselo hvaležnostjo in s poštenimi obresti, ako za­ htevate s polovico 10 % po judovski šegi vernil. Veselo marsktero uro sim vžil pri Vaših staršeh mislim, de ste njihove blagre podedovali. Ne šalim, ter možato besedo zastavim, nikdar ne bom pozabel ako se me v pričujoči zadevi usmilite. Ko se časi na bolje obernejo Vas bom v svoj prijazni farovž povabil, de pol ure od Jezera pri meni na Gorenskim prebivate in kar bo hiša imela, gostoljubno sprejmete. Hudo mi je - ja gotovo - britko mi je se v ti reči do Vas obračati - prosim, ne zamerite mi. Sila me žene, zaupanje mi pravi, de ne bote prlserčne pro­ šnje odrekli. Ribno poleg jezera na nekdanji inštruktor Nace Mali kurat Svojemu prijatlu Nace Mali kurat Ribno poleg Jezera 17. julija 1875 (Post Radmannsdorf) Ako sim uslišan, retour Vam pošljem dolžno pismo ali kar bote si izvolili. Serčeh pozdrav« G . zaznamek: »19. Juli 75 übermittelt öw. fl 50 - gegen Akzept pr f 51.50 pro 1 . Novb 75. 8. August 75 Angefragt über Eingang. 26. 6. 1876 Mahnung zur Zahlung b - - - 9Th« 191.3 Ribno, 12. 7.1876. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti gospod! Osramoten spoznam jest svoj veliki dolg, de Vam nisim ne sprejem 50 gl z menjico vred, ktere ste mi skorej bo leto na mojo prošnjo blagodušno poslali, poterdil - ne de Vam bil kakor sim obetal, v vsih Svetih tl. denar z obresti vernil. Bog mi je priča, de mi je ta dolg noč in dan v mislih in de Vas, častiti dobrotnik niti enega trenutka golufati nisim mislil ter tudi ne bom, de mi Bog svoj blagoslov dodeli. Ne tajim, de bi jest med tem časom ne bil imel že 50 gl. v rokah, ko bi Vam jih bil poslal po svoji dolžnosti, bil bi suh kakor poper. Kupovati sim pa mogel zaradi prav pičlih pridelkov koj v začetku zime žito in verh tega še druge nar potrebniši reči. Zapravljal nisim, ne grem nikamor razun v Grad v farovž, moja jed je taka kakor kot dijak imel pri svoji gospodinji, pa pa mi do danes ni bilo mogoče si kaj prihraniti tolkanj manj, ker pri Sloveniji banki škodo terpim. Vi mi žugate s sodnijo - pravico imate pa tudi reveža v sramoto in zgubo pripravite, zakaj kravo, za ktero sim imel že okolj 100 gl. bi mi morebiti v sedanjim času, ko je živina po ceni, prodali k večim okoli 60 gl. Vi bi dobili svoj denar, jest pa ob vse. V imenu Kristuzovim Vas torej prosim, poterpite še z menoj. Obljubim - Deus seit quod non mentior - vse, vse in ako Bog da še obilniši interes kakçr Vi zahtevate, verniti. Prosim Boga, de bi Vam in meni časno blagoslovil, de bo pred ko moč pobotana najna reč. De Vam pa nisim pisal, je res kriva moja malomarnost. Mislil sim si, kaj bom pisal, ker denarja ne pošlem, pisal bom s poslanim denarjem vred, in tako sim odlašal. Za vse Vas torej še enkrat ponižno odpušenja prosim kakor tudi še nekoliko poterplenja, Kar sim obljubil to bom tudi gotovo spolnil v svoje veliko veselje Vaš Ribno poleg Jezera hvaležni sluga 12. Julija 1876« Nace Mali duh. oskerbnik 191.4 Rlbno, 5. 8. 187% Pismo brez ovoja. J„ • slovenski. »Blagorodni gospod! Tri dni že lazim in tarnam okolj svojih ljudi, naj mi moj zasluženi denar več od 100 gl. vkup spra vili, jim dopovedovaje, kako močno jih potrebujem. Sebi v britkost Vam blagi dobrotnik gc tovo za neljubo - oh oprostite - nisim jih v stanu pri ljudeh dobiti, ravno zdej so brez denarja. Prosijo me, jih do jeseni počakati in jest zase ravno Vas prav priserčno - zaupljivo in če treba nadležno. Usmiliti se morem ljudi zavolj Boga, Vi dobri Gospod, se pa usmilite zaradi Vaših staršev mene reveža. Moliti hočem za nje in za Vas. Ne mislite, de bi Vi ne bili meni v spominu. Tako me skli ta dolg, de še spati ne morem. Z Božjo pomočjo ga bom gotovo do zadnjega solda povernil. Še enkrat Vas prav lepo za poterpljenje prosim. Zdravi. Vaš hvaležni i tužni Nace Mali Ribno 5. 8. 79.« kurat Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti Gospod!«. Prilaga 3.75 gld. za 3 izvode Triglava, ki jih je dobival od 1. oktobra do konca leta 1869. G . zaznamek: »Sprejel « 193. MALOVRH MIROSL.AV 193.1 B,k. b.d. (1889?). Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Preblagorodni, velespoštovani gospod župan!«. Miroslav Malovrh prosi za službo pisarja ali sluge na mestnem magistratu z utemeljitvijo: »... Kakor razvidite iz spričeval priloženih temu listu, služboval sem skoro pol leta na Jesenicah, in bil sem srečen in zadovoljen, makar sem ime! samo f 10,- mesečne plače. Gospod Karol Luckmann, kateremu sem bil na potu, ker sem izvrševal ukaze svojega župana, ne pa njegovih, poizvedel je o moji preteklosti in ko je dovolj vedel, predlagal je v občinskem svetu, da se jaz iz službe odpustim...«. G . zaznamek: »Prilogi (spričevali županstva v Jesenicah) vrnil po g. Jos. Lavrenčiču 4.6.1897.« 194. MANDELC ANTON* 194.1 Škofja Loka, 24. 5.1872. Listnica/Correspondenz Karte. Naslovljena: »P.n. blagorodni gospod Peter Graseii; predsed­ nik dram. društva na velikem tergu v Ljubljani«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Bischoflack 24/5, Laibach Stadt 24/5 Früh.« J„ ■ slovenski. G . pripis: odg. 24. 5. »Blagorodni gospod! V Loki 24. maja 1872. Ker Karlovški Slovenci tirjajo Favsta, da bi ga pri sodniji deponirali, sim jim odgovoril, da imate Vi in da, če je v resnici taka sila, naj se do Vas obernejo. Toliko Vam naznanjam, da, če bi ga od Vas zahtevali, bote vedili, kako in kaj! Zarad dramatičnih knjig sim že pisal v Karlovac. Z naj večjim spoštovanjem Vaš Ant Mandelc« 195. MANDELC VALENTIN* 195.1 Karlovac, 28. 2.1872. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 4. 3. »Dragi brate! Tule imate ta ženski jok. Tako menim je bolje krščen, nego da sem ga imenoval ženske solzè, ker to je že bolj cikalo na nemško weibenhranen; weiberweinen pa gotovo ni nemško. Vra­ čam ti tudi nemški prevod. Če se ne motim, pisal sem ti že zadnjič enkrat, kako fajn je ta pre­ vod. Ali v celi izvrstnosti njegovi prepričal sem se še le pri daljnem delu. Brate, to je scandalum horrendum, in preporočil bi ga vsakemu predstavljalcu als abschreckendes beispiel.Tako je izkvarjen lepi original, da jaz menim, da v Winterfeldovem prevodu tà igra niti ne more reus- sirati na odru. In prav zato navlaš sem si naročil sam iz one Universalbibiblioteke drug prevod od Randolfa. Bil mi ni ravno od velike koristi, ker sem ga dobil prepozno, ali zato sem ga vender celega pregledal, in hvala Bogu prepričal sem, da vender niso vsi nemški prestavljalci sami Winterfeldi. Randolfov prevod je izvrsten, in veselilo me je, ko sem vidil pozneje, da sem jo v mnogih rečeh ž njim enako dobro zadel. Naročil sem si bil z isto priliko tudi prevod od les deux sourds po tvojih besedah: taub musser sein, ali zmotil si se. Res je tudi ta taub musser sein prevod iz francoskega, ali popolnoma dru­ ga igra, ki ima samo enega gluhca, ne pa dveh. Vredna pa ni nič, ergo ad acta. Česa se bom pa zdaj lotil, pa še sam ne vem, ravno preveč se mi niti ne ljubi. Mende bo na­ jbolje nekoliko časa počivati. Zdaj pa še nekaj. Poslali ste mi tri igre v presojo. Dve sem prebral, tretje pa ne morem prebrati, weil dero das a vich umbrinngt. To je namreč ona Dimitrij Ivanovič Donskoj. Prebral sem tret­ jino in to s strašno muko. Prvo moje vprašanje je toraj: Sem li jaz z visoko častjo odborniško prejel tudi dolžnost brati vse bedarije ki se mi pošljejo od konca do kraja, ali pa jih smem pred vreči na stran? Prosim Te, da prejmeš to vprašanje kot popolnoma resno in da mi odgovoriš tako kakor je. - Drugo vprašanje pa ki je naravno tudi s prvim v zvezi, je tole: Kako naj izrečem svojo sodbo? Je li dovoljno, da samo tečem, ta in ta igra ni nikakor za rabo, ali pa moram li obširno navajati vzroke, zakaj ni za rabo, in jo tako kritično anatomizirati? Pri igrah, ki ste mi jih poslali, je moje mnenje v kratkem tole. Igri Korčovski in pa Dimitrij Ivanovič niso niti vredne da se komu dalje v presojo pošljete, ker ste popolnoma ■ 'a nič, in zatoraj tudi niste vredni, da človek le besedico še o njih gubi. O igri Zc.tz cara Lazarja pa je vredno govoriti (čeravno ni igra zaslužila da se imenuje dobra), ker ima pisatelj mnogo dobrih lastnosti, in je vsekakor mož, od katerega se na dramatičnem polji more kaj dobrega pričakovati. - Prosim Te toraj da mi poveš, kaj mi je storiti. Jaz sem novinec v tej časti in zato se obračam k tebi kot veteranu, in upam, da mi boš tako natanko odgovoril, da ne bom v nikakoršni zadregi več. - Povej mi tudi, so li te igre meni prvemu poslane v presojo, ali pa so bile že v več drugih rokah? Pričakovaje toraj kmalo prijaznega odgovora, te prav srčno pozdravljam in ostajam Tvoj stari V Karlovcu 28. 2. 72.« Valentin 196. MARINSCHEK F . 196.1-6 Škofja Loka, 30. 8.1873 - 7. 1. 1879. Pisma brez ovoja. J: nemški. Svakova pisma v glavnem vsebujejo družinska in sorodstvena razmišljanja. 197. MARTINI 197.3 Celje, 22.1.1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 5. 2. »Wohlgeboren Herr Grasselli!«. Po naročilu pošilja 15 fotografij tabora v Žalcu (»Tabor v Sa­ chsenfeld«). Cena je 90 kr. za sliko. Fotografije prodajajo tudi v knjigarni Gerber po 1 gld. G . zaznamek: 5. februarja poslal 8. 10 gld. a.v. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 20. 2. »Wohlgeboren Herr Grasselli!«. Pošilja 30 fotografij žalskega tabora G . zaznamek: odposlal 27 gld. za 30 fotografij po 90 kr. 198. MATIČIČ FRANZ 198.1 Buzet, 7. 7. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »An d. wohlg. Herrn Peter Grasselli Eigenthümer des Triglav in Laibach.« Poštni žig: »Pinguente 8/7«. J: nemški. Prilaga 3 gld. za Triglav in 2 gld. za Brenclja do konca decembra tekočega leta. 199. MATTANOVIČ OTHMAR 199.1 Ljubljana, 18. 5. 1876. Pismo brez ovoja. Glava: »OM«. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli Loco Laibach 18. Mai 1876. Ihr Wertes erhalten; retournire den ausgefüllten Meldungsbogen und zeige gleichzeitig an, dass Ihnen bis 1 . Juni also binnen 12 Tagen der Mietzins pro 1 Quartal zukommen wird. Ihr ergebener Othmar Mattanovič Beamter der Krain. Industrie Gesellschaft« 199.2 Ljubljana 30. 6. 1876. Pismo brez ovoja Glava: »Handels-Lehr-Anstalt Laibach«. J.: nemški. »Herrn P . Graiselli Laibach Laibach 30. Juni 1876. Um allen Zweifeln auszuweichen kündige ich die Wohnung schriftlich da selbe für uns zu gross ist da in einige Wochen 1 - 3 von meinen Geschwistern von unserem Haushalte ab- fallen. Entschuldigen Sie, dass ich den jetz fälligen Hauszins pro f 50- und den Zinskreuzer pr X - nicht zale, doch verspreche Ihnen Alles am 1 . August zu decken, und indem ich mich bestens empfehle zeinchne. Hochachtend Otmar Mattanovič« 200.1 Gradec, 24. 9. 1871. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 26. 9 . »Ljubi prijatelj! Došel sem v Gradec, stanovanje dobil, poskušal pivo (izvrstno, vrček po 8 kr) in vino (še bolj izvrstno po 10 i 12 k) pri divjem možu in pri Pašteti, ter danes vozil Dr Vošnjaka po hilmarski mlaki - sed his non hic locus. Mnogo reči sem že govoril z Dr Vošnjak, Dominkuš, Sernec. Med drugimi rečmi so mi povedali, da je ljubljanski škof za svojo grajšino Oberburg (Gornji grad) dal pooblastilo v liberalnem zmislu tako da je tudi on pripomogel, da so voljeni v veliko posestvo Carneri-hohinnger etc. - nasprotniki katoličanov. Herman je to Vošnjaku povedal, in Vošnjak je meni to razodel, da to v Ljubljano pišem, da tam izvejo, kak možje njihov škof. Ne smeš misliti, da te imam za veliki zvon Ljubljanski, pa vendar mislim da vtegneš to reč komu povedati, kteremu se bo zdela ta zanesljiva novica premisleka vredna. Poglavitna reč je pa ta: Ivan Železnikar referent zbornih govorov za Sl. Narod je v Ljubljano odnesel vse hranilnične knjižice v vrednosti kakih 100 forintov in gotovine okoli 600 f za Tomšičev spominek, ter neki teh denarjev pri odhodu iz Maribora izročiti odboru, ki sedi v Maribori, izročiti ni hotel, in od teh denarjev že precej za svojo osebo porabil. Vošnjak in Sernec, ki sta to iz Maribora izvedela sta popolnoma razkačena in žugata - posebno Sernec - saj veš kakšen je - ob kratkem sod- nijsko ovadbo vložiti - da se vsaj ostanek reši. Da se pa k toliko narodnim škandalom ne pri­ druži še en veliki škandal smo se danes toliko pogovorili, da se najpreje reč z lepa poravnati skusi. Samo četrti del sem kriv, da si ravno Ti izbran za poravnavca te reči. Prosim Te tedaj v imenu tih treh poslancev, da brez zamude Železnikarja interperliraš, kako je s to rečjo, in da od njega vse prevzameš kar ima v rokah za Tomšičev spominek. Če bi se pa Železnikar obotavljal, in nad Tvojo legitimacijo dvomil, jo potem precej dobiš od poslancev in od Mariborskega odbora - samo prosim, da to naznaniš meni ali še bolje Dr Vošnjaku. Ako bi pa tega neprijetnega posla ne hotel prevzeti, prosim odpiši precej meni ali Dr Vošnjaku da reč po zamudi škode ne trpi; potem bota Voš i Srnec svojo pot poskusila. Srnec pravi da je bolje eno osebe žrtvovati, kakor narodno reč; meni se pa Železnikar smili, če ima zavolj tih denarjev kako kazenskosodnijsko neprijetnost, ki bi ne bila majhna. - Prosim Te še enkrat v imenu narodne reči, da o tem kaj storiš - sicer pa molčiš, da se škandal po nepotrebnem ne izve. Železnikarju pa lahko tudi to pismo pokažeš, ako bi treba bilo. Časa malo tedaj končam s srčnim pozdravom Tvoj prevdani Dr J Mencinger Dr Vošnjak stanuje v Kaiserkrone V Gradcu 24. 9. 871«. 200.2 Kranj, 18. 12. 1871. Pismo brez ovoja J-slovenski. G . pripis: brez odg. »Ljubi prijatelj! Truden in prehlajen sem prišel sinoči iz Bohinja ki je med tem kar ga nisem videl postal Kranj­ ski eldorado polen mleka denarja - in vina. Prvega si sam nisem privoščal, druzega mi niso drugi, tretjega sem pa užival v obilici. Pisarnico imam v Kreuzbergerjevi hiši. Danes še le je zakurjena, in zebe me v njej toliko bolj, ker ni nič kmetov, ki bi mi jezik ali mošnjico ogreli Z dvema rečema Te nadlegujem. 1 . Pošlji k graver-ju (Graul?) za vodo menda v Aichholzerjevi hiši, da naj mojo štampiglio hitro naredi in Tebi izroči, potlej pa Ti meni tisto reč pošlji po pošti ali po Kranjskem selu. 2. V Novice in Narod sem že pisal, naj me inserirajo za kranjskega advokata. Kako se taka reč pa v Laibacher Zeitung zgotovi pa ne vem, zato Te prosim stori korak v Comptoir Laibac- herice in naroči zame insérât: Dr Johann Mencinger hat seine Advocaturskanzlai zu Krainburg H Nr 145 eröffnet Ta insérât naj se trikrat oznani, pa ne tri dni zaporedoma, tem uč v treh tednih, naj ljubše mi je na tri sabote. Če je treba insérât naprej plačati, ga plačaj na moj račun, če ne, pa reci, da naj meni račun pošljejo. V praznikih upam, da se vidimo. Med tem pa zdravstvuj in ne zabi svojega zvestega prijatelja Dr J Mencingerja v Kranji našem sedeži 18. 12. 71.« 200:3 Kranj,, 29. 5.1872. Listnica/Correspondenz-Karte. Naslovljena »Gospod Peter Grasselli hišni posestnik i mest- njan etc na Velikem trgu v Ljubljani«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Krainburg 30/5 72, Lai­ bach Stadt 31/5 Früh.« J_ • slovenski. »Facitassime etc. Kranj 29 maj 1872 Odgovarjaje na listič od 26 t.m. naznanjam da je gosp. A. Kuntelj zdaj postaccessist v Celovcu. Ko ste meni dostojanstvo dramatičnega društva odbornika podelili ali priglasovali ste mende želeli v meni dobiti odbornika ki bo z svojo težko peršono zastopal narodno lenobo. V nedeljo vtegnem v Ljubljano priti. Tvoj facitissime. non socius juvenis aus der Ramsau« 200.4 Krško, 8. 9. 1908. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Preblagi prijatelj! Bil si plemenit po duhu, odkar te poznam. In to je veliko let. Zdaj si vendar enkrat postal plemenit tudi po imenu. Iz srca ti čestitam na tem redkem odlikovanju. Naj ti bo to še mnogo, mnogo let tolažilo za mnoge iznenade in prevare, ki si jih prebil, ko si z blagimi nameni deloval za narod. Srčno te pozdravlja Tvoj vdani sedemdesetletni prijatelj Dr J Mencinger Krško 8. 9. 908.« 201. MICHAELSON HERRMANN 201.1 Karlovy Vary, 11. 8. 1873. Pismo brez ovoja. Glava »Theater-Commissions-Geschäft von Herrman Michaelson in Berlin, Kronen-Strasse 17, II. Etage, Spezial-Agentur der König!. Hoftheater zu Berlin, Hannover, Cas­ sel, Wiesbaden, Stuttgart, der Hofttheater zu Karlsruhe, Schwerin, Dessau, Mannheim«. J: nemški. G . pripis: odg. 16.8 in 11 .9 . , y ^ 7 f r t y - e ^ e ^ C ^ , £ o ^ - ~ . Z % f ' ■^f ^ a L ^ r * * 7- > 4 L T t Æ V ^ e ^ i^ â ^ x j^ x A v e r ts * ^ * ^ 4 ^ , / У ^ у ' + £ S ? ç т ^ « Л - ^ Л > ^ 7 ' / ' Г ^ А ^ Д г «-^7 ^ 'УГ 6^ 4 " * ^ • ^ п - х ? с ) < * ^ * > л Ј - * ^ . 2*1 *х л~г-о-3 * 4_— / б " (^ - *У(ш ~ ј* * r P v ^ ) * ~ '> ! ^ * Ј / * ' “ -~1 * ~ ~ ч р -*v" Pismo pripovednika in publicista Janeza Mencingerja, 1908 (200.4) »Geehrtester Herr!«. Odgovarja mu na pismo z dne 6. 8. in se veseli, da bo lahko poslal slo­ venskemu društvu (»slovenischen Vereine«) gledališka dela za prevod in odrsko izvedbo. Gle­ de plačila najj se odloči G. sam. Na koncu navaja svoj naslov: »Carlsbad in Böhmen 11 August 1873 Kaiser von Russland No 11, 2te Etage«. 201.2 Berlin, 15.9. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »Theater - ... Mannheim«. Jnemški. G . pripis: odg. 18. 1 0 . »Geehrtester Herr! Ich will Ihrem gefälligen Erbieten zur Erwerbung der bezeichneten Stücke für das erwähnte National-Institut in Leybach in der Art entsprechen, dass Stücke in 3 Acten mit 10, solche von 4 oder 5 Acten mit 12, tacktige mit 6 Gulden oesterr. Währung bezahlt werden und solche dadurch Eigenthüm der betreffenden Anstalt zur bühnlicher Benützung werden. Dass Sie selb­ stverständlich unter Belassung freister Disposition Ihrerseits gerade Epidemisch unberück­ sichtigt lassen, erwähne ich nur desshalb, weil das komische Stück, und der gesuchtesten ist. Behalte mir vor, Ihnen, sobald Sie es wünschen, mehrfache jüngsterschienene interessante Vorlagen zu machen und zeichne der weiteren Veranlassungen gewärtig. Stets Hochachtungsvoll dienstergebenster H Michaelson Berlin 15. 9. 73. Herrn Peter Grasselli, Vorstand des Dramat. Vereins in Laybach« 201.3 Berlin, 22. 10. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »Theater-... Mannheim«. J: nemški. G . pripis: odg. 2 . 11. »Geehrter Herr! Senden Sie nur meiner Osterr. Währung - ich erhalte viel Zahlungen in dieser Valute. Stets Hochach — H Michaelson Berlin 22. Oct. 1873 Herr P . Grasselli dem Vorstand des Dramatisch Theaters Laybach« G . zaznamek: »für Frau in Paris ........................... f 10 Alte Schensctel ..................... f 5 Gardinenspredigt .................. f 5 Bojar ..................................... 1 5 Theodoline ............................. f 5 f 30« 202. MIKLAVEC PETER* 202.1 Ribnica na Pohorju, 10. 11. 1887. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Veleslavni odbor! VeseléC se delovanja slovstvenega za našo mladino in po razpisu nagrade razbravši, da želi sl. odbor podati mladeži kaj spodbudnega dovoljujem si tudi tu prednesti v pregled pričujoči obraz. Zaupam, da obelodanjen prinese mladini našej dokaj koristnih teženj in hrepenenja po nasledovanju dobrega. Naj ji toraj bo blagoslovljen! Ako bi pak se obrazu temu nagrada priznati ne zamogla, pa bo, zaupam, znal velesi, odbor vže nekako vkreniti, da to delo na drugi način na svitlo pride. Priporočaje se v ta namen, zahvaljujem se velesi, odboru z vsem spoštovanjem: Peter Miklavec v Ribnici na Štirskem P Fresen=Reifnigg. 1810/1187.« 202.2 Ribnica na Pohorju, 11. 5.1888. Dopisnica/Correspondenz Karte. Naslovljena.: »Velečestiti gospod gospod Peter Grasselli, župan ljubljanski etc. v Ljubljani (Laibach)«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Reifnigg 13/5 88, Laibach/Ljubljana 15/5 88 4.E.« J: slovenski. G . pripis: odg. 19. 5. »Vaše blagorodje! Velečastiti gospod! 11.5. 1888. Jako žal mi je, da mi na moje prošnje in povpraševanja po osodi rokopisa povesti Pod slamn. streho doslej še niste privoščili odgovora. Ker sem tu na meji slov. nem. tak nekako osamljen brezi zveze z našo metropolo, in brezi vseh novic, kaj se tam godi; ne morem tudi nikakor iz­ vedeti osode temu svojemu delu, kakor tudi ne, kateremu bo priznana razpisana nagrada? O ne pustite me, prosim, dalje v mojem položaji! V slučaji, da mi sreča tü ni bila mila, moral bom oddati delo to komu drugemu. Pričakovajoč blagega vslišanja, sem in ostanem ves Vaš: Peter Miklavec v Ribnici (P. Fresen=Reifnigg). (Štajersko.)« 202.3 Ribnica na Pohorju, 23. 3. 1889. Dopisnica/Correspondenz Karte. Naslovljena: »Velečastiti gospod, gosp. Peter Grasselli, žu­ pan ljubljanski itd. itd. v Ljubljani (Laibach)». Znamka za 2 kr. Poštni žigi: »Reifnigg 24/3 89, Fresen Bahnhof 24/3 89, Laibach 25/3 89«. J: slovenski. »Vaše blagorodje! Ribnica dne 23. 3. 889. Ne manjka dosti več do leta, ko Ste mi pisali, da o zadevi rokopisov za mladino sestavljena komisija ni vtegnila še izreči konečne sodbe. Torej se je menda ta reč vendar že sedaj uredila, ali rešila in moj rokopis (Pod slamnato streho) bil najbrže odstranjen. Toda ker ga nazaj nisem dobil, osmelujem se tukaj pokorno povprašati, kje se vendar nahaja in če bi ne bilo mogoče ga kateremu drugemu založniku za primerno ceno prodati, da vsaj ves trud izgubljen ne bode? ako smèm, prosim prav ponižno za to! Z vsem spoštovanjem vdani Peter Miklavec v Ribnici (Reifnigg) P . Fresen=Reifnigg)« 203. MOČNIG FRANC 20 .1 Kapelski vrh, 10. 7. 1869. Pismo brez ovoja. J ■ slovenski. »Časti vredni gospod!«. Franc J. Močnig bivajoč »v velikem Janžkem verhi fare sv. Magdalene v Kapelah Pri Radgoni« pošilja »proti Kranski deželi v poglavitno mesto Ljubljano« prošnjo za sprejem v latinske šole ali gimnazijo ali samo za »kaufmanskega učenca ali tergovskega«. v % ' J o r m p o n b f n * - f e r t f . 0 F '^ Ж \ O J ’ - Л / ' 4 ^ 9 D o p is ^ t:^ , • '• » ■ л . . v : - , DopistyCÎ;., . / Л ’Ù . A v , * V j / y ? f ■ • ” //■ -------------------------------- - ' t f , i)t > ■ 1 — • • • ^ v J (, / ч> « • ■ uvu ^ ^ > * *i> L - P < < ’ Л « - » • ! t t 3 * о -лј*Ј -fr* /V _ ПпЈ^кЈ^ 1 V * _ 1 . „ „ . / / 7 . ^^\o> Јч* /A 'x"¥j < h ' ‘• < ц . a [ д , / ^ • ^ ' ' r f ris-v r t' I -V v ' I , *S^V (Г+С J \_ . J t V '-a T o iA - ^C /W .~ y X A S U L *) \^xK/ n ■• ^ $ Л , x Z t ( ^ ° ,r t f& yaOtdx ) ■ v l* » ^ £ a A-‘ ' o ß t ^ L O ' T / J Š , r x . 't ^ y ^ и V-l-Ö> 1 ..'* < ? * ' .y■■£■■ LÀ^fW » ■ ^yl* >' O L A ,-l ^ o ./. «y'e, I M .' ^ t « ,/, *.< J< <.(.,? ---, А/ ^ -, vŽ # « ->-4 £v' l ' i ' yyt*’ / i l <*V -V* *v / , V ^î a/& V-V-o. ' 1 У * i. * /. \M *j V h ■ ’/’ ^ ( ■ i Itf O '» ' * ^ -*V^ ^ ^ ^ ч р /■ 4 X -V - / Л »'•-•V ': > - w />^V Trf ■ , л ’ *?1-Р-џ&ЛМ* *■?* ; ^ -v ' * / y X /- . . . , . . 7 7 ? - / ’ V ч ; ! < Г а' / ^ (.-^ . / ■ P 4 i/t" H . . [ f ' ’ Dopisnica publicista in prevajalca Petra Miklavca, 1889 (202.3) Obenem prosi za knjigo Andreja Praprotnika Spisje za slovensko mladino, drugi ponatis, ki je izšla v Ljubljani leta 1866. V ta namen prilaga 20 kr. G . zaznamek: Cena knjige je 30 kr, višina poštnine je 8 kr. 204.1 Ljubljana, 18.11. 1871. Pismo brez ovoja J: nemški. »Ich bestätige von Er. Wohlgebom heute die Cautionslegescheine des Slov. Narod Nr 1916 u. 1958 sowie die Caution des Herrn H. Turk bestehend in 10 Stück Aktien der Narod. Tiskarna Nr 417 bis 426 richtig erhalten zu haben. Laibach am 18 Novb. 871. DA. Mosché Wolgeb. Herrn Peter Grasselli Laibach!« 204.2 Ljubljana, 10. 11. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »D°r Alfons Mosche Advokat«. J.: nemški. »Euer Wolgeborn! Laibach am 10. Novb. 873. Die Zusammenstellung der Rechnungen der Narodna tiskarna habe ich übernommen. Ich brauche Er. Wogeb nicht zu sagen, dss dies eine Arbeit ist welche mehr als die Kräfte eines wenn gleich vom besten Willen beeselten aber durch aus nicht eingeweihten Mannes erfordert. Der Zweck dieser Zeilen ist nu Er. Wolgeborn mit Berufung auf Ihren Patriotismus zu besinnen, mir mit Ihrer Erfahrung u. Ihrem Vertrautsein mit der Sache hiebei an die Hand zu gehen. Die Arbeit wird von mir allein mit Beihilfe des Herrn Turk u. des Herrn Kovač, den ich hiezu ein- laden liess, besorgt werden u. da ich mir — Er. Wolgeborn noch keine Ursache zu einer per­ sönlichen Avertion gegen mich gegeben zu haben, so glaube ich, dss die beteiligten Personen an der Arbeit keinen Grund abgeben können, dss Sie Ihre Bewiligung an der Arbeit verweigern möchten. Überdies verpfände ich Ihnen mein Ehrenwort dss Ihren, persönlichen Bezihungen zur Narod, tiskarna keine Erwähnung u. Erörtung hiebei geschehen wird, da es mir nur u. einzig u. allein um die Sache zu thun ist. Ich habe alle Bücher in meine Kanzlei (Haus Gru —) kommen lassen, woselbst die Arbeiten beginnen sollen. Ich lade Sie demnach auf das Höflichste ein, sich gefälligst falls Sie noch Liebe für das na­ tionale Institut besizen, bei mir am 11. Noveb. d.i. morgen um 3 Uhr. Nachmittag zum gedac­ hten Zwecke einzufinden u. mir in der schwierigen Arbeit behilflich zu sein. Genehmigen die Versicherung meiner besonderen Hochachtung, mit welcher ich bin Eur. Wolgeborn ergebener D A. Mosché« 204.3 Bled, 17. 7. 1874. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Mein lieber Freund! Veldes am 17 Juli 874. Tausend Dank für Ihre teilnamsvollen Zeilen. In meinem Leben in Laibach ging kein Mpment vorüber, wo ich Sie nicht als beobachtenden u. teilnehmenden Freund an meiner Seite gesehen hätte. Ich danke Ihnen recht herzlich für diese Ihre Freundschaft. Das Gefühl, sich nicht isolirt zu wis­ sen, ist wolthuend u. soweit möglich in meiner Lage auch tröstend, Aber, der Schmerz ist das Kind des Momentes, der Trost das der Jahre. Möge Sie ein gnädiges Geschick von jeder Trostbedürftigkeit bewahren. Nehmen Sie nochmals meinen Dank hin u. die Versicherung meiner freundschaftlichen Gefühle, die ich für Sie hege, so wie die besten Grüsse Ihres er­ gebenen Freundes D A Mosché« 205. MUHOVEC BLASIUS 205.1 Mošnje, b.d. (1868). Pismo brez ovoja. J: nemški. »Prenumerations-Couvert für den Triglav«. Pošilja 2 gld 50 kr. za polletno naročilo za Triglav. 206. MÜLLER FRIEDRICH 206.1 Dunaj, 17. 3. (1869). Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Löbl Redaktion d. Journals Triglav Laibach. Hauptplatz N 10-2 Stock«. Znamka za 5 kr. Poštna žiga »Mariahilfe Wien 17/3 6 6. F, Laibach Stadt 18/3 Na­ chm.« Nalepka: »F. C . Müller Wien Gumpendorf, Hirschengasse № 8«. Glava: »Kaiserl. königl. ausschl. priv. Fabrik technisch - ökonomischer Erzeugnisse von Friedrich Müller in Wien Comptoir und Fabrik: VI. Bez., Hirschengasse Nr. 8...« J.: nemški. »Lobi. Redaction! Wien am 17. März Ersuche um gef. 4 malige Einschaltung der innliegenden 2 Annoncen u. z. wöchentlich einmal in der Art dss in 4 Wochen jede Annonce 2 mal erschienen ist - gegen billigste Berrechnung. Nach Empfang der Belege u. Rechnung werde Ihnen den Betrag dort anweisen, u. neue Auf­ träge senden. Das erste Belegblatt erbitte sofort Hochachtunsvoll —« 207. MÜLLNER JULIUS 207.1 Dunaj, 27. 5. 1895. Pismo brez ovoja J: nemški. »Euer Hochwohlgeboren! Wien am 27. Mai 1895 Meinem gegebenen Versprechen getreu, beeile mich Ihnen untenstehend die Adresse von Baron Hirsch bekannt zu geben und wird es mich vom Herzen freuen wenn die ihm zugedac­ hte Aufforderung vom gewünschten Erfolg begleitet sein wird, woran ich umsoweniger zweif­ le, als Sie ja mir vis à- vis die Absicht aüsserten, der officiellen Aufforderung von Ihrer eigenen Hand einige Zeilen, beifügen zu wollen. Mit grossen Vergnügen stets zu Ihren Diensten, zeichne Hochachtungsvollst ergebener Julius Müllner Baron Hirsch Paris 2. -ue de l'Elysie 2« 208.1 Gradec, 12. 10. 1914. Pismo brez ovoja. Glava- »Prof. Dr. M. Murko Graz Liebiggasse Nr. 10«. J: slovenski. »Velespoštovani gosp. župan! V Gradcu 12. 10. 14. Ker vdova prof. Štreklja hoče vedeti, kaj naj napravi z zapuščino svojega moža pri Ma­ tici Slov, zaradi katere jo je vprašal g. notar Galle, sem se v Ljubljani informiral ter izvedel, da delovanje M. Sl. definitivno preneha, da se stavek letošnjih knjig uniči, ravno tako plošče slov. zemljevida in s tem tudi 12. letno delo. Težko mi je posebno v sedanjih časih mešati se v reči, katerih ne poznam popolnoma, vendar v interesu slovenske kulture, katera mi kot prof. slov. jezikov mora biti na srcu, prosil bi Vas, da Vi m poklicani krogi storite vse, da se napravi rekurz in njega rešitev vsaj zavleče do normalnih časov, ko se bode moglo o vsem bolj mirno soditi. Dr Ilešič je lahko še toliko kriv, ali zaradi tega se vendar ne uniči takoj 50 letni kulturni zavod. Kazalo bi iti na Dunaj in se posvetovati s takimi moži kakor sen. preds. Dr Ploj, sekcijski na­ čelnik Dr Žolger itd. ter jih prositi, naj Vam gredo na roko. Na Dunaju vendar še danes nekoliko vedo, da pri nas ni vse tako srbofilsko. Vojaški geografski zavod vendar mora tudi vedeti, kake karte sme tiskati, publikacije Slov. Matice pa je mogla in more vlada v vsakem času nad­ zirati, za knjigo kakor Gospodin Franjo pa so odgovorni tudi bivši krščansko-socijalni odbor­ niki Slov. Matice. Kazalo bi za pomoč prositi tudi dv. svetnika V. pl. Jagiča kot častnega člana Slov. Mat, ki ven­ dar tudi razmere pozna. Z odličnim spoštovanjem Vaš vdani M Murko» 209. MURNIK IVAN* 209.1 B.k. (Ljubljana), 8.11.1868. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Ljubi prijatelj! Zagotovljujem Te in Tvojo blago gospo, da si štejem v čast k Vama povablen biti na kosilu; al zelo žal mi je, da ne morem sam sebi vstreči in iti kje, kamor bi rad in z veseljem šel. Vzrok temu je: 1.) da me je povabil danes na kosilo g. Žeravec, predsednik deželne sodnije v Celovcu in da sem temu sinoči že obljubil; 2.) pa temu še lahko pridenem, da sem danes še bolj do­ lgočasen, ko drugikrat ker me zelo kašelj nadleguje in zavoljo tega in bolečin s tem združenih hočem danes še le ob 4. ali 5. uri popoldne v mesto iti. Srčno Te pozdravlja Tvoj 8. 11.868. . * zvesti prijatelj. I Murnik« 209.2 Dunaj, 25. 9.1870. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Dragi moj! V naglici Ti poročam, da sem naročil za Te karte in da so vže tudi narejene. Prinesel Ti jih bom sam domu, če le mogoče prihodnji teden. G. biskupu Rajevskemu sem oddal vse, kar mi je poslalo dramatišno društvo. Biskup me je jako prijazno sprejel in ta prijaznost se tudi ni nič spremenila ko sem mu razložil, kaj da želim. Prosil sem ga tudi za knjige dramatišnega zadržaja. On mi je obljubil, da bode prošnjo podpiral in vse storil, kar je v njegovi moči, da dobi društvo podpore denarne in literarne. Pri tej priliki sva se pogovarjala (jaz slovenski, on ruski) tudi dalje o dramatišnem društvu. Jaz sem mu vse natanko razodel in njemu je bilo to postopanje društva jako všeč. Izjavil je tudi, da bo mu zelo ljubo, če ga večkrat pohodim. - Srčno Te pozdravlja in prosi tudi prijatelje pozdraviti Tvoj zvest prijatelj I Murnik Priporoči me tudi Tvoji blagi gospej, ktero pozdravlja tudi moja žena. V Beču 25/9 70« 209.3 Dunaj, 30. 4. 1871. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Predragi prijatelj! V prilogi Ti pošljem dva pisemca in Te vljudno prosem jeh oddati s prošnjo, naj se to ne razglasi med druge osebe, ker bi mi ne bilo ljubo, da bi to zvedeli taki, kterim ni treba vedeti, kaj sem jaz naredil za vabilo na benefici. Ljubši mi je gotovo, če se misli, da nisem nobene vstopnine plačal. Se ve da bi bil jaz rad več dal, al vsak more le sam vedeti, koliko more lahko dati. Po­ zdravlja te srčno Na Dunaju 30. 4. 871 Tvoj zvesti prijatelj Murnik I Ker bi ti mislil, da morebiti svojo ženko, zato Ti naznanjam, da ona to ve. - Očale Tvoje dobim ta teden « 209.4 Ljubljana, 2. 8. 1900. Pismo brez ovoja J: slovenski. Priloga pismo Ivana Hribarja, Ljubljana 2. 8. 1900. «Ljubi prijatelj! V Ljubljani 2. 8. 900. Izročam Ti ta list in Te prosim, da se po mogočnosti oziraš na prošnjo župana Hribarja. Ne vem, al je še kaj denarja na razpolago. Če ga je kaj in je Kobal nadarjen, bi bilo prav, ako dobi de­ želno podporo. Daje pa menda tudi državnih železnic uprava podpore dijakom svojih usluž­ bencev. To je treba prej pozvedeti. Srčnim pozdravom in odličnim spoštovanjem Tvoj odkritosrčni prijatelj Ivan Murnik« Priloga »Dragi prijatelj! V Ljubljani, dne 2. 8. 1900. Jednoletni prostovoljec Avrelij Kobal, sin državne železnice poduradnika Ivana Kobala, želi iti na tehniko. Ker mu pa oče ne more ničesar dati, kajti revež je, sam in poleg tega podpira že jednega sina medicinca, prosil bode pri deželnem odboru za podporo. Bodi tako prijazen na­ ročiti svojemu namestniku, naj njegovo prošnjo ugodno reši. Na zdar! Tvoj udani Iv. Hribar« Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Ljubi prijatelj! V Radovljici, 2. 9. 1900 Pri meni je bil Franc Žumer s prošnjo za ustanovo ali podporo za višji mizarski tečaj na c.k. tehnologičnemu muzeju na Dunaju. On je dobil za 1.1899/1900 300 Kr. podpore, al seje pre­ pozno oglasil in ni bil sprejet v tečaj. Žumer je župana Žumerja, kateri je župan v Gorjah in po­ sestnik v Vintgarju. Jaz Ti prošnjo prav toplo priporočam. Franc Žumer je spreten mizar in upam, da bo mogoče, ga porabiti, da se vpelje v Gorjah hišna obrtnija. Vodna moč je tu in troš- kov ne bi delalo mnogo samo malo učilnico napravil. Kadar pridem, Ti bom ustno vse bolj natančno razložil. Prosim Te pa še jedenkrat skrbi, da deželni odbor usliši Žumerovo prošnjo. Srčno Te pozdravljam in prosim sporočiti od mene in Mihele milostivej gospej soprogi poklon oziroma rokoljub in ostajam Tvoj odkritosrčni prijatelj Murnik« 209.6 Radovljica, 7. 9. 1900. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Ljubi prijatelj! V Radovljici 7. 9. 1900 Včeraj je prišla gospodična Šincl z jednim gospodom h meni in me prosila, da bi ji izprosil pod­ poro, da bode mogla iti v dunajski konservatorij. Pravila mi je, dajo je g. župan Hribar napotil k meni in da ji je prof. Hubad dal dobro spričevalo. Prošnjo je njena mati uže vložila pri dežel, odboru. Ako Ti je mogoče oziraj se na prošnjo, ker so Šinclnovi zelo potrebni. Ona bi rada kmalu denar, ker mora šolnino za 6 mesecev naprej plačati in tudi vpisnina nekaj stane, po­ zneje pa upa, da dobi na Dunaju ustanovo, ker je več praznih. Mehi se godi primerno dobro. Roko uže vzdignem do pasu in doktorje zadovoljen z napred­ kom zboljšanja. Upam, da bom do oktobra uže precej bolji in da bom kmalu mogel zopet sam hoditi, zdaj morem le s pomočjo. Moj poklon Tvoji milostivej g. soprogi. Srčno Te pozdravljam in Te prosim pozdravi prijatelje in znance, ako kaj po meni vprašajo. PresrčnoTe pozdravljam in ostajem Tvoj odkritosrčni prijatelj Ivan Murnik« 209.7 Radovljica, 25. 9. 1900. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Ljubi prijatelj! V Radovljici 15. 9. 900. Gledeliške predstave so se začele in prosim Te uljudno, da vrediš tako, da loža ne bo prazna. Z g. dr. Schafferjem sva tako vredila, da sem jaz skrbel za slov, on pa za nemške predstave. Moj poklon milostivej g. soprogi od Mihele pa rokoljub. Pozdravljam Te srčno in ostajem Tvoj odkritosrčni prijatelj Ivan Murnik« 209.8 Radovljica, 15. 9. 1901. Pismo brez ovoja. J ■ slovenski, nemški. G . pripis: prejel 16.9, odg. 17.9. »Ljubi prijatelj! V Radovljici dne 15. 9. 901 Iz Tržiča sem danes dobil zopet list v katerem se mi poroča, da so die hiesigen engeren Ge­ sinnungsgenossen Dr Ferjančičs unglaublich lau, während die Geistlichkeit mit Feuereifer, Na- chdruch u. Unermündlichkeit arbeitet. Opozarjam Te tedaj, na to, da je treba, da narodnjaki v Tržiču tudi začno delati, kakor njih nasprotniki. Dr Ferjančiču sem uže včeraj pisal in mu tudi jeden list iz Tržiča poslal. Al je kaj ukrenil, ne vem. Jaz pravkar pišem v Tržič, al to je premalo. Dobro bi bilo, ko bi kdo z besedo mogel delati. Ker upam, da bodeš Ti najlože to stvar vredil, da se zadnji dan še kaj stori, zato sem to le Tebi pisal. Povej to tudi g. Dr Ferjančiču. Rokoljub in poklon od mene in Mihele prosim sporoči svoji milostivi soprogi.« 209.9 Radovljica, 4. 6. 1911. Pismo brez ovoja J-slovenski. »Ljubi prijatelj!« Čestita mu za god. 210. NARODNA ČITALNICA V KAMNIKU* 210.1 Kamnik, 14. 7.1869. Pismo brez ovoja J: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Niso prejeli 53, 54. in 55. številke Triglava. Uredniku Jakobu Alešovcu so že 21. julija 1869 plačali za drugi semester tega leta 3 gld. 210.2 Kamnik, 2. 2.1870. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Društvo Sokola v Ljubljani« . Znamka za 2 kr. Poštna žiga »Stein in Krain 2/2, Laibach Stadt 3/2 Früh«. J.: slovenski. Odbor vabi na ples 6. februarja zvečer v čitalniških prostorih. Priložen je »Red za ples«. 210.3 Kamnik, 20. 5. 1870. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Slavno društvo Sokol v Ljubljani«. Znamka za 2 kr. Po­ štna žiga Stein in Krain 20/5, Laibach Stadt 21/5 Früh. J.: slovenski. Odbor vabi na bésedo 26. maja ob obletnici kamniške čitalnice. Med drugim je na programu yeseloigra »Bob iz Kranja«. 211. NARODNA ČITALNICA V KANALU* 211.1 Kanal, 28. 12. 1868. Pismo brez ovoja Glava »Narodna citalnica v . Kanalu«.'J.: nemški. Pošiljajo 3 gld. za Triglav za prvo polovico leta 1869. Pošilja naj ga na naslov: »Sl. Narodna Čitalnica v Kanalu P . Canale bei Görz«. Podpisan je Andrej Wolf. 211.2 Kanal, 29. 6.1869. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Löbliche Administration!«. Pošiljajo 3 gld. za Triglav za drugo polovico leta 1869. 212.1 Kranj, 11. 9. 1865. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Blagorodni gospod! Naznanujem Vam, da gosp. Pec v nedeljo ne more igrati. Ponavljam tedaj še enkrat v imenu odbora prošnjo, da bi Vi prevzeli v omenjeni igri nalogo župana. Kakor mi je žal, da Vas moram nadlegovati, tako srčno me pa tudi veseli in gotovo vsacega, da nam bode Kranjcem prilož­ nost dana Vas viditi na odru čitavnice naše. Gosp. Mandelc mi je pravil, daje že Vam naročil zavoljo barok, in ste mu obljubili storiti. - Prav hvaležen sim Vam za to ljubav. Obleko Vam bom tukaj preskrbil, le pišite, kako hočete imeti. Učimo se vsaki dan pridno. Dobro bi bilo za naše igravce, da bi mogli že v saboto zvečer z Vami poskusiti. Pozdravljaje Vas vstanem v posebnim Spoštovanjem Vaš udani sluga Drag. Šavnik v Kranj i 11 septemb 865« 212.2 Kranj, 12. 9. 1865. Pismo brez ovoja. Glava- »Narodna čitavnica v Kranji« J: slovenski. »Blagorodni gospod! Dobro ime naše čitavnice je zdaj v Vaših rokah in prepričani smo, da moremo reči, da je v dobrih rokah. Zavoljo tega ne moremo misliti, da bi se našel tako važen opravek za Vas, ki bi Vas mogil zadržati od sodelovanja pri prihodni igri, čeravno vemo ceniti važnost Vaših pri­ vatnih opravkov. Včerajšno naše pismo (od 10. sept.) ste že gotovo prejeli, mi pa smo prejeli od Vas danes sporočilo, ki nas je zadelo, ko strela iz vedriga neba, torej smo prisiljeni na novo Vam pisati, da omečimo Vaše serce. Prosimo pomislite, kako naše reči zdaj stoje: Gospod Pec nikakor ne more igrati zavoljo svoje bolezni, ki mu še brani vaditi se, čeravno se na vsaki žilci vidi, kako rad bi igral. Druzegažupana nam pa ni mogoče najti, prvič, ker je časa premalo, da bi se od naših ljudi mogil kdo dobro in točno naučiti, drugič pa tudi za to, kar je še važneji, ker nimamo nobenega, ki bi imel toliko sposobnosti za to igro, kakor je imate Vi po sodbi vsih, ki so Vas vidili v Ljubljani. Poslednič pa pomislite še to, da je že razglašeno po Novicah in Triglavu, dalje da so povabila že poslane vsem udom; da torej živi že vse, posebno naši mestjani in mestjanke v tem veselji, da bodo imeli 17. t.m. čez dolgo časa zopet kratkočasen večer- Iz tega torej vidite, da se zdaj vse okoli Vas suče. Ne bote nam tedaj odrekli svoje pomoči, ker to bi bila rana za naše društvo, ki bj je mi odborniki nikakor zaceliti ne mogli. Naša nada se ne opira samo na prejšno Vašo obljubo, temuč tudi na Vašo velikodušnost posebno pa na to, ker ste ud naše čitavnice, rojen Kranjec torej naše gore list. Zatorej imamo vse tako napravljeno, kakor da je gotovo, da nam pridete na pomoč, samo to Vas še prosimo, da pridete že v saboto; da se ensemble bolje uvadi. Sicer pa gredo skušnje že prav dobro in gosp: Mandelc ima že cel koš novih kupletov, pozdravlja Vas in zanaša se na Vas zavoljo baroke, kakor sta se zmenila. Vi morete razveseliti ves Kranj, Vi morete razžalostiti ves Kranj. Bog Vas poživi njemu na ve­ selje! v Kranji 12. septembra 1865. M. Pirc Dr Karol Bleiweis Drag: Šavnik« Pismo brez ovoja. J_ ■ slovenski. G . pripis: brez odg. V Kranji 7/12 1866 Draga Peterča! Tvoj bilét dour me je neizrečeno razveselil! Nadjal sim se, da si name čisto pozabil, pa skrbni blagajnik Sokola šteje glave svojih ljubljencev in glej, nekaj jih vunder najde, kteri so debitorji, med istim sim po nesreči tudi jest! Aha! bodeš rekel, in preobračaje iskal po Ti pošljenem de­ narji, pa vraga ni ga zastonj se trudiš ga iskaje, ga imam še v žepu, dalječ od Tebe v Kranji! pa nikar ne skrbi, pridem za božične praznike, če Bog hoče in sreča junaška in osebno Ti ga bodem izročil; do tje nikar me ne stavi draga Terča med debitorje, ako me pa hočeš med kre- ditorje zapisati, nikakor se ne hočem in ne bodem zoperstavljal. Verte: Vidiš dragi, te vrstice pišem ravno pri svojemu prijatelju Šalniku, lekarju v Kranji in tajniku na­ rodne ondotne čitalnice, on ti namirava tudi pisati, nekaj mu tajniško srce teži, mislim, da či­ talnica Kranjska po Tebi žaluje, ker Te zdaj niti med creditorje, še manj pa med debitorje za­ pisati ne sme, toraj jenja te cordialissime satatans tvoj velik in imeniten J Martinek slugus ponižnus Sequitur: Dragi mi prijatelj! Ne zamerite, da Vam pri tej priložnosti naznanim, da nas je vse osupnilo, ko smo čitali nazna­ nilo Vaše, da je Vaša volja da Vas zbrišemo iz imenika družbenikov čitalnice naše- Jaz Vas do zdaj še nisem zbrisal, ker se še vedno nadjam, da ostali boste še za naprej pod­ pornik slovenske čitalnice Vašega rojstnega kraja,- Koliko zaprek imamo upam dobro veste, saj dobro poznate filistre Kranjskega mesta. Ne od­ tegnite nam tedaj podpore Vaše in dovolite nam, da Vas še smemo imenovati družbenika Kranjske čitalnice. Presrčno Vas pozdravlja Vaš prijatelj Dragot: Šavnik zoper viter (dum est •/. Nunc sat Peterca et postea«!! Ropotans et nunc pečabitur avec sigillo narodne čitalnice Kranjske: Vide: 212.4 B.k. (Kranj), b.d. (junij 1869). Del pisma z ovojem. Naslovljeno: »Gospod------Notri je f 5.40«. J: slovenski. Pošiljajo mu 3 gld. za Triglav od 1 . julija do konca decembra 1869. Prilagajo tudi denar za Brenclja do konca leta 1869. 212.5 Kranj, 3. 1. 1870. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Slavno družtvo Sokol v Ljubljani«. Znamka za 2 kr. Po­ štna žiga: »Krainburg 3/1, Laibach Stadt 4/1 Nachm.« J.: slovenski. Vabijo na dobrodelno bésedo 6. januarja zvečer v prostorih kranjske čitalnice. Čisti dobiček je namenjen: ».. . za zimsko obleko ubogi kranjski šolski mladini ...«. Med drugim je na pro­ gramu veseloigra »Gospod Čapek ali Kaj me nihče ne pozna?« 213.1 Postojna, 17.11. 1869. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »N.p. blagorodni gospod Pet. Graselli v Ljubljani (Lai­ bach)«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Adelsberg 17. Nov, Laibach Stadt 18/11 Früh.« J.: slo­ venski. Odbor vabi na besedo 21. listopada v korist: »... vbozih pogorelcev v Košani...«. Na programu bo tudi šaloigra »Ravni pot naj boljši pot.« 213.2 Postojna, 23. 12. 1869. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Slavno dramatično društvo v Ljubljani (Laibach)«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Adelsberg 23. Dec, Laibach Stadt 24/12 Früh.« J: slovenski. Odbor vabi na bésedo 26. decembra v prostorih postojnske čitalnice. Na programu je tudi bur­ ka »Slep ni lep«. 213.3 Postojna, 23. 2. 1870. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Blagorodni gospod P . Graselli založnik Triglava v Ljub­ ljani (Laibach)«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga■ »Adelsberg 23. Feb, Laibach Stadt 24/2 Früh.« J_ • slovenski. Odbor vabi na bésedo 27. februarja. Na sporedu bo tudi šaloigra »Pomota«, ki: » ... ni bila še nikjer igrana ...... 213.4 Postojna, b.d. (4. 11. 1870). Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Slavno društvo Sokol v Ljubljani (Laibach)«. Poštna žiga »Adelsberg — Nov, Laibach Stadt 5/11 Früh«. J.: slovenski. Odbor vabi na bésedo 6. novembra: ».... v korist vbozih pogorelcev v Postojni....«. Na pro­ gramu bo šaloigra »Starost, slabost«. 213.5 Postojna, 12.1. 1871. Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Big. gospod P . Graselli v Ljubljani (Laibach)«. Poštna žiga »Adelsberg 12— , Laibach Stadt 12/1 Nachm.« j: slovenski. Odbor vabi na bésedo 15. januarja: »... z godbo, petjem, tombolo, deklamacijo, glediščino igro »Živo - mrtva zakonska« in plesom...«. 213.6 Postojna, b.d. (26. 1. 1871). Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Blag. gospod Graseii starosta sokola v Ljubljani (Lai­ bach)«. Poštna žiga Adelsberg 26. Jan, Laibach Stadt 27/1 Früh J- slovenski. Odbor vabi na bésedo 5. februarja: » .... na spomin Valentina Vodnika, z godbo, petjem, tom­ bolo, deklamacijo, glediščino igro: Kdor prej pride, ta prej melje (igra se v Ivetovem mlinu na primorskej meji; - od M. Vilharja) in plesom ...«. 213.7 Postojna, b.d. (11. 2. 1871). Tiskano vabilo ž ovojem. Naslovljeno: »Blagorodni gospod Graseii starosta sokola v Ljubljani (Laibach)«. Poštni žig: »Laibach Stadt 12/2 Früh.« J.: slovenski. Odbor vabi na bésedo 19. februarja. Med drugim sta na programu igri »Zakonske nadloge« in »Živo - mrtva zakonska«. 214.1 Tolmin, 3. 2.1871 Tiskano vabilo z ovojem. Naslovljeno: »Naj prejme blagorodni gospod Peter Grasselli pravnik, hišni posestnik i.t.d. v Ljubljani«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Tol------3/2 71, Laibach Stadt 4/2 Früh.« J: slovenski. »Gospodu Pet Grasselli-ju v Ljubljani. Vljudno ste povabljeni s rodbino k velik, plesu v čital. dvor. dne 6. svečana 1871 ob 8 uri zvečer. Godli bodo goriški godci. Narodna čitalnica v Tminu. Odbor...... « 215. NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI* 215.1 Ljubljana, 9. 8. 1873. Tiskano vabilo. Glava »Delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani«. J_ • slovenski. »Gospodu Peter Grasselli v Ljubljani«. Podpredsednik upravnega odbora dr. Ahačič vabi na 4. sejo odbora 24. avgusta z dnevnim redom: »1. Bilanca od 1. januarja 1872 do 30. junija 1873 2. Pogodba Narodne tiskarne z g. H. Turkom 3. Volitev predsednika 4. Posamezni predlogi«. 215.1 Ljubljana, 30.11.1874. Pismo brez ovoja Glava »Delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani«. J.- slovenski. »Blagorodni gospod! Mi dva podpisana sva dobila od upravnega odbora narodne tiskarne v seji 8. novembra 1874 nalog, da Vam to-le naznaniva: 1 . Kakor veste, ste si Vi kakor svoj zaslužek pri odstopu iz administracije narodne tiskarne 2000 fl zaračunali, medtem ko Vam, kakor je odbor odločil, samo 350 fl gre (od 1 . januarja do 31. julija 1873). Vsled tega ste si Vi brez odborovega dovoljenja (kajti odbor še tega nikdar v pretresu ni imel) iz penez delničarjev 1650 fl samovoljno prisvojili. Vprašava Vas torej v ime­ nu odbora ali bi bili Vi pripravljeni se z dobrega pogoditi in nam teh 1650 fl nazaj plačati; Ali vsaj koliko od teh 1650 fl bi bili Vi pripravljeni narodni tiskarni povrniti? 2. Za pot na Dunaj ste si zaračunili za 14 dni 300 fl popotnine, kar znaša 17 fl za diete na dan, ako vožnjo z brzovlakom semtertje 62 fl računamo (! !) Nekteri delničarji, ki so te Vaše čudne račune izvedeli, niso tega verjeli in so rekli, da to ni res, da to ni mogoče, da bi kakšen slovensk patriot (za katerega Vas ves slovenski svet smatra) patriotičnemu in obenem literarnemu pod- vzetju take račune delal. Odbor je po tehtnem preudarku tega mnenja da bi bili Vi prav lahko vse to na Dunaju v 5 dneh opravili, za kar bi Vam kakor državnim poslancem po 10 fl na dan odmeril. To znaša torej 50 fl, pot semtrtja pa 50 fl v II. razredu, vkupno tedaj 100 fl. Vprašava Vas torej v imenu orihora ali ste pripravljeni ostalih 200 fl z dobrega narodni tiskarni povrniti? 3. Imenovana dva čina pa prekosi Vaše postopanje z diurnistom g. Žarkom, kteremu ste za to, da je imel na dan, kakor je sam pravil, včasih po eno uro, k večemu po 3 ure, večidel pa nič opraviti, za več tednov za vsak dan 5 fl plačali, pa ne iz svojega žepa nego s penezi del­ ničarjev narodne tiskarne! Odbor je tega mnenja da bi g. Žarku po 2 fl na dan popolno zadostovalo (kajti težko da ima še kteri diurnist v Avstriji po 2 fl plače na dan). Vprašava Vas torej, ali bi bili Vi pripravljeni z dobrega od te Žarkove plače po 3 fl na dan na­ rodni tiskarni povrniti? Ako bi bili Vi s svojo administracijo narodno tiskarno povzdignili in v dobro stanje postavili, bil bi odbor eno oko zatisnil in bil bi Vam to, kar ste si brez njegovega vedenja in dovoljenja samovoljno prilastili, post festum kakor renumeracijo votiral. Ali gledé na Vašo čudno admi­ nistracijo ne sme in ne more odbor po svoji vesti ptujih mu poverjenih novcev (delničarških) Vam darovati. Pod Vašo administracijo je naredila narodna tiskarna 20000 fl dolga. Sami veste, kakšen chaos ste zapustili izstopivši iz narodne tiskarne: ni bilo nobenih pravih knjig, nobenih zapis­ nikov, nobenega inventarja i.t.d. Bilance absolutno ni bilo mogoče niti Vam niti po Vašem od­ stopu nikomur drugemu napraviti. Novi predsednik in podpredsednik sta pet mesecev tako rekoč noč in dan brezplačno delala, da sta tu po Vas zapuščeni chaos kolikor toliko v red spravila, da smo vsaj zvedeli, koliko imamo dolga, kajti pod Vašo administracijo ni nihče vedel, koliko smo dolžni. Apelujem tudi na Vaše rodoljubje, da nam te novce povrnete, ker morate vendar pomisliti, da to podvzetje je v prvi vrsti literarno in patriotično, ne pa špekulativno (na dobiček). Pomislite na dalje, da ni dozdaj niti eden od upravnega odbora niti krajcarja plače dobil, akoravno sta predsednik in podpredsednik čez eno leto neutrujeno delala in toliko časa narodni tiskarni žrtvovala. Na koncu pa morate kakor jurist tudi vedeti, da Vam po zakonu ne gre več plače, nego kolikor Vam jo je odbor odločil, da Vi nimate pravice niti enega krajcarja si samolastno prisvojiti iz blagajne narodne tiskarne. Blagovolite do prihodnje sobote popoldne 5. Decembra 1874 svo­ je mnenje o vsem predsedniku narodne tiskarne gospodu Dr Ahačiču pismeno naznaniti. Ako ne bi Vi do 5. Decembra 1874 nič ne odgovorili, vzeli bi mi to tudi kakor odgovor, namreč da ne mislite z dobrega nič povrniti. Z naj večim spoštovanjem Hugo Turk D. V. Zarnik V Ljubljani 30. Novembra 1874.« 215.3 Ljubljana, 18.1. 1875. Pismo brez ovoja. Glava: »Delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. »Blagorodni gospod! 3. januarja 1875 je bila seja odbora Narodne tiskarne, v kateri je prišla Vaša stvar v obravnavo. Mi dva podpisana imava spet nalogo Vam v imenu odbora tole prijcviti: Odbor je šel tako daleč v svoji nagnenosti, da se z Vami z dobrega poravna, kaior daleč mu to lé pravila pripuščajo, ker mu do tega stoji, da bi se vse to na tihem brez škandala na kolikor toliko zadovoljnost obeh strank pobotalo. - Odbor je tole sklenil, ako se Vi z dobrega poravnate - in to le samo v tem slučaji: 1 . Vašo Vam votirano in od Vas sprejeto plačo kakor vodji in blagajniku 50 fl na mesec Vam pripozna za 22 mesecev, to je od tistega trenotja, ko se je še le začelo o narodni tiskarni go­ voriti do konca avgusta 1873, kar 1100 fl iznaša. Povrniti imate torej iz tega naslova 900 fl. 2. Za pot na Dunaj Vam je privolil za 14 dni, kolikor časa sami pravite, da ste se tam mudili, za vsak dan 10 fl (to so diete državnih poslancev), kar znaša 140 fl. - Za pot Vam je dovolil semtrtje z brzovlakom in za potrošnino 60 fl; vkupno to znaša 200 fl. - 100 fl imate torej iz tega naslova društvu povrniti. 3. Za Žarka ste se sami izjavili, da ste pripravljeni 100 fl povrniti, kar je odbor akceptiral. Vkup to, kar imate Vi društvu povrniti, znaša 1100 fl; obresti od tega znašajo 6 % od 1. sep­ tembra 1873 do 1. januarja 1875 (mi smo morali eskomptni banki po 7 % in po 8 % plačevati) 88 fl. Kar ste bili Vi društvu po tem računu do novega leta dolžni, znaša z obrestmi vred 1188 fl. Odbor se zadovolji, ako Vi društvu 1000 fl (tisuč) vrnete in sicer 500 fl v 8 dneh v gotovini, 500 fl pa v 3 mesecih, za katere menjico daste. - V tem slučaji bi Vam odbor ostalih 188 fl kakor izredno remuneracijo votiral. Da odbora krivo ne razumete, Vam tu še enkrat poudarjava, ko vse to le takrat velja, ako Vi to ponudbo pure et simple sprejmete, - Ako bi Vam ta ponudba ne bila po volji, potem si odbor pridržuje celo svoto, katero Vi po svojem pismenem priznanji društvu dolgujete, s tožbo iz­ terjati. Vsakako bi pa ta cela stvar prišla, ako Vi te ponudbe ne sprejmete, pred prihodnjo glavno skupščino delničarjev, katera naj potem konečno odloči. Pripoznati morate, da je šel odbor v svoji popustljivosti do skrajne meje; dalje ni mogel, ako se hoče pred delničarji opravičiti. To sami dobro veste, da odbor nima pravice ptujih novcev kam god darovati. Delničarji so pa vsi brez izjeme na odbor že eo ipso zavoljo poprejšnega slabega gospodarstva strašno razkačeni, kar Vi sami ravno tako dobro veste. Prosimo Vas spet blagovolite v 3 dneh odgovoriti predsedniku dr Ahačiču, ali sprejmete od- borovo ponudbo ali ne? V imeni odbora Narodne tiskarne Dr V. Zarnik Hugo Turk V Ljubljani 18. januarja 1875.« 215.4 Ljubljana, 27. 5. 1881. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodnemu gospodu P . Graselli-ju, glavnemu uredniku Slov. Naroda Upravni odbor Narodne tiskarne se Vam naj topleje zahvaljuje za Vašo požrtvovalnost da ste iz gole želje za prospeh našega lista odrekli se mesečni plači 25 f in se zadovolili s 100 fr. ter s tem dali upravnemu odboru priliko, s temi 25 fr in z dodatkom še 10 fr pridobiti stalnega spretnega sodelavca Slov. Narodu. S tem bo tudi Vam posel toliko olahkočen, da se bote zmirom lahko, kadar Vas bo volja, na nekoliko dni od Ljubljane odstranili, ter z mirno vestjo za te dni posel izročili Vašemu prvemu sodelavcu. Upravni odbor šteje si tedaj v svojo dolžnost Vam naj toplejšo zahvalo za to Vaše djanje izreči. Z naj odličnejšim spoštovanjem Narodne tiskarne upravni odbor v Ljubljani 27. maja 1881. Dr V. Zarnik ------ F. Kollmann Dr Papež D. Deu Josef Križaj Tekavčič Fran Hren ------ Iv. Hribar Dr Zupanec Ferd. Soüvan M Kreč» 215.5 Ljubljana, 25. 7. 1881. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Blagorodni gospod Graselli! Izredno veliki bili so stroški, ktere je letos imela Narodna tiskarna vsled Jurčičeve smrti, in kte- re ima deloma še. Vrh tega nabralo se je v pretečenih desetih tednih 55 gold, ktere je morala Nar. tiskarna izplačati tiskarskemu osobji za delo čez uro pri Slov. Narodu. Ker je upravnega odbora dolžnost kolikor mogoče štediti z društvenim premoženjem, osobito pa se ogibati ne neobhodno potrebnih stroškov, usojamo se Vas naj uljudneje prositi, da bi bili Vi tako prijazni ter blagovolili kolikor le mogoče na to upljivati, da bi bil Slov. Narod o pra­ vem času dovršen, ker si tako lahko prihranimo izrednih stroškov za čezurno poslovanje tis­ karskega osobja pri Slov. Narodu. Z naj odličnejim spoštovanjem Narodne tiskarne upravni odbor: V Ljubljani 25. julija 1881. Dr V. Zarnik,-----------------------------------------------------------------------,-, M . Kreč, Dr Papež, Ferd. Souvan, F. Kollmann, Dr. Deu, Dr Zupanec«. 215.6 Ljubljana, 16.10. 1881. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodni gospod! Ne zamerite, da smo pustili, ko seje prekoračil prvi oktober, do katerega ste se prostovoljno zavezali bili voditi uredovanje Slov. Naroda. Mi opravičujemo to zakasnenje s tem, dâ g. Dor Turner ni prišel ob določenem času, in se iz njegovih listov sploh vidi, da ne misli priti. Upravni odbor torej sprevidi, da je to breme zdaj ob času deželnega zborovanja preveč težavno za Vas in da bo potem še težavneje postalo, ko dor Vošnjak odide in Vi zopet vstopite v deželni odbor. Gospod dor Vošnjak bo pa kakor je rekel, takoj po končanji deželnega zbora odšel. Zaradi tega se Vam upravni odbor Nar tiskarne s sklepom od 16. t.m. naj topleje zahvaljuje za Vašo patrijotično požrtvovalnost da ste nam po Jurčičevej smrti tako radovoljno na pomoč prihiteli, ter Vas ob enem uljudno prosimo, da bi blagovolili Nar. tiskarno še dalje podpirati, posebno pa list Slo v . Narod. Naj toplejo zahvalo Vam pa izrekamo za to, ko ste se prostovoljno odrekli vsaki mesec tisti svoti, ktero je potem upravni odbor Vašemu sodelavcu dr Iv. Tavčarju namenil. Še enkrat svojo naj toplejo zahvalo ponavljaje, Vam upravni odbor naznanja da bo začasno do prihoda novega urednika prevzel uredništvo Slov. Naroda g. dor Tavčar, kteremu blago­ volite izročiti uredništva se tikajoče spise. Z naj večim spoštovanjem Vas iskreno pozdravlja Nar. tiskarne upravni odbor. V Ljubljani 16. okt. 1881. D . V. Zarnik« 216. NEDELKOWITSH NEDELKO* 216.1 Zagreb, 14.11.1871. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Sehr geehrter Herr! Agram 14. 11. 871. Nachdem ich eine Actie für die zu creirenden slov. National Buchdruckerei gezeichnet, und vom prov. Comitée eine Einladung zu der am 19. d.M. stattfindenden Versammlung der Ac- tionäre erhalten habe, ich aber hiezu nicht erscheinen kann, so wende ich mich auf Anrathen meines Freundes und Collegen Gerbič an Sie, mit der freundlichen und ergebenen Bitte, mich laut beigelegtem Stimmzettel zu vertreten, und sein Sie ein Voraus hiefür meiner vollsten Dankbarkeit versichert. Möge dieses zur Hebung des Volkes so nützliche Institut bei den Brü­ dern Slovenen festen Fuss fassen, dies wünscht mit aufrichtigen Herzen ein Serbo - Kroat. Schliesslich wiederhole ich meine Bitte, und zeichne mich mit aller Hochachtung ganz Erge­ bene E . Nedelko Nedelkowitsh fürstl. serbischer Hofschauspieler derzeit in Agram« 217. NOLLI JOSIP* 217.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (28. 6. 1857). Pismo brez ovoja. J: nemškj. »Theuerster Freund! Nach langer Zeit ist nun wieder der frohe Tag Deines Nahmensfestes erschienen, den ich mit Sehnsucht erwartet habe, um Dir, Werthester meinen aufrichtigen und herzlichen Glückwun­ sch darbringen zu können: Froh und heiter, wie der schönste Frühlingsmorgen, fliesse Dein Leben edler Freundschaft da­ hin, und nie trüben bange Sorgen Deinen edlen Sinn! Erlaube, dass mein Herz Dir heute der Freundschaft ewige Treue verspricht, und lass im Kranze Deiner Freude mich blühen als ein Vergiessmeinicht! Diess ist der aufrichtige Wunsch Deines aufrichtigen Freundes Josef Nolli V . Werde nicht böse, dss ich diesen Ausweg, Dir meinen Glückwunsch darzubringen gewählt habe - aber - Du weisst es ja selbst wie es jetzt bei uns zugeht - daher nichts für ungut. Ich bitte Dich richte noch einen Gruss an den Herrn Vater und die Frau Mutter aus. Ich grüsse Dich nochmals und verbleibe stets Dein aufrichtiger Freund Josef Nolli V.« 217.2 Ljubljana, 28. 6.1858. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Theuerster Freund! Wiedererschienen ist im Laufe der unaufhaltsam dahingleitenden Zeit der Tag Deines werthen Nahmensfestes, und fröhlich greife ich zur Feder Dir meinen herzlichsten Glückwunsch dar­ zubringen: Glücklich und fröhlich sollen deine Tage dahinschwinden und wie möge ein Unglücksfall Dei­ ne Zufriedenheit trüben. Alles, was Du nur wünschen mögest werde Dir im reichlichsten Mas­ se zu Theil und alle Deine Wünsche mögen auf die erfreulichste Art in Erfüllung gehen. Immer enger schliesse sich um uns das Band der Freundschaft und keine Macht der Erde soll je das­ selbe zu lockern im Stande sein. Diess ist kurz gesagt der Gruss denn ich Dir zum heutigen Tage darbringen. Ich bitte Dich einen Gruss an deinen H. Vater auszurichten und verbleibe Dein aufrichtiger Freund Laibach am 28. Juni 1858. Josef Nolli, VI« 217.3 Ljubljana, 28. 6.1859. Pismo brez ovoja J: nemški. »Theuerster Freund! Da der für Dich freudige Tage Deines werthen Nahmensfestes wieder gekommen ist beeile ich mich Dir meine aufrichtigen Glückwünsche darzubringen: Es möge Dir gerade jezt wo für Dich ein neuer Lebensabschnitt beginnt alles gut von statten gehen, wie Du es nur immer wünschest und es möge die Göttin Fortuna ihr Füllhorn reichlich über Dich ausschütten, und es Dir an gar nichts fehlen, Du mögest besonders beim schönen Geschlechte recht viel Glück haben et cetera Diess, mein Lieber Freund, sind kurzgedrängt die Wünsche, die ich Dir zum heutigen Tage aus der Tiefe meines Herzens darbringe. Obwohl das Schicksales beschlossen, uns auf kurze Zeit von einander zu trennen, so glaube ich dss wir uns, wenn es die Götter nicht anders beschlossen haben dennoch bald und zwar auf län­ gere Zeit Wiedersehen werden. Ich bitte noch eine Empfehlung an den H . Papa auszurichten. Dir mehres zu schreiben verhindert mich die Kürze der Zeit ich verbleibe also unterdessen. Dein aufrichtigster Freund Laibach am 28. Juni 1859. Josef Nolli, VII« Pismo brez ovoja. J,- nemški. »Theuerster Freund! Laibach am 16. October 1859. Auf Dein Schreiben vom 11.1 . M. das ich am 14. erhielt kann ich Dir erst heute antworten. Ich hätte es gleich am Freitag, als ich den Brief erhielt gethan, aber es war für mich ein höchst tragischer Tag, denke Dir nur: Nach 6 Uhr früh, geht die Anna wie gewöhnlich das Gewölbe aufmachen, und die Zimmerthüre bleibt wie immer, offen, das heisst nicht mit dem Schlüssel zugespert. Es mochte so gegen halb 7 Uhr sein, als ich im Halbschlummer im Bette lag: es kam mir vor als bewege sich eine Hand über mein Bett wo das Krucifix und meine Uhr hängt ich natürlich meinte es wäre nur eine Täuschung, darauf bewegt sich die Gestalt an der ich nun deutlich einen Militär - Regen­ smantel unterschied gegen die Thüre, ohne dss ich das Gesicht oder überhaupt Ober körper derselben bemerkt hätte; erst durch das Zumachen der Zimmerthüre werde ich wach, - sprin­ ge auf - sieh die Uhr und das Krucifix nicht an der Stelle, wo es sein sollte, - laufe über die Stiege - auf die Gasse - keine Spur - was ist zu thun - die Uhr ist beim Teufel-sammt Krucifix und Kette. Mein Verdacht fällt auf den Burschen vom Major, - ich melde es an der Polizei- direction, - alles umsonst und schwerlich dürfte ich die Zilinderuhr sammt Kette noch zu Ge­ sichte bekommen. Das Krucifix fanden wir in der Laube hinter dem Hausthor in der Ecke an­ gelehnt, ohne dss ich es früher bemerkt hätte. Diess ist Eine traurige Nachricht die mich betrifft nun eine zweite die den Léskovic Lorene - seligen Andenkens angeht: Einige 4-5 Tage, nachdem Du fortgegangen warst begegne ich ihn in der Stemalle, als er mit dem Vesél gegen das Theater herabging, was war das für ein Anblick! Ich erschrack, als ich ihn erblickte und konnte fast nicht glauben, dss er es wäre: Der Winterrock den er anhatte, hing schlaff an ihm hefab, der Hals spindeldürr, Hände mager bis auf den Knochen, Gesicht aschfahl, Augen eingefallen, Backenknochen hervorstehend, Wangen ganz eingefallen, mit einem Worte ein Anblik, dss ich fast umgefallen wäre. Er be­ wegte sich, an den Vesél eingehängt und mit Hülfe eines Stockes kaum weiter, er sah und hörte mich nicht und kamm mir vor wie ein mehanisch sich weiter bewegender Leichnamm. Weiss der Himmel was mit ihm vorgegangen sein mag, die Veränderung war, Dir so zu sagen, über Nacht vom Sonntag auf den Montag vor sich gegangen. Ein jeder der ihn gesehen, hat ihn aufgegeben; gegenwärtig befindet er sich im Spital und man sagt er habe Typhus, was ich aber nicht glaube, da ihm wahrscheinlich was anderes - vielleicht noch ärgeres, passirt sein muss. Diess sind zwei richtige Neuigkeiten die uns enger angehen, nun zu was anderm. Was das Theater betrifft ist nichts besonderes vorgefallen; der Balkon vor ist fertig und nimmt sich nicht übel aus. Neulich einmal, als Eulenspiegel aufgeführt wurde, wo der Paulmann als Eulenspiegel sang, brachte er mit einiger Veränderung auf das Lied das der Stelzer voriges Jahr gesungen: Schön sind Pflanzen, besonders der Wein et cetera vor. Nachdem er ein paar Strofen gesungen und ein paarmal herausapplaudirt wurde, sang er zum Schluss: Schön sind in Laibach die Häuser und Paläste, Die Hausherrn, die meinen der Zins wär das Beste, Schön ist die Laibach, wen man so hineinschaut Doch schad ist’s dss man kein Kipfel eintunken kann. Aber schöner als alles und mehr noch dazu-u-u-uu (NB. lezteres mit Kuckukvariationen) (Apollonerl, Apollonerl, Apollonerl bist du) Rauschendes Klatschen und Lachen, - er kommt heraus, sieht sich auf der Bühne um, sagt: Bo h /one/ - und lauft davon. Dienstag gibt der Paul Hoffmann seine erste geologische Vor­ stellung. In der Schule geht alles in der alten Ordnung fort - der Gogala verspricht ein fescher Kerl zu werden. So z. B . sagte er das erste Mal als er eine Anrede hielt: Ich weiss, dss sie weder mit der Mutter, oder dem Vater, oder Vormund ins Wirtshaus gehen werden, wenn sie gehen, so werden sie allein gehen, aber gehen sie auch allein nicht; oder als er über das Tabackrauchen sprach: Es wäre mir sehr unlieb, wenn ich einen mit einem brennendem Zigarro im Munde auf der Gasse antreffen würde, gleichsam als hätte er sagen wollen: Wenn jemand schon rauchen sollte, so soll er doch Acht geben, dss ich ihn nicht sehen werde, wenn er mich sieht soll er das Zigarro verstecken. Ebenso ausserte er sich ganz unverhohlen über mehrere Um­ stände: z.B. Ich bin eingentlich mit dem ganzen Lehrpläne nicht recht einverstanden, ich bin mit dem oder jenem nicht zufrieden u s w. Für diessmal habe ich Dir nichts weiteres zu schreiben, grüsse den Derbič und wenn noc sonst ein Bekannter von mir dort ist. Einen Gruss vom Fliess, Kummer et Compagnie, von allen Bekannten, von unserer Famillie et cetera Der Vater ist jezt gesund und befindet sich wohl. Lebe wohl bis auf nächstens Dein aufrichtiger Freund Giuseppe Schreibe mir bei Gelegenheit so bald als möglich« 217.5 Ljubljana, 30. 10. 1859. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Carissimo amico! Laibach am 30. October 1859. Es wird Dich vielleicht befremdet haben, dss ich Dir so lange keine Antwort gebe - aber wäh­ rend der Woche komme ich nicht leicht zum Schreiben, und überdiess hatte ich im Augen­ blicke, da ich den Brief erhielt nichts besonderes zu schreiben, während ich bis heute we­ nigstens über einen Umstand Dir Gewiesseres sagen kann als es sonst der Fall gewesen wäre, nähmlich über das Schicksal des Léskovic: Ich habe ihn heute früh, so wie vor 14 Tagen, als ich den Brief an Dich geschrieben, bevor ich ihn gesehen, besucht und ihn bedeutend besser gefunden, so dss er schon wahrscheinlich im Laufe dieser Woche aus dem Spitale, wo er sich seit 10. October befindet h e ra u sko m m e n dürfte. Er sieht sonst nicht mehr schlecht aus, nur mager ist er geworden, was aber schon auch verschwinden wird. Ebenso unerklärlich wie sein plötzliches Erkranken, ist mir seine verhält- nissmässig schnelle Genesung, aber Gott sei Dank er ist gerettet und uns wiedergegeben, die wir ihn schon Aufgegeben hatten. So weit für jezt - nächstens vielleicht mehr. Von der Uhr habe ich trotz Deines frommen Wunsches noch keine Spur und werde auch schwerlich je was davon bekommen; die Uhr ist fort und nimmer kehrt sie wieder, doch stören wir sie nicht in ihrer sauften Ruhe denn ihr ist wohl. Über die Katastrophe im hiesigen Theater wirst Du wahrscheinlich in den Zeitungen schon Auskunft erhalten haben. Es war ein Realschüler aus dem 1 . Jahrgange, er hielt die Brüstung für eine Bank - aus Mangel an Beleuchtung - stieg hinüber und purzelte ins Parterre herab; brach sich beide Beine eine Hand und beschädigte sich überdiess noch am Kopfe, so dss er, wie ich gehört habe in einigen Tagen gestorben ist. Zum Glücke war es noch früh - gleich nach 6 Uhr - also noch kein Mensch im Parterre. Weil ich schon gerade vom Theater spreche, will ich Dir noch einiges über das Reportoire mittheilen. Nach den drei Vorstellungen des H. Hoffmann von denen ich die erste besuchte und sie recht gut fand, ist zu bemerken: Kabale U . Liebe, Drei alte Junggesellen - angeblich ein neues Lust­ spiel - gestern das bekannte neue Stück, welches erst heuer fabricirt ist: Dumm, dümmer, am dümmsten od. die drei Candidaten - Posse mit Gesang in 3. Acten von Feldmann, zur Bene­ fice des H . Martinius; es ist ein gutes Stück mit vielen komischen Scenen, nur im 1 . Act etwas langweilig; heute: Lumpacivagabundus, besetzt: Tischler - Martinius, Schneider - Stelzer, Sc­ huster -Paulman, lezterer ist schon ziemlich beliebt, da er bei jeder Gelegenheit was komisc­ hes vorbringt; neulich einmal war er als Hausknecht zimmlich korpulent als er von der Scene weglief und die Rockschösse mit den Händen in die Höhe hob, zeigte er seinen breiten Hin- tern gegen das Publicum, worauf homerisches Gelächter folgte. Ich erwarte schon schwer den heutigen Abend wo ich ihn als Knieriem: Ja die Welt steht auf kan Foil mehr long - long - long betrachten werde können. Mittwoch haben wir wahrscheinlich den unvermeidlicken: Müller u . sein Kind. Zu Kabale und Liebe tratt dass erste Mal ein gewisser Liebisch auf, den ich aber noch in keiner Rolle von Bedeutung gesehen, er scheint das Fach des quondam Meier zu haben. Was mac­ hen eure Musen? Bist Du ein fleissiger Verehrer derselben? Ich stecke jezt einige Tage hin­ durch fortwährend im Theater. Es ist aber wirklich rein nichts anzufangen, da es meistens im­ mer regnet so dss selten ein Tag schön ist nähmlich vom Morgen bis auf den (Montag) - ich habe mich verschrieben weil ich gerade auf Morgen gedacht - also bis auf den Abend soll es heissen. Das Radetzky monument wird am 1 9 . Maerz 1860 enthült und es ist bereits ein arcanum in Gestalt eines Bretterverschlages aufgeführt worden, um im Verborgenene zu wirken, was ich von diesem Standpuncte aus vollkommen billige. Es sind, wie ich in der Laibacher - Zeitung gelesen dafür 5000 fl. bewilliget worden, also glaube ich wird schon was daraus werden. Das Wasser ist in Folge des unaufhörlichen, sich immer constant bleibenden Regens nicht nur so stark angewachsen, dss der ganze Morast unter Wasser ist und zwar bis gegen Ob­ erlaibach. hinauf, sondern sogar das Codelische Schloss bei Heiligengrab unten ist übersch­ wemmt und per terram unzugänglich. Der H. Vater beklagt sich, warum Du Ihm so lange nicht schreibst und sagte Du, möchtest Ihm doch was von Dir melden, übrigens ist er gesund und lässt Dich grüssen. Einen Gruss von Lés- kovic, Fliess Kummer, Domicelj, Ossana etc. so wie von unserer Familie besonders aber von Deinem fideüssimo amico Josef Nolli Du siehst aus der Unterschrift dss ich das Griechische noch nicht vergessen habe.« 217.6 Ljubljana, 23. 11. 1859. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Bester Freund! Laibach am 23. November. Wie Dich so hat auch mich die Schillerfeier beschäftiget und ich kann Dir versichern, dass wir Laibacher nicht zurickgeblieben sind, u. dss auch unsere Stadt geleistet was sie konnte. Die Feier umfasste 4 Tage, vom 9-12 und begann am 9. mit einem Festessen im Casino, wobei ich jedoch nicht zugegen war. Am 10 als am Haupttage, war grosse Vorstellung im Theater, u. H. Stelzer hat wirklich gethan, was man von ihm verlangen konnte. Zuerst Festprolog, den Du wahrscheinlich in den Blätter aus Krain gelesen haben wirst gedichtet von Issleib, gesp­ rochen von Fr. Gürtler - hierauf - die Krone des Abendes - ein sehr sinnig arrangiertes Tab­ leau, über das ich Dir einiges mittheilen will: Im Vordergründe der Bühne die Büste Schillers, dessen Haupt von 2 Musen mit Lorbeer bekränzt wurde. Hinten in der Mitte der Bühne ein Zelt darin Wallenstein u. Astrolog Seni - links im Vordergründe Fiesco u. seine sterbende Ge­ mahlin Leonore, hinter diesem aus Teil, auf einem Felsen die Verschwörung im Rüttli (bei Mon­ dbeleuchtung) und auf einer Felsspitze im Hintergrund der lauschende Teil. Rechts im Vor­ dergründe, Scene aus Don Carlos, Liebeserklärung des Carlos der Königin. Weiter hinten aus den Räubern: Karl Moor, u. der alte Moor dem Thurme, ganz hinten aut einem Felsen sitzend, mit der Fahne in der Hand, Johanna von Orleans. Bei diesem Tableau war das ganze Perso­ nale von Bedeutung vertretten; es gefiel allgemein sehr gut es war auch wirklich anzusehen wie Gruppen von Wachsfiguren; ruhige, würdige, Haltung, gute Stellungen u. richtig gewählte mit einander harmonirende Gruppen, alles zusammen erregte allgemeine Bevunderung. Hieran schloss sich: Wallensteins's Lager con musica alla scena Hierauf Scenen aus Maria Stuart, Don Carlos, u. Wielhelm Teil. Am 11. war Festconcert, wobei sich die Musikcapelle von Franc Carl betheiligte und am 1 2 . zum Beschlüsse die Carlsschüler v. Laube. Du siehst also dss wir auch unser Scherflein bei­ getragen. Doch diese Tage sind vorüber - u. immer kehren sie wieder. Jezt also Privatange­ legenheiten: Monsieur Léskovic ist gesund wiar à Fisch u. bei mir einlogirt, wobei er sich wohl befindet. Dafür aber dss er den Krallen der pallida mors entgangen ist hat dieses unersättliche Unge­ heuer zwei andere Opfer verschlungen. Gestern Nachmittag trugen wir den Peterneli Jos. Philosophen des 3. Jahres, der hier an der Auszehrung gestorben zu Grabe. NB 8 Octavaner ego et allii Morgen werden die Septimaner, ihren Collegen Dollinar Jac, vulgo Lichtenberg, die lezte Ehre erweisen, wobei jedoch auch wir mitzappeln müssen. Es sind diess traurige aber unumstössliche Wahrheiten. Was die Sc­ hule betrifft so ist sie zu einer wahren Spinhölle geworden, alles hat der lose u. böse Spielgeist ergriffen - sonst ist alles unverändert u. beim Alten geblieben. Ich hoffe, Du wirst Dich ins Gratzer Leben und Bier schon hineingefunden, vielleicht auch ei­ nige seiner Schönheiten kennen gelernt haben, was kaum zu bezweifeln ist und Dich recht gut unterhalten? Jezt geht's zum Speisen - la continuazione doppo pranzo. So jezt fahren mér weiter. Hier wird jezt auch darüber debattirt ob man slovenisch vorzutra- gen anfangen soll, u. es giebt wie überall Stimmen pro u . contra Das Radetzkymonument er­ hebt sich auch schon vom Boden; das Untergestell, 4 Stüfen hoch, worauf das eigentliche Pie­ destal kommt ist bereits fertig, wie ich neulich einmal durch s Schlüsselloch gesehen habe: du siehst also dss ich mich dafür interessire. Einen Gruss von Deinem H. Vater er wird Dir schon bald schreiben, ebenso von meis collegis amicisque tuis, und von unserer Familie in Bausch - u . Bogen. Vale amice a rivederci J. N . Labaci am 22. November 859«. 217.7 Ljubljana, 28. 12. 1859. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Theuerster Freund! Laibach am 28. Decb. 59. Zuerst meine Gratulationen: I winsch dir vül Glick und a recht a longs Leben fir's neig Johr (fameaux'). Unterhalte Dich wo möglich im neuen Jahre noch viel besser als im alten, es wird mich sehr freuen wenn Du es thun wirst ich werde es auch nicht unterlassen und das meinige thun. Das übrige brauc­ he ich Dir nicht zu wünschen. Du wirst es schon selbst zu finden wissen. Also genug davon. Den Brief vom dem Du Erwähnung gemacht, hat der H. Vater wohl erhalten und zwar zu seiner u. theilweise auch meiner grossen Freude; der Grund davon? Du wirst es nicht übel nehmen wenn ich etwas zu frei rede, aber ich muss er Dir sagen dss er mir selbst erbarmte so nie­ dergeschlagen war er vor Empfang desselben; es muss ihm bei seiner Verlassenheit um so schwerer fallen zu denken, dss auch Du, auf den er das meiste hält seiner vergessen hättest und schon der blosse Gedanke daran muss seinem Vaterherzen grossen Kummer bereiten. Am Sonntagen Abends oder sonst wenn wir‘Zeit haben, kommen wir mit dem Leskovic zu ihm u. spielen Tarok, um ihn etwas aufzuheitern. Eines solchen Abendes nun, als ich allein bei ihm war, es mochte so 14 Tage sein, seit er Dir geschrieben u . das Geld geschickt hatte, war er mehr betrübt als je und klagte mir sein Elend, indem er sagte er wäre ein verlassenes We­ sen, und auch Du hättest seiner vergessen, so dss er mir wirklich erbarmte. Ich erbot mich ihm, Dir zu schreiben, aber sagte es wäre überflüssig - kurzum ich hätte selbst was dafür ge­ geben ihn aufzuheitern. Ich entschuldigte Dich dss Du entweder beschäftigt oder sonst ab­ gehalten wärest zu schreiben, worauf er mir erwiederte, Du brauchtest ja nur einige Zeilen zu schreiben und es sei ihm diess genug um zufrieden zu sein. Als er später den Brief erhielt war er ganz erfreut darüber, so dss es mir ordentlich wohl that. Ich ermuntere Dich also als aufrichtiger Freund, verbittere ihm nicht seinen lezten Lebensab­ schnitt, da Du ihm mit der leichtesten Mühe eine grosse Freude bereiten kannst; schreibe ihm öfters dss er wenigstens daran eine Freude hat da er es so sehr wünscht auch nur einige Zei­ len von Dir zu sehen. Seit der Zeit als er deinen lezten Brief erhielt igt er nicht über die Schwelle gekommen, denn abgesehen von seiner Gebrechlichket die das Alter mit sicht bringt ist es selbst für einen rüs­ tigem nicht gar geheuer. Denn wir haben ein Sauwetter zuerst 2 - 3 Fuss hoher Schnee u. grimmige Kälte, dann Regen und das Resultat von allem dem ist ein Plunder, dss man darin stecken bleibt und nicht vorwärts nicht rückwärts kann ohne zu watten. Dabei gibt es zwar hin u. wieder was hübsch abgerundetes in einem weissen Strümpfchen steckendes von einer hübsch bevadelten Schönen zu sehen, die mit Todesverachtung ihr Röckchen lüftet und zum Theil in das arcanum blicken lässt und muthigen Schrittes mit ihren niedlichen Füsschen das starrende Plundermeer durchfurcht. Solch ein Anblick ist zwar nicht zu verachten, aber alles hat seine Grenzen - also auch der Plunder. Der Zeno ist am 5. I M. hier durchgereist und be­ findet sich dermalen zu Komotan in Boehmen, von wo er laut eines Schreibens vom 24. I M . nach Ungarn marschirst da es dort wie er schreibt nicht ganz in der Ordnung sein soll. Was die Cilka u. weiland Peterneli betrifft so glaube ich dss wir uns auf dem Status quo be­ finden, mit der Ausnahme dss erstere statt eines Pfandes der Liebe deren zwei besizt. Über das Radetzky monument weiss ich Dir nichts zu sagen ebenso über dieslovenische Frage.Auf den Vater zurickkommend, muss ich Dir melden, dss er mich ersuchte, du möchtest es ihm schreiben, wann und wie lange ihr zu Fasching frei habt da er dich erwartet und darauf rech­ net dss du herkommen wirst. Schreibe ihm also im nächsten Briefe, so bald als möglich da­ rüber, und richte von ihm die gewöhnlichen Empfehlungen aus. In unserem Theater lauft H. Casanova mit einer zahlreichnen Pudeigesellschaft und Affen ob­ endrein, er hat bisher 3 Vorstellungen gegeben. Des Klemenchich weiss ich mich nicht mehr genau zu errinnern und würde ihn schwerlich er­ kennen, falls ich in deiner Lage wäre. Lebe wohl und schreibe bald Josef Nolli« 217.8 Ljubljana, 12. 1. 1860. Pismo brez ovoja Glava: »JN«. J.: nemški. »Theuerster Freund! Laibach am 12. Jaener 1860 Da jezt überall nichts als Stille herrscht, am politischem Horizonte, so wie in ändern Angele­ genheiten, so kann ich Dir diessmal nur wenig richtiges berichten. Doch solche Umstände können u. werden unsere gute Laune und unsere Correspondez nicht stören oder unterbrech- ten, denn der Freund hat doch immer eins oder das andere dem Freunde mitzutheilen. Dss Du mich an die Charge des Zeno errinnerst errinnert mich zugleich daran, dss ich es wir­ klich vergass Dir diess zu schreiben; er ist also mit seinem vollen Amtstitel: K.K. Führer, bei der Adjutantur eingetheilt und wie er mir sagte, hat ihn der Major, falls was losginge, in nicht weiter Zeit eine Lieutenantsstelle in Aussicht gestellt da er ihm sehr gewogen ist; ich erwarte jezt ein Schreiben von ihm zu erhalten, u. zwar in Kürze. Als Zeichen, dss ich guter Laune bin, diene Dir nur diess, dss ich sogar den Musen nicht unhold bin und Dir diessmal zur Abwech­ slung ein Gedichten, das heisst den Anfang davon, als Probe übersende, und von den Richter­ stuhl Diener gestrengen Kritik stelle, zugleich aber damit eine Frage über einen Gegenstand an dich stelle, über den Du so lange geschwiegen, nähmlich über die schöne Welt Gratz's und deine allfälligen bekanntschaften; also beginnen wir: Freundchen! wie gefallen Dir die Gratzer - Mandeln, Haben sie recht fesche, dicke, runde Wadeln? Auch recht nette, hübsche, kleine, zarte Füsschen, Und das Purpurmündchen schon bereit zum Küsschen? Hast Du gar vielleicht Dich schon verliebt in eine, Und nennst froh und glücklich sie schon jezt die Deine? Amor geht herum und sucht, wenn er verschlinget, Aber nicht mit Rachen; nur mit Blumen schlinget Er ins Band ihn, das die Liebenden verbindet, Wenn sich ein gefühlvoll Herz zum ändern findet; Dann, o dann eröffnet sich der Liebe Schleier Und das Herz erfasst ein unauslöschlich Feuer. Du wirst mir also wohl im nächsten Briefe einiges darüber schreiben, vielleicht auch in Versen? Du siehst; dss Wir hier recht fidel sind; so war lezten Sonntag grosse Lumperei, mit G'sangeln, Tanz, Ständchen singen, u. Strassenscandal etc. aufgeführt von mehreren Mitgliedern der Oc- tava wobei natürlich ich nicht fehlte. Was das Dichten betrifft so gehts auch an, denn Wandeln u. Mandeln, Füsschen u. Küsschen sind Reime die einem in die Augen springen besonders wenn besagte Gegenstände fesch herg'stellt san. Der H . Vater befindet sich wohl, lässt dich grüssen u. Dir sagen, dss du für den Käse keine be­ sondere Gelegenheit zu suchen brauchst sonden, falls sich keine darbietet denselben per­ sönlich à paar mitbringest; er hält sich auch jezt die Laibacher Zeitung, schon das 2. Quartal. Jezt da das Wetter schöner geworden ist wir haben so schöne Tage, dss man sich im März keine schönere denken kann, geht er auch schon wieder aus. Deine Frage: Wie viel ist - nä­ chstens - Euere Hausnummer? verstehe, ich, des eingeschalteten - nächstens - halber nicht ganz gut ich glaube, du willst sagen, ich solle sie Dir im nächsten, also in diesem Briefe sagen ? Cest bon: 295. Ebenso wegen der Cilka? Doch darüber mündlich, ich hoffe nähmlich dss wir aus bald sehen? noch nichts bestimmt ? Einen Gruss von meinen Collegen: Leskovic, Fliess, Domicelj, Kummer, Ossana vom mir cum Familia, und ich verbleibe bis auf baldiges Wiedersehen Dein u. mein Josef Nolli, VIII 295. 295. 295.« 217.9 Ljubljana, 5. 2. 1860. Pismo brez ovoja J.: nemški. Carissimo amico! Laibach am 5. Feber 1860. Dein leztes Schreiben athmet wenn ich mich übrigens so ausdrücken darf, eine gewisse Sc- hwermuth und Niedergeschlagenheit, welchen Umstand ich mir, falls es wirklich si sein sollte, nicht ganz erklären kann. Erstens ist jezt gerade die Zeit des Nariren's (alla Weiželmann) und zweitens warst du ja sonst gewöhnlich lustig und guter Dinge; es ist wahr dss manche Umstände eintretten, die wie düs­ tere Wolken sich über uns lagern, aber der Mensch soll sie verschleuchen, und die gute Laune beibehalten. Also Freund, cur ? - Ich meinestheiles unterhalte mich gut und geniesse, denn es kommen die Tage, wo ich es nicht mehr so sorglos wie bischer, werde thun können. Der Fasching fordert auch sein Schärflein, und ich habe etwas schon beigesteuert; am vergange­ nem Sonntage, waren wir 5 Collegen (Domicelj, ego, Rožič, Šafar, Terček) auf einem Haus­ balle beim Onkel vom Ossana u. zwar maskirt und haben uns sehr gut unterhalten Es war ein recht angenehmen Abend - Nacht wollte ich sagen denn ich kamm erst um 4 Uhr Morgens nach Hause; ich hoffe du wirst auch das Deinige zu thun nicht unterlassen haben. Also Wohlauf! benütze die noch übrige Zeit, sie ist so nur kurz. Heute haben wir auf der Schiessstätte einen Nobelmaskenball, an dem ich jedoch wahrscheinlich nicht betheiliget sein werde. Was die Aufhebung der Gratzer Universitaet betrifft habe ich in der Novice gelesen, dss sie vielleicht hieher, nähmlich nach Laibach verlegt werden dürfte, was mir nur ein frommer Wun­ sch zu sein scheint; wir werden uns darüber so bald mündlich besprechen können, ich hoffe es wenigstens. Auf die Gefährt hin Dich zu langweilen theile ich dir noch eine Portion meines Gedichtes mit insoweit es nähmlich gediehen ist denn, die Muse ist in der Mitte der Arbeit eingeschlafen, wann sie wieder aufwacht? - Was' ma'rs denn? Du siehst also es ist das ganze periodisch: Doch bei diesem, so hochseligem Genüsse, Findet wie der Mensch der Zeit genug und Musse, Denn die Muse die er suchet und nicht findet Ist es, die ihn fesselt die an sich ihn bindet; Sie ist's und er denket einsam, traurig immer Nur an sie in sein trautem stillen Zimmer. Doch wenn sie mit holdem Läckeln sich ihm nachet Und die Frage, ob sie liebet ihn bejahet Um den Nacken ihm die zarten Arme windet Und mit einem Kuss der Liebe Flamme zündet; O dann ist er sicher glücklich und zufrieden, Und kein andrer Wunsch erfüllt sein Herz hiernieden. (Fortsetzung folgt - einmal?). Eine Neuigkeit die disch interessiren wird; falls Du sie noch nicht gehört hast - (hier ist sie sc­ hon alt) ist die Exclusion 3er Theologen darunter 2 unserer ehemaligen Collegen: O ... k u . P .. .k - beide im ersten Jahre. Falls du die Nahmen nicht erräthst werde ich sie dir bei nä­ chster Gelegenheit sagen. Über die Umstände - mündlich - es lässt sich nicht gut schreiben, da der Stoff zu gross und dramatisch ist. Eine andere Neuigkeit ist der Tod des alten Križaj - der auch eigentlich unter die alten Neuigkeiten gehört, den ich Dir aber nicht früher melden konnte. Was die Privatangelegenheiten betrifft ist alles in der Ordnung, der Vater ist gesund und lässt dich grüssen, ebenso meine Collegen, diejenigen nähmlich die dir bekannt sind. Etc. Da du die Zeit deiner Herkunft nicht bestimmst so vermüthe ich dss Du uns überaschen willst es wird mir eine angenehme Überaschung sein. (Hab ich's errathen? A?). Also erfülle meine Hoffnung so bald als möglich bis dahin tuo fedéle amico Giuseppe Nolli, VIII 5. 2. 60. Psc. Wolltest du die Güte haben, Dich um v die Firma Ludv. Vorbak in Gratz zu erkundigen, da die Mutter etwas zu übersenden hat aber nicht weiss was zu thun ist da ihr der Nähme un­ bekannt ist. Hättest du die Güte in einem kurzen Schreiben zu melden was du erfährst. Ser­ vus!« 217.10 Ljubljana, 23. 3.1860. Pismo brez ovoja J: nemški. »Theuerster Freund! Laibach, 23. Maerz 1860. Du wirst dich wahrscheinlich schon gewundert haben, dss ich so lange schweige, tritzdem dss Du mir schon vor einer Woche geschrieben hast;aber über Deinem lezten Briefe waltete ein eigenes Missgeschick, ich erhielt ihn nähmlich erst gestern am 22. Maerz. Er ist wie das Poststempel zeigt in Gratz am 18. fortexpedirt worden, aber in Laibach erst am 20. angelangt und am 21. mir in die Schule zugestellt worden, wo er da ich fouragiren's halber gerade abwesend war in die Hände des Čadež gerieth, der aber vergass dss er ihn mir geben sollte, u. so der Brief erst am Mittwoch - 22/3 in der Frühe in meine Hände kamm. Du siehst also dss es durchaus nicht meine Schuld ist wenn Du so lange auf die Antwort wa’r- ten musstest. Deinem Vorwurfe wegen des langen Schreibestillstandes trette ich nur mit dem Vorwande der Stofflosigkeit entgegen, denn ein Brief ohne Stoff = Jezt bin ich aber in der Lage Dir zwei gewiess nicht uninteressante Neuigkeiten mitzutheilen. Doch vorerst meinen innigen Dank für die Gratulation. Die erste dieser Neuigkeiten ist die feierliche Enthüllung des Radetzkymonumentes über die weitläufig zu schreiben ich für über­ flüssig halten muss, da Du eine Schilderung derselben in einem oder dem ändern Blatte schon gelesen haben wirst, wenn nicht so kann es auf Verlangen noch immer geschehen. Ich he- merke nur dieses dss bereits Photografien davon existiren, und zwar eine, den Momment der Enthüllung, die andere das schon enthüllte Monument mit einigen Gruppen, darstellend, welc­ he bald öffentlich ausgestallt werden dürften, u. die vom Ernest Pogorelz jun. angefertigt wer­ den. Die andere wird Dir vielleicht weniger bekannt sein. Es wird nähmlich künftige Woche ein von einem Dir wohlbekannten Laibacher - dessen Nahmen ich für diesmal verschweige - verfasstes vaterländisches historisches Stück, betitelt: Die Weiber von Veldes histor. locales Charact. gemälde mit Gesang u. Tanz von x - Musik nach Volksmelodien von Czerni (Kapell­ meister der hiesig Bühne) - über die Bretter marschiren. Es kommen darin einige National- gesaenge u. Lieder sowie ein Nationaltanz vor; ebenso wird eigens dazu eine ganz neue De­ coration Veldes und ein Nationalcostüm angefertiget. Das Interesse der Bevölkerung ist sehr gross, da so etwas hier höchst rar ist und es dürfte der Effect des Stückes bei nur einiger Ge­ diegenheit desselben sehr gross sein. Den Stoff der Handlung bildet die bekannte Geschichte der Vertheidigung des Kirchenschatzes dh. die Weiber vom Veldes gegen die Francosen anno 13. Überdiess ist es noch die 2. Benefice unserer wirklich tüchtugen, allgemein sehr be­ liebten, Fr. Gürtler. Näheres darüber kannst du finden im Gratzer Telegraf Nro. 62. vom 1 5 . Maerz, falls Du es noch nicht gelesen. Über den Erfolg nächstens. - Einen Gruss vom Vincenz, der noch immer in Böhmen ist und vom Léskovic. NB. Bist du gar so alt geworden seit 3 Woc­ hen? Dein junger Josef Nolli, VIII Ist's bei euch auch noch so kalt? Hier ist dem Anscheine nach der Winter Herr des Platzes. Vorgestern hat sich im Holzerischen Hause der Lehrbub! 14 Jahre alt! erhaengtE O tempora I o mores! Cur? Weiss der Teufel. I bin nit so pfilig.« 217.11 Ljubljana, 5. 5. 1*60. Pismo brez ovoja J.: nemški, slovenski. »Theuerster Freund! Laibach am 5. 5. 1860. Auf Dein Schreiben von x ? (ich weiss nicht mehr genau das Datum) kann ich dir aus sehr tät­ lichen Gründen erst heute antworten: Bis Donnerstag war ich zu faul zu schreiben, Donnerstag war Maifest und wie sich von selbst versteht Freitag ein quantum eines Katzenjammers, der sich aber schon gelegt hat. Heute ist also erst oder eigentlich endlich Gelegenheit zum Sc­ hreiben. Zuerst also im Nahmen Deines H. Vaters als Antwort auf deinen lezten Brief: Zuerst lässt er dir melden, dss am Tage als Du abreisetest das Grossjährigkeitsdekret anlang­ te, er dich also nun fragen lässt was damit zu geschehen habe. Was Seine Gesundheit betrifft, so ist dieselbe abwechselnd, bald besser bald schlechter, nach Seiner Aussage vom 2. weil ich dann noch nicht bei Ihm war; aus obigen Gründen. Sonst hat er Dir nichts Besonderes zu sagen, ausser dss Ihm langweilig ist und dss Du Ihm bald was schreiben möchtest. Er lässt Dich alle die gewöhnlichen Empfehlungen und Grüsse ausrichten. ln Betreff meines eigenen ix od. Ich’ s, was jedoch länger is t. Is das erstere weiss ich Dir nichts ordentliches aber auch nichts ausserordentliches zu sagen, höchstens diese alte Neuigkeit dss vor kurzem in der Feistriz bei Stein ein ziemlich grosser Petz geschossen wurde, wie ich gehört habe von einem Holzknechte, und dss ich am verflossenen Sonntag in der Nähe dieser schauerlichen Murithat nähmlich in Stein war. Das Fleisch wird hier beim Wildprethändler à— 20 kr. verkauft, die ganze G'schicht wog ausgeweidet 2—66— Es war ein ziemlich respectables Exemplar, welches zu sehen ich auch die Ehre gehabt habe. Die besagten Texte habe ich noch nicht auftreiben können da vom Schweizerbuben nur die erste Strophe in den Liederthecken zu finden ist. Von der Mila lunica kann ich die zweite Strophe nicht genau auswendig. Die erste lautet folgendermassen: Mila mila lunica; ke je moja ljubica; ke je, ke je, Mimica; up mojiga serca; AI še misli name; al je pozabila; de živeti za me; mi je obljubi-i-i-la, dann wird bis AI še misli repetirt. Die zweite fängt so an: Zbudi, zbudi, ljubico; k oknicu privabi jo; sej vesela z manoj bo; zbudi, zbudi jo das weitere weiss ich nicht auswendig. Bis nächstens werde ich schon mehr zu bekommen trachten. Betreibst du was die Politik? Was für Ansichten hast Du? Unser keteheta sagte bezeichnend: Der Bruck sei nur ein fiasko gewesen. Wie gefällt dieser Ausdruck? - Was spricht man über diese Sache bei Euch? bei Uns scheint es ganz still zu sein. Hast du das Rebus gesehen das Unlängst im Kladeretatsch war? Rebus. Böhmen Mähren Galizien Oesterreich Ungarn Siebenbürgen Tirol (Die Auflösung folgt nächstens.) Versuche es aufzulösen, falls Du es noch nicht gesehen und schreibe mir die Auflösung im nächsten Brief. Es ist ausgezeichnet feiner Witz darin. Einen Gruss von mehreren ausrichtend verbleibe Ich (mit grossen I) ganz regelrecht meinem Brief abschliessend dein Josefus von Flavius P . Sc. Ich möchte Dir noch etwas schreiben aber ich habe keine Tinte mehr und muss jezt sc­ hnell eine kaufen gehen, daher Lebe wohl! bis auf nächstens Servus!« 217.12 Ljubljana, 22. 5. 1860. Pismo brez ovoja Glava: »J. N.« J: nemški. G . pripis: odg. 4 . 6 . »Theuerster Freund! Laibach am 22. Mai 1860. Noch in keinem der bisherigen Briete hatte ich Dir so viel zu sagen als in dem heutigen, da der Stoff ein sehr grosser und weitreichender (bis nach Neustadtl) ist; ich werde mich also nur auf die wichtigem Sachen beschränken müssen, damit mir nicht wieder die Tinte ausgeht. Die erste wichtige Mittheilung, von der ich schon leztens Erwähnung machte ist, dss der Koss bereits hier angetroffen ist sich aber wie ich höre sehr schlecht befindet; es wäre jedenfalls Schade wenn er in seinem schönsten Jahren sterben müsste. Jezt weiss ich Dir über seinen Zustand weiter nichts zu sagen. Was die Feier des Maifestes betrifft kann ich nur so viel sagen, dss dasselbe wie gewöhnlich gefeiert wurde, u. zwar am 3. in der Früh auf Rosenbach, Na­ chmittag in Kaltenbrunn, wo die mit dem feschen Gecüse - Localausdruck für cuzk - noch immer ist und Abends in der Stadt. Die Gründe aus denen das Nichtweiterindiebeschreibung- hineingehen (12 Silben) entspringt sind verschieden. Der Hauptgrund ist die Beschreibung ei­ nes ändern Festes, das Dich, wie ich glaube, mehr interessiren wird, nähmlich einer grossar­ tigen Landpartie der Laibacher Octava nach Neustadtl, bei Gelegenheit des Begräbnisses un­ seres gewesenen Collegen Johann Rozmann, der am 17.1 . M. in Treffen bei seinem Onkel, der dort Dechant ist gestorben ist. Er war gerade zwei Monathe bei ihm und besuchte bis zur Zeit wo er. herabging noch hier die Schule, war aber in Folge eines sich zweimal weiderho­ lenden Blutsturzes schon sehr schwach und bekamm die Auszehrung, der er nun erlegen ist Requiescat in pace! Freitag am 18. um 3/4 auf 11 erfuhren wir brieflich die Trauerbotschaft um 11 war allgemeine Ratsherrenversammlung und es wurde alsogleich beschlossen, dss wir herabfahren. Zum Director u. Mitteis wurde eine Deputation geschickt welche uns auch gleich u. ohne Anstand frei gaben (für Freitag u. Samstag) und um 2 Uhr Nachmittag wurde aufgebrochen. Die Equipage bestand in einem grossen Leiterwagen, auf dem unserer 22, sage: zwei und zwanzig fuhren, da der Domicelj wagen Brustkrankheit zu Hause ist und eben­ so der Krek einen Monath schon fast Urlaub hat also unsere Anzahl dadurch etwas verringert ist. So ging es nun unter singen und Saufen bis Set. Veit - beiläufig 7-8 Stunden von Laibach, wo wir aber wegen Aufenthalt am Wage erst um Mitternacht herum ankammen; nach einge­ nommenem Abendmale wurde auf eine höchst romantische Art übernachtet theils auf den Bänken und Ofensitzen des Gastzimmers, theils auf dem Heuboden; wobei es an komischen Scenen nicht fehlte; ich gehörte zur Heupartei. Um 3 Uhr früh ging es wieder weiter und um 5 Uhr herum waren wir in Treffen; dort wart um 6 Uhr gesungene Todtenmesse - nach der­ selben begaben wir uns mit dem Dechanten und dem ändern Geistlichen an das Grab, wo 3 Lieder gesungen wurden und darauf zum Dechant auf ein Gabelfrühstück. Um 11 Uhr bei­ läufig bewegte sich der Zug, nachdem wir unsere lezte Ehre dem Verstorbenen erwiesen, ge­ gen Neustadt!, wo wir nach einter grossartigen Saufage unterwegs, Nachmittag einzogen. Das sammtliche Neustädtler Obergymnasium war schnell durch Ordonanzen versammelt und nun marschirten wir gemeinschaftlich, einige 50 Mann, über den Hauptplatz - etwas in Neus- tandtl noch nicht dagewesenes - wobei es an Gaffern nicht mangelte. Die Bierhäuser - das Kaffeehaus etc. wurde alles besucht Abends eine grossartige Sauferei und Fraternisirung ve­ ranstaltet die bis in die tiefe Nacht dauerte; so verging der Sammstag auf eine recht fidele Weise. Am Sonntage in der Früh um 5 Uhr brachen wir von Neustadtl auf, wobei uns die Neus- tadtler Studenten einige Zeit das Geleite gaben, bis wir uns fast eine Stunde ausser Neustadtl trennten und uns gegenseitig so lange zurickten und Lebewohl riefen, bis wir uns nicht mehr sahen. Die Studenten in Neustadtl sind recht fesche Kerle - nicht so roh wie einige glauben - und würden - besonders was einige betrifft - keinem grössern Gymnasium Unehre machen, auch haben sie einen ziemlich guten Gesang. Auf dem Rückwege traf ich in Treffen den Alois Kenda - an den Du dich von Idria aus zu errinnern weisst er ist seit vorigen Juli unten und lässt Dich grüssen. Da es gerade Sonntag war hatten wir in jedem Dorf, wo wir überall singend durchfuhren, sehr viele Zuschauer und die Bauern meinten, wir wären päpstliche Freiwillige, worüber wir sehr lachen mussten, andere sagten, wir seien lemenatari etc. Nach mehrmaligen Sauf-stillständen kämmen wir Abends gegen 10 Uhr in Laibach an. Die ändern Sachen einan- dersmal. Während meiner Abwesenheit ist der Koschier - Zimmermeister - gestorben. Servus! Schreibe mir bald. J. Neustandtlifuitus Anhaengsel: In Namen des Vaters - aber nicht etc. Der H. Vater lässt Dir sagen dss er das Gesuch u. das andere zum Decret bezügleiche dem Doct. Supančič übergeben hat auf 30. Tage, Du mögest dich also, falls Du was wünschest di­ rect an den Dr. wenden. Er dankt Dir auch für die übersandten Bonbons und befindet sich jezt gut. Richte von ihm die gewöhnlichen Grüsse aus, und schreibe ihm bald, da ihn nichts so sehr erfreut als ein Brief von dir, wenn er noch so kurz ist. Idem qui fuitus est.« 217.13 Ljubljana, 21. 6. 1860. Pismo brez ovoja Glava »JN«. J: nemški. »Theuerster Freund! Laibach am 21. Juni 1860. Lange Zeit schreibe, oder vielmehr schreib ich Dir nicht aber auch heute kann ich Dir bei aller meiner Stoffmenge von leztens nich viel sagen. - Welches sind aber die Gründe davon? - Manches ist bereits unter die Schwelle des Bewusstseins gesunken, wie tief weiss ich zwar nicht, doch so tief, dss ich mich dessen nicht mehr errinnere, anders hat seit damals das In­ teressante des Neuen bereits verloren, und ist in das Gebiet der alten Neuigkeiten gefallen, mit denen ich dich nicht belästigen will. Wegen der mündlichen Maturitaetsprüfung wissen wir noch nichts Bestimmtes, gerüchtweise soll sie Anfant August, doch früher wie vor ein Jahr sein je früher desto lieber - dann sind wir Reichsbürger alla Metzer. Die schriftliche ist schon nächste Woche, am Montag 25.1 . M . nähmlich ist die Eröffnungsfeier und allgemeine Sitzung. Es sind, falls keiner jezt abtritt 25-26 Maturanten danur 4 sie nicht machen und noch 2: Pečar Michael, qui ex seminario effugerat, und Pugel August - dazukommen. Ich glaube es wird alles ordentlich vom Fleck gehen, desswegen kann ich keinen richtigen Respect vor diesem Mon­ strum finden, und es interessiren mich manche Sachen mehr als die ganze Matura Gott sei Lob und Dank in allen Winkeln der Erde in guten 6 Wochen sind wir frei vom Gymnasialdes­ potismus und von allen2Fuxereien deren sich schon teuflisch satt bin. Fiat! Ein Rückehrn vom Hinterlechner das zwar schon alt ist dürfte dich - falls es Dir noch nicht bekannt ist interessiren. Höre u. staune über diese Einfalt des 19. Jahrhundertes: der Cham plauscht den lieben Hinterlechner an der Herbich - den du wahrscheinlich kennst, sein Vater ist hier Beamte - hätte mit einem Polizeicommissär Händel u. Gott weiss was noch gehabt hätte ihn ermordet und wäre dann in Folge dessen im Geheimen erschossen worden. Der Hin­ terlechner schreibt gleich dem Lercher diese interessante Neuigkeit der Vater vom Herbich erfährt es vom Lercher, erschrickt und weiss nicht was er davon denken soll. Gleich nach dem ersten Briefe kommt ein zweiter der alles dementirt und aufklärt und der Herbich (Vater) von seiner Besorgniss befreit. Was denkst Du dazu? Ist's nicht komisch? Der Vincenc lässt dich grüssen er ist noch immer in Böhmen. Hast du das Rebus schon auf­ gelöst? Vertatur Der Buchdrucker Eger ist vorgestern gestorben. Neuigkeiten giebt es keine besondere. Lebe wohl Dein Seppel Octavaner auf 6 Wochen. Dann freier Reichsbürger. Rescibe mihi maxissime carissime amice, pergratum hoc mihi erit. P . sc. Im Nahmen des H. Vaters: Den lezten Brief hat er richtig erhalten, er lässt dir sagen Du möchtest so gut sein und dem Freund vom Simoneti (dem Goldarbeiter) das Partezettei zeigen, wenn er es noch nicht weiss. Die Dokumente und Schriftstücke hast Du hoffentlich erhalten. Ebenso möchtest Du bei Deiner Herkunft (wann? was ma's?) nicht vergessen etwas Käse mitzubringen. (Gegeben in der Hauptstadt Laibach - Hauptplalz № 263. 2. Stock)« 217.14 Ljubljana, 28. 6. 1860. Pismo brez ovoja Glava: »JN«. J: nemški. »Carissimo Pietro! Laibach am 28. Juni 1860. Kaum ist eine Woche vergangen, und schon erscheine ich wieder, zwar sollte ich diessmal meine Aufwartung in Frack machen, da aber dieses nicht ausführbar ist ohne dss ich selbst mit ausfahre und nach Gratz komme, so wollen wir es etwas kürzen machen. Morgen ist nun einmal wieder ein Tag, der Dir besonders angehört ich wünsche Dir also zu allerest dss Du denselben Dir besonders angenehm und vergnügt machest; noch vieles andere wünsche ich Dir, was ich zum Theil schon oft gewünscht aber wegen der geänderten Situation gehört z. B. noch was anderes dazu, als: Fortuna in,------etc, quae sunt hujus modi, et quae hominibus placent. Von der liebenwürdigen Matura kann ich Dir jezt schon sehr vieles melden, da sie bis aufs Sloveniše, das Samstag verarbeitet wird schon in das Gebiet der Facta hehört. Wie ich schon neulich gemeldet sind unser 27Maturanten, was unter 29 Schülern schon ziemlich genug ist. Der Pugel macht sie nicht jezt, cur? das weiss ich nicht. Fremde sind des Pečar hohe Per­ sönlichkeit und derselbe Unterarzt vom Militär, der vor einem Jahre mit dem Križner zusam­ mengelernt hat aber wegen dem Ausbrucke des Krieges die Matura auf den Nagel Hängen musste. Es ist recht gut ausgefallen: Montag: Deutsch über den Horaz'ischen Satz: Virtus re- pulsae nescia sordidae fulget intaminatis honoribus, in Gestalt eines Trostschreibens. Dien­ stag: Mathematik: 4 Aufgaben (nähmlich Rechnungen) Mittwoch. Latein: Achilles Treue - Na­ chmittag - aus Cicero 2 Capitel - Donnerstag - also heute: Herodot - V II. Buch. 2 Capitel. Sammstag: Sloveniš: (x + y + z) x ? = !? ! (alles dunkel.) Die mündliche ist am 2,3,4 u. 6 August. So viel davon mehr weiss ich selbst nicht. Hier ist es so teuflich heiss, dss man ganz nass nach Hause kommt wenn man nur halbwegs etwas herumsteigt; was treibt die Sonne bei euch? Unsere Staathalterei ist also auch pfutsch - der Codelli als erster Représentant der Stände ist darüber sehr erbittert und es wird wie man spricht eine Reputation abgehen um Belassung der selben. - Vederemo. Der Koss ist schon so viel hergestellt dss er herumgeht zwar sieht er noch schlecht aus aber es kann sich mit der Zeit schon machen, Der Bischof ist hier Dienstag Nachmittag angekom­ men, wie man hört beabsichtiget er auch fürs Seminar die Matura einzuführen, ob schon heuer ist unbekannt. Da meine Feder vom vielen Maturitaets - Kritzeln ganz stümpf geworden ist so kann ich nicht weiter schreiben, ich erwarte also eine recht lange Antwort auf mein do­ ppelschreiben und grüsse dich nochmals. Dein Josefus, semi maturatus. V III. u . Maturatus. P . Sc. Die Mutter und Schwester od Anna senior u. Anna jun. lassen Dir zum Nahmenstage alles Optimum wünschen und gratulieren Servus.« 217.15 Ljubljana, 10. 10. 1860. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Bester Freund! Laibach am 10. Octber. 1860. Wie es scheint wird das Fatum in Gestalt meines Geschwulstes nicht hindern vor Samstag von hier fortzugehen, wonach also unsere Verabredung u. mein Aufhalten in Gratz zu nichte wird u. werden muss da ich bei ununterbrochener Fahrt Sonntag d.i. am 14. in Wien eintreffe, also ein Aufhalten unterwegs nicht möglich ist Du wirst mich hoffentlich heute erwartet haben, aber, komme ich nicht in persona - so doch in littera - und das ist in unserer schreibseligen Zeit auch etwas. Von wegen des Ossana - Geschäftes kann ich dir vorläufig nichts sagen - da ich erst heute oder morgen das erstemal ausgehe, also von der Aussenwelt in loco nur höchst dürftige vom - Seminarium aber gar keine Nachrichten und Depeschen erhalte. Ich werde bei nächster Gelegenheit wenn ich ausgehe die Sache in Ordnung bringen, nur weiss ich dann nicht wie ich Dir das Geld zukommen lassen soll - ob ich es dem H. Vater einhän­ digen - oder aber wenn du allenfalls Sonntag den 14. zur Zeit der Ankunft des Trains in Gratz - 8 Uhr - am Bahnhofe anwesend wärest persönlich einhändigen möchte? Guid meli us e rit? Da ich Dir sonst nichts besonderes zu schreiben habe so melde ich dir noch einiges über das Theater. Die lezte Kritik war im Ganzen sehr ungünstig: Kabale u. Liebe: Herr Scherenberg: Be­ wegung, Sprache, Mimik unausstehlich (als Ferdinand) - wörtlich nach der Zeitung - Frl. Sin­ ger: (Lady Milford) ungenügend - dh die Erzählung ihrer Lebensgeschichte keinen Beifall - etc. Es scheint doch nach und nach auf meine Aussage zu kommen und sich meiner ersten Kritik bedeutend zu nähern. Scheint es Dir nicht so? Oper Zigeunerin: So halb und halb etc. Bis auf - hoffentliches - Wiedersehen - Dein Giuseppe P . Sc. Es wäre mir sehr angenehm noch vor der Abreise einen Brief und eine Ordre betrefs des Geschäftes - Ossana zu erhalten. Abreise: Samstag: Nachts -« 217.16 Dunqi, 6. 11.1860. Pismo brez ovoja Glava »JN«. J.: slovenski. »Ljuba krajnska duša! Na Dunaju 6. novbra. 1860. Iz Dunaja te pozdravlja star prijatelj pervikrat v domačim, namreč v slovenskim jeziku. Čudno se ti bo dozdevalo, kako iz nemškiga ali švvabskiga mesta naenkrat slovenski pisem dobiš, ko ga še iz Ljubljane, poglavitniga mesta krajnske dežele nisi dobil - ali to ima svoje vzroke. Na ptujim, kakor postavim tukej na Dunaju, ker ne slišiš druziga navadniga in vsakdajniga jezika kakor nemškiga še le človek vidi de naš jezik tudi kej velja in de znaš govoriti brez de bi te kdo zastopil, ker koga pa znajo tukej druziga kot njih nemško, mi pa le vse eno dva jezika lahko govorimo. Mogočno se začne v persih vsakiga domoljuba vnemati duh slovenski, in veseli me viditi kako so vsi men al več navdušeni za slovensko in sploh slavjansko reč. Duh slovenski zmiraj klije med nami in če Bog da bo to še marskej koristniga porodilo. Živim tukej na Dunaju še precej dobro, le denarja bi bilo potreba prav veliko, scej- pa nobene reči ne manka. Gledišav imamo zdej šest kar je namreč tudi Trenmanntheater; v dvornim sim bil per Essex in pri operi Der fliegende Hollaender v Carltheater per Einer von unsere Leut - samo ne vem zakaj ima ta igra ta ime? pomisli en malo - in pri zadni igri Nestroya - zdej pride Nestroy v Gratz - pa ne igrat prav kampelc je - grozno polno je bilo ko je zadnikrat igral - jest sim bil na predzadni Galerii pa nisim nič vidil, komej de sim kej slišal. Gosp. in gospa Klobušički če se jih še kej veš spomnit sta v Carltheater za koga - nevem. Paulmann in ona sta per Vary's Linderspel- halte. Kar ti Schaschel piše od baklade ali fakelzug vse poterdim - prov dobro smo jih vdarili te preklete aristokrate in prazne buče, so mislili de bomo kar leteli za njim. Danes je nekaj čez to v Frankfurter Journal in v Kladeradaču (Wochenkalender) skusi de dobiš v roke - Jest sizdej ene dni sam, zunej časnikov ktere v kavarni ali v kerčmi berem, še eniga ali druziga ku­ pim v kterih je Process Richter de tudi doma lahko berem. To so preklete lumparije; kaj kej slisiš iz Ljubljane - ali gospod P .v.R . še nič niso pisali od Ljubljanskih muz, kaj kej počnejo? Odpiši mi kaj in kmalo, in prav veselilo me bo če se po slovensko odrežeš. Commers smo imeli že dvakrat enkrat sami in enkrat so nas Czechi povabili - sploh pridejo vsi jugolslovani: Slovenci, Horvati in Serbi vkup. Prav dobro smo se imeli tudi pri slovanski besedi pri Speri pri kteri so bili vsi Slovani pricijoči. Do 4. zjutrej smo peli in plesali de je bilo kej. Zdej moram spat jit ker luč že vgasuje - dobro se imej - Tvoj Jože N pravdoslovc.« 217.17 Dunaj, 15. 12. 1860. Pismo brez ovoja Glava »JN«. J: slovenski. »Dragi prijatelj! Na Dunaju 15. grudna 860. Kakor je Tebe razveselilo moje pismo tako sim bil tudi jest jako vesel ko sim vgledal zraven nemških slovenske besede, namreč zraven Šašelnoviga pisma. Čudno se mi zdi tukaj na Du­ naju Krajncu nemško pisati, kakor če bi ne imeli svojiga jezika in bi ga ne razumeli, in ne znali rabiti, ali ne misliš Ti tudi tako? Bog daj da bi pri nas doma že enkrat spoznali de nismo Švabi kakor nas štejejo v deutschen Bund - bi moglo biti: punt - in bi se postavili na noge možje, kteri imajo kej v glavi, in bi tirjali pravice ktere nam grejo in ktere tudi vsak lahko tirja. Pa kaj se hoče! - ! Zadnič ko je prišla horvaška deputacija na Dunaj namreč: ban Sokčevič - biscop Strossmaier - ali kakor je Derbič rekel: Stossmajor- etc - zavoljo zedinjena Dalmatije z Hor- vaškim smo jih pričakovali na kolodvoru - bilo nas je okoli 40 Krajncov veliko Horvatov in Ser- / J z iX inä/0, /c f iiir f r f it f / * ' Л * ■ /r$ Č S *j* S M $ S 'r* S ^{Jfrmari n» r n b m r tr f fù -ito u t& tn J fk -J J tt . fa /d n s S l v T Ä M X c l f ^ i e , Л а Љ / n t m j / i t ' c / H L o j U „ (f f r e J f f a ÿ K " /rnejJa /па& пАтвЈ idhibnjh- /i*Jêrtt /м^/,< Jt fat qa jV r i (x /u /ä a n fi , /, ûyfathJn^a & y 'n S # P а / ш А f i j t d t tu ß - ah /wa, / r / 'e Virf/fy . , j / rr>, /t&ÂÛ f /lA/vMtftsffi U k y tuà M u tta /u ., /i@A n i P l'liÙ d ru b iti* nbiNiOttvt'ßrk.^ U l nte dÀf'f i f t y 9 {la ktn , SV f r 9 / м fr t
    yHjßti ffi& 'ih.flU f ' jflljL/) tP D J V i /trt?/* (xß /iH ç kol ч ^ * t} w luJefu fC w w A e & ffijh /L s f a 'y a « jf a r < * . M,t(i Ј?№п*% ïmtmf fcCyf /ftpd пЛпу, ^ ^ ril (Ja , A ? *0 A m QUjity f o r (Ј^плОл j- i+ n t lif a , Pismo opernega pevca in Grassellijevega prijatelja Josipa Nollija, 1860 (217.16) bov, in sprejeli smo jih z mnogimi Živio in Živeli. Potem smo sklenili pri naši družbi commers da naj bi se poslala deputacija slovanska k Strossmajer'ju in volilo seje koj namreč: 4 Slovenci - Menzinger, Tonkli, Zarnik, Jenko - 4 Horvati 4 Serbi namen te deputacije je bil de bi po­ zdravila še enkrat g. biscopa in ga v imenu vsih Jugoslovanov, naj bi še za naprej govoril tako kakor do zdaj za Jugoslovane ali kakor je Zarnik dobro in kratko rekel: da naj bi ostal Stros- smajer. Potem je govoril pri te družbi Zarnik in je dokazal de namen naše družbe je de, se vbuja duh slovenski, ker doma na Krajnskim in posebno v Ljubljani je še vse tako kakor takrat ko je Jazon svoje barke na herbtu v Aemono pernesel; in ravno tako jih je govorilo še več. Prav dobro smo se imeli. Kakor sim bral zadnič v Presse ste tudi vi v Gracu storili kar mi na Dunaju namreč de per Juristenball ne smejo Ogri v svoji narodni obleki se prikazati - Veliko je bilo pisaniga v vsih časnikih za in zoper to. V včirajšni Presse 14.12.860- in v Fremdenblatt stoji -: Aus Laibach etc - Auflauf der jedoch keinen polit. Character hatte etc. - sej si bral? ne? -. Iz Ljubljane še dosti novic zvem ker tukaj na Dunaju se dobi v nekterih kavarnah, kar se ti bo čudno zdelo tudi ljubezniva: Laibacher Zeitung v kteri berem Laibacher Plaudereien - etc. V kavarni Bauer jo zmiraj berem - dobejo se tudi Novice Glasnik in vsi slovanski časniki - Liegg je bila en čas v Ljubljani za gosta - opera se še zmiraj derži - Letos bojo zopet igrali: Die Weiber von Veldes nekej je prenarejeniga in nova muska od Khoma in nekej narodnih pesem vloženih. - Stanujem zdej na Landstrass - Razumowskygasse - s enim Novomešča- nom vkup - jest citram on gode tako de se imava prov dobro - kvartarno skorej cel dan pri­ dejo k meni: Loker, Rauniher, Terček, Furlani (nov Meščan) etc - Bruss. tako de nas je cela soba polna. Živim zadovoljno le denarja bi bilo treba prav dosti. Odpiši kmalo in velik danes ti ne morem več pisati - Frence T e pusti prav lepo pozdravit in pravi de bi mu tudi ene verstice pisal - ga bo zlo veselilo Z Bogom vesele praznike. Tvoj Jože Ypsilanti« 217.18 Dunaj, 18. 2. 1861. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Dragi prijatelj! Na Dunaju 18. febr. 61 Dolgo, precej dolgo sim se perpravljal in Te na odgovor čakati pustil, al sam veš, de v veselij časih rajnciga Pusta kteri je letos le malo časa se sprehajal po naši zemeljni krmgli, - človek ne misli dosti na pisajne in enake reči. Pripravil sim se Ti pisati že začetek tega mesca, in sim moj terdni sklep Šašel nu naznanil; on je tudi res spisal priloženo pismice že 7. trn. ali kaj se zgodi! Osoda je hotla de ga do 15. namreč cel teden nisim pred oči dobil, in tudi nisim vedel de je on že pismo spisal in de name čaka; 15. dobim pismo, ktero bi bilo tačas že lahko de­ setkrat v Gradcu. De pa pisajne pisma potrebuje nar men 3 dni pripravljanja Ti je znano, in res sim se tudi jest že 3. dan k temu delu. Pretečeni pust sim se prav dobro imel, veliko plesal in dosti pil, plesal sim narveč v eni hiši, kjer sim znan ratal, bilo je 10 deklet tamkej, med njim ene prav zale in prav dobro smo se imeli vsako nedeljo in ta zadne tri dni pusta. Glediše sim še precej obiskoval, nar bolj pa Opero vidil sem namreč: Tannhaüser, Hugenotten, Robert der Teufel, Troubadour, Stradella, Freischütz, Don Juan, Prophet Zauberflöte in balet Karnevalsa­ bentheuer von Paris - N. B . vsako za le 25 kr. in prav dobro (namreč vidil). Novic Ti ne pišem, kjer so Ti tako po časnikih znane in za druge ne vem. Danes ponoči gresta Supanc in Bruss domu in scer directe do Ljubljane, nazaj bota že 13 fl. 28 kr. plačala ker Ti je znano deje fran­ coska družba je od 1 . sušca naprej za 25 % podražila. Ali greš Ti ob veliki noči domu? Jest ne grem letos domu ker bom še le po vakancah colloquiral in morem že zavoljo tega tukaj ostati, pa bi tudi tako ne šel domu, kjer se mi še ne poljubi dosti in bi gotovo ob tem času v Ljubljani le dolgčas prodajal, kteriga tudi na Dunaju lahko spečam, se pravi če bi ga kej imel. Pa tukaj se čas tako raztrosi de človek včasih ne ve kako je dan minul. Šašel in Frence tudi ne gresta domu kakor sta mi rekla, Križaj in Jenčič sta že šla pred 14. dnem. Jest mislim de mi boš ako greš v Ljubljano še poprej kej pisal kjer bi Ti kej naročil in bi Te za nekej poprosil. Za ta bart Ti ne morem več pisat kjer pervič nič ne vem in drugič morem zdej na kolodvor, poprej imenovana dva junaka spremiti, berž ko ne ga bomo en malo v gerlo zlili. Dobro se imej - pa ne kakor sim ravno v Šašel novim pismu zagledal - zadne dni pusta, ker bi predolgo mo­ gel čakat do pusta - temuč te dni kteri ravno pridejo čeravno so postni in ne pustni pa vender pusti. Dobro se imej do odpiska. Pozdravi vse znance kteri bivajo v Gradcu Tvoj Z Bogam! J°že N Pozdravi te velikokrat Makso Derbič« 217.19 Dunaj, 24. 3. 1861. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Častitemu Gospodu Petru Grasselli.« J: slovenski. G . pripis: odg. Ljubi Pierrot! Na Dunaju 24. 3 . 1861. cvetna nedelja. Gotovo si se čudil de Ti nisem v Grade pisal, pa mislil sim si bolj gotovo dobiš pismo v Ljubljani ker kuj nisim mogel odpisati in zdej sam ne vem kje de si - N.B. in momento seriptoris - če boš Te verste bral si gotovo v Ljubljani. Rad bi bil tudi jest zdaj šel domu, ali kakor sim že pisal okolšine so take de je sitno za 6 tednov domu hoditi, in raj počakam do jesena. Kako se kaj obnašajo Ljubljančani pri volitvah? Kteri so huji Slovenci ali nemškutari? Rad bi bil zdej v Ljubljani že zavoljo volitev, nekaj berem v čas­ nikih, pa dosti se ne zve. Koliko časa boš ostal doma? Tukaj zidajo, kakor si gotovo bral, Parlamentshaus tudi po noči z baklami, dones so cel dan zidali, čeravno je cvetna nedelja v 4. tednih hočejo celo hišo izdelat. Dosti bi se dalo čez novo postavo govoriti, ali pisati se ne da tako lahko, ker bi bilo preveč, in bi človek se bal začeti, toraj čez to reč molčim. Kjer se ravno prazniki Ti vošim prav veliko veselja za velikonočne dni, ravno tako tudi gosp. Papa prosim Jih pozdraviti. Odpiši mi kej pri priložnosti ko bojo mama pisali, zlo me bo veselilo. Šašel, Richter et. Frence te pozdravit pustijo. Odgovor pričakujoč ostanem Tvoj Jože N . NB. Če kej z Brussam govoriš mu povej de ga je Bety tukaj na Dunaju vidla pred enim tednam, on bo že zastopil.« 217.20 Dunaj, 6. 4.1861. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. »Dragi Peter! Na Dunaju 6. mal. travna 861. Ker ravno pišem in svoje misli in želje pošilam v daljno belo Ljubljano, ktera je pa zdej že en malo erjava nemorem pozabiti Tebe in te tudi omenim z tem versticam; dosti pisati ne morem, ker sim ravno danes Nančki spolnil željo njeno in ji več neumnost pisal kakor po navadi, torej ne boš hud de moje pismice ni dalji. Kar je političnih novic - Ministerkrisis ungarischer Landtag etc. jih sam veš iz časnikov, torej: sdaj kej druziga politica je pre dolgočasna. Od Nestroÿa Ti morebiti ne bo znana ena pravlica. Ni še dolgo dolgo kar je dobil povabilo de bi v Pešt prišel igrat pa kaj odpise?:« Ihre Einladung ist für mich sehr schmeichelhaft aber sie entschuldigen schon, ich kann nicht kommen, denn - ich habe mir eben einen neuen Cy­ linder gekauft« - Ta je dobra ne? Ali si bral v Ljubljančanki - od sabote 30/3. načlan (artikel): Staat u. Nationalitaeten - von Me- l-zer-? To je včenost še huji kot ne vem kaj. Ali bereš kaj novi čašnik Ost u . West mislim de se dobi v Ljubljani. Kakor se sliši bo nek začel izhajat v Terstu novi slovenski politnični časnik 3 krat na teden pod imenom: Jugoslovan, kteremu bo Levstik vrednik; Novice so že ene dvak­ rat omenile to reč. Kakor veš pride poglavarstvo ali - Landesregierung v Ljubljano nazaj in je izvoljen Dr. Ullepič - kaj pravijo kej Ljubljančani k temu - ali so zadovoljni z njim, ali ne? Tukej na Dunaju si mislijo eni napraviti jugoslovansko nàrodno obleko, bomo vidili kaj de bo to rečjo, lepo bi bilo in posnemanja vredno, če bi se kej osnovalo. Sploh še je začel obujati in zbujati duh slovenski, kteri je toliko časa dremal in spal, in si svoje pravice iskati. Kako se kaj obnašajo letošni octavaneri mislim de so dobri Slovenci med njim kterim je za to reč resnica. Če bi mi otegnil odpisati, kar se tako zastopi - oddej pismo pri meni doma ker mi bojo tako poslali denar in ga lahko priložijo, prosm pa poprašaj kdaj mi bodo pisali; do 15. gotovo. Pozdravi tudi Gosp. papa. Te pozdravši TV0j Jožek.« 217.21 Dunaj, 7. 6. 1861. Pismo brez ovoja J„ • slovenski. »Dragi prijatel! V Beču 7. junja. 1861. Dolgo časa priznam de je res dolgo, Ti ne odgovorim, in mislil bi si Ti že skorej de sim na Te pozabil. Alijoš nišam povzabio Te Dragi, i nikad tudi neču Te povzabiti - bi rekel serbsko, ko­ likor ravno znam. Vedi namreč de tukaj v Beču poglavitnim mestu Schwabskega se vadim lepi jezik naših verlih bratov Srbov i Horvatov. Priložnost je tudi tukej se pomenkvati v tem je­ ziku in to dosti korista ima. Upam, Ti ko se zopet vidiva kar bo kmalo, Ti kej po srbsko zagodernati, de me boš še znabiti težko razumil. Mislim se potem v Ljubljani z brajnom srbskih narodnih pesem popolnoma na­ vaditi ta jezik, kteri že tako ni zlo različen od slovenskiga. Ljubi prijatel, kako se kej včiš? Misliš le skušnjo pred - ali po vakancah delati. Pisali so mi mâma v zadnjim de bi Njim in Tvojemu gosp. očetu ljubo bilo ko bi skupej domu mogla priti. Zatorej bi rad vedel ali Ti bo mogoče okoli srede Julja že odriniti - če boš namreč še le po vakancah skušnjo delal. Če jo pa pred delaš sam vem de ni mogoče. Zatorej, dragi prijatelj, odpiši mi kako misliš, de Ti morem odpisati še enkrat kdaj de pridem v Gradec, ker se bom skor gotovo en dan mudil in mesto malo pogledal Velik vspeh Ti že naprej vošim k škušnji in dosti veselja veselja k učenju, ker vem de bi se Skušnja že delala če bi le ne bilo potreba se toliko učiti. Perviga tega mesca smo šli vsi Slavjani namreč: Čehi, Slovenci, Serbi, Horvati in Poljaci na deželo za cel dan in smo se prov veselo imeli. Naprej je korakal čversti korenjak, rojen gra­ ničar z rudeco cnavsko kapo - asiatski fes - na glavi, ktero je pri Montebelli dobil od eniga Zuava kteriga je z lastno roko vderl - bil je ta omenen graničar nadčastnik- oberlientenant -. Nesel je kviško in visoko vzdigneno veliko zastavo ali bandero ktera je bila rudečo-belo- modra- namreč slavjske barve in na verhu je bil velik čop iz lipovga pirja. In tako smo korakali vesele pesmice prepevaje nar perve na Kahlenberg Leopoldsberg Grinzing - i.t.d. in smo po­ zno zvečer priromali domu. Prav veselo je bilo in šlišali so tukej mnogi slavjanski jeziki. Prišli so ravno včeraj sem francozki igravci bouffes parisiennes kteri bojo Offenbach'ove Ope­ rette igrali - eden med njim - pervi Komiker je strašen dolg in suh arnk. Morebiti Ti še ni znano de jo je Tušek Loise vulgo Jeriho ali Jaka iz Beča potegnil v Terst, in je domu pisal de ne gre nazaj; ali naj ga domu vzamejo - ali gre pa na Angležko. Kakor sim šlišal je nek že doma v Ljublanji — Si verum est? Zlo me je presunila žalostna novica: Cavour +. Requiescat in — Italia unita!??? — ? Kaj te pomišljaji - Gedankenstrich - pomenijo boš že razumil. Kaj bo zdaj z mlado Italio? Ali bo ostala? ali bo razpadla? Te in druge vprašanja rojijo meni po glavi. Nej bo kakor hoče - kar bo - to bo. Vederemo. Zadeve zavolj naše universe so Ti znane, kakor sim bral ste tudi vi imeli sbor zavolj te reči. Ravno danes je v Presse kaj de je Schmerling rekel. Druzih novic ni posebnih, deržavni zbor je tako dolgočasen de ne more bolj biti. - Ali si bral Zarnik-ov dopis v Novicah? Kako se Nacetu (Kuranda) sanja de hodijo Ammendement po lestvi (lojtri) dol in gor kod angeli na Jakobov lojtri - etc? Kaj praviš k temu -? Če si brav - se zastopi. Pozdravši Te in vse Slovence v Gradcu Tvoj zvesti Jože NB. Kaj dela naš slavni pesnik gosp. Grogar Dreck ali Krèk? In kaj delajo drugi Slovenci? Ali imajo kej narodniga duha vsebi, in kri v žilah, ali jim le voda teče po njih? Z Bogom! Pscr. Nro II. Ali kej veš pri kterimu fotografu je Christel? 217.22 Dunqj, 27. 6. 1861. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi prijatelj! V Beču 27. junja 1861. Dan Tvojega godu se bliža in opomina me, svojemu prijatelju vse dobro in prijetno vošiti. Če bi bil sdaj skušnjo delal bi bilo nar pervo vošilo moje dober izhod, tako pa za zdaj vošim - mir od prehudiga včenja, in drugič da se veselo zopet vidiva. Jest bom berž ko ne 14. ali 15. tukaj odrinil zvečer vkupej z Šašlnjam če bo mogoče, in Te bom poiskal v Gradcu de se potem drugi dan podamo proti domu. Morebiti de Ti še enkrat poprej pišem, če ne ostane pri rečenimu. Upam Te veseliga in prav zadovoljniga v Gradcu najti, in se en dan po Gradcu z Teboj okoli klatiti - Šašel tudi misli en dan v Gradcu ostati, tako de bomo enmalo okoli pogledali, kaj se kaj godi pri vas, in kaj de počnete. Ali bereš časnik Ost u . West? Mislim dega. Včerajšnja Correspondenz iz Ljubljane, je kej do­ bra, če bi se to res zgodilo, de bi našim poslancom, razun Toman'a Misstrauensvotum poslali, bi se tem tepcam prav zgodilo. V Laibacherci se Heimann in — ß (Issleib) nekaj vjedata proti Novicam in — ß pravi med drugimi: Das Blatt Papier Novice!? Resnično čes taciga Doctarja ni nič več na svetu. Kako Ti kej dopade Toman on govor? Jest sim bil tisti dan v hiši odbornikov sam in sim ga slišal govoriti; prav dobro krepko in navdušeno je govoril, in ljudje so rekli Das ist auch ein bra­ ver Redner. Zatorej se je berz Nace curanda vjedal nad njim, in pravi: Wir haben gesehen dss der Mann mit dem gewaltigen schwenzen boll barte und der respectabeln Glatte ganz tüchtig schreixn kann. Resnica je de ne miauka tako kot Nace. Tvoje misli od Riegerja in Clardi- etc. se mi ne zde prave, jest poznam te može ker so že večkrat med nami Slavjani bli, in Ti za­ gotovim de se motiš. Živim tukaj dobro in veselo kadar je denarja kej, če ga pa ni pa tudi, sej sej ga dobi. Šašelnu še nisim mogel dat pisma ker nisim bil na Universi, mu ga bom skusil danes ali juter dati, če ga le naletim. Nančka me je opomnila v pismu de naj gotovo ne pozabim v njenim imenu Ti sreče vošiti, in spolnim Ji to željo. Kaj de ti voši, sam morebiti veš, jest ne ker mi ni pisala. Kar je Krajncov iz druziga leta bota samo Kenda in Pollak zdej delala skušnjo drugi bojo vsi po vakancah še le jo napeli. Novic posebnih ne vem, tukej so pravili de je cesarica vmerla pa ni res. Herbst'a iz Prage so tirjali 4 Poljci na dvoboj, ker jih v sadnji seji razčalil, ne vem kaj bo iz tega? Pozdravi vse znance v Gradcu. Tvoj Jože« 217.23 Ljubljana, 24. 10. 1862. Pismo brez ovoja J.: slovenski, nemški. G . pripis: odg. 6 . 11. Priloga Nollijevo pismo MUhlhauserju. »Dragi prijatel! V Ljubljani 24. octobra 1862. Veseli me da si vresničil Tvoj namen se podati na Dunaj, in mislim da se Ti bo dopadlo življenje v Beču. Narpoprej Ti moram hvalo izreči za Tvojo prijaznost in pazlivost zavolj štipendija, Te pa ob enem tudi prositi za drugo prijaznost ktero mi boš gotovo storil. Ker mislim jest še le sred Novembra v Beč priti in Stipendium, kakor pišeš moram potegniti do 1 . Novembra bi Te prav lepo prosil če bi hotel Ti mi to reč preskerbeti. Priznam da je malo sitno za Tebe ker se še malo spoznaš v Beču, pa vendar le mislim da boš brez posebnega truda lahko vse opravil, quitengo daj podpisati Dečanu in Prof. Wahlen ktera boš oba lahko najdel na universi. Spričala ktere potrebuješ so tukaj priložene samo Index Ti bo dal Leskovec, mislim da ga boš lahko dobil na Universi. Ob enem naj Ti da tudi moj Praenumerationsschein za Democrita Denarja Ti ne bo shraniti vsega ker dobi Mühlhauser 31 fl. ta drugo mu znaš tudi poslati, če ne bos Ti shranil, ker bi Ti morebiti imel skerb da bi Ti ne bilo vkradeno. Pošli mu, ako ne boš Ti spravil vsega denarja 76 fl. po pošti pod odresse: Josef Mühlhauser Metalldrechtler, Altlercherfeld Allegasse 116. in priloži tudi moje pismice na njega. Porto plačaj iz mojega denarja in če ho­ češ tako dober biti mi preskerbi pri Greif v Wollzeile 3 . u.4. Lif in 13 - x2 Lif. od Demokrita. Praenumerationsschein Ti bo dal Leskovec. Landeshauptkassa je v Hermgasse jo boš lahko najdel. Če bi za eno ali drugo reč ne vedel, Ti bo Šaši ali kdo drugi povedal. Pozdravi vse znance lepo. Pričakujoč da boš vse dobro opravil ostanem Tvoj prijatel Jožef P . sc. Gosp. otacTvojTe pustijo lepo pozdraviti in tudi Mari in Theres ktere pozdraviti so zadnič prav pozabili. Tudi naša in Podkraišekova fam. se zahvalijo za pozdrav in Te pozdravijo. Z Bogam! Srečno! Odpiši mi kadar boš papa pisal, kteri že pričakujejo pismo od Tebe. Na Landeshauptkassa potrebuješ samo Decret« Priloga »Verthester Herr Mühlhauser! Laibach am 24. October 1862. Anliegend erhalten Sie den Betrag von 31 fl. 0. W. für die gesendete Waare, wobei ich be­ merke dss die Schöpf------ ohne Stiele hätten sein sollen, des ändern war in der Ordnung. Ich bitte meine Rechnung zu saldiren und verbleibe mit Achtung Anna Nolli Spenglers Witwe. P . sc. Halls Ihnen ein Freund von mir den Betrag von 45 fl. Ö. W. von loco Wien übersendet bitte ich Sie, mir dieselben gefälligst bis zu meiner persönlichen Ankunft in Wien aufheben zu wollen. Ich werde Ihnen für die Gefälligkeit sehr dankbar sein. Mit Achtung vérbleibe Josef Nolli Jurist.« 217.24 B. k. (Dunaj), b.d. (januar 1864). Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Gospodu Petru Grasselli-tu v Ljubljani« . J.: slovenski. G . pripis: odg. 11. 1 . 1864. »Dragi prijatelj! Ne zameri majhne oblike mojega pisemca, za danes samo vprašanje: Ali želiš da Ti pošljem Index ali počaka da sam prideš sem? Poslal ga za to nisem ker Te še zmiraj pričakujem sa­ mega! V eneh dneh izveš več. Samo to vprašanje mi odgovori!- Tvoj Josip N« 217.25 Dunaj, 18. 2. 1864. Pismo brez ovoja. J.- slovenski. G . pripis: odg. 16. 3. »Dragi Peter! V Beču 18. Febr. 1864. Tudi tebi moram pri tej priložnosti akoravno v največi hitrosti pisati nekoliko. Poslal bi ti index pa ker bo Lavro samo kratko se mudil v Ljubljani in bi vtegnil pozabiti na to, Ti ga bom poslal po Krtu. Sam skoraj gotovo ne pridem zdaj domu, zbog večih vzrokov, tedaj se ne bova vidila, ako Ti sem ne prideš. Kaj so zaspali rigorosi? Misliš si gotovo, saj ima čas še ta brklarija. Mene pa ima per fraku, in včiti se moram ker bi rad pred rigorosi delal izpit. Si kaj dosti plesal v pustu, jest sem se hvala Bogu prav dobro imel, pa tudi dosti zadebardiral. Ali to ne škodje nič de- barderji so le tukaj doma, in take reči ne rastejo v Ljubljani. Prihodnič Ti hočem nekoliko po­ vedati bolj natanko kaj se mi je pripetilo med druzem. Ti si se dobro imel pri slovenskih krasoticah, jest pri tukajšneh debarderjih, med kterimi so bili viditi Mordkampele. Kar zadeva naše tukajšno življenje je novega povedati nekaj. Imamo li­ terarno društvo ktero štejo okoli 20 udov in se zbiramo vsako drugo nedeljo. Tudi chor pevski kteri obstoji iz 16 udov in je pev prav izverstno pri Vodnikovi slovesnosti. Me manka tedaj društvenega življenja in bolj živo je kakor je bilo vlani. Majar je pisal in Te pozdravlja v Romanskem banatu je zdaj in piše da se mu dopada. Tudi Cene Te pozdravlja zdaj je v Pragi, pa morde že tudi lahko v Šlezwigu. Pozdravi Križaja in povej mu da sim plačal 1.50 f. za njegove notee. Zdrav ostani in dobro se imej. Tvoj Zvesti Josip« 217.26 Dunaj, 1. 3. 1864. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: odg. 10.3. »Dragi prijatelj! V Beču 1. sušca 1864. Ker je ravno post moram nar prej malo pridigo narediti. Resnica je, tudi jest nisem prav priden v opravljanju božjega povelja, namreč v pisanju pa kolika razmera le še ostane. Saj nekoliko dam vediti od sebe da svet izve da še živim, in da še nisem poginil. Od tebe pa skoraj človek ne ve ali si še med zemelskimi črviči - ali ni to lepo prestavljeno - ali ne. Pa kaj bom govoril o črvičih to tebe tudi ne zadeva, ker se kakor mi je pravil Lavro grozno rediš in širok postajaš. Ker v veliki noči ne pridem domu in je do jesena še skoraj 5 mescev so bojim da boš že do takrat tako širok da Te ne bom mogel objeti. O pomisli to žalost in nikar se ne raztegni preveč. Pa podajmo se nazaj k pridigi. Poslušaj naredil jo bom prav a là Klinkowströmm: Ali ne veš da je lenoba greh in Bogu nedopadliva lastnost. Pa tudi meni ne dopade lenoba, namreč tvoja, pri svoji je vse drugače. Spokori se tedaj in obžaluj tvoje grehe ako hočeš biti zveličan. Za pokoro ti naložim da mi pišeš najmen 8 strani dolgo pismo, pa kmalo ker čas odpustka ne trpi več dolgo. Še je tedaj čas da se spreobrneš. Obračej se pa kakor hočeš in kamor hočeš če se proti meni ne obrneš v mislih nič ti ne bo pomagalo. Naj bo dosti pridige za danes ker upam da boš grevengo obudil in se podal nazaj na prave pota. Lavro je prišel nazaj, kakor se ti gotovo dozdeva, ker sim ti že povedal. Pravil mi je razne reči in z čitalničari ni prav nič zadovoljen, pa saj ti je gotovo sam pravil. Pa še eno reč sim zvedil ktera se mi čudna zdi namreč da Sokoli ne bodo prijeli obleke ktera je bila sklenjena namreč rudečih srajc. Je li to resnica in zakaj? Pravil mi je to Jean Kam, kteri je zdaj tukaj na en teden. Piši mi kaj kako se kaj godi v gimnastikalištu - skoraj sim si prste zvil - in kaj počnejo Gut- heileri. Sploh bi o marsikteri reči rad kaj pozvedil postavim kaj je z Fürstom in njegovo bando. Pa saj gotovo ne hodiš nič v glediše in se ne pečaš kaj da se govori. Pisal sim ti že zadnič da ima literarno društvo in spisalo se je že marsikaj dobrega naj bolj pa je bilo do zdaj od Stritarja kteri prav izvrstno piše - humusosta - humoristično sim hotel zapisati. V eni humoreski parodira necega mladega pesnika in navede sledeče verse: Trdo draga ko mecesen tvoje je srce Pred pes rad bo jedel česen ko boš ti ljubila me. Prav prijetno se imamo pri vsacem branju. V ponedelek 7. je beseda v Sperlu. Ali prideš kaj sem, kdaj misliš rigorizirati in ali tukaj ali v Gradcu. Pozdravi križaja in druge znance in odpiši mi naj delj do 12. ker takrat dobiš zopet pismo, da ti bom imel kaj, odgovoriti. Če ne bo strašna pridiga da boš z zobmi šklefetal. Z Bogam! Tvoj Josip« 217.27 Dunaj, 9. 4. 1864. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 26. 4. »Carissimo Peter - bono! V Beču 9. aprila 1864. Pripravljam se že nekaj časa Ti odpisati, in ker je danes ravno priložnost se naletela jo po­ rabim. Danes Ti ne bodem dosti pisaril, ker tako mislim v kratkem zopet pisati. Zebe mé pa tudi v kremple da komaj pero držim. Kaj vraga si boš morda mislil, v aprilu saj ne boš zmrznil! Pa prav lahko bi bilo mogoče. Akoravno nisem pratikar in se ne pečam dosti z vremenom, me le že grabi to, kakor je zdaj tukaj. Snega še ni bilo pozimi skoraj toliko in ako kmalo ne neha ga bo naj menj čevelj visoko. Zebe pa tako kakor okoli novega leta kadar je najhuji zima. To je kar za krepati.Kar si mi pisal zadnjič o debati zarad obleke Sokolov je tudi mene grabilo, pa prav odkrito ti povem, da sim se jest za rudeče srajce zlo bal. Da so še saj pustili in se niso zbali dâ bi ne bilo preveč auffallend. Kar se pa zadeva glavno odejo mislim da se jim je zlo mešalo po bučah, in zatorej niso mogli kaj pametnega skleniti. Donesel je Ravnikar nekaj novic sem o kterih mi ti nisi nič pisal, morda da se je pozneje zgo­ dilo: Heimanova in Wildenmannova Fani sta imele otroke, kdo so očetje? Lozar je mislil po­ tegniti v Heidelberg!?! O Jerum! Stari RLiling je enega dekleta nabunkal, morda poprejšnih kte- ro? Okoli teh fakt naj se malo vrti prihodnje Tvoje pismo. Od tukaj ni kaj posebnih novic pisati, ka­ kor da Satan nek tu, jest ga nisem nič vidil. Da je vmerl Majerjov oče v Kranju morda že veš. Pisal Majar in kolikor mi je znano, tudi Cene ne. Veliko nočne dni smo se dobro imeli, in tudi Tebi menim ni bilo dolg čas. Prosil bi Te pozvedi natanko sledeče reči: koliko široka je čitalniška dvorana (namreč od ste­ ne do stene) in koliko visoka v sredi oboka. Stavili smo za 10 bokalov in rad bi zvedel kmalo natanko, kako daje. Odpiši mi tedaj kar Ti ne bode težavno Koj ko pozveš in pisal Ti bom po­ tem več ker zdaj sim porabil le priložnost en passant. Kmalega odgovora se nadja Tvoj Josip.« 217.28 Dunaj, 1. 5. 1864. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Dragi prijatelj! V Beču 1 maja 1864. Prav hvaležen sim. ti za novice ktere si mi pisal posebno kar zadeva Sokola. Želim si da bi mo­ gel zleteti z vami prvikrat ali za enkrat ni mogoče, in letali bomo pozneje skupej okolj. Da je bil zavolj rudečih srajc in zastave tak boj se mi še ne zdeva tako čudno, čeravno bi zavolj srajc tega ne bil pričakoval. Da jih bo zbadal v oči južni grb tega se je bilo nadati, ker se tako pozna liberalnost v tej zadevi. Pa kaj se hoče, bolje nekaj kakor nič. Pravil mi je Legat da je vidil po­ greb Ambrožov in da so bili prav lepo viditi Sokoli v svojih obleki. Kar si bral že v Novicah da bode sv. Janeza Nep. dan v Pragi velik zhod česko-moravskih slovanskih pevcov ti hočem ne­ kaj natančneje povedati. Od tukaj gre v Prago tudi slovanski spevačky spolék, kterega ud sim tudi jest in mislim jo tudi potegniti z njim, priložnost je prelepa in malo bo koštala ta komedija. Dobili bomo namreč vožno za znižano ceno in plačali samo polovico, V Pragi nas bode vsta- novil odbor v privatne hiše ker bomo gotovo prav dobro sprejeti. Kakor mislim bo velika slovesnost o programu je bilo že veš v čeških listih, namreč kaj da se bode prepevalo in v kakem redu Pri tej priložnostipridemtjdi vkup z Cenetom, ako je še v Pragi. Danes bote leteli vun kakor sim bral, in žal mi je da mi niso še zrasle peruti, zletel bi na Vič in se spustil iz kviškega med druge sokole. Moram počakati morda da mi še zrasejo perute. Kar mi pišeš zavolj dvorane se mi malo čudno zdi ker skoraj ni mogoča taka propo- rcija: 67' dolga 26' široka. To bi bila ravno kakor mrtvaška truga. Gotovo pa Tomažič ni prav izmeril, ker ali ješirokost večja ali pa je dolgost manjša. Sicer hvala za tvojo prijaznost ko bi pa le kaj pozvedel še, piši mi pri priložnosti. Novic ni kaj posebnih tukaj, tebe že zlo pričakujejo za rigorosum, in pravijo kaj da je da te tako dolgo ni sem, pravijo gotovo pa po Ljubljani lenobo prodaja. Supancova sestra Marička, quondam črni medved je zdaj tukaj pri svoji teti, kar morda že veš. Inter nos nihil novi, zmiraj pri starem. Ko pridemo iz Prage hočem ti pisati koj natanko kaj se bo godilo, za to končam danes. Zdrav ostani in dobro se imej, ako mi ti še pred kaj pišeš me bo zlo veselilo. Stujaj zdrav! Tvoj Josip« 217.29 Dunaj, 27. 6. 1864. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Dragi prijatelj! V Beču 27 junija 1864 Razveselilo me je zlo Tvoje pismo, se ve da ne njegovi zadržaj, o kterem sem jest popolnoma Seljanovc. Že brž ko sim prvikrat bral v Novicah to komedijo, sim se jezil in sicer ne sam, tim- več še marsikteri z menoj. Razkačen sim bil tako, da sim hotel vsesti se in spisati članek ali dopis o tej reči za Politiko pa odgovarjali so mi eni in ohladila se je tolikanj jeza sveta da sim to opustil. Čakal sim pa zmiraj da se bo oglasil iz Ljubljane kdo Seljanovcov v Politiki pa ni bilo duha ne sluha, en dopis je bil sicer kteri je povedal prav suho sami fait accompli. Zakaj se ne oglasi nobeden da svet kmalo pozvé kaj in kako. Tudi med nami je dosti jih kterim se ne zdeva tako nevarno to početje in kteri so za ta časnik. Pa upam spraviti večino vkup za protest in do prihodnjega lista Novic bodeš vidil iz teh kaj da je z našo rečjo. Druzega Ti za sedaj ne morem še pisati o tem. Ne zameri mi da sim občno-važno predstavil reči važni za Tebe. Sicer vem da bi mi ne zameril ko bi to ravno opustil, čeravno bi mislil da nisem mislil na Te Navada je železna srajca (ne rudeča) in ker je navada vošiti za god izrečem tudi jest svoje želje ktere Ti ne bodem razlagal v dolgih stavkih timveč povedal na kratko: Dragi prijatelj vošim ti dosti veslja in srečo, Srajco imaš kakor vem že prav lepo rudečo Ko bi si pa morda še kaj druzega želel le zagotovljen bodi da od moje strane naj se Ti izpolne vse naj lepše, ker vošila so na moji strani. Za drugo vošim Ti specialno za sredo dosti veselja in dobre zabave v Kranju; prav vesel bi bil med vami, ker prepričan sim da se bote krasno imeli. Domu pridem prve dni v juliju in upam da se bova pridno učila oba vkup. Vse drugo bova se pomenila ustmeno. Tudi jest imam marsikaj Ti povedati. Ostani zdrav! Z Bogom Tvoj Josip« 217.30 Ljubljana, 17. 8. 1865. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Draga Petèrca! V Ljubljani 17. avgusta 1865. V novo mesto gremo v saboto 19. t.m. po noči z železnico do Krškega - Videm potem na vo- zeh ktere nam pošljejo Novomeščani. Podpisalo se jih je do zdaj kakih 60 pa jih bo gotovo še več šlo. Vidiš tedaj da se bomo gotovo dobro imeli. Da bi bili Heileri ali harmonikarji po­ vabljeni se še nič ne sliši, akoravno je Laibachera v saboto pisala wie wir hören sind oder wer­ den (?) alle hiesige Vereine eingeladen etc. V ravno tistem listu od zadej je bila pa Original- corespondenz aus Neustadtl v kteri pravi pisatelj da so povabljeni Sokolci, od druzih pa še ne zine. Ta sind oder werden se meni zdi kakor da bi hotel reči um Gotteswillen dö Schond werdst und doch net mochen, schauts dss mer an Einladung kriegen, sonst gibts a Blamasc­ hen. Toliko bolj možki bomo pa mi ako bomo ostali edini povabljeni, prvi smo tako že. Priplji kako krdelce krajnskih sokolov ali pevcev s seboj, karte za železnico bomo tako dobili za po­ lovico. Glej da se gotovo prikažeš saboto večer v velikem taboru v narodnej čitalnici. Ropotof, Arcov, Hinko grejo vsi in Te že pričakujejo. Predvčirajšnim je prišel iz Catare Bertel Drenik in ostane zdaj tukaj. Z Bogom! Pozdravi vse znance, Mandelca, Prneta posebno Pajka ako ni šel že domu, pa res saj ga n i------zdaj sem' se spomnil. Zdravo. T Tvoj Josip Zarad gotovosti je n'avais pas frauke Nezameri!« 217.31 B.k. (Ljubljana), b.d. (junij 1868). Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Blagorodni gospod Grasselli Peter slavnega dramatiškega društva podprvosednik v Kranju ali pa v Tenetišah. Po dobroti.« J: slovenski. G . pripis: brez odg. »Ljuba Peterca! Ali prideš v nedeljo v Kamnik? Bo prav fletno. Pridi no enkrat malo v Ljubljano da moremo sejo imeti! Srečen in vesel god! Ves Tvoi Josip ponižen tajnik« 217.32 B.k. (Ljubljana), 5. 12. 1868. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Gospodu Petru Grasselli urednik Triglava, Tukaj.«. J.' slovenski. »Dragi moj! Priloženo izročam Ti račun za administracijo Triglava in gotovine 20 fl. a.v. Za svoje delo v administracii in vse sodelovanje računal sem 12 fl. za mesec, manj gotovo nisem mogel ako pomislim koliko časa sem potratil. Kjer pa na drugi strani vem da bode mo­ rebiti nemogoče ustanoviteljem lista plačevati zraven drage sobe tudi še vsaj koliko trud ad­ ministracije etc. naznanjam da srčno rad odstopim z novim letom, ter naj se administracija, ekspedicija etc. uredi po spoznanji gospodov ustanoviteljev. Sicer pa te bodem rad i dalje podpiral z kakimi vrsticami, ako ostaneš tudi dalje urednik. Ves Tvoj Josip« 5. 12. 1868. G . zaznamek: »20 fl ego« 217.33 B.k. (Ljubljana), b.d. (december 1868). Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Ljubi Peter! Evo Ti pošiljam imena naročnikov ki so že meni plačali I. Semester, in nekaj starih časopisov. Ne bodeš mi zameril da denarja zdaj ne morem poslati in ga pošljem vsega skupaj gotovo drugi mesec. Pri sklepu svojega računa videl sem da imam premalo, in pričakovaje denar iz Celovca porabil sem nekoliko tega. Gotovo pa dobim drugi mesec ta denar ter odpravim svo­ jo dolžnost ki bi jo bil bi rad uže davriej djal v red. Ključ od miznice izročil sem Kleeru, ako ga želiš dobiš ga tam, ker mi je on pravil da bodeš mizo prodal. Srčno Te pozfravljaje Ves Tvoj Josip Nolli« 217.34 B.k. (Ljubljana), b.d. (december 1868) Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Dragi Peter! Tu Ti pošiljam račun in stare časopise. En račun kterega imam še v rokah, to je nekaj denarja za naročnine po novem letu izročim Ti te dni enkrat da vse pospravim iz stare administracije. Stare Triglave bodem tudi spravil skupej in jih potem porabi ali pusti odnesti ako Ti drago. Da­ nes nisem šel popoldan nič vun, morebiti se vidimo drevi kaj. Ves Tvoj Josip Denarja je fl. 4. 17. priloženega pri računu.« G . zaznamek: »Spodaj omenjene f 4. 17 Sprejel. Grasselli « Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Dragi moj! V Ljubljani 9. septbra 1869. Korekture naj Ti v Kranj pošiljam? Ktere Edino 3. polo dobil sem danes iz tiskarne, 4. in 5. moral si Ti vzeti saboj, kajti doma niso vedli ničesar pri tebi, da bi bil kaj pustil. 3. polo Ti ne morem pošiljati, ker se mudi za natis, kajti črk je zdaj zastavljenih za skoraj 48 strani, in tisk nove igre ne more iti spod rok, ako stare, ki je že menda dosti dolgo v delu ne dovršimo. Pošlji mi tedaj 4. in 5. polo gotovo vsaboto s potom, ali po pošti, da se tisk ne bo vlekel tako dolgočasno v neizmerno daljavo brez konca in kraja. Bolan in ne smijoč iti iz hiše morda do nedelje, izročil sem pismeno Ravnikarju, česar je treba. Še enkrat pa prosim za korekture i da se kmalu vidimo zarad sestave programa za prihodnje Novice. Ves Tvoj Josip« 217.36 B.k. (Ljubljana), b.d. (prva polovica oktobra 1869). Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Gospod Peter Grasselli. Tukaj.«.Nalepka: »Dramatično društvo v Ljubljani«. J: slovenski. »Ljubi moj! Skusi zvedeti natanko, kdaj misli oditi gospa Odijeva v Zagreb, da bom jaz vedel zarad par­ titure. Danes mi Levstik prinese zadnje dve številki jaz sem že vse prepisal kar sem imel. Zarad proze stopi Ti k njemu naj jo gleda prestaviti hitro, če mogoče naj potem gospa Odijeva vse vzame seboj. Ali si govoril zarad sobe z Bleiweisom? Ako utegneš obišči me, morda še cel teden ne bom smel vun iti. Rad bi govoril s teboj. Ves Tvoj Josip« 217.37 B.k. (Ljubljana), 19. 10. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Gospod Peter Grasselli (II. Stock). Tukaj.«. Nalepka: »Drama­ tično društvo v Ljubljani«. J.: slovenski. »Dragi Peter! Tu Ti pošiljam partijo gospe Odijeve, izroči jo ji Ti. Kdaj pojde ona v Zagreb? Ali nisi dobil mo­ jega pisma v petek? Prav rad bi govoril s Teboj. Obiši me še danes. Zdrav! 19. 10. 1869 Ves Tvoj Josip Nolli« 217.38 Dunaj, 29. 7. 1873. Dopisnica (Correspondenz Karte. Naslovljena: »Blagorodni gospod Peter Grasselli v Ljubljani (Laibach)«. Znamka za 2 kr. Poštna žiga: Wien 29/7 4A, Laibach Stadt 30/7 Nachm. J: slo­ venski. G . pripis: odg. 30. 7 . »Dragi prijatelj! Na Dunaji 29. julija 1873. Nij mi bilo mogoče pred odhodom iz Prage pisati, kakor sem poročil Guttmanu. Pa v kratkem se spravim do tega. Ravno sem došel in stanujem privatno elegantno v Landstrasse, Neuling­ gasse № 6. 2. Ringe, 1 . Stock Thür № 23. Ves Tvoj Josip Nolli« Srčen pozdrav! 217.39 Dunaj, 3. 8. 1873. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 6 . 8 . »Dragi prijatelj! Na Dunaji 3 avgusta 1873. Tvoje pisanje sern sprejel in bodem preskrbel, kar bode mogoče. V Pragi me je posebno za­ nimalo, za to sem čez čas ostal tam, mislim, da skušnje in koneksije katere sem tam pridobil pridö v prvi vrsti našemu društvu na korist. Zatorej prosim pred vsem drugim da se mi moj odpust še za nekaj dni podaljša, zoper kar menda slavni odbor ne bode nič imel, ker kakor sem ravno rekel uzrok mojega daljšega izostanja je ravno da so me češke gledališke razmere zadržale v Pragi dalj nego sem bil namenjen ostati. Ker bodem težko pred sredo meseca pri­ šel v Ljubljano irv mislim da mi bode slavni odbor dovolil podaljšanje odpusta, bi prosil, če bi hotel Žagar mojo polmesečno plačo 15 fl. mi poslati v Trient poste restante, ter da bi Ti to hotel nakazati, kajti denar se na potovanji zelo suši. Razstava je velikanska, ali zdela se človek če celi ljubi dan hodi, da je groza in je zvečer ves preč. Iz dunajskih gledališč sem bil v Laube-theater (viel Lärm um nichts) Opernhaus (Hamlet in balet Fantasca) in Burgtheater (Kaufmann von Venedig). To ti je kaj za tako duševno izstra- denega človeka. Pa tudi že v Pragi sem imel veliko duševno rekreacijo v gledališči, kajti češko narodno gledališče akoprem zdaj igrajo le v areni fraške in enake stvari, je izvrstno. V nem­ škem gledališči sem bil samo dvakrat (Robert der Teufel) v Neustädter-theater in enkrat v nemški areni v Prstrosci. Češki sem videl: Antixantipe, Gavant Minard et Comp, (izvrstno za rabo za nas), Tricochet et Cacolet (se mi ni dopadlo, akoravno izvrstno igrano), Trebisondka, Modrovons, Črt na gemi, Hce mit švandu (Jun) etc. etc. Kapelnik Čeh Te srčno pozdravlja, z Ruževo sem tudi govoril, pa nima več posebno močnega glasa (slišal sem jo Roulotte) ali eno drugo sem znašel preklet fest punca - več ustmeno Ker že torek mislim odriniti proti Linzu - Salzburg - Insbruck etc. in se povsod po en dan mu­ diti, prosim če mi kaj pišeš v Trient adresirati poste restante, ker mislim pri Schantelnu en dan ali dva ostati. Če imaš kaj o njem poročati prav lahko to opravim. Končaje prosim pozdraviti posebno Dragotina in Guttmana. Nadejam se gori omenjene stvari v Trientu. Srčen pozdrav1 Ves Tvoj Josip Nolli« 217.40 Dunaj, 11. 8. 1873. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 12. 8 . »Dragi prijatelj! Na Dunaji 11. avgusta 1873. Človek obrača a - Dunaj obrne, še vedno sem tu in ostanem skoraj do konca tekočega tedna še na Dunaji. Glavni uzrok mojega podaljšanega bivanja na Dunaji je jako zanimivi repertoir tega tedna, zatorej tudi mislim da bode, ker glavno v dramatičnem interesu še izostanem slav­ ni odbor resp. gospod prvosednik podaljšal moj odpust za katerega sem v prvem pismu prosil za nektere dni čez polovico meseca. Društveni interes mi bo ravno zdaj, ko me razstava več tako ne absorbira, lahko obširno v očeh imeti in bodem še pri agentih nabral novitet za nas. Pri knjigarji Roznerji sem akviriral: La patrie, Kandels Gardinenpredigt, Durchs Ohr, Papa hats erlaubt ostale sem naročil. Pri Kratzu sem bil tudi in naročil operetico D/e schöne Spanierin in mu rekel da v kratkem naročimo več stvari. Stari Kratz ie bolan, govoril sem z njegovim ze­ tom, prav prijazen mlad mož, -ki mi je tudi za francoske operete in druge stvari nasvetoval no­ vega agenta Melin-a. Bil sem tudi pri njern in naročil Offenbachove operete Die Rose von St. Flour in Die Schmuggler katere se à 20 fl. lahko koj dobite, dalje Offenbachovo Dorothea ka­ tero bode tudi preskrbel. Videl sem to opereto v Strampfertheater in bo za nas prav dobra in se dopadla. Kot dobro igro mi je nasvetoval Drei Hüte iz francoskega v 3 dejanjih z malim personalom. Pripravljen je poslati več iger na ogled. Jaz mislim, daje narbolje da izberem ne­ koliko stvari in da se paket odpošlje koj, da se lahko skrbi koj za prestavljanje predno še jaz pridem domu, ker to zna trajati vendar še kacih 12 dni. Pregledal bodem sam te stvari tukaj in jih odposlal naravnost v Ljubljano. Operete naj bi se poslale potem koj Bavdeku, v Celovec (J Bavdek, Privatbeamte, Klagenfurt, Kalais Rosenberg). Za nekatere francoske igre mi je na­ svetoval Melin prestaviti jih iz nemške Treumanove, že za avstrijska gledališča priredjene pre­ stave, kakor n.p. Gavand Minard et Comp, (jako dobra videl sem jo v Pragi) Tricochet et Ca- colet (detto videl pa se mi ni tako dopadla). Sploh moram reči, da to potovanje, akoravno me bo stalo lepo svoto novcev, je za mene ozi­ roma za društvo od velike koristi in le obžalujem, da že poprej nijsem tega storil. Človek ven­ dar enkrat zopet povžije nekoliko tečne duševne hrane, katera izstradanemu duhu daje novo moč in okrepča že izgubljeno elasticiteto duha. Zatorej tudi mislim da po mojem daljnem iz­ ostajanji društvo ne bode nič trpelo, ker se hočem potem krepko poprijeti dela in bodem tudi rad delal, ker bode duh čil in čvrst. Pričakujem tedaj Tvojega odgovora Landstrasse, Neulinggasse № 6 , Ringe 2, Thür 23. da se bodem vedel ravnati in poslati stvari. Rajevski je bil jako prijazen in obljubil svojo podporo, da dobimo kaj od komitetov, rekel je pa, da bi prošnje uložili še le oktobra meseca zato sem jih zdaj obdržal in mu le na srce položil, da nas v svojem času podpira. Naznani mi tudi prijazno, ali je Žagar prošeni denar poslal v Trient? in pozdravi mi ga prav srčno in Guttmana. V Razstavo pojdem še kake trikrat, glavna reč mi je ta teden gledališče. Srčno Te pozdravlja Ves Tvoj Josip« 217.41 B.k. (Ljubljana), b.d. (sreda maja 1874). Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: odg. 19 . 5. »Dragi prijatelj! Ker mislim da ne bo ne Tebi ne meni ljubo, ako se tako komentiran račun, kakor je priložen, med društvena akta položi in sem ga že prej mislil dati še enkrat pisati, ga je g. Schmidt po mojem narekovanji še enkrat prepisal. V drugi opazki se čudiš - neumnemu (!) in surovemu (?) odgovoru tajnika. Jeli to neumno, da se mi je vprašanje: Ali so se te stvari za društvo pre­ pisovale in čemu« zdek) čudno in da sem se drznil to izreči, o tem ne bodem govoril, ker nazori a tem kaj je neumno ali pametno so različni. Da bi pa v moji opazki bilo kaj surovega proti temu se moram zavarovati, ker to nij res i pritrdil bo temu vsak mirno sodeč človek. Pač pa se sme opazka katera imenuje objektiven odgovor neumen in surov imenovati razžaljiva Ako bi bil g. Schmidt poslal svoj račun brez mojega potrjenja v podpis ne bil bi se jaz predrznil čuditi se vprašanji če so stvari za društvo se prepisovale in čemu? akoravno bi bil logično smel tako le sklepati: Igre: Trdoglavec, Tihotapec, Hiša slabega glasu, Trdoglava žena Slab papir, Na deželi, Maščevalec, so vse nove igre s petjem; vse so se predstavljale to zimo; da so se mogle predstavljati treba je bilo prirediti že pisane muzikalije, to je podložiti slovenske tekste, deloma note na novo pisati; igre je predstavljalo društvo; ergo so se te stvari pisale za društvo, da so se igre mogle predstavljati. Kaj pa pomenja omenjeno vprašanje na pobot­ nici, na kateri je od mene jasno potrjen znesek, in odtegnen drug znesek ki ne spada v društ­ ven račun, to mi ne gre v glavo. Mislil bi si lahko vsak pregledovalec računov, koji bi to po­ botnico dobil v roke, da potrjujem morda tudi račune, kateri naj se izplačajo iz društvene bla­ gajnice za stvari, ki nijso bile za društvo pisane. Kaj druzega je težko sklepati iz omenjenega vprašanja katero za mene nij nikakor laskavo in kaže veliko nezaupnostl Kako mi je pri pre­ pisovalcih mar, da prihranim društvu kar mogoče, to bode povedal vsak, ki prepisuje kaj za društvo, tudi se krajcarji s pisanjem časi res krvavo zaslužijo. Če g. prvosednik more misliti da bom jaz poslal društvu račun za stvari, ki nijso za društvo pisane, oziroma da bom tak račun potrdil, jaz pa se temu samo čudim - lahko bi to imenoval drugače - menim da moje čudenje nij niti neumno, niti surovo; prej bi utegnila ta dva izraza zadeti tistega, ki je izpustil te dve pušici. Toliko sine ira in brez zamere. Ves Tvoj J Nolli« 217.42 Ljubljana, 6.10. 1875. Tiskano vabilo. J: slovenski. »Blagorodni gospod! Uljudno Vas vabim, da me počastite pri mojem Valete, katero bode v četrtek 7. oktobra 1875. leta v salonu čitalnične restavracije zvečer ob 8. uri. V Ljubljani 6. oktobra 1875. Z odličnim štovanjem Josip Nolli« 217.43 Milano, 2. 7.1880. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: odg. 15.7. »Dragi moj prijatelj! V Milanu 2.7.1880. Nadejajoč se, da si dobil moje dopisnice eno iz Trsta a drugo iz Milana cb Tvojem godu pišem Ti danes zopet ter se obračam do Tebe o jako važnej zadevi. Kakor Ti bo menda znano je kompetiral Macak za mesto deželnega mapnega arhivarja ki je razpisano vsled pensioniranja g. Vancano-ta. Tebi pač nij treba praviti kaj je Jan. saj ga poznaš in preverjen sem, da boš storil zanj kar Ti je mogoče. Moja prošnja je: Zavzemi se za to stvar v Janovo korist posebno pri naših državnih poslancih, Tvojih kolegih v deželnem zboru, ki vsled svojih zvez v višjih krogih lahko veliko store pri novem finančnem ministru Dr. Dunajevskem. Posebno zdaj bi bilo dobro porabiti priliko, ki se ponuja imenovanjem tega važnega mesta. Kakor čujem je Jan edini kompetent ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika. To naj bi se poleg njegove popolne zmožnosti/ker je uže začasno vodil arhiv ob času ko je bil Vacano na odpustu, povdarjalo posebno. Govori o tej zadevi z Dr. Vošnjakom, Obreza i Klju­ nom. Dr. Poklukarju in Pfeiferju sem jaz sam pisal in ju prosil kot moja stara prijatelja in sošolca da podpirata Jana. Bi se li ne dalo na kak način od strane ene ali druge direktno prositi oziroma priporočiti. Jana pri finančnem ministru, Ti boš o tej zadevi uže vedel bolje od mene, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Ne dvomim da mi storiš to ljubav, saj Ti je tudi Jan star i pošten prijatelj, ki Te visoko čisla in spoštuje. Čujem daje urinol se začasno v vodstvo nek Mendeik, bržko ne kaka renegatska duša. Delajte dakle narodnjaci, ako je moč dobiti poštenega Slovana na to mesto. Toliko o tej zadevi. Kar se tiče mene izrazil sem Ti uže veselje o slavnej volitvi iz Trsta. Meni godi se hvala Bogu dosti dobro in imam dobra upanja. Imel sem uže razne ponudbe, mej dru- zimi tudi za Havana i Messie o in za v Rusijo a nijsem sprejel, ker nij plača primerna bila, zdaj imam upanje da morda kombiniram za Odesso. Vederemo! Piši mi kaj dragi moj, veselilo me bo. Pozdravi mi stare moje prijatelje posebno Dragotina Ža­ garja, Ravnikarja etc. Apropos, kdaj je Dragotinov god? Rad bi vedel ker on mene ne pozabi, da mu dam revanche. Zdaj imamo tu cause celebre proces Don Carlov - a našega londsmana Kôrla menda ne bo sem. Srčne pozdrave Tebi i gospé od mene i žene moje Ves Tvoj stari Josip N Prosim Te izvoli priloženi listič izročiti Žagarju.« G . zaznamek: »Švigelj, Sovdat Dram. dr. Viviani« Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi mi prijatelj! Crevalcore (Bologna) 8. 9. 1881. Evi Ti prvo obljubljenih pisem, dal sem dolgo čakati nase, zato pa bodem zdaj bolj priden. Časa imam dosti, ostanem cel mesec tu na deželi in poslal Ti bodem od tu vsak teden eno ali dva pisma. V par dneh dobiš drugo ki je uže pričeto in bo jutri gotovo. Vidim da bo treba malo pisariti ker Spectabilis je utihnil, a pod kostanjem je tako duhovito- dolgočasno, kraševsko, suho da je groza. To mora biti kak kaplan ali šolmašter ki piše te stra­ hovite kavsarije. Bog nas varuj, da mož ne bi bil preveč ploden. Prilagam 10 frankov za Jurčičev spomenik, katere izvoli izročiti g. Staretu ali komur gre, tiska naj se: Josip Nolli v Firenzi. Ako bodeš prilično utegnil in Ti bodo opravila pripuščala pisati mi par vrstic privatnih bode me jako veselilo, saj veš da sva nekdaj bila jako pridna korrespon- denta. Tudi jaz pisal bom semtertja kaj, kar za javnost ravno nij pripravno. Srčna pozdravila Tvojej gospe i Tebi z vso rodovino od mene i moje žene. Familja moja je zdra­ va, samo glasna je časih in poje pridno skale. Da si mi zdrav! Pozdravi mi srčno vse stare prijatelje! Tvoj stari Josip N Pse. Naj mi naznani Armič do kdaj je plačan moj Narod?« 217.45 Bukarešta, 13. 1. 1882. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi mi prijatelj! Bucarest 13. 1 . 1882. Uzrok dolgega molčanja razviden Ti je dovoljno iz priloženega lista. Prosim Te predaj ga pri­ jatelju Železnikarju, in pozdravi ga srčno. Nerazumljiva naglost g. Dr. Tavčarjeva - katerega osobno poznati mi nij čast - v prijavljevanji po Tebi izročenih mu pisem uzela mi je vse veselje do daljnega pisanja. Kaj je bilo uzrok temu? morda mi bodeš vedel kaj pisati. Da prav ad oculos moreš demonstrirati pošljem Ti pričujoče pismo nalašč v kuvertu pisanem še oktobra me­ seca za vže pol gotovi 23. list. Prav malo sem imel res časa ko sem pisal zadnja pisma, a uk­ radel sem si ga, čemu da so listi valjali po 6-7 tednov, jeden 2 1 /2 meseca in jeden Bog zna kako dolgo. Prosim Te dragi moj odgovori mi koj, pisal Ti bom potem obširneje nego danes. Veselilo me bode v živi korespondenciji ostati s Taboj, tudi če bi ga Narod več ne pisal. Kako prokleta zanikrnost vlada pri Narodu vidiš da reklamirane (Bog zna koli/crat!) štev 237. nijsem dobil kljubvsemu pisanju,, bila je zadnja Tvoja. Prosim Te pošlji mi jo T i. Ponavljajoč vošila k novom godu i zahvalivši za Tvoja Ves Tvoj Če Narod prinese XXIV. in JosiP potem XXIII. list pisal bom dalje - če ne pa tudi dobro!« 217.46 Milano, 14. 1. 1890. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: prejel 15. 1 , odg. 3. 3 . »Dragi moj stari prijatelj! Milano 14. 1 . 1890. Pred vsem blagovoli me izpričati, da to moje pismo pride nekako post festum, kajti namenjeno je bilo za caput anni kakor je to običajno, da se v tem času oglašajo stari i mladi prijatelji. No to je influenza influenze dalje pač nij treba deklinovati tega nesrečnega verbum-a ali - kaj pravim saj ne influiram, ali bolje rečeno nijsem več influiran ali inflovan od nje, hvala Bogu! Te­ daj pa Ti želim v imenu svojem in svoje rodbine, da bi novo leto Ti prineslo vsega dobrega obilo Tebi in vsej familji Tvojej v direktnem in indirektnem pokolenu. Bog Te ohrani zdravega in veselega še mnogaja lieta! Tudi posebno čestiti gospé soprugi Tvoji prosim izročiti naše pozdrave i čestitke. Na spomlad - okoli velike noči - upam se preseliti stalno domu - da ust­ reženi vročej želji mamice svoje Se le spominjaš še dragi Peter, kaj je bilo na veliki pondeljek 1865. leta? - Bob iz Kranja smo jedli v gledališči - ki ga žalibog nij več - a mi hvala Bogu mi smo pa še! Nameravam nekako proslaviti to 25 letnico, ideja moja je napraviti nekaj koncertov ali predstav - na korist podpornega društva visokošolcev na Dunaji - in to v Ljubljani - Trstu etc. etc. ter upam na izdatno moralično podporo posebno svojih prijateljev. Ako bi bilo mo­ goče, da se mi posreči dobiti kaj opravka in zaslužka v enej ali drugej stroki - pri Narodu - Matici - dram. društvu - Glasb. Matici - ali pa pri katerej drugej stroki n.p. pri vodovodu ali kaj enacega, bodem Ti posebno hvaležen, če se hočeš kaj potruditi o tej zadevi in me skoraj razveseliti s kacim odgovorom. Srčno pozdravlja Tebe, gospo in vso familjo od strane svoje familje stari Tvoj prijatelj Jos Nolli« 218. NOLLI VINZENZ* 218.1-3 Ljubljana, 28. 6. 1855 - 28. 6. 1857. Pisma brez ovojev. J: nemški. Čestita mu za god. 218.4 Königgraetz, 8. 1.1868. Pismo brez ovoja J ..- nemški. »Lieber guter alter Freund!«. Čestita mu ob rojstvu sina in mu želi srečno novo leto. Nadpo­ ročnik (»Oberluentenant«) Novšak in polkovnik - vojaški sodnik (»Oberlt-Auditor«) Kutner mu pošiljata pozdrave, vsi skupaj pa mu kličejo »Na Zdar«. 219. NORMANN 219.1 Dunaj, 26. 2. 1889. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 27.2 Taaffeju in dr. Normannu. »Euer Hockwohlgeboren!«. Potrjuje, da je ministrski predsednik prejel njegovo pismo z dne 24. januarja; po njegovem pooblastilu mu odgovarja na zastavljena vprašanja v zvezi z ured­ ništvom. 220. OBČINSKI URAD KRŠKO 220.1 Krško, 26. 8.1868. Pismo brez ovoja J_ • nemški. Prilogi: zapisnik z dne 22. 8. 1868 in prepis pogodbe z dne 7 . 2. 1865. »Herr Redačteur!« Upravitelj Šrajbarjevega turna Paulin August zahteva po 19. paragrafu za­ kona o tisku popravek navedb v članku Liberalizem grofa Antona Auersperga in krška občina, ki je izšel v Triglavu številka 35. 1 . priloga: prepis zapisnika občinskega urada Krško z dne 22. avgusta 1868 vsebuje izjave os­ krbovancev grofa Antona Aleksandra Auersperga s Šrajbarjevega turna glede slabe preskrbe v krški bolnici. 2. priloga: prepis pogodbe datirane 3.4.1770, ki je bil narejen 7.2.1865, o bolnišnici v Krškem. Pogodba je bila sklenjena med dvorno komisijo za pobožne ustanove na Kranjskem in Rihar­ dom Jožefom Auerspergom. 221. OBRESA ADOLF* 221.1 Cerknica, 18. 12. 1867. Pismo brez ovoja Glava »Adolf Obresa Zirknitz pr. Rakek«. J.: nemški. »An die löbl. Administration des Triglav Laibach« Odgovarja na pismo z dne 13. decembra in mu pošilja seznam naročnikov na Triglav skupaj z 10 gld. Žal mu je, da seznam ne obsega več imen, kar pa je razumljivo, saj prebivalstvo bere več v slovenskem jeziku, ker nemščine ne razume. 221.2 Cerknica, 8. 3. 1875. Pismo brez ovoja Glava »Adolf Obresa Zirknitz pr. Rakek«. J.: nemški. G . pripis: odg. 10. 3. »Euer Wohlgeboren!« Sporoča mu, da so ga volilci njihovega okoliša dne 7. marca soglasno izvolili kot kandidata za deželnozborske volitve 3. aprila. Potrudili se bodo pri agitaciji za nje­ govo izvolitev. Zaveda se, da je poslansko delo v deželnem zboru težko v času, ko sta v na­ rodnem taboru še vedno dve stranki. Vendar upa, da bo zaradi svoje znane domoljubnosti pre­ vzel kandidaturo; po prijateljski poti so mu namignili,a se bo strinjal z izvolivvijo. Prosi za od­ govor. 221.3 Cerknica, 14. 3. 1875. Pismo brez ovoja Glcva »Adolf Obresa Zirknitz pr. Pakek«. J: nemški. G . rripis: odg. 18. 3 . »Euer Wohlgeboren!« Odgovarja na pismo z dne 10. marca. Zagotavlja mu uspeh na volitvah in to kar enoglasno izvolitev, kar je moč razbrati tudi iz Slovenskega naroda Novic in Slovenca. Njegova kandidatura je preprečila razcep glasov. Svetuje, da pošlje izjavo o sprejemu kan­ didature Narodu in Novicam, kar pa ni nujno. 222. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA KRALJU PETRU I. 222.1 Ljubljana, 22. 8. 1931. Pismo brez ovoja Priloga program ob odkritju spomenika »Vaše blagorodje!« V imenu prireditvenega odbora pošilja ljubljanski župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc spored svečanosti in prireditev v času od 29. avgusta do 8. septembra 1931, katere vrhunec bo odkritje spomenika kralju Petru I. 223. ODY CAROLINE - DR AGO JLA* 223.1 Ljubljana, 15.10. 1869. Pismo brez ovoja. Glava: »Laibach« . J.: nemški. »Euer Wohlgeboren!« Prosi ga, da izpolni obrazec za polmesečno plačo, kot sta se ustno do­ menila. 223.2 Ljubljana, 28. 3. 1870. Pismo brez ovoja Glava »Laibach«. J.: nemški. »Euer Wohlgeboren!« Ker ni bila obveščena o podaljšanju angažmaja se odpoveduje vlogi Žige. Morajo razumeti, da ne želi nastopati pred benefico zaradi razmer. V primeru, da bo na­ slednja predstava po njeni benefici, bo rada sodelovala v dobrodelne namene. 223.3 Ljubljana, 16. 10 1870. Pismo brez ovoja Glava »DO«. J., slovenski. »Blagorodni gospod! Pogodbo, ktero bi imela z dramatičnem društvom skleniti, je taka da mi s temi pogoji skleniti jo, se mi nečastno zdeva - ko bi se te pogodbe strogo sl. društvo držati hotelo, naznanjam, da 1. novembra od tod odidem. S spoštovanjem Dragojla Ody V Ljubljani dne 16. okt. 1870.« 224. OESTERREICHISCHE OECONOMIST 224.1 Dunaj, 27. 2. 1869. Pismo brez ovoja J: nemški. »Geehrte Redaction!« Odklanjajo redno zamenjavo s Triglavom zaradi velikih stroškov in majhnega števila naročnikov. Pošilja pa mu 8. številko z opozorilom na neki članek. 225. OGRINC ANTONIE 225.1 Novo mesto, 1. 7. 1869. Pismo brez ovoja Glava »AO«. J: nemški. »Euer Wohlgeboren!« Pošilja polletno naročnino za Triglav z željo, da bi Brencelj kmalu »sf- rčal«. Ni prejela naslednjih številk Triglava: 4, 5, 6, 7 in 8, vendar ni urgirala ker jih je prebrala v čitalnici. 226. OGRINEC JOŽE* 226.1 Dunaj, 25. 3. 1870. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Častiti, dragi gospod! Hujega ni, kakor ko je prav hudo! dejal mi je enkrat Pavle. Kako resnične so te besede, to sem jaz skušal vès pretečeni teden, kar sem bral, da, Marica pojde na oder glediški. Po noči me je môra tlačit hodila, po dnevi pa mi je sèm ter tje malo sape zmanjkovalo. Večkrat sem si na tihoma dejal: kaj bo? Čeravno nisem imel v fo svojo Marico nikoli tolike zaljubljene vere, da bi stavil na njo, kakor mladoletni zaljubljenec v svojo izvoljeno, vso srečo in čast svojo in sam Bog ti ga vedi, kaj še vse; vendar - saj ste morebiti že sami kedaj skušali, kako neprijetno in bridko je to, kedar člo­ vek ne vé, pri čem je in - kaj bo? (to se vé, z mojo Marico - jaz!) No, pa zdaj, pravite, da vendar je bilo - tako! Ko sem bil v torek prejel Vaše drago mi sporočilo, nisem Vam hotel pràv verjeti, češ, da le zato me tako čedno pripravljate na glavni udarec, ka­ terega mi bode (in spe) Sl N pripeljal, da bi jaz čutil menj! Danes sem bral njegovo sporočilo, (zdi se mi, da tudi iz Vašega peresa) kateremu pa že bolj verjamem, tudi, ko bi se Novice ne izrazale nekako tako. Kaj fino se prilega tisti Narodov pristavek zaradi besede studentač. Ne sicer na vsa usta povedan, pa je vendar prav pošten potipljaj. Dobro spoznam, da zlasti izvrstnim igralkam in igralcem, ki so prijazno hotele in hoteli prevzeti uloge nekaj dvomljivega vspeha ter umele in umeli, kakor vselej, tako tudi takrat tako vajeno in hvalevredno rešiti jih sebi na slavo in čast in gotovo tudi meni na veselje - da njim se imam za to zahvaljevati, kar tukaj storim. Ko bi bil med Vami, rad bi hotel vsaki in vsakemu zahvaliti se osebno, in ljubeznjivima gos­ podičnama Kremžar-jevi in Brus-ovi rad poljubiti roke, ko bi prijazni pustile? Škoda res, da ni­ mam časti in sreče, katero njih poznati kàj bolj. Prosim Vas, dragi gospod, da jima pa Vi hočete blagovoljno sporočiti te moje take srčne pretežnje, - hvala Vam! Sicer pa se gspč. Brusove zalega obraza spominjam, pač, da le bolj, kakor v nekakih sanjah; pa no, saj v tacih rečeh tudi sanje že nekaj veljajo! Morda se kàj kmalu vidimo v Ljubljani; o Ljubljana, le bela Ljubljana in kar je - toliko zalih deklet v njej, ta je vse moje veselje! Zdaj - po tem takem pa se nategoma vržem na izdeljavanje druge igre, katero sem dozdaj le bolj za kratek čas pisal. Omenjenega, meni poslanega glediškega lista - nisem prejel!* Srčno se Vam zahvaljevaje za Vaše tako brzo, prijazno sporočilo o vspehu pozdravljam Vas spoštljivo in prijateljsko ves Vaš J Ogrinec Na Dunaji 25. 3. 870 Nolli-ju srčen pozdrav! ko bi mi pač hotel se dva ali tri iztise moje igre pod križanim zavitkom semkaj poslati, ker izmed prejetih 4. dal sem enega g. Stritarju enega pa Dr Zarniku«** G . zaznamek:* »Poslal drug list« in** »Poslal 3 iztise« 226.2 Vinkovci v Slavoniji, 25. 1.1874. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: odg. 5. 2 . »Dragi prijatelj! Kako pa je kaj? Kam pa delate že v Ljubljani? - Jaz sem pa zdaj v Slavoniji med tako zvanimi Šokci in šokačami tudi! Kako mi je? E , tako. Draginja je, draginja! Vino pijemo iz tako imeno­ vanih Alleingehende po 60 kr. da imamo vsi že rdeče nosove. Kaj se če - tuliti z volkovi piti s pijanci. Meso, meso je pa po ceni tukaj. Za petdeset kebrov ga ima človek dosti od drevej do davej, da je sit! Posebno Babina-Greda, neko sestisočno gnjezdo poleg Vinkove daje glav­ ni kontingent Popišem enkrat Slov. Nar. za feljeton Babino gredo z njenimi vitkimi ženskami, kakor jelke. Pa nikar kaj hudega ne mislite! Čistemu je čisto! Kaj pa kaj dramatika? in njena blagajnica. Če je kaj žlo podkovana - ali bi ne spomnila se malo mene in moje prestave Hiša slabega glasu! PZZ '*■ **(’ y r y ' « ' / / V f 'Ју «y V ",4 / " vfvivd> ru >' il >ÿ 0# >/0»/ 1-. nu y ! ,/ÿK ^Гоу < ? i > > i// / > fi J -‘ 4 < vbj.y j * > p "" *- < * } - > J 3 u a i / r a.i.fhn u f V . 1 ’ ) m s c e s u * / • / L f i i t ( џ / >ÿ V f > * > / }> > , ^ (11/1 4 / y 'Ј y .ч ,г v j t o v u ф * > г р л V A i / i . i ! 1 P l i Ј П Ј Ј ( T y\y J H i . y v i y >! * V ) e u t . t nr^a ' */!■< » M ''V / t / i v i t J f ‘ ('*vj — W t ^ ’ o/itm' ^ * 1 Л j 0.J ' - 1 4 / U 4JJ d J 4 4 ' ^ 1 л/ M ^lc y j ^ */ */ ‘ ! , »^>,<1 “ > /.V/»?"A' ' .//,1 #/ f/7hl y ^, 0 i / " ‘ * > ? u > o / * 't fl- VJ ч> РЈЈ.1Г Sf.1 ' te? p / i . t r ti >.n4> > п 4 / Ј ’ / Р ? , 'в / ' “ Х(>М 9, У Wu V U y VfiJ Л '^ /U j/ ^ ÿ > r / f kfk ty.V^S .У1 > Л' <»/ of-0.lt ^ < * Ј * ли* М*ЈГЧ< ÏU.lVAdJ ay / V U i t > i / > / V14 * r 4 * J ( ■ (?^ J^/V v* &/V44 A < *p 144 f fi > \ 4t VI/ PI* ‘ * / *,if tjfi* O f* * * / 0 * k/l/ r/O /P t, Vfl /*^ 9 4* J S ' ™*/0*»•*•> > 4/ r > 4 4 àS 14 J â* >4< и г ; , 4 v lj' Š ÿ ^^/У / * * * ¥ " j M t/лУ J * o# **/¥ *i¥ /l4 véj/>/, • jost/roh >b*Mp /л j 'e M ' 1 y * ‘f-it-ü t- - t u / i t f {  # * m f u t ) t П л Ж ј ^ о г п v l>ryrm n* < > J 'f£jAvAiy'f “ у ч , ^лУеуе Um tfoy'êy 6 Y j fi 1 -A f a ’ гл/ J ti')aJ\ i >п/П/ 'n tÿ t / . • n i c* */а г м -јџ ), ’yfaâij- /л / Ља* />>vi — Н/'?*т rf/tS / • ,yW /(IT J ✓ „ г ' , , \ ј / ~ ^ ' / / Stativ И v * > r* y a n v/l/) * r f t J f .У4/Ј0 r r f t-čc c t,'Xf%/Sl4 vftpyvft\ vß & rri' С /Л Ј l+iVj^tT/c / „ /'ГГ^уАЈ&^-' / f fa) V*/ i « ;- , ( A .^T ^I v , flfïrt ftrjJrAv • //* » ’ /*4< ■ " A * 4 é /' . Sf t/xsA a A fr-/ ty & J e niiÿt /^/Y /f^yAr»» W y iL in i fd* tr* l& m fr A j' yt#//* ^*, A fr t j rrtft*' /n * y * £ % k. S + f/tje a y >**/ /г»л e»lf W * f И Г /Л, • /л г -Ј < > *•< '» * ’ ^ s f t ^ r f / f f џ- f ) . 7, or y 7 * У S m / X t-'V*' 7 ”* •> ^ ' < < л r r/o -^Jty / гл& уГу ^ е/ * сУ ^‘ iS~ * у Q 'r - ' ^ / С^УрлУ^/ * '/ ? * I и / / Pismo pisatelja in urednika mariborske Zore Janka Pajka, 1874 (235.8) odlog plačila dolga ker je bil v hudih denarnih težavah; vsi upniki so hoteli biti istočasno iz­ plačani. Prosi za potrditev prejema denarja. G . zaznamek: 15 gld. 239. PERUŠEK RAJKO* 239.1 Gradec, 7. 2. 1873. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Velečastiti gospod! V Gradcu, 7. febr. 1873. Listnico, kojo ste mi poslali v potrditev, da ste prejeli mojo pošiljatev, sem prejel. Tu pošiljam Vam, blagorodni gospod prestavo igre: Herrn Kaudell's Gardinenpredigten - Trudil sem se, najti za ta izraz pristojno slovansko besedo, a našel je nijsem, niti v slovenskih rečnikih, niti v ruskem, hrvatskem i češkem, koje sem mogel rabiti. Ker je sicer ta izraz specifično nemški ker bi naše občinstvo i druzega razumeti ne moglo, moral sem obdržati nemško frazo. (Tako si sicer i Rusi i Česi osvajajo tuje nemške i druge fraze, kojim priličnih v narodu nij.) Ako pa najdete kak bolji izraz, molim Vas blagorodni gospod, da izvolite popraviti napis i text, kjer se govori o pridigah izza gardin. - Ker so moje finance v jako neugodnem stanu, naj mi sl. dramatično društvo ne uzima za zlo, ako ga umoljavam, da blagovoli poslati mi, kar naj preje mogoče honorar za prestavo, ker sem v istini v stiski. Priporočam se sl. društvu, da blagovoli počastiti me še v prihodnje z naročili. Klanja se Vam Vaš udani sluga Rajko Perušek stud. phil. G . zaznamek: »Theodolinde, Gardinenpredigten« 239.2 Gradec, 4.12.1873. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 17. 12. »Velečestiti gospod! Gradcu 4. dec. 1873 Znano Vam je, da sem prestavi! za slavno dramatično društvo tri igre, to jest: Gefahr im Ver­ züge, die alte schactel i Frauenkampf. Očividno je, da jaz nijsem kriv propada prve igre, kajti jaz nijsem odgovoren, kake igre se prevajajo, temuč jaz sem je prevel, ker so se mi dale. Da je pa jezik v igrah pravilen, tega ste se lahko prepričali i S l. Nar. to tudi priznava, razve nes- retniega naslova, za kojega nijsem samo jaz, nego i gosp. Nolli i dr. vedeli boljšega imena, ker nijsmo imeli francoskega originala pri roci.- Ko sem vse tri igre dokončal obljubil mi je gosp. tajnik Nolli, kako i Vi velečastiti gospod, da se mi bode izplatilo 30 forintov, a dejali ste, neka se pogleda prvlje prestava i potem če se mi posljati v Gradec ostali znesek, za sada pako mi daste 15 for. Sigurno sami znate velečastiti gospod, da oni ki igre prestavlja stori to le zbog zaslužka; i jaz sem si hotel nekaj zaslužiti. Prevel sem 108 velikih drobno tiskanih stranij i mis­ lim, da sem pošteno zaslužil 30 fr. Dobil sem jih samo 15 i pričakoval sem dva cela mesca na ostali znesek. Ne mojte midakle za zlo uzimati, da se sada do Vas veleč, gospod obračam. Moj položaj i moje razmere so take, da jih ne more nihče zavidati. Molim Vas dakle veleč. gosp. blagajnik, da izvolite opomniti slav. dram. društvo na to, neka mi pošlje ostali znesek t.j. petnajst forintov kakor brž mogoče. Vaš udani sluga Rajko Perušek stud. phil. Universität Graz« G . zaznamek: »17. 12. 73 poslal: f 15- Gardinenpred. u. Teodolinde« 239.3 Gradec, 21. 1. 1874. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Blagorodni gospod! V Gradcu 21.janv. 1874. Gotovo ste se čudili, da tako dolgo prestave ne pošljem. Jaz sam spoznam, da sem mnogo časa potreboval, pa jaz tega nijsem kriv, temuč razni zadržki i razne razmere. Poslovenil sem igro: Teodolinda uže davno. Po raznih popravah moral sem jo dvakrat prepisati, vmes pa sem imel še druga opravila, ki so čakala nemudnega rešenja. Oprostite tedaj mojo nemarnost ker Vam obljubujem, da dovršim v prihodnjem tednu drugo igro. Priložil sem tej pošiljatvi željeno pobotnico. Ponižno se Vam priporoča Vaš udani sluga Rajko Perušek štud. phil.« 239.4 Gradec, 25. 2.1874. Pismo z ovojem. J.: slovenski. »Velečastiti gospod! V Gradcu 25. feb. 1874 Ko sem pred pol mesecem prestavo druge igre poslal, prosil sem, da naj blagovoli sl. dra­ matično društvo kmalo izplačati mi honorar. Jaz bi ne bil pridjal te prošnje pošiljatvi svojej, pak bi Vas blagorodni gospod i sedaj ne nadlegaval, da nijsem v tako silnej zadregi, v kakoršnej zbilja sem. Lahko razumete, da, ako nijmam denarja, da bi plačal stanovanja, pak, da i ne vem, kje naj obedujem, me sili potreba, da prosim še en pot sl. dramatično društvo, da blagovoli poslati mi ovo svoto, pa naj mi ne zameri to mojo brižljivost. Vaše blagorodnosti Udani sluga Rajko Perušek st. ph.« 239.5 Dunaj, 8. 11. 1914. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 12. 11. »Visoko čestiti gospod I. predsednikov namestnik Slovenske Matice! Kakor me je v prvič povabilo na sestanek našlo na počitnicah ter se sestanka nisem mogel udeležiti, tako mi je prišel drugi poziv na sestanek 8. nov. tl. na Dunaj, kamor sem se preselil. Jasno je, da se sestanka ne morem udeležiti. Pridružujem se pa vsem ukrepom, ktere sklene skupščina in želim, da bi imeli njeni sveti us­ pešne posledice za Matico. V to svrho pa je treba razsodnosti in ne slepe tvrdoglavosti. Želim da bi zmagali oni elementi, ki ne vide z rivanjem z glavo v zid največe kreposti. Vlada ima v teh časih svojo moč povečano in stre lahko vsak odpor. Hribari Vestigia terrent. Z odličnim spoštovanjem in pozdravom Vaš udani . _ Rajko Perušek ^D u n a ju (IX Thumgesse. 11. 3 St. o. 11. I. 1914 « j 240. PESJAK LUIZA* 240.1 B.k. (Ljubljana), 18. 11.1871. Pismo brez ovoja. J.: slovenski, francoski. G . pripis: odg. 18. 11. »Blagorodni Gospod! Udeležiti se hočem tudi jaz z eno akcijo pri najnovejšem početiji mladih bogov, ter Vas prosim, podpišite jo namesti mene. Dasiravno manjka početiju krepilnega očetovega blagoslova ka­ toliškega navdušenja ljubljenca mogočne podpore svetih bérl, prepričevalne zgovornosti je­ zičnega blagajnika i.t.d, vendar se nadejam, da bode napredovalo in da bo izhajala iz njega luč na marsikatero stvar, ki počiva zdaj še v dvomljivem mraku. - Mais quittons le sublime - je n'y comprends pas l'invention de Guttenberg, mais je range dans cette sphère le genre infaillible surnommé en terre du titre de prvak - (quel dommage, que la langue française soit si pauvre de n'avoir pas une parole qui pourrait définir tout ce que cet­ te nomination fière contient!) eh bien, je dis, quittons le sublime et passons au mondain, c'est -à-dîre au supplice d'un homme! Le voilà donc, tout à Vos ordres. Faites lui bon accueil, Mon­ sieur, et s'il ne Vous contentera pas, souvenez Vous, que Vous l'avez appelé Vous même de­ vant Vos yeux de juge competent. Gardez le quelques semaines, ou une anneé, ou toujours, comme il vous plaira. Quant à la lecture de cet oeuvre, qui a de succès a Paris et qu'on ne goûterait pas chez-nous, je Vous prie de n'en agir que selon les douces loix de la commodité chérie, dont Vous professez le culte avec autant d'ardeur que de dévouement et d'adresse; - à ce qu'on en dit au moins. Cette lettre n'est écrite que pour Vous seul, bien entendu, Monsieur! ne la montrez à personne, ni dans l'extase dune joie forcée, ni dans l'accès de mauvaise humeur qu'elle Vous causera probablement Jë Vous dis mes Adieux - in podajem Vam roko, kakor možu, ki ga spoštujem iz vsega srca. Lujiza Pesjak 18. novembra 1871« 240.2 B.k. (Ljubljana), 27.1. 1872. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wolgeborn! Ich erlaube mir, Sie hiemit höflichst um die Soloscene štirje temperamenti für die Laaser Či­ talnica zu ersuchen. Achtungsvoll Louise Pessiack den 27. Jänner 1872« 241. PESSIACK SIMON* 241.1 Škofja Loka, 10. 8.1874. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 11. 8 . »Euer Wohlgeboren!« Pošilja mu menico na ime Andreas Schreyer v višini 261 gld. Prosi ga da jo čimbolje vnovči. Ko bo sporočil vsoto, mu bo poslal pismo Franza Parisija iz Trsta. Prilaga tudi pismo, ki je po­ motoma prišlo na njegov naslov, namenjeno pa je železnini Sp. & V. Pessiack v Ljubljani. G . zaznamek:« 261 0.92 522 2349 Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wolgeboren« Pošilja mu pismo za Francesca Parisija iz Trsta skupaj s pismom Carla Feuerleina iz Stuttgarta. Prosi ga tudi za dostavo indiga na kolodvor v Loki za Marie Wilfan. G . zaznamek: »A.v. Gld 261.- po kurzu 92 92,- 522 2349 240.12 1.20 provizije od Pessiaka 238.92 odposlal 18. 8. 1874 Na Marijo Wilfan v Loki za Carla Feuerlein carine 1.30 srebrnih goldinarjev in ostalih stroškov 0.84, skupaj 2.14 gld.« 242. PESTOTNIK JOHANN 242.1-8 Dunaj, Črnomelj, 20. 4.1858 - 28. 6.1865. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. V vseh pismih se opravičuje Grasselliju, ker mu ne more vrniti dolga. 243. PETERLIN ANTON 243.1 Stari trg pri Ložu, 28.12.1868. Pismo brez ovoja. J.• nemški. »Löbliche Redaction des Triglav in Laibach«. Naroča Triglav za pol leta; pošiljajo naj ga na na­ slov: »Anton Peterlin, Pfarrcooperator in Altenmarkt bei Laas, Post Altenmarkt bei Rakek«. 244. PFEIFER FRANZ 244.1 Goričica pri Moravčah, b.d. (1868). Pismo brez ovoja J_ • slovenski. »Slavno vredništvo Triglava«. Naroča Triglav za pol leta in prilaga 3 gld. Pošiljajo naj ga na na­ slov: »Franz Pfeifer Schullehrer in Goričica Post Mannsburg«. 245. PFEIFER MILKO - GRATUS 245.1 Pazin, 5. 2. 1868. Pismo brez ovoja Jezik: nemški, slovenski. Hochwohlgeborner Herr!. Opravičuje se mu, ker mu toliko časa ni pisal, zaradi prezaposlenosti s šolo in drugih zadev, ki mu jih prinaša njegov stan. Tare ga tudi bolezen. Zato mu čas ne dopušča, da bi se ukvarjal s politiko. Huduje se nad začasno »Magyarsag« vlado. Po njegovem mnenju naj po­ litizirajo tisti, ki imajo čas. Pisal mu bo o ubogi Istri (»armes Istrien«), Sicer ni nič kaj posebnega tam, razen da šole pridno poitalijančujejo, vendar kaj hočemo. Bach je Bach. »Iz svobodne Ita­ lije tako v Istrije laškoni tiše, kot čebele v panj. To je znamenje, da je pri nas vendar še bolje, daravno je prav slabo « Najnovejše je, da so poslali ministrstvu konec preteklega meseca pro­ šnjo za ustanovitev višje gimnazije v Pazinu. Šolsko poslopje bo verjetno dokončano do pri­ četka novega šolskega leta. Najzanimivejše je, da hočejo imeti občinski komunalni svetniki italijanske šole; »Bis jezt sind sie deutsch-germanisiren-italienisirenl-sladke besede!!«. Razen tega govorijo v Pazinu italijansko narečje - kot v Rovinju. Obljublja mu, da mu bo poslal na­ pisan poskus tukajšnjega govora. »Sploh so pa ljudje okoli in okoli čisto samo istrijanski Slo­ venci prav za prav rečeno. Slovensko vse razumijo; hrvatsko ne tako. Semtertje imajo kako drugače besedo; italianismov pa čuda mnogo. -« Pošilja mu polletno naročnino v višini 2 gld. 50 kr in 50 kr. za drugo polovico leta 1868. Zraven prilaga 4 gld. Fany Blaznikovi za polletno naročnino za Novice in Danico. »Mislim, da se mno­ gokrat vidita, ker se ondi Vaš list tiska. Prosem Vas, sporočite nji in sestricama moj prisrčni pozdrav. Pa mogoče, daje že( kakovo kak mož pobral! - Ich ersuche Sie auch mir gütigst zu notiziren, wie viel ist das Abonnement für die Politik. - Noch Etwas! - Pri dramatiškem društvu sem, pa nijedne knjige ne dobim. Ali zamorete razjasniti to stvar? - Dobro! - Tukaj Vam pri­ ložim 2 fl za dramatiško društvo za leto 1868. Za leto prošlo me je g. Murnik vpisal. Hoffentich! - Morda se društvo tako tudi name spomni. -« 245.2 Pazin, 18. 6. 1868. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Častni g. Peter! - Na zdravlje! - Oziraje se na svoje pismo 5. svečana Vam vljudno naznanjam, da dobrostivo povejte g. Josipu Nolli-u, da ne I. ne II. ne III. zvezka izdavanja knjig dramatičkoga društva nisem primil in da prosem do poslati. Četrti zvezek je od 13. sveč. do 18. Jun. romal do simo; pa bi lehko bil prišel v 18 urah. Od g. blagajnika (Drag. Žagarja) štev. 158 napisan tudi kot ud za 1 .67, ter za— dva bom poslal še dva forinta konec m. Junija ili početka Julija. Pošljem tudi za Triglav ostalih 2 f in za Novice in Danico polletno. Prosem to povedati Faniki Blaznikovej in moj prisrčni pozdrav. - Kar pre- izredni občni zbor 21. Jun. sklepa in sklene, pritvrdim vsemu večine, misleč da večina po pre­ mišljenem nasvetu ne more krivo hoditi. - Veselim se, da društvo izvrstno napredva. Da Vam ne morem nič dopisovati, je krivo, ker ni­ mam prav nič časa in sem preobilato preobložen školom in vedomostmi in crkvenimi stvarmi. Prosem Vas, g. Peter, to moje željenje in neoljenje dotičnim osebam ojaviti ter Vas najljubez- njivše pozdravlja Vaš slovenski sobrat O. Grat (M.) Pfeiffer Pazin 18. 6. 68« 245.3 Pazin, 5. 7. 1868. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Častiti gospod Peter Grasselli! Oziraje se na pismo od 18. Junija v kojem sem obetal Vam brzo poslati naročnino za Triglav 240 1 druge dužnosti svoje, ko forinte dobil, Vam dakle pošljem s sadašnjim naroč. poli. za Trialav 2 f; 3 sem že platil. - naroč. poli. za Danico 2.20 naroč. poli. za Novice 2.20 In za I. 1867 za dramat. društvo 2 - skupna 8 f 40 kr.; kar Vas vljudno prosem, da odplačate dotičnim osobam. Ali prvega vezka dramat. dr. ne dobim? Akoprama nisem diletant bi se ipak spodobilo poslati, - upam. Ko bi človek časa imel, bi se pač hotel hititi na glediščno muzo, pa - imam sto op- ravilov namesto enega. - Gimnazij v Pazinu po ministerskim odpisu ostane nemški, ne italijanski. - In dieser 1000 see- ligen Krähwinklerstadt wo nichts mehr und nichts weniger als 12 Italianissimi - sloven. Re­ negaten per altro!- Stimmführer sind, ist nichts Neues! denn wie sollte es hier Weltneues ge­ ben? - Saj s m o f r a n č i š k a n j e t u k a j - S l o v e n c i vsi - p r a v z a r e s v puštinji, o d d a l j e n i o d d r u g o g a s v e t a - brez veselega življenja - železnice ni - sprehajališ manjka - kamenja je veliko - zelenih ve­ likih gozdov se ne vidi, kakor v Tomaniji - nizki in rebrasti hribje in griči se mi že studijo - o joj! - spomin na lepo Ljubljano! - in okolico! - Mogoče da v Ljubljano privagonarim v počitnicah meseca Septembra, i onda se čemo viditi, ako Bog da. Provincial me sili, da bi šel v Gradec izpite delat iz filologije, pa - ne znam še, kaj bi storil. - Za prihodnje leto 1869 me tudi na naročbo za Triglav zapišite i bec pošljem gotovo prej ko bom uzmogel. - Vas in Blaznikove preprijazno pozdravlja O. Gratus Pfeiffer Pazin 5. 7. 67« 245.4 Pazin, 16. 5. 1873. Dopisnica (Correspondenz Karte) Carta da corrispondenza. Naslovljena: »Častnomu Gospo­ du Grasselli Petar v Ljubljani »Veliki trg hiš. broj 263.« Znamka za 2 kr. Poštna žiga: »Pisino 16/5, Laibach Stadt 18/5 Früh.« J„ ■ slovenski' G . pripis: odg. 21. 5 . »Pazin 16. 5. 1873 Upam se, da ste, dragi mi gospod Peter, forinta dva od Blaznikovih kakor moj letni znesek dra- matičnomu Društvu primili. Vsako leto sem platil. Od leta 1870 potle še nisem nič od Talije slov. knjižic prejel. Zadnji broj mi je № 18- Jer nimam te sreče k dramatičnim predstavam na gledališče dohadjati, naj društvenike vsaj s tiskanimi komadi odškoduje Društvo. Želim tada, da poveste ter izrečete dotičnomu mojo molbo. Za nič, pa še za nič ne bodem sicer dobre dramatike podperal, ter nisem zadovoljen samo kritiko in hvalo po časopisih brati. Pravica to zahteva. Račite mi odgovoriti tudi na slov. Narodu. Srčno Vas pozdravljam Vam prtel O. Milko Pfeifer g. uč. sam. nadzornik« 246. PFEIFER VILJEM* 246. 1 B.k, 5. 5. 1875. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi prijatelj! Na Tvoje vprašanje de 30/4 o kmetijski šoli na kratko sledeče: Mene je ta stvar jako zanimala, tako da sem poslal v Sl. Narod (štev 95) dopis, potem pa spisal za Sl. Narod (štev. 101 ) uvodni članek, na kar te opozorujem, ker so tu vsi merodajni faktorji brez vsega lepšanja navedeni. Samo to obžalujem, da nisem omenil izdatnih pripitkov (Trink gelder) o katerih se je govorilo, ako se kupi Grm. Poročila zvedencev g. Povše-ta in g. Wiela sta gotovo površna, ker je prvi samo pol ure og- ledaval Rako, potem pa drugi stroške za prenaredbe in popravila pri razdrtih poslopjih na Grmu samo na 3318 f prevdaril; Grm je precej velik grad na 4 fronte; pokrit s šintelni kakor vse druge postranske strehe, vse lesene stavbe slabe, tedaj ni treba ravno strokovnjak biti in zračunati da s' 3318 f se kar nič stalnega ne napravi, da je naj manj 20.000 f potrebnih za so­ lidna (ne provizorična) popravila. Na mene dela Grm vtis als angesende Ruina in po mojem mnenji nikakor ni sposoben za Dolenjsko kmet. šolo ker ima odveč njiv, pa premalo vinog­ radov; vinogradi so oddaljeni od doma eden čez pol ure v Smoleni Vasi, drugi pa čez poldrugo uro v Hrušici (pod Gorjancem), oba vinograda sta v slabem stanu, obsežeta okoli 8 1 /2 oralov zemlje v krajih kteri malo slove zavolji dobre kapljice, pač pa zavolji vsakoletne toče. Dolenjski je treba zboljšati trsnorejo. Grm nima pogojev za vinorejo, tedaj ni v poštev jemati za šolo. Pa tudi pripravnih travnikov, na ktere bi se izpeljevala voda, nima, in samo 40 oralov. Raka ima elegantna z opeko pokrita poslopja z '20 orali arondiranih vinogradov; z '40 orali arondiranih travnikov; z '20 orali arondiranih njiv; z '100 orali arondiranih host. Razun tega ima še 2 pristavi oddaljeni eno uro od doma z 35 orali njiv in čez 40 orali travnikov, potem čez 25 oralov hoste. Poročilo dež. odbora edino to graja pri Raki da ima pri domu premalo njiv no pa če bi res v teku let pri domu premalo njiv bilo, se lahko njive pri pristavah dobro raz­ prodajo, in za te denarje nakupijo pri domu druge njive, da deželo nikakor ne bi treba bilo spravljati v stroške. En oral travnika je na Raki gotovo več vreden nego na Grmu, ravno tako tudi en oral vinograda. Raka ima še enkrat toljko travnikov, in tudi več ko še enkrat toliko vinogradov kakor Grm, te­ daj si lahko prepričan, daje Raka večje vrednosti v denarnem obziru, je bolj ugodne in srečne lege (ker ne leži kakor Grm v Hagelregion) in jako rodovitna Posestnik Rake je kupnino pr 85.000 f znižal za 5000 f, tedaj se dobi za kmet. šolo za 80.000 f za Grm se zahteva 90.000 f - jest ne bi dal 40.000 f - G. dr Razlagu sem o tej zadevi obširno pisal, potrudi se do njega, da se ta stvar na vse strani skupno pretresuje. Ako želiš še kaj po­ jasnila, najdeš pripravljenega Tvojega prijatelja V. Pfeifer 5. 5. 875« 247. PISKAR FRIEDERICH 247.1 Novo mesto, 10. 8.1865. Pismo brez ovoja. Glava: »Neustadtl«. J: nemški. »Euer Wohlgebornl«. Zahvaljuje se za poslane fotografije, ki jih je prinesel F. Ogulin. Prosi za drugo Hohnovo fotografijo zaradi slabe kvalitete prejšnje. 248. PLATZER C. 248.1 Gradec, 6.10.1877. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Geehrter Herr Grassellyl«. Zahvaljuje se za izkazano pozornost ob njegovi bolezni. 242 Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 6. 6. »Geehrter Herr v. Grasselly!«. Piše o Katarini Zotel, ki je zaposlena pri njegovem prijatelju. Študent Ludvik Golia iz Mokro­ noga ji je obljubljal zakon. Podpirala ga je tudi z denarjem in rodila mu je sina. Vendar se je omenjeni študent zaposlil in oženil drugo dekle. Zato ga je uradno tožila. Grasselli naj vpraša dr. .Schreja ali bi prevzel tožbo. Zastopnik dr. Hertl je zadevo poslal odvetniški komori v Ljub­ ljano, ki je predseduje dr. Suppanschitz. 249. PLETERŠNIK MAKS* 249.1 Tret, 3. 1. 187Ö. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 6. 1 . »Častiti gospod! Ne zamerite, da Vas z neko prošnjo nadlegujem. Nimam druzega, da bi se na-nj obrnil; zato upam da boste tako dobri in mi, kakor hitro bo mogoče poslali vse tiste čveterospeve ki jih je ljubljansko Čitalniško pevsko družtvo na svetlo izdalo, po en eksemplar od vsacega Glasa; poleg tega pa še če je mogoče, Jenkotove najnovejše pesmi. Ker ne vem kolikor vse to velja, Vam ne pošiljam denarja, ampak prosim da si vse daste na pošti plačati (per Postnachnahme). Prosim Vas v imenu tukajšnje Čitalnice, ktera bo one pesmi potrebovala storite mi to ljubav prej ko bo mogoče. Nadjaje se, da mi ne boste zamerili moje nadlegovanje Vas srčno pozdravim kot Vaš udani V Trstu 3. 1. 870 Maks Pleteršnik Adresa: M. P . Professor am KK Staatsgymnasium Triest« G . zaznamek: »Odgovoril in poslal 6. dan janvarija 1870.« 249.2 Tret, 16. 2.1871. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi prijatelj! Prijaznost, s ktero se že enkrat ustregli moji prošnji mi daje srčnost vnovič Vas nadlegovati ter Vas v imenu odbora tukajšnje Čitalnice lepo prositi da bi oskrbili prepis slovenskega tek­ sta terceta Advokati od Schuberta ter nam ga kakor hitro mogoče poslati priloživši račun o stroških ktere Vam bomo hvaležno precej povrnili. Upaje, da nam bode mogoče imeti zaželeni tercet že prve dni prihodnjega tedna Vas prav srčno pozdravim in Vas prosim da mi ne za­ merite moje nadlegovanje; Vaš hvaležni prijatelj V Trstu 16. 2. 871, Maks Pleteršnik G . zaznamek: »Po gosp. Nolliju preskrbel Grasselli« (- 250.1 Ljubljana, 14.11.1861. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 25. 1 1 . »Schätzbarster Herr Grassellÿ!«. Na prošnjo Andreja Grassellija mu sporoča da je ljubljanski mestni magistrat uvrstil Petra Grassellija in Josipa Nollija v prvo starostno skupino za nabor. Naročil je referentom, da ju začasno oproste, vendar potrebuje njuna univerzitetna potrdila ali kako drugo izkaznico. Naslavlja ga: »Sr Wohlgeboren Herrn Peter Grasselli Hörrer der Rechte in Graz«. 250.2 Ljubljana, 29. 11. 1861. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: brez odg. »Euer Wohlgeboren!«. Obvešča ga o prejemu potrdila s katerim je oproščen vojaščine. 251. PODGRAISCHIG MARGARETH 251.1 Ljubljana, 29.10. 1864. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: brez odg. »Herr Grasselli!«. Prosi ga da ji za krajši čas posodi 15. gld. 251.2 Ljubljana, 13. 8. 1871. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Sr Wohlgeborn Herrn Peter Grasselli Hier«. J: nemški. »Geehrtester Herr Grasselli!«. Opravičuje se, ker mu še ni vrnila dolga, na katerega ni pozabila. Zatrjuje, da bo prvo polovico plačala do 1. januarja 1872, drugo pa februarja. 252. PODKRAJŠEK HENRIK 252.1 Ljubljana, 1. 1.1871. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Častiti gospod boterl Minulo je srečno poletje In prišel je jesenski čas, Osulo se je lepo cvetje, Le malo rožic je več pri nas. In huda zima pride kmalo, Nobenga cvetja ne bo več; Nič rožic nam ne bo ostalo Lepota vertov vse bo preč. Te cvetljice v vene povite Kot ljubezeni živ spomin De vezilo dovolite, K Vam jih da hvaležni otrok Vaš hvaležni H. Podkrajšek V Ljubljani, 1.1. 1871.« 252. 2-4 Ljubljana, 29. 6. 1871 - 29. 6. 1875. Pisma brez ovojev. J: slovenski. Botru Petru Grasselliju želi vse najboljše za god in novo leto 1874. 253. PODKRAJŠEK MARIE 253.1 B.k, b.d. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Blagorodni gospod H. Graselli!«. Vrača dolg v višini 25 gld. 254. PODOBNIK JOŽEF 254.1 Čatež, 16. 12.1867. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »An Herrn Herrn Peter Grasselli Eigenthiimer der Zeitschrifts Triglav in der Klosterstru negasse N 57. gegenüber dem Casino zu Laibach« . Znamka za 5 kr. Poštna žiga »Treffen 20/12, Laibach Stadt 21/12 Früh«. J; nemški. Priloga tiskan naslov prejemnika »P. T.«._Naroča Triglav za prvo polovico leta 1868. Navaja naslov: »Josef Podobnik pens. Pfar­ rer in Čatež Post Treffen in Unterkrain«. 255. POGAZHNIK FERDINAND 255.1 Dunaj, 14. 3. 1873. Pismo brez ovoja Glava »Dor Ferd. Pogazhnik Hof u . Gerichts Advokat Wien I. Riemergasse 15«. J: nemški. G . pripis: odg. 25.5. »Lieber Freund!«. Pošilja mu 128 gld. 50 kr. za Narodno tiskarno. Ostalih 15. gld naj porabi za plačilo naročnine na Slovenski narod, Brenclja in Zoro. Urgira naj tudi zaradi nerednega po­ šiljanja Pravnika. 256. POKLUKAR JOSIP 256.1 Dobrova, 31.12. 1886. Pismo brez ovoja Glava »Dr Jos. Poklukar«. J ■ slovenski. »Dragi prijatelj!«. Čestita mu za novo leto. 257.1 Zagreb, 21. 7.1869. Pismo brez ovoja J. nemški. Priloga: tiskan reklamni listič. G . pripis: odg. 24.7. »Löbliche Redaction!«. Zanima se za možnost objave oglasa G . zaznamek: odškodnina je 4 aid. a v 258. POL B. JOHANN 258.1 Postojna, 29. 9.1869. Pismo brez ovoja Jnemški. »Löbliche Administration!«. Naroča Trigtav od 1. oktobra do konca decembra 1869 in prilaga 1 gld. 50 kr. a v. 259. POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST ZA TRŽAŠKO OKOLICO* 259.1 Trst, 25. 10. 1878. Pismo brez ovoja Društveni žig: »Pol. društvo Edinost za Tržaško okolico«. J: slovenski. G . pripis: odg. 1 . 11. »Velecenjeni gospod! Odbor politečnega društva mi je dal nalogo Vas, kot veljavno osebo povabiti uljudno v dolinski tabor, zraven pa prosi odbor bi le blagovolili na taboru govoriti, bodi si za zedinjenje Slovencev ali kar si izvolite, ker naše ljudstvo je posebno radovedno in se nadeja obilo od ljubljanskih gospodov šlišati, dakle gospod počastite nas in blagovolite tudi uplivati na Sokola da bi se vsaj ena deputacija vdeležila ako ne več našega tabora ker bi rudeče srajce naredile z ma- lerično opravo pri tukajšnem ljudstvu velik utis. Od naše strani smo vse poskusili, da bod tabor insposanten. Peli bojo okoliški zbori vkah 100 do 150 pevcev sami kmečki izšolani fantje. Da bi se Vi Zarnik in Jurčič i drugi prišli to bi bil lepi revanche za tabor v Vižmarjih, ko smo tudi mi veliki kontigent dali. Nadejamo se na vsako reč, da se vidimo v Dolini, da začnemo skupno delovanje ter oživimo zedinjenje Slovencev bolje ko nikdar ker je ugodni čas. Konečno imam čast se priporočiti v imenu odbora in izročiti iskrene bratovske pozdrave Vaš iskreni rodoljub v imenu odbora Trst 25.10. 78« Dolinar 260. POLLACK ADOLF 260.1 Ljubljana, 10. 7.1866. Pismo brez ovoja J; nemški. »Euer Wohlgeborn!«. Zanima ga oddaja lokala pod oboki. G . zaznamek: ustno uredil 11.7. 261.1 Celovec, 6.1.1868. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli, Redakteur des Triglav Laibach«. Pošilja 3 gld. za polletno naročnino na Triglav. 261.2 Celovec, 8. 7. 1869. Pismo brez ovoja J: nemški. »Löbliche Administration des Triglav Laibach«. Pošilja 3 gld. za Triglav za drugo polovico leta. 262. PONGRATZ 262.1 Dunaj, 11. 4. 1879. Pismo brez ovoja J: nemški. »Euer Wolgeboren!« Odgovarja mu, da ni pripravljen dati v najem velikega vrta ob Cukrami. Lahko da v najem so­ sednji, nekdanji Hamperlov vrt. Če je zainteresiran sam ali F. Krisper, naj stopi v stik z njegovim hišnim administratorjem Andrejem Groschlom. 263. POPP J. 263. 1-4 Dunaj, 27. 2.1868-1869. 1-4 Pisma z in brez ovojev. J: nemški. Uredništvu Triglava piše o objavljanju oglasov za ustno vodo v tem listu in finančnih zadevah v tej zvezi. 264. POUR LUDVIG 264.1 Prestranek, 4. 7.1869. Pismo brez ovoja J„ • nemški. »Loebliche Redaktion!«. Naroča Triglav od 1. julija do konca septembra in prilaga 1 gld. 50 kr. a. v. 265. POVŠE FRAN* 265.1 Gorica, 3.10.1882. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Veleblagorodni Gospod deželni poglavar! V Gorici 3. okt. 1882 Predobro mi je znano Vaše plemenito srce, da ne bi drznil Vašo Velerodnost se sledečo pro­ šnjo nadlegovati. Tu se sedaj mudi nek mladenič, Siegel, kateri ima izredni talent za slikarstvo. Rodom je Slo­ venec roj. v Šturjah pri Vipavi. Mnogo tukajšnih domoljubov me prosi, da bi hotel tega od na­ rave toliko nadarjenega mladeniča priporočati gospodom deželnim poslancem v Ljubljani, da bi blagovolil visoki zbor nakloniti mu kako denarno podporo v sverho, da bi ta nadepolni rojak izvršiti mogel prlepo umetnijo slikarstva. Ker je res nadarjen v odličnej meri ker je vbog pa jako odličnega obnašanja, stopam pred Vaše Velerodje z iskreno prošnjo, da se usmilite tega mladeniča in kot odlični merodajni ud Kranjske zbornice priporočate ga vis. zboru v milostljivo rešitev njega vloge in prosbe, katero vklada po Vašej milosti vis. zboru. Prosim Vas torej, da blagovolite pridjano prošnjo kot dež. poslanec kontrasignirati in izročiti vis. zboru. Da se morete prepričati o sposobnosti prosilca, pošiljamo Vašemu Velerodju 2 sliki, katere blagovolite pokazati p.n. gg. poslancem in potem ob svojem času poslati naravnost prosilcu. Iskreno ponavljajoč prošnjo sem Vam, prečastiti gospod deželni poglavar iz srca udarni štovatelj Fran PovSè« 266. POŽAR 266.1 Dunaj, 30. 11. 1881. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Hochwolgwboren!« Prosi za brzojavno poročilo o smrti zaslužnega rodoljuba za sloven­ ski narod dr. Bleiweisa. V odborovem imenu se zahvaljuje za pogrebne svečanosti. 267. POŽENEL JOHANN 267.1 Črni vrh, 10. 2.1869. Pismo brez ovoja. Jnemški. »Löbliche Redaktion des Triglav!«. Ker s sodelavcem Josipom Golobom ne želita prejemati dveh izvodov Triglava prosi, da mu redakcija vrne 50 kr. a.v. za mesec januar. 268. PRIMORSKO NAMESTNIŠTVO V TRSTU 268.1 Trst, 26. 1. 1868. Pismo brez ovoja. Prot. štev. 17O/St. H.D. J.: nemški. »An die loebliche Redaktion der politischen Zeitung Triglav in Laibach«. V imenu predsedstva primorskega namestništva v Trstu (»kk. Küstenländyschen Statthalterei - Praesidiums«) naročajo Triglav in prilagajo 3 gld. 20kr. Prosijo, da ga pošiljajo na naslov: »An das hochloebliche KK. Statthalterei Praesidium in Triest«. V imenu »Kk. Statthalterei-Hilfsäm- ter-Direction« je podpisan Erben. 268.2 Trst, 15. 6. 1868. Pismo brez ovoja. Prot. štev. 68/St. H . D . Jnemški. «An die löbliche Redaktion der politischen Zeitung Triglav in Laibach«, V imenu predsedstva primorskega namestništva v Trstu naročajo Triglav za drugo polovico leta 1868 in prilagajo 3 gld. 20 kr. Prosijo, da ga pošiljajo na naslov: »An das hochlöbliche k.k. Statthalterei-Präsidium in Triest«. V imenu »Kk. Statthalterei-Hilfsämter Direktion« je podpisan Erben. 269. PRVA OBČNA ZAVAROVALNA BANKA SLOVENIJA V LJUBLJANI* 269.1 Ljubljana, 13. 6.1875. Pismo brez ovoja. Glava »Prva Občna Zavarovalna Banka Slovenija Ljubljani«. J: slovenski. »Gospod Péter Graselli v Ljubljani V Ljubljani dne 13. junija 1875 Potrdimo da ste dones vsled izvolitve v opravilni svet vložili v našo glavno blagajnico deset delnic stev. 1029 do 1036, 2098 in 2099, ter se znanvamo z Spoštovanjem Glavni blagajnik Jos Deb — Kadilnik« 269.2 Ljubljana, 1. 6. 1880. Pismo brez ovoja Glava »Prvà všeobecnà pojištovaci banka Slovenija«. J„ ■ nemški. »Herrn Peter Grasselli Handelsmann in Laibach Lublani, dne 1 Juni 1880 Hiemit bestätigen den Empfang zur: fl. 24.- ÖW. als erste Rate auf die 3te Actiennachzalung ad N. 2098 u. 2099 und zeichnen Achtungsvoll Das Liquidations Comité ...« 270. PRVO SPLOŠNO URADNIŠKO DRUŠTVO AVSTRIJSKE MONARHIJE 270.1 Dunaj, 26. 3. 1868. Pismo brez ovoja Glava »Erster Allgemeiner Beamten-Verein der österreich'schen Monarc­ hie. Der General-Sekretair als Vorstand aller Vereins-Abtheilungen«. Prot štev. 1906. J: nem­ ški. Priloga koncept G . odgovora »Löbliche Redaction des Triglav Laibach« Nasprotujejo navedbam v rubriki Dnevne novice v 9 številki Triglava dne 15. februarja, v kateri povzemajo podatke iz Wiener Blätter o razsulu uradniškega društva pod Klunovim predsedstvom. Navedbe niso točne, zato zahtevajo objavo priloženega popravka. koncept G . odgovora Ustregli bodo njihovi zahtevi. Klun je pred časom dal izjavo proti Triglavu v Laibacher Zeitung. Glede objavljene beležke o razpadu uradniškega društva se morajo pritožiti Wiener Blätter, ker jo je Triglav le povzel. 271.1 Ljubljana, 18. 5. 1912. Pismo brez ovoja. Glava: »Slovenska Matica v Ljubljani«. J: slovenski. »Velecenjeni gospod! V Ljubljani, dne 18. 5. 1912. G. predsednika sem prašal o jubileju zdravniškega društva, ki bo okoli 23.-25. t.m. Pisal mi ni o nikakem vabilu in tudi v njegovi odsotnosti ni prejela pisarna vabila. Sodnija je poslala vabilo za 24. maja glede Volčičeve zapuščine (notar dr. Poznik v Nov. Mestu je sporočil, da ne prejmemo ničesar), kjer blagovolite zastopati Matico. Vabilo je priloženo. Prosim, da bi izvolili podpisati dopis g. Orožnu. Z odličnim spoštovanjem vdani M. Pugelj.« 271.2 Ljubljana, 19. 5. 1912. Pismo brez ovoja Glava »Slovenska Matica v Ljubljani«. J: slovenski. »Velecenjeni Gospod! V Ljubljani, dne 19. 5. 1912 Vabilo na petdesetletnico Društva zdravnikov na Kranjskem sem prejel danes in ga Vam tu pošiljam. Prosim lepo, da bi izvolili ob tej priliki zastopati Matico. Z odličnim spoštovanjem vdani M. Pugelj.« S L O U E N 5 K R m o t i m -N U U U B U R H I. |« » V Ljubljani, dne . M ' » 1 91 v V lo t. St. ------- 1 7 i .r'*#' f c . < (7-. 0' __ _ A/*"- ^ 4 Pismo tajnika Slovenske matice Milana Puglja, 1912 (271.2) «U- e r 272.1 Ljubljana, 6.10.1908. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Euer Hochwohlgeboren!«. Pošilja svoje domoljubno delo (»... patriotische Schrift...«) Stare hiše v Ljubljani, ki je izšlo v samozaložbi. V njej je omenjena tudi Grassellijeva, bivša prelatska niša. Dela mu ne more izročiti osebno, ker je zbolel za influenco. 273. RAVNIHAR FRAN 273.1 B.k, 31. 10. 1902. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Dragi prijatelj! Imam čast in veselje Ti naznaniti, da mi je ženka sinoč ob 1 /2 6. hčerko povila. Vse zdravo! Spoštovanjem Fr Ravnihar 31.10.002« 274. RAVNIHAR VLADIMIR* 274.1 B.k. (Ljubljana), 6.11.1914. Pismo brez ovoja. Glava: »[У Vladimir Ravnihar državni in deželni poslanec Ljubljana«. J: slo­ venski. »Velecenjeni gospod podpredsednik! Blagovolite me oprostiti in moje oprostilo sporočiti tudi slavnemu odboru, ker se seje dne 7. tm. meni ni mogoče udeležiti. Me ni v Ljubljani. Ob tej priliki se usojam naznanjati, da sem v zadevi razpusta Matice Slovenske vže dvakrat posredoval v ministrstvu za notranje zadeve. Prvič - 30/IX tl. pismeno - drugič 29. X skupno s poslancem dr. Rybafem - osebno. V pismu sem obširno razložil ves položaj, zlasti tendenco in pravilno umevanje pregrešnega Gospodina Franja - ta, čigar izdanje še ne more biti povod razpustu društva. Minister si je zabeležil od mene in tovariša dra Rybafa navedene pomisleke proti razpustu društva ter obljubil jih uvaževati. Bil je o vsem informiran. Pred seboj je imel, ko sva prišla k njemu, poročilo deželne vlade Kranjske. To poročilo slika društveno delovanje do zadnjega časa še dokaj objektivno. Za zadnji čas pa si je poročevalec nataknil očala ljubljanske državne policije, ki se ji vže vidi veleizdaja, ako kako društvo izda srbske narodne pesmi... Vobče lahko trdim, da nisem zadobil ravno neugodnega utiska iz avdijence. Vender bo treba še intervenirati. S prošnjo, da blagovolite to poročilo vzeti v vednost beležim z odličnim spoštovanjem udani Ravnihar D * ULflDiniK RAUNIHflR nKŽnUN! IN DEŽELNI PGSlflNtC LJUBLJANA. Začetek pisma odbornika Slovenske matice Vladimirja Ravniharja, 1914 (274.1) 275. RAVNIKAR DRAGOTIN 275.1 Leoben, 22.12. 1868. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Slav. vredništvo! S priloženim 5 Gold se željim naročiti na Vašega Triglava in obenim zvediti, koliko časa moja naročnina trpi. Vaš vdani Dragotin Ravnikar Leoben 22.12. 868 pri gosp. Prašni ker & Jochem« 276.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (1868). Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Prečastiti gospod! V grozoviti stiski sem zavolj očetove role v stričku. Nimam nobenega sposobnega za to, kajti rola je velika, slabeji pa, ko do sedej, ne smemo igrati. Storite tedaj, prosim ponižno, čitavnici naši veliko ljubav in prevzemite vsaj le še to rolo. Jutro popoldan ob 2. je skušna, ali pa kadar vi hočete, in mi to brzo naznanjate. Spoštovanjem ponižni sluga Ravnikar« 277. RAVNIKAR F. H. 277.1 Hirschberg, 21. 9. 1869. Pismo brez ovoja J.- nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Prilaga 3 gld. za Triglav. 278. REDELI LUDVIG 278.1 Slovenske Konjice, 13. 8.1869. Pismo brez ovoja J: nemški. »Euer Wohlgeborenk Prilaga 1 gld. za Triglav za čas od začetka avgusta do konca septembra. 279. REINLÄNDER 279.1 Portorož, 12.12. 1898. Pismo brez ovoja J: nemški. »Verehrtester Herr!«. Zahvaljuje se mu za izkazano pozornost. 280. REŽEK PETER 280.1 Mima peč, b.d. (1868). Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Blagorodni gospod!«. Pošilja 3 gld za Triglav in 1 gld. za Brenclja za čas od julija do konca decembra. Pošiljajo naj ga na naslov: »Peter Režek kaplan v Mirni peči Post Hönigstein«. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. Opisuje svoje življenje v Novem mestu (1858-1859). Ustalil seje na Kandiji štev. 38. Poučuje kot domači učitelj dve uri dnevno za brezplačno hrano in stanovanje; poleg tega dobi še 5 gld. Zadovoljen je s šolskimi razmerami in profesorji. Obširno oriše življenje novomeških štu­ dentov in njihov odnos do zalih deklet: »... perche' vsak ima svojo ljubico?« (pismo 8.9.1858). Spominja se ljubljanskih prijateljev Šašia, Mlakarja in Biščana iz Zagreba; za slednjega pravi: »... Auch er is t... ein Stück von einem Slavjan ...«. G. seznani tudi z novomeškim gledališčem, ki ima samo parter in galerijo brez lož, seznanja ga s partijo taroka pri dr. Ipavcu in z drugimi vsakdanjostmi. V dunajskih pismih so zapisane le ljubezenske dogodivščine, odnosi s prijatelji in podobno. 282. ROBIČ LUKA* 282.1 Kranj, 30. 12. 1868. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Čestiti gospod Vrednik! Tu Vam pošiljam 3 forinte naročnine na Triglav za prvo polovico 1869 leta ki mi ga s dose­ danjem napisom le sem pošiljajte. Z Bogom Luka Robič V Kranju 30. Grudng 1868 Dnarni zapis: 3 državni bankovci po goldinarju znesejo 3 t« 282.2 Kranj, 1. 7. 1869. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Blagorodni gospod! V prilogi pošiljam vam za Triglav naročnino za drugo polovico letošnjega leta 3 f. Priložim pa tudi naročnino za celo 1869 leto za Brenceljna ter vas prosim da oddaste blagovoljno 2 f 10 k gospodu Alešovcu. Vas presrčno pozdravljam z Bogom Luka Robič V Kranji 1. Julia 1869 En državni bankovc za 5 f, pa dve šestici -. 20, skup 5 f 20 k« 282.3 Postojna, 3. 4. 1875. Telegram (Telegram) Telegramma. Naslovljen: »Gospod Peter Graseli Laibach«. Nalepka: »K.k. Staats-Telegraphen-Amt«. J: slovenski. »Izvoljeni ste s 58 glasovi za poslanca 4 glasove ima Zelen iz Snožeč Luka Robič«. G . zaznamek: »Narod, Novice, Slovenec«. dsxSSis àS S eS S S S «»^ ^c.r a n îa S ? S î2 H 3 = С\-т^/_ Woii« h l -SS£r ‘“ !— £/-&-' — Z — & — 1 — v / / ’ ./ t / / ' ___p t J C *# -£ -& - ' ) Ï Â Ï T i Telegram, 1875 (282.3) * T $ / \ >чЛa--- -Vi— -21Z3L.P&’ £?.~zr*yS / /tA ~ ^ . •V-fi/ Х ± ј /*у А у џ ^Л -> 1 ^ -О ^ у У ^ « Л * ^ А 4 к ^ у г \^ * ► . ^ ,'^ - у4ÿ^r-+ sV -4 -^> ^ ' Vv-Л ^ Ч * - Ј & С - л У Ј - /И .^4^» £ ~ ^ - f- * ~ - % - X . , ^ -T T -f-v ^ r-n rv -r ,% -1 -у 1 j e ’^t^-tsh. ^iL+^y> . , ju f i ^ : r j ' ULAVNI ZASTÜF ÙJÛMMU ^uVAnJVÂLNE PRAŠKE BANK. SLAVIJA V L..U R LJA N I. * ^ X Љ Dopis podružnice praške banke Slavije v Ljubljani, 1871 (298.4) 274 Drznemo se vsled naloga slav. gl. vodstva naznaniti Vam, da si odbor sam izvoli predsednika in podpredsednika s pravom, sklicati vsaj 2 krat na leto odbornike v Ljubljano. Ker bi bil zdaj shod odbornikov po našem mnenji zelo potreben, da bi se zamogli ravnati po želji odborovej, prosimo brž vposlati volilni listič. Živela slov. vzajemnost! Živela Slovenija! Jan Lad Černy« G . zaznamek: »Razlag, Gorjup (prečrtano), Pleše« 298.5 Ljubljana, 21. 3. 1871. Pismo brez ovoja. Žig: »Glavni zastop vzajemno zavarovalne praške banke Slavija v Ljubljani« . Prot. štev. 845. J.: slovenski. »Blagorodni gospod Peter Grasselli v Ljublj. 21. 3. 871. v Mestu. Volitev predsedništva pregledovalnega odbora za Slovenijo in Istro je končana, izvoljena sta: za predsednika: g. d. r J. Bleiweis sè 7 glasovi, za podpredsednika: d.r E . H . Costa sè 6 glasovi, Razen teh so dobili: za predsednika: za podpredsednika: d.r Razlag 3 glasove d. r Razlag 3 glasove d. r Costa 2 glasova d.r Vošnjak 1 glas d.r Bleiweis 1 glas F . A. PleSé I glas Blagovolite se s tem sèznaniti. S posebnim spoštovanjem Černy« 298.6 Ljubljana, 29. 6. 1871. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Blagorodni Pan Petr Grasselli Ljubljana«. Nalepka »Slavija vzajemno za var. banka v Pragi glavni zastop v Ljubljani«. Glava »Živila slovanska vzajemnost! Slavija vzajemno-zavarovalna praska banka v Ljubljani«. J: češki. Prilogi: seznam odbornikov in kuverta »Mily priteličku!«. Jan Ladislav Černy mu vošči za god. Zaznamek: »G . Černy pisal, da g Kristany penezev dovoliti---- « . 1 . priloga »Vybor: Dr. Paulič, dr. Dominkuš, dr. Vošnjak, dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, Gras­ selli, Murnik, Pleše, Sovdat, Ravnik, Golmajer« 2. priloga Tiskan naslov na kuverti: »Oddelek IV Razdelek slovanskih mlinarjev. Glavni zastop vzajemno-zavarovalne praške banke Slavija v Ljubljani«. 299. SLODNJAK ANTON* 299.1 B. k. (Ljubljana), b.d. (ok. 1930). Pismo brez ovoja »Spoštovani gospod! Spoštovanje pred Vami in Vašo starostjo me zadržuje že par let da si Vas ne upam obiskati, dasi bi srčno rad slišal Vaše besede in Vas vprašal o nekaterih stvareh, ki me zelo zanimajo. Urejam spise Frana Levstika in pišem o njem obširno študijo. Vendar mi je marsikatera stvar temna irvji kljub naporu ne morem do dna. Zato Vas iskreno prosim, da mi javite, če Vas smem obiskati. Ako pa to ni mogoče, Vas prosim, da mi pojasnite, ako Vam je mogoče sledečo stvar. L. 1867. je Levstik hotel izdati Bučelstvo, ki ga je nameraval založiti neki trgovec E . T-na, kakor piše Levec v V. zvezku Levstikovih Zbranih spisov na strani 322. Mnogo sem se mučil, da bi odkril, kdo je to bil, toda brez uspeha. Mislil sem na nekdanjega mestnega odbornika Edvarda Terpina, na igralca in pevca v Dramatičnem društvu Tisna, (Mogoče je bil to njegov oče?) toda ne morem priti do rešitve. Bučelstva so že natisnili troje pol, nato pa se je Levstik, kakor piše Levec na omenjenem mestu, sprl z založnikom, ki je tisk ustavil. Mogoče se spominjate, bla­ gorodni gospod, kdo bi bil ta E . T-n. Veliko veselje bi mi napravili, ako bi mi hoteli sporočiti Vaše mnenje o tej uganki. Druga zadeva je še bolj zamotana. Dne 21. novembra 1869. je Dramatično društvo uprizorilo v Deželnem gledališču poleg Županove Micke opereto Serežan, katero je spisal in uglasbil neki Ivan N. Köck, kakor je zapisano na prevodu tega dela v Slovenski Taliji 9. zvezek. Prevod je napravil Fran Levstik. Toda kdo je bil ta Ivan N . Köck. Iskal sem v zgodovinah glasbe na Hrvaškem, ker je na naslovnem listu zapisano, da je Serežan, hrvatska opereta, kar razodeva tudi vsebiria, vendar brez uspeha. Morebiti se spominjate Vi, častiti gospod Grasseli, kdo bi bil ta Ivan N . Köck. Težko mi je, da Vas mučim s temi vprašanji; vodi me pri tem le znanstveni interes in pa zau­ panje v Vaš čudoviti spomin, o katerem sem slišal že mnogo pripovedovati. Še enkrat Vas prosim Vaše cenjene pomoči ter Vas s spoštovanjem pozdravljam dr. Anton Slodnjak profesor trg. akademije. Jarnikova ulica 9.« 300. SLOVENSKA MATIČA* 300.1 Ljubljana, 17. 3. 1918. Pismo brez ovoja. Glava• »Matica Slovenska«. Prot. štev„ ■ 254. Žig: »Slovenska matica v Ljubl­ jani.« »Velecenjeni gospod Peter vitez V Ljubljani, dne 17. 3. 1918. Grasselli, ravnatelj užitninskega zakupa itd. v Ljubljani. Kot prvi podpredsednik prejšnjega odbora Slovenske Matice ste vodili matično poslovanje leta 1914. od takrat, ko je moral tedanji gospod predsednik v preiskavo, pa do razpusta društ­ va in leta 1917. od tedaj, ko je bil razpust razveljavljen pa do konstituiranja novega odbora ki se je vršilo dne 14. marca tl. v redni odborovi seji. Na tej seji je sklenil odbor na predlog gosp. predsednika dr. Ivana Tavčarja soglasno, naj Vam izrečemo v njegovem imenu najudanejšo zahvalo in priznanje za delo in trud, ki ste ga nese­ bično in požrtvovalno posvečali Matici vso dobo, ki smo jo začetkom pisma navedli. Drage volje Vas o tem obveščamo in se priporočamo z najodličnejšim spoštovanjem za odbor Slovenske Matice. M. Pugelj, Dr Ivan Tavčar tajnik. predsednik« Pismo brez ovoja. Glav a »Matica Slovenska v Ljubljani«. Prot. štev: 106. G . pripis: odg. 17. 7 . »Velecenjeni gospod Ljubljana, dne 10. 7. 1920. Peter vitez Grasselli, ravnatelj v p. itd, v Ljubljani Po nalogu odbora Slov. Matice izražamo k osemdeset letnici Vašega rojstva svoje najiskre­ nejše čestitke, spominjajoč se Vas kot svojega zaslužnega predsednika, podpredsednika in dolgoletnega delavnega odbornika. Želimo od srca, da bi živeli še mnogo zadovoljnih in sreč­ nih let. Z najodličnejšim spoštovanjem se priporočata za Slov. Matico: Dr Janko Šlebinger M. Pugelj, podpredsednik tajnik.« 301. SLOVENSKA NARODNA ČITALNICA V LJUBLJANI* 301.1 Ljubljana, 12. 2. 1872. Pismo z ovojem. Glava: »Slovenska narodna čitalnica v Ljubljani«. J„ ■ slovenski. »Blagorodnemu gospodu Peter Graselliju tukaj. Letošnja beseda Vodniku na spomin 4. dné t.m. se je tako sijajno izvršila, da po razsodbi vseh, kterim pristaja znanstvena kritika, se more uvrstiti med najlepše besede čitalnične. Vi blagorodni gospod! ste blagovoljno sodelovali v tej besedi in pripomogli v ta častni izid. Podpisani se tedaj vsled enoglasnega sklepa v seji 10. dné t.m. v svojo dolžnost šteje, se Vam srčno zahvaliti za prijazno Vašo podporo, po kteri ste poveličali Vodnikov spomin in povzdig­ nili čast narodne čitalnice. Sprejmete tedej drage volje to zahvalo z izrazom velicega spoštovanja, ki Vam ga v imenu društva razodeva podpisani odbor s prepristnim klicom: Živio! Za odbor narodne čitalnice, v Ljubljani dné 12. svečana 1872 I. Dr Jan. Bleiweis predsednik Franjo Ravnihar tajnika nam « 302. SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA V LJUBLJANI* 302.1 Ljubljana, 18. 7.1912. Pismo brez ovoja Glava »Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani«. J: slovenski. Priloga koncept G . odg. 25. 7 . »Dragi Brat! Prihodnje leto obhaja slovensko Sokolstvo svojo 50 letnico in priredi obenem III. vsesokolski ziet v Ljubljani. Ob tem nam veleva dolžnost da se spominjamo prvoboriteljev in ustanoviteljev slovenskega Sokolstva, Preteklo nedeljo, 14. trn. sta Te šla brat starosta dr. Oražen in brat tajnik Kajzelj obveščat da S lo venska S o k o ls k a Z veza V LJUBLJANI • f {Jo <Д^А- f> & vw 4 < r S t h & f v t A iH jo 5 5 H ttm u - ж ^ jù n ^ ù ® 1® и # ж . f - W ü A ) 2 l Ä i j ž e T v ijdiïpm, ■ öi W tu w v teüsvft. iU. ^ и и Г, fa it iymwfMjr j t M i t W ß ^ r и #4<Г«1отл^(лг MMva. U d i « А Ј г ј М .ж - A Te À U t (tw ik 4 Č W j W * U r ^крА. X ju t ^ « < Ц V J jf c м & o&r, m T e р л ^ , 4 t h f r t f r ^ i ' ÿ « ^ | * Ј Ц ј* 1 г ј к и Ј к ^ . J ( p L Je w i Æ / W k 3e m U L fa u o ј н Ј т м о 1 K j lt fw jji u M # ' «у>. А ^ а л , ! , fS-jatpL, Itjli. !W / ïW ^ / ■ / -1 ' t ü ù m l U v- Dopis Slovenske sokolske zveze, 1912 (302.1) 278 si izvoljen v zletni častni odbor, in Te prosit da blagovoliš prevzeti to reprezentacijsko funkcijo. Ker Te nista našla doma, Te obveščamo pismeno in ponavljamo svojo prošnjo. Na zdar! Ljubljana, 18. julija, 1912. Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze: Dr Murnik Dr Oražen Kajzelj Načelnik S.SZ. starosta S.SZ. tajnik S.SZ.« Prilog a »Slovenski Sokolski Zvezi v roki brata staroste dra Ivana Oražna v Ljubljani Dragi brat starosta! Z oziroma na obvestilo, da sem izvoljen v zletni častni odbor za III. vsesokolski zlet v Ljubljani, ki ga priredi slovensko Sokolstvo prihodnje leto o priliki svoje petdesetletnice, izrekam svojo bratovsko zahvalo na tem počeščenju iri izjavljam, da sprejmem izvolitev drage volje. Prosim, brat starosta, da vzameš moj odgovor na znanje in ga sporočiš na pristojno mesto. Na zdar! 25. 7. 1912.« 303. SMOLEJ MATHIAS 303.1 Videm, b.d. (1869). Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Sr. Wohlg. Herrn Peter Grasseli Eigenthümer des Triglav Lai­ bach«. Jnemški. Pošilja 3 gld za Triglav in 2 gld. za Brenclja Navaja naslov: »Mathias Smolej Kaplan in Gutenfeld 1 . Post Gr. Lašič«. 304. SOCHAR CARL 304.1 Celje, 2.12.1868. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »An den löbl. Južni Sokol Verein Laibach«. Znamka za 5 kr. Poštna žiga »Cilli 3/12 68, Laibach Stadt 3/12 Früh«. Nalepka »C. Sochar's Buchhandlung Cilli« J: nemški. »Löbl. Južni Sokol Verein Laibach«. Prosi za dodatnih 20 izvodov knjige Nauk o telovadbi za komisijsko prodajo. Hkrati želi, da mu zvišajo provizijo, ker z dosedanjo v višini 10 % ne more prodajati knjig po prvotni ceni. Za primerjavo opozori, da je provizija pri Matici kar 25 % in pri Mohorjevi družbi 33 % . G. zaznamek: »Exp. & 12.« 304.2 B.k. (Celje), b .< L (konec 1868). Poštna nakaznica J: nemški. K. Sochar pošilja 6 gld. 30 kr. za poslane knjige 8. decembra in prosi še za 20 izvodov. G . zaznamek: 20 knjig po 40 krajcarjev je 8 gld.; 20 % provizija je 1 gld. 60 kr; 10 kr. je poštnina; končni dohodek je 6 gld. 30 kr. 304.3 Celje, 28. 7.1869. Pismo brez ovoja J_ ■ nemški. »Löbl. Sokol Verein Laibach«. Iz priloženega računskega izvlečka (Rechnungsauszug«) za leto 1868 je razvidno, da je poravnal račune za prodane knjige. Ostalo je še 21 izvodov, ki so na razpolago. 305. STANGL V. 305. 1 Postojna, 22. 5.1870. Pismo brez ovoja. J.; slovenski. »Čestiti Gospod! Blagovolite priložene povabila našim bratam Sokolovcam dobrotljivo razdeliti. Zagotovo pričakujemo da nas bodejo vsaj nekteri s svojem prihodom počastili, v Postojni 22. 5. 870. Osobitim spoštovanjem V. Stangl, tajnik« 305.2 Postojna, 26. 6. 1870. Pismo brez ovoja J.- slovenski. G . pripis: odg. 27. 6 . »Blagorodni Gospod! Potrdim sprejem Vašega častitega od 25 trn: in prosim le de mi blagovoljite naznaniti koliko na priliko pride Gosp. Sokolcov iz Ljubljane da bodemo znali toliko vozov za nje priskrbeti. Naše podružnice se bode pred več ko menj udov vdeležilo Ipavskega tabora kakor Cirkniš- kega, toda da nebodemo zamogli pred iz Postojne odriniti ko bo 10. uri do poldne. Mi smo mislili de bi se vsi Sokolovi tukaj v Postojni zebrali ter de bi vkup se peljali v Ipavo; tako pa pridemo mi še le ob 1 uri po poludne tje če ob 10. odleti odrinemo. Blagovolite precej po sprejemu odgovoriti ter zakličem V Postojni 26. 6. 870. Na zdravje! V Stangl« 306. STANIČ KATINKA* 305.1 Kanal, 23. 10. 1872. Pišmo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 7 . 11. »Visokospoštovani blagorodni gospod! V Kanalu dne 23. 10. 72. Zupala sem se Vam pisati, da-si sem Vam celo malo znana. Mislim, če se ne motim blagi gos­ pod, da Vam je moje ime znano, ki Vam ga je menda memogredoči g. Križnič naznanil - Pisal je omenjeni gospod, da bili bi zadovoljni me h dramatičnemu društvu uzeti. Toda da moram pogoje sama pisati. Sama nevem kake pogoje bi Vam naznanila, kajti čudno se mi zdi, zah­ tevati kaj, preden vem kaj znam. Tega se pa bojim, ko bi tjekaj prišla; da bi skušnje ne doveršila, kar pa Bog vari, kaj bi potem začela? Spet domol priti, to bila bi zame sramota kajti po majhnih teržičih ne ostane nič skrito. Res je, da so mi g. Dr Lavrič, in še drugi gospodje nagovarjali, da smem v njih imenu pisati, da sem sposobna za-to. Videli so mi večkrat na odru, in vselej so rekli da sem dobro igrala. Sama pa tega nevem, ker človek večkrat samega sebe spoznati ne more. Veselje pa imam do tega in terdno voljo. Večkrat sem o Ljubljanskih besedah brala, vselej sem si mislila: o kako srečna bila da bila bi tudi jaz pričujoča Ko bilo bi to, nič mi ni mar, en mesec, tudi dva se na svoje stroške živeti, vem da uka mi še manjka. Ker vedite milostljivi gospod, kar dozdaj znam je le iz samo-uka. Ko bi tedaj me spre­ jeli prosim lepo mi vse natanjčno odpisati. Rada bi vedela tudi, s kom bi bila priskerbljena tisti čas, ko ne bo več opravila pri dramatiki? Bi-li bili tako dobri mi koj odpisati; in sicer tako dobri mi tudi odpisati, ko bi tudi nič iz tega ne bilo, da bi ne na to mislila. Tudi ko bi bilo to mi naznaniti, koliko časa da imam za tje priti. Z velikim spoštovanjem Vam udana Katinka Stanič-ova P . S. Moj napis: K. Stanič v Kanalu« 306.2 Kanal, 15. 11. 1872. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . Pripis: odg. 28. 12. »Preblagi gospod! V Kanalu dne 15. novembra 1872. Z velikim veseljem sem prijela Vaše meni drago pisemce. Jako me veseli i v veliko čast si štejem, da si taki verli rodoljub za-me briga: Iz vsega srca se Vam zahvalujem milostljivi gos­ pod, za Vaše plemenito srce i blagi trud. Nič nimam s kojim bi Vam mogla poverniti, le hvaležna se moram na Vas spominjati i vedno mi bodete v blagem spominu! Z vsem sem zadovoljna s kar ste mi pisali. Tukaj Vam naznanim igre v kojih sem naloge tukej izveršovala, namreč: Svojoglavneži sem igrala Olgo V Ljubljano jo dajmo sem igrala Nežo Zakonske nadloge sem igrala Gabrijelo Bob iz Kranja sem igrala Polonico Igrala sem še druge, toda imela sem še bolj majhne odelke od teh, ker tukej na našem odru ni moč velikih iger izveršovati i tudi ni oseb. Saj mi bodete častiti gospod, blagovolili naznaniti kaj se mi je učiti; ter mi še kaj noviga poslati. In ako bi to bilo, da bi tjekaj prišla, smem li toliko si prostosti vzeti, v Vas upati miliga prija­ teljstva? In bi-li smela prositi, da bi bili tako dobri mi stanovanje pri kaki pošteni hiši pojiskati? Kajti, sama pridem v ptuji kraj; med ptuje ljudi. Ker vedite mili gospod, nikdar nisem še stopinje iz Gorice bila i še tam malo. Še nekaj častiti gospod, oprostite, da Vam toliko čenč pišem: Nisem pa strastna da se mora to zgoditi, tedaj da bi bila morda komu napotje, - veselilo mi bo to, da sem si z Vami blagi gospod seznanila. Z odličnim spoštovanjem Vam hvaležna Katinka Stanič-eva« 306.3 Kanal, 11.1.1873. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Preblagi gospod! V Kanalu dne 11. 1. 73 Nemorete verjeti s kakšnim veseljam sem prijela 31. decembra Vaše cenjeno pismice; ker mislila sem uže, da ste na mè zabili. Zelo sem Vam zato hvaležna. Da, mili gospod, pripravljena sem k vsemu in zadovoljna z vsem, če bi bilo to, da bi v Ljubljano šla, kakor ste mi pisali. Ah kako lepo, kakö prijazno me pišete! Rada Vas moram imeti, neizrečeno rada, da si Vas ni­ mam čast še osebno poznati in zdi se mi, da sva uže stara znanca; ter da Vam lahko brez vsega strahu in vso prostostjo vse zaupam. Serčna hvala Vam, za Vašo uljudno mi poklonjenost, da mi bodete h pomoči, ako tje pridem, preverjena sem, saj mi je uže Vaše prijazno pisanje porok. Dasi - ravno je že zakasnjeno; vašim Vam tudi jaz srečno uže začeto novo leto! Bog naj Vam ga blagoslovi, da bi ga srečno dokončali! Kdo bi se bil mislil tisti dan, ko sem iz Kanala v Gorico šla, da se bom seznanila s tako verlim gospodom, namreč; z gos. Nollijem. Jako mi dopada njegov ponos, in vendar tako uljuden in preprost, da se meni lahko ž njim kakor z otrokom. Bi-li bili tako dobri Vi blagi gospod, mu izreči mojo gorečo hvalo in priserčen pozdrav. Ker se je ponižal mi tako lepo podučevati. Vi pa mili'gospod, ostanete mi v večnem spominu, ker si toliko zamè trudite. Stem pokažete, da vredni sin majke Slovenije! Z globokim spoštovanjem Vam hvaležna, Katinka« 307. STARE JOSIP* 307.1 Slavonska Požega, 16. 11.1871. Pismo brez ovoja. J.- slovenski. »Dragi prijatelj! V Požegi 16. 11. 871. Da ostanem mož beseda pustil sem vse drugo ter sem se z nenavadno marljivostjo poprijel prestavljanja Pražskega flamendra V največi zadregi sem bil zastrani imena samega. Ne mo­ rem si domisliti slovenske besede, ki bi češkemu flamendru (nem. = Taugenichts) najbolj od­ govarjala. Postopač, potepuh, malopridnež, vse te ne pomenijo že v naslovu pravi značaj Adol­ fov. Kadar boš prebral vso igro, si boš morebiti ti, ki vedno doma bivaš, prej domislil prave be­ sede. Naslov popolnoma spremeniti bi pa ne svetoval, kajti ime Ljubljanski bo narod jako ma­ milo. Rad bi bil igro še popravljal, ali zdaj nimam prav nič časa, kajti nakupičilo se mi je toliko dela da pred Božičem ne bi mogel biti gotov. Zatorej Ti jo kar naravnost pošljem, saj boš Ti pri branju več pogreškov našel, nego jaz sam. Dovolim Ti, da ga vsega spremeniš, če Te je volja. Vokätivi ilovéce in brate mislim se prav lahko v slovenskem vpeljejo. Največkrat grešim zoper dual, kajti zapeljuje me češki tekst in navadno hrvaško govorjenje. Tudi me je češki tekst večkrat zapeljal, da nisem djal negativnega objekta v genetiv. Bodi tako dober pa popravi take napake. Upam da bo ta igra še bolj zadovoljevala potrebi večih resnih iger nego Zažigalčeva hči, Dasi lahka za predstavo, ima vendar dosti daljših govorov, ki bodo igralcem dobro došla vaja za težje tragične deklamacije. Nadjam se, da bote obe igri še to zimo na oder spravili. Bodi li mogoče poslovenil bom do novega leta Blazineč v pronim poschodi veseloigro v enem dejanji od Šambrka, potem pa Neni doma tudi v enem dejanji. Kadar bote oznanili novo pre­ stavljene igre, imenujte tudi te dve, da jih ne bo kdo drugi prestavljal. Kadar boš prebral fla­ mendra (in to lahko eno dopoldne storiš) prosim Te prav lepo ne bodi prekomot pa mi piši Tvoje iskrene misli i vspehu mojih posljednjih dveh prestav, namreč: Flamendr in Pališova dce- ra. Pozdravi mi vse prijatelje posebno Nolli-ja. Te prav presrčno pozdravlja Tvo^ prijatelj Josip Starè« 307.2 Slavonska Požega, 24. 12.1871. Pismo brez ovoja J.- slovenski. G. pripis: odg. 22. 1 . 1872. »Dragi Petar! Pošiljam Ti poslednjo igro za letošnjo saisono. PrioBčite v Zori vse igre, ki niso v priročni knjigi in naznanite tudi ktere so v delu. Jaz bom za drugo leto poslovenil: Neni doma 1 akt Baron Görtz 5 aktov Z Doby Kotillonuv 5 ali 4 akt. Ako bi mi na račun mojih zadnjih treh iger kaj novcev poslali, bi mi bilo drago. Z Bogom! Piši kaj! Tebe in vse poštene Slovence pozdravlja v Požegi 24. 12. 871. Tvoj Josip« 308. STEKAR FRANZ Ljubljana, 23.12.1876. Pismo brez ovoja J; nemški. »Herrn Peter Grasselli in Laibach«. Potrjuje prejem posojila v višini 10 gld. z rokom vračila 1 . marec 1877. G . zaznamek: opomin 29. 4. 1878. 309. STROSSMAIER JOSIP* 309.1 Djakovo, 20.11. 1870. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Slavnom predsjedničtvu gimnastičkog društva južni Sokol u Ljubljani«. Znamka za 5 kr. Poštni žigi: »Diakovar 21 /1 1 68, Sisak 24/11 1870 8. Več, Laibach Stadt 26/11 Nachm.« Prot. štev. 1260. J: hrvaški. »Slav. gimnast. družtvu Južni sokol u Ljubljani. Na odlikovanju, kojim me sl. društvo naimeno- vanjem za počastnog člana usrieči, izričem oviem srdačnu zahvalnost, želeč da Bog obilno blagoslovi koli samo družtvo, toli i sav narod slovenski. Uz izraz osobitog štovanja i ljubavi ostajem ponižni sluga U Djakovu dne 20 Studena 1870. Strossmaier Biskup« 310. STRZELBA ALEXANDER 310.1 Celovec, 10. 9. 1869. Pismo brez ovoja Glava: »A. Strzelba Klagenfurt«. J: slovenski. »Dragi prijatel! Na zdravje! Kako to, da jest ne dobim ze drugi pud Triglav-a, jest sem od pervega Aprila do zadniga tega mesca pri Kleer-u platil. - Prosim Te tedej, da budem dobil. - Te pozdravljam, kak'sve poznanci in vstanem Tvoj verlji prijatel Celovc 10. 9. 1869 Sander Strželba Nemškutarji Zaneš, More, Krašovic Alois in več drugi, so bila sada pri Feuerwehrtag tukaj. - jeh nišam pogledal ne pozdravil. -« 310.2 Celovec, 30. 9. 1869. Pismo brez ovoja Glav a- »A. Strzelba Klagenfurt«. J.: slovenski. »Dragi prijatelj! Na zdravlje! Hvala za pozdravljenja! Tukaj te pošlem f 2.05 kr. za časnike, to je za tvojga Triglava in Brenceljna zoprska do zadniga Grudna, in te molim oddaj 55,- godspodu Alešovci. V hitrost Te kako vse Naši pozdravljam, jest pa vstanem tvuj Celovec 30. 9. 1869 Pozdravi bratà Jožeta, kakor Kremžar And. in Dragotin Žagar-ja. Zbogom! Ne udajmo se!« 311. SUPAN JOSIP V. 311.1 Celovec, 16.6.1873. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Gospod-u Peter Grasselli-u V Celovc-u 16. 6. 73 V Ljubljani Ker ne bodem imel časa se udeleževati občnega zbora Narodne tiskarne in tudi moj svak dor Janežič ne - Vas pridem z tem vrsticam uprašat ali bi hoteli Vi pooblastenje mojeh in svakovih 10 glasov (vsak 10 delnic) za omeneni zbor prevzeti. - Janežič prosi da ako Vam ni mogoče to storiti, bi gosp. Dor Vošnjak-u prosil - če hoče on njegove glase zastopati. - Prosil bi Vas jaz tedaj mi, ako je treba, formular pooblastila, kmalo poslati da bi se Vam mogla ta reč še pravčasno izročiti. - Pričakovaje Vaš odgovor se priporočim z osobitim spoštovanjem Jos. V. Supan« 312. SUPPANTSCHITSCH FRANZ 312. 1^» Ljubljana, 7. 7. 1861 - 15. 1. 1874. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. Ureja zasebne in finančne zadeve. 313. SUPPANZ JOHANN 313.1 Vipava, 5. 8. 1868. Pismo brez ovoja. J: nemški. Priloga: odg. na Drenikov članek v Triglavu 10. 8. 1868. »Löbliche Redaction!«. Pošilja odgovor na članek v Triglavu 1. avgusta 1868. Želi, da ga objavi; v nasprotnem primeru naj mu ga vrne. Priloga: »Erwiederung auf den Artikel des Herrn Drenik von 1.d. Mts«. Odgovarja na vprašljivi, proti njemu naperjeni in nesramni članek objavljen v Triglavu 1. avgusta. Tega dne je bil na vrtu grofa Lanthierija v manjši družbi. Zraven je bil tudi učitelj Goršič, ki ga je spremljal njemu neznani človek. Zdaj ve, da je bil Drenik. Vsedel se je poleg Suppanza in nagovoril magistra v slovenskem jeziku. O čem sta se pogovarjala se ne spominja. Ko se je Drenik oddaljil, je v šali pripomnil, da verjetno ne zna nemško. Na to opombo,'s katero ni nameraval žaliti, je ime­ novani magister vzrojil in mu izrekel vrsto predrznih opazk. Sam je pripomnil, da je znanje več jezikov koristno. Strinja se, da se nékdo izobrazi v slovenskem jeziku, vendar meni, da se ne od perovga Ko- verlji prijatel Sandr Strzelba zatirajo že izobraženi jeziki. Končno je še dejal, da je človek, ki obvlada le en jezik kot pes, ki ne zna drugega kot lajati. Sedaj prepušča vsakemu uvidevnemu človeku razsodbo, če se je Drenik upravičen spotikati ob ta dogodek. Ker meni, daje s svojim člankom dajal napačne informacije, bo nadalje ukrepal proti predrznemu učitelju, ki je bil že večkrat uradno grajen zaradi agitacij. 314. ŠUŠTERŠIČ I. 314.1 B.k. (Ljubljana), 15. 12.1870. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeborenk Prosi za akontacijo plačila ker je v stiski z denarjem (plačati mora 20 gld. najemnine za stanovanje.) Če mu ne uspe dobiti denarja, bo moral zapustiti stanovanje. Murnik mu je novembra odtegnil 14 gld. in za december 4 gld. od plače, česar ni pričakoval. Tudi z nedeljsko predstavo bo imel 7 gld. stroškov. 314.2 Ljubljana, 1.12. 1871. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Častiti gospod! Drznem se, Vam pobotnico čez dva goldinarja za rolo Zajčeka v blagovoljni podpis predložiti in ob enem zvežem prošnjo, da bi blagovolili, privoliti, da se mi iz blagajnice dr. dr. posodi 5 gl. - ter svoj podpis 'pridejali dolžnemu pismu. Gospod Murnik mi še ni nič izplačal, in je vrh tega danes zopet malo čuden, ne upam se mu za zasluženi denar reči, še manj za kako posojilo, v zadregi sim pa v veliki (kakor navadno) - prosim Vas torej lepo, da bi mi to storili, me boste k veliki hvaležnosti zavezali. Nadjam se, da mi ne boste odrekli ter se Vam ponižno priporočujem V Ljublj. 1 . 12. 871. I Šušteršič NB. Dolžan nisem prav nič v blagajnico«. 315. SVET JOHANN 315.1 Dolina pri Trstu, b.d. (1869). Pismo brez ovoja J: nemški. Pošilja 3 gld za Triglav in 2 gld. 40 kr. za Brenclja. Navaja naslov: »John. Svet Pfarrcooperator zu Dolina Post Zavle bei Triest.« 316. SVETEC LUKA* 316.1 B.k. (Dunaj), 28. 3.1870. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Dragi gospod! G. Lenček-u poslanih opominov pod . % nisem mogel izročiti, ker ga zdaj že dalj časa ni na Dunaji; on se drži zdaj največ v Medvodah na Kranjskem, kjer železnico dela. Zatoraj Vam po­ šiljam opomine nazaj, da mu jih Vi sami izročite. Pri Mokarji (Slonu), kjer ima navado ostajati, kedar je v Ljubljani, lahko zveste, ali je zdaj v Medvodah, ali ne, in če ga ni, kedaj da pride. Bar- botu, Lipoldu in Černetu sem izročil. 28.3.870 Bodite zdravi! VaS Svetec« 316.2 B.k. (Litija), 24.10.1884. Pismo brez ovoja Glava: »Luka Svetec c.kr. Notar v Litiji«. J.: slovenski. G . pripis: odg. 26. 10. »Dragi prijatelj! 24. 10. 1884 Jaz bi bil pretečeno sredo rad še s Teboj govoril zastran mestnih šol, pa ni bilo več časa, ker sem šel z našim lokalnim vlakom domu. Rad bi Te bil opomnil, da dajte od mestnega šolskega sveta deželnemu šolskemu svetu tiste statistične date od nemških, za šolo ugodnih Ljubljans­ kih otrok. Meni se zdi, da je to politično in za zdaj neobhodno potrebno, da se Konradu odvzame vsak izgovor ovirati narodno šolstvo v Ljubljani; pa tudi Winkler potrebuje tega da odbije hranilnič- no nemško šolo. Jaz sem prepričan, da Nemci svojih otrok ne bodo jemali iz nemških zavodov, kjer jih imajo zdaj, čeprav se jim odpro paralelke na mestnih šolah. Torej jaz mislim, da je zahtevano iskazovanje nemških otrok za zdaj le formalnost brez djans- kih nasledkov vsaj za to leto. Zato si tudi ni treba mnogo glave treti, ali je iskaz popoln ali ne. Samo, da se formalnosti zadosti. Zatorej Te prosim, glej na vsak način, da se ta reč ne bo od­ lašala, ker se s tem rešitev mestnega šolskega vprašanja po gladki poti le zaderžuje, nem- čurjem pa ugodna priložnost daje, po časnikih vpiti in na vlado pritiskati za nemško šolo. Naša politika pa zahteva, da svojim nasprotnikom ne dajemo tacih priložnosti, saj veš, s kako skerbljivostjo se čisla in neguje še vedno v Avstriji zatirano nemštvo. Prosim Te torej, ne prizirajte teh okolišin, sklicvaje se zgolj na svojo pravico. Res je, pravico imamo na svoji strani; ali manjka nam še moči, da bi jo uresničili, in dokler je tako, ni drugače, ko pogajati se s tistimi, ki imajo oblast v rokah, če hočemo kaj doseči. Bodi srčno pozdravljen! Tvoj udani L Svetec« 316.3 Litija, 15. 3. 1891. Pismo brez ovoja Glava »Luka Svetec c.kr. Notar v Litiji«. J: slovenski. G . pripis: odg. 18. 3. »Dragi prijatelj! V Litiji, 15. 3. 1891. Jako sem se razveselil, ko sim bral danas, da ste Ternovsko faro oddali gospodu Verhovnik-u. Bral sim pa obenem v Slovencu opazko, da oddaja ni pravilna, ker da je prezentacijo naredil magistrat ne pa mestni odbor. Precej sem šel gledat v mestni štatut in ondi res nahajam - 5 32 - da prezentacijske pravice zvršuje mestni odbor in da jih ne sme prepustiti magistratu. Ker me ta cela stvar silno zanimlja, prosim Te odpiši mi s par vrsticami, kako je ta stvar. Menda saj niste kaj prevideli, da bi se Vam potem Kalan smejal. Izvolitev Vrhovnikova se mi pa zdi jako srečna. Mi dobimo ž njim spet enega izvrstnega de­ lavca za našo družbo sv. Cirila in Metoda. Z ozirom na to mislim, da mi moje radovednosti ne bodeš zameril. Tvoj vedno udani L Svetec« Pismo brez ovoja Glava »Luka Svetec c.kr. notar v Litiji - (Littai in Krain).« J: slovenski. »Dragi prijatelj! 16. 11. 892 V Slovencu od 14. t.m. si gotovo bral, kaj je sklenilo katoliško - obrtno društvo zastran zlog­ lasne hiše. Vsa podoba je, da se hote klerikalci poslužiti te reči kot agitacijskega sredstva zo­ per mestni zastop, tako, kakor porabljajo zdaj škofovo mučeništvo po hribovskih občinah za agitacijo zoper slovensko inteligencijo. Po moji misli naj mestni magistrat ne gleda mirno tega krtovega delovanja. Moja misel bi bila, naj magistrat stvar strogo preišče in ako je dokazano, da se krčmarski obrt v zloglasni hiši rabi v nečiste namene, naj se obrtno pravico dotični ženski vzame. Pri tej preiskavi bi jaz prav tiste gospode, ki toliko kriče zaslišal za priče, naj povedo, kaj vedo. Ako pa nič ne vedo, bi jaz to javno razglasil, sploh pa naj bi dotična ženska, ako ni kriva, in ako se ji sploh ne more nič dokazati, nastopi proti obrekovalcem tožno pot. Moja misel je torej, naj magistrat nikakor mirno ne gleda, da bi klerikalna stranka s svojo agi­ tacijo begala mesto in deželo. Z odličnim poštovanjem Tvoj udani L Svetec« 317. SZILLICH 317.1 Ljubljana, 4. 8. 1869. Pismo brez ovoja Glava »K.k. priv. Südbahn Stations Chef in Laibach«. J: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Pritožuje se nad postrežbo gostilničarja Bastla v Radovljici. Želi, da to objavi v Triglavu. Spomni naj se tudi na obljubo, ki jo je dal 1. avgusta na Bledu. 318. ŠUBIC IVAN* 318.1 Ljubljana, 30. 3.1900. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Blagorodni gospod! V Ljubljani 30. 3. 00. Poslanci Kat. narodne stranke štrajkajo v odsekih, ker nemajo v njih nobenega načelnika. Nemška stranka želi to v toliko poravnati, da bi bila pripravljena voliti v odseku za letno po­ ročilo zastopnika Katol. narodne stranke za načelnika, ko bi narodna stranka temu ne ugo­ varjala. Naš klub je danes sklenil, da temu predlogu nemške stranke ne ugovarja in me je pooblastil, da Te vprašam, bi li hotel z ozirom na označeno situacijo odložiti predsedništvo v odseku za letno poročilo? V slučaju, da ne ugovarjaš tem nazorom, Te v imenu kluba nadalje prosim, da bi svoj ukrep takoj semkaj naznaniti blagovolil, ker se želi, da se stvar danes uredi. Z odličnim spoštovanjem Za klub: Šubic« 318.2 Ljubljana, 11. 6.1905. Vizitka Glava »Ivan Šubic c.kr. ravnatelj umetne obrtne strokovne šole«. J: slovenski. »Ker se je Levec odpovedal predsedništvu Mat. Slov, bi bilo po mnenju mnogih odbornikov s v £ ? . - , c k, „ ul. r * 0 / . < ' y < ' j " ' ’ / * ' ? / v Iv i t i j i / / ; / t ’ - y a * v / / / •v / c- * C 4 z c & ts -* * > ■ * > f* i 7 . ¥ - < vv-1/ &.-A £ o S o < , y » - < A j ^ t f -'T гч*_< , Л-Л j L J ~ 4 > .- * < A < * i* < % '■ '■ $ (.& ..£ \ < 1 / * t. ßt-4-1 / - 7 г < /<^ - *<• . * b u è L £ s ^ A ~ -O u ^ ^ 4 - ^ t 4 j - j v / 9 ^ (,4 У 1 Л < i i -t < t- ■ф -£-4џ-4 к ..£ \ j - , С ^Л T ö v wt / /J -O b - < » y f & л \ а - < Ж ^ -W T , -fc ^ L V yv^4 Л . v — - 2 L — . V V v /^^^СЧ-Лс-tH L H L - 4 - - ' Улг^ 4- t ~ f > / & • . . * Л ■Ф^кМ^- ^-t Ул' --* <£*-&■■*-■ • I /< >t><«' 4-<н/ и - и ^ Д у < < * * .« /{ /< , */лу *■< ^ * » » 1 ^/и9- » •••' - £<к e i/, ,. x-.-A '-^^ox *.<, ^г^г'Љ.4». v -вл. <ИС ^ Л ^ - г г ^ ^ # 1 4 ÿ - û t . ' t * - с * »< _ - - ÿ ^ t - . ^ 4 <.чЛ. ê c t - c / le t ^ v ‘ < - /^V / > « «'г» % / 4-^*sA i-4- t-'*' l -r x -+ c г * г л _ i * г > .'? -* n z p-j ~ С 'У ч р с * Ј ~ л - х . jMt-1 & 1 - '- > % s 4 .^ ' Љ -ô^û-J < ✓ ^ , < * - > ► г г^€Л И ^ £Г~ е г 7 Pismo slovenskega pisatelja in notarja Luke Svetca, 1891 (316.3) umestno, sklicati pred odborovo sejo zaupen shod, da se pomenimo o nasledniku in da ne pridemo nepripravljeni k volitvi. Gospodje so mi naročili, naj Tebe naprosim, da skličeš tak shod, če soglasaš z našim mnenjem glede potrebe sestanka. - Ako želiš kak pogovor v tej zadevi, sem ti vedno na razpolago. 11. 6. 05 Srečne pozdrave od« 319. ŠUMAN JOSIP 319.1 Ljubljana, 8. 11. 1889. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Velečastiti gospod župan! Zadržan Vas osebno obiskati, dovolite, da Vam glede najinega včerajšnjega pogovora javim, kar se mi je na moja vprašanja odgovorilo. G . D. vprašam, če je v družbi dijakov uže kedaj bil v gostivni, odgovori odločno, da nikdar. Govorica je, da ste si celo dali plačati od dijakov. -T o je laž in obrekovanje, jaz nisem bil nik­ dar z dijaki v gostivni, in zato še manj, da bi si dal kaj plačati od dijakov. Tako g. D . Toda stvar je jako važna in jaz sem Vam hvaležen, da ste mi govorico sprožili. Če je nedolžen, dobro zanj, ko pa bi vendar bilo kaj istinitega, boste, g. župan, ob priložnosti še morda posa­ meznosti izvedeli, ali pa dotičnemu priobčili, da se morda moti, kajti g. D . se dela nedolžnega. Tudi g. G. sem dotično stvar sprožil in pravil mi je, da ga Brus obdeluje, kako je bil v ------. Vse dobro je obljubil, ali če si bo značaj toliko poravnal, da se poboljša, učila nas bode prihodnost. Toliko v naglici, ker sem zadržan osebno Vas ta dan obiskati in tudi nevem, prišel li bi tako, da ne motim. Naj Vam pa, častiti gospod župan, tudi te vrstice bodo priča, da mi je volja, neuspešnosti in neprilike našega zavoda odstraniti in da mi je Vaša ljuba in draga pripomoč jako jako včislih. Vam iskreno udan 8.11.89 Šuman« 320. ŠUŠTERŠIČ FRANJO 320.1 Črnomelj, 24. 2. 1878. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: odg. 7 . 3. »Slavni gospod Peter Grasseli! Černomel 24. 2. 878. Prosim Vas nebodite ražaleni, če Vas jast z nekolikimi versticami nadlegujem, moje današno stanje me je k temu primoralo, da sim si to pot do Vas okrenil. Kakor je Vam znabiti znano, jast sim mogel zarad nezmožnega plačila mojim dolžnikom na višjo gosposko se oberniti in za Concurs prositi, čeravno je več activnega kot passivnega; mene je vse kar sim bil dolžen vse naenkrat zagrabilo in tako se nisim mogel pomagati, svetvano mije bilo se na to pot nag­ niti, in to sim storil'Bil sim župan Černomalskega mesta, ali zdaj sim za časno suspendiran, bil tudi predstojnik narodne čitalnice ali drugače za vse kar narodnost zadene neutrudliv, ali zdaj sim mogel vse to odložiti in sim postal skoz mojo žalostno stanje kterega nikoli nisim zaš- lužil veselje, smeh nasprotni stranki ktera, mi vse iz srca zlo privoši. Obernem se na Vas slavni gospod, Vi znam da ste z vso častjo vrednimu gospodu Dr Janezu Bleiveisu toliko znani, da bi njemu mojo željo izrekli, da bi on ali tudi Vi se z malim versticami obernili na gospoda C. Bleiveisa v Krajnu in bi mu mojo željo spolniti se izrekli. On sicer ima dosti pri meni zadobiti, ali on je vse za svoje siguren da bo do zadnega vinarja plačan, ker je blaga vèliko več v vred­ nosti zarublenega kot je dolga, in zraven je še intaboliran na hišo in posestvo sploh. Ker on je pa taki mož, da lahko dosti naredi mani dobrega, ker bo od vseh dolžnikov gotovo prašan, kaj bi bilo zanarediti, on lahko potem svetuje vsimi z koliko se znajo z mano poravnati. Prosim lepo spregovorite z gospodom Doctorjem Janezu Bleiveisu o temu naj bi za mene malo be­ sedic govoril pri gospodu C Bleiveisu v Kranju, ali pa če ste Vi tudi že njim kaj poznani prosim izročite tudi Vi Vašo željo. Če se dolžniki z mano prijatelski poti poravnajo, jest bom dobil — da bodo na me dobri stali in tako bom stopil zopet v mojo dobro staro stanje in bom potem zopet verli mož po svoji moči. Drugači pa če m' pustijo vse prodati, znate kako se bi v tako slabih časih mogla roba prodati, na taki način biv jast, moji otroci reveži, jast brez imena postal in vedno nesrečni, dolžniki zraven pa še nebi bili plačani. Iz tega vzroka prosim storite mi to veliko dobroto, Vas nikdar nebom pozabil. Vi ste nam belim Krajncom vedno v spominu, za­ torej se na Vas obernem. Če bi me s kor kaki listek razveseliti hotli, prosim da bi za me na gospoda Rupnika adressirali, on je učitel in prameni v stanovanju, drugači znabiti list nebi meni v roko prišel. Upam da me bote všlišali. Sim z odličnim Spoštovanjem Vam hvaležen, Franjo Šušteršič« 321. TANŠEK IVAN 321.1 Ljubljana, 29. 6. 1864. Pismo brez ovoja Glava »IT«. J: slovenski. G . pripis: brez odg. »Dragi moj prijatelj! Stojiš kot skala v morju trdno, Peter, Zvesto ljubiš, braniš Ti slovenski rod; Voščilo srčno moža, ki ga veter - Ne omaja, sprejmi dénes za Tvoj god! Ves Tvoj Ivan V Ljubljani 29. junija 1864.« 321.2 Ljubljana, 24.1. 1866. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »P. T . Gospod Peter Grasselli véliki trg h. št. 263. II«. J.- slovenski. G . pripis: brez odg. »Presrčni Peter! V Ljubljani dne 24. 1. 66 Danes Ti ne morem plačati, ali do 1 . svečana bodem Ti gotovo še sam prinesel. Da Ti tako nisem vrnoto mogel, je krivo, da sem pred lanskem skozi 4 1 /2 mesecev brez službe bil in se zelo zadolžil, kar mi je zdaj sčasoma treba povrnoti in ker se mi je zdelo, da sem primoran drugim zarad lastne sile plačati poprej, kakor Tebi. Da sem Ti prav prav hvaležen in vedno osta­ nem za to Tvojo pomoč, mislim bodeš verjel, in pripravljen sem Ti tudi obresti plačati. Tedaj še en teden potrpi! Ker si Ti brez naslova in poslova pismo zadnje pričel in končal, sem zadregi, kaj bi jaz rekel? ali ker Ti še nisem voščil sreče v Tvojem novem stanu; naj Ti s tém gorko so­ čutje izjavim in dovoli mi, da se še imenujem kot nekdaj Tvoj iskrenohvaležni prijatelj Ivan Tanšek« 321. 3 Brežice, 26. 8. 1867. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 3. 9 . »Ljubi prijatelj! Gotovo imaš zapisnik številk, ktere so kaj dobile pri Effectenlotterie des patriotischen Frau­ envereines v Ljubljani, prosim Te tedaj v imenu g. Dor Razlaga da mi v kratkem naznaniš, kam se mora obrnoti, če so sledeče številke: 13169, 22170,30171,47172,51173,113101 kaj do­ bile. Če bi ne imel pri roki, prosim Te, da kje drugod poiščeš. Kaj delate? Kaj bode s Sokolom? Meni se vrlo dobro godi. Pozdravljam Te in gg. Macak, Noli, Levstik itd. ter ostajam Ves Tvoj Ivan Tanšek V Brežcah 26. 8. 867«. 321.4 Brežice, 24. 12. 1867. Pismo brez ovoja J.- slovenski. ■ »Dragi prijatelj! Pošiljam Ti 1 f 30 kr kot naročnino 1 /4 leta za Triglav pod nadpisom: Neža Hoiiinger v Brežcih. - Dopisoval bodem večkrat; morebiti mi pošiljaš list brez denarjev. Dramatiško društvo je pri nas čisto neznano, ker so g. Nolli tako nemaren bili, da mi niso poslali programa in ne pravil, kajti le mladine dela za to in — vspešno, starci in med njimi tudi Dor Razlag - pa nič ne storé, ali pa nas pošiljajo, da na njihovo ime delamo. Drugič več, ker se ravno peljem k Kravsu na Krško. Pozdravljam Te kot 'verni prijatelj Ivan Tanšek V Brežcih 22. 867 « L Pismo brez ovoja. Glava: »Ti«. J: slovenski. »Mili stari prijatelj! Če moreš neposredno po Tvojem ali po posrednem vpljivanji Tvojih veljavnih prijateljev pri­ pomoči, da bode gospod Alojzij Račič učitelj v Čateži (nasproti Brežicam) - poprej v Vipavi in Kranji - dober narodnjak in izvrsten pevec - nameščen za nadučitelja v Šiški, storiš kaj dob­ rega za narod, Šiško in prositelja ter si priboriš najodličnejše mesto v gorečem srcu Tvojega iskrenega prijatelja Ivan Tanšek V Brežicah 11.8. 882« 322. TANŠIČ H. V. 322.1-3 Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, 7. 3.1873 - 28. 11. 1873. Pisma brez ovojev. J_ ■ nemški. V svojih pismih obravnava finančne zadeve v zvezi s tiskarno. Omenja Skazo, dr. Vošnjaka, gla­ silo Narod in problem izgubljene bilance (Narodne tiskarne?), za katero meni, da mora biti ob­ javljena tako zaradi družbe kot delničarjev. Polom je namreč povzročil nezaupanje pri mnogih. 323. TAVČAR ANTON* 323.1 Raka, 31. 5.1869. Pismo brez ovoja. J_ ■ slovenski. »Slavno vredništvo! Od noviga leta že dobivam Triglava in Brenceijna Oba lista sta se mi zavolj verliga in možatiga ponašanja za našo narodnost ter zavolj nevstrašenosti v vojski zoper zaklete sovražnike na- šiga naroda jako prikupila. Zatorej priložim tukej naročnino za Triglava za pol leta. - 3 f - in za Brenceijna za celo leto 2 f 40 kr, vkupaj 5 f 40 kr Na Raki (Arch) 31. maja 1869 Anton Tavčar fajm ošter« 324. TAVČAR IVAN* 324.1 Ljubljana, 16. 7.1917. Pismo brez ovoja Glava »D°r Ivan Tavčar Odvetnik v Ljubljani Sodnijska ulica 2«. J., slovens­ ki. »Vaše blagorodje! Ljubljana, 16. 7. 1917 Po naročilu papanovem sporočam, da ne prevzemite premoženja Slovenske Matice bodisi od sodišča, bodisi od vlade, dokler ne bodete o tem danes pri seji sklepali. Z odličnim spoštovanjem Dr Tavčar« 324.2 Ljubljana, 25. 8. 1917. Pismo brez ovoja Glava »Dor Ivan Tavčar Odvetnik v Ljubljani«. J.: slovenski. »Slavno vodstvo Slovenske Matice v Ljubljani Ljubljana, dne 25. 8. 1917. V papanovem imenu prosim, da se skliče odborova seja prihodnji teden v petek ali pa v so­ boto, ker ima papa poročati glede nameravane prodaje po kuratorju najetega vojnega poso­ jila. Odličnim spoštovanjem Dr Tavčar« Zaznamek na zadnji strani: »Praes. 27/8 1917, št. 6/pr« 324.3 Ljubljana, 11. 9. 1917. Pismo brez ovoja Glava: »Dor Ivan Tavčar Odvetnik v Ljubljani«. J: slovenski. »P.T. Slovenska Matica v Ljubljani Ljubljana, dne 11.9. 1917 Sporočam Vam, da mi je danes naznanila podružnica tuk. kreditnega zavoda da je prodala 10.000 K 5 1/2% 4. avstr, amort. vojnega posojila à 90.90 neto in 10.000 K 5 1/2% 5. avstr, amort. vojnega posojila à 90.35 neto. Odličnim spoštovanjem Dr Tavčar« Zaznamek na zadnji strani: »Pr. 12/9 1917, štev. 7/pr « 325. THIERFELDER ALBERT 325.1 Brandenburg, 19. 2.1880. Pismo brez ovoja Jj nemški. »Sehr geehrter Herr! Brandenburg a.H. 19. 2. 80 Auf Ihr geehrtes Schreiben vom 15 d M. erlaube ich mir Ihnen zu erwidern, dass die Musik zu Zlatorog seit einigen Monaten im Druck erschienen ist und zwar bei: M. Bahn, Berlin, J. Rit­ terstrasse 79. Vorigen Winter wurde das Werk in Berlin mit ausserordentlichem Erfolg zwei­ mal in der Singakademie aufgeführt, nachdem ich es hier in Brandenburg einige Male vorge­ führt hatte. Kürzlich kam das Stück wieder in Berlin dran und zwar mit lebenden Bildern, wel­ che ungemein gefielen. Kurz vor Weihnachten war Aufführung in Triest unter Heller. Baum­ bach hat mir persönlich darüber berichtet. Die nächsten Aufführungen finden in Bremen und Rotterdam statt. Es sollte mich freuen, freuen, wenn eine Aufführung bei Ihnen, wo die Sage im Volk lebt er­ möglicht werden könnte. Es gehört allerdings nicht nur Männerchor sondern ein tüchtiger ge­ mischter Chor und ein gutes Orkester dazu. Beides ist ja ih Ihrer musikliebenden Stadt vor­ handen, und würden Sie mich zu grossen Dank verpflichten, wenn Sie sich mit den betreffen­ den Leitern resp. Dirigenten in Verbindung setzen wollten. Ich habe heute an meinen Verleger geschrieben, dass er Ihnen einen Clavierauszug zur Ansicht schickt. Alles Weitere werden Sie daraus ersehen, auch, dass ausser 3 Solisten ein Declamator nöthig ist. Dass das Werk in der jetzigen Fassung (Baumbach hat nämlich den verbindenden Text ge­ kürzt) etwa 90 Minuten dauert, dürfte Ihnen noch zu wissen erwünscht sein. Der Ankauf der Noten berechtigt zur Aufführung. Ein kleines Ehrenhonorar würde mir natürlich nicht unwill­ kommen sein. Eine Nummer de Werkes (N. 6) ist nur für Männerchor und kann bei Männergesangsconcerten verwerthet werden. Ebenso ist die Romanze Spela (N. 3) zu einer Concertnummer geeignet. Dank des hochpoetischen Textes wirkt das Ganze, gerade in der eigenthümlichen Mischung von Musik und Declamation, auf Musiker sowohl, wie auf das grosse Publikum in ganz über­ raschen der Weise. Jedenfalls giebt es bis jetzt kaunn einen besseren Text für ein derartiges Concertstück. Hochachtungsvoll ergebenst Dr. A. Thierfelder« 326.1 Kamna gorica, 14.12.1867. Pismo brez ovoja. Glava: »John. Thoman Steinbühel« . J: nemški. »Löbl. Redaktion!*. Naroča Triglav do konca junija 1868 in prilaga 2.50 gld. Prosi, da mu ga pošiljajo na naslov: »Johan Thoman gewerk u. Realitätenbesitzer in Steinbühel Post Rad- mannsdorf«. 326.2 Kamna gorica, 3. 6. 1869. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Löbl. Redaktion!«. Pošilja polletno naročnino na Triglav v višini 3 gld. 327. TISEN IVAN 327.1 Dunaj, 12. 9.1873. Telegram / Telegramm. Nalepka: »K. k. Staats-Telegraphen-Amt«. J: slovenski. Telegram je bil oddan ob 1.25 in sprejet ob 3.35 v Ljubljani. Vsebina telegrama je: »Pri ma- cakarji sobe po vasi volji naročil. V nedeljo pričakujem vas na kolodvoru. Na zdar. Ivan Tisen.« G . zaznamki na zadnji strani:« qui pleurt etc.; T rois chapeaux (Hennequin); Causin Jacquis (Lecroy); Gavand - Minard & Co.« in »Umazanega perila: 3 srajce, 3 p, štumfov, 4 kragelne«. 328. TISKARNA GUTENBERG* 328.1 Gradec, 16. 5. 1872. Pismo brez ovoja Glava: »Buchdruckerei-Gesellschaft Gutenberg in Graz«. J: nemški. G . pripis: odg. 25. 7 . »Löbliches Comité der Slovenišen Escomptebank Laibach«. Dopis vsebuje ponudbo njihovih izdelkov. 328.2 Gradec, 21. 9. 1872. Pismo brez ovoja. Glava: »Buchdruckerei-Gesellschaft Gutenberg. Buchdruckerei und Lit­ hographie. Liniir und Rastrir Anstalt. Steindruckerei und Buchbinderei. Geschäftsbücher und Drucksorten Verlag-, Graz Sackstrasse 20.« Žig podjetja: »Buchdruckerei-Gesellschaft Gut­ enberg. J.: nemški. Priloga: ponudba tiskarne. »Herrn Peter Grasselli Laibach Graz den 21. Sept. 872 Wir erlauben uns Ihnen unter + Band ein paar Actien-Formulare, zur geneigten Prüfung aus uns. Anstalt, zu bemustern, u. machen Sie hiebei besondern auf die der Bellovarer Sparcasse in Nationalfarben ausgeführt ausmerksam, welches Institut wir zur vollsten Zufriedenheit mit Actien, sonstigen Drucksorten u. Bücher volkommen eingerichtet haben - Wir empfehlen uns dem nach angelegenst bei allfälligen Bedarf Ihrer gütigen Berücksichti­ gung, unter Zusicherung der billigsten u. sorgfälligsten Bedienung. - Hochachtungsvoll Buchdruckerei-Gesellschaft Gutenberg —« 329. TITZENTHALER FRANZ 329.1 Dresden, 25. 4.1870. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 30. 12. Priloga: koncept G . pisma z dne 1 4 . 4 . »Hochgeschätzter Herr Graselli!«. Zahvaljuje se za prejeto pismo in ga tolaži, da si je delal ne­ potrebne skrbi. Popolnoma razume začetno vnemo mladih učencev. Očita si, da mu ni javil datuma odhoda in ker se ni poslovil zaradi prezaposlenosti. Z veseljem in začudenjem je pri­ sostvoval slovenski uprizoritvi v gledališču. Obvešča naj ga o napredku slovenskega naroda v dramatiki (»... die Slovennische Nation auf dem Gebiete der dramat. Kunst.. «). Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč, če bi si to želeli. Navaja naslov: »Dresden Wallstrasse 17. 2- - “ « . Priloga: Koncent G. pisma je naslovljen na gospoda Franza Titzenthalerja, Dresden, Schloss-Strasse 6. Piše mu v zadregi, ker ve, da ima neprijetne spomine na Ljubljano, za katere je odgovoren manjši krog mladih ljudi, ki mu tudi sam pripada. Sramuje se njihovega postopanja proti njemu, ker so prekinili vaje. Naprosili so ga za pomoč pri uvajanju mladih v službo Talije, kar je v in­ teresu slovenske dramatike, ki se težko vzpenja kvišku. Zaveda se, da jih je nagovarjal k vztraj­ nemu delu in študiju, vendar zaman. V opravičilo postopanju teh mladih mož omenja zapos­ lenost Drakslerja in Tisena in s tem njuno obremenjenost kot tudi Nollijevo. Zaradi nesrečnih okoliščin se niti poslovili niso, ko je zapuščal Ljubljano, ker je Tisen nepričakovano odpotoval, Nolli pa je zbolel. Oba pa sta bila zadolžena za slovo od njega. Ko je zvedel za ta nesrečni slučaj 30. januarja zvečer, je začel iskati njegov naslov in ga končno dobil pri lekarnarju W. Mayerju. Pismeno se mu zahvaljuje v svojem in imenu Drakslerja, Nollija in Tisena. Obžaluje, da niso bolj izkoristili njegovega bivanja v Ljubljani. Pismo zaključuje s prošnjo, naj svojih slo­ venskih učencev nima v slabem spominu Podpisan: »Peter Grasselli Vorstand der slov. dram. Vereins«. 329.2 Dresden, 10.1.1871. Pismo brez ovoja J: nemški. G . pripis: odg. 28. 3 . »Mein Lieber Herr Grasselli!«. Upa, da bo njegova lepa domovina obvarovana vojne vihre. Omenja nemško enotnost in moč proti Francozom. Občuduje razvoj dramatike v Ljubljani, ki je bil dosežen z majhnim denarjem. Predlaga, da bi se združili na umetniškem področju Slo­ venci in Nemci v Ljubljani. Zanima ga, če so igrali igro Mlinar in njegov otrok v slovenskem ali nemškem jeziku in kdo prevaja te igre. Verjetno jih prevaja sam Grasselli. Poudarja njegove zasluge in predvideva, da bo nekoč označen kot ustanovitelj slovenskega narodnega odra. Ponuja mu vso pomoč pri njegovem delu. Pozdravlja dr. Costo, Urbančiča iz Thurna pri Kranju, svaka dr. Tomana. Primerja Dresden z Ljubljano in opeva čudovito ljubljansko okolico. Pisma brez ovojev in 2 dopisnici. J: nemški. Zanima se za napredek slovenskega gledališča. V pismu 19. februarja 1875 potrjuje prejem žalostnega obvestila o Costovi smrti. Že ob prvem bivanju v Ljubljani v letih 1857-58 mu je veliko pomagal na umetniškem področju, kakor tudi pokojni dr. Lovro Toman. Costov oče mu je obljubil knjigo o Kranjski, v kateri je vpisan vzpon na Triglav in objavljena slika Predjamskega gradu. V kratkem bo imel predavanje o Kranjski, zato bi rad kupil to knjigo. Zanimajo pa ga vsa dela o Kočevarjih od 16. stoletja dalje. V pismu 17. aprila 1875 se zahvaljuje Grasselliju za poslano literaturo, ki jo je rabil za predavanje 2. aprila tega leta. V zadnjem pismu 19.1.1881 omenja tastovo smrt in dediščino v višini 10.000 do 12.000 mark (tj. okoli 6.000 gld.). V bližini Ljubljane, na Kranjskem ali na Koroškem bi rad kupil manjše posestvo. 330. TOMŠIČ ANTON* 330.1 Maribor, 24. 12. 1870. Pismo brez ovoja. Glava »Vredništvo Slovenskega naroda v Mariboru«. J: slovenski. »Dragi prijatelj! Z vëlikim veseljem pozdravljam Vašo na pol dano obljubo, da hočete sem ter tje, zlasti pa o dramatičnem društvu pisati za Slov. Narod'. Gotovo nisem bil jaz kriv, ako so se letos zane­ marjala poročila o društvenem delovanji in ako smo sploh tako malo dopisov iz Ljubljane tis­ kali. Jaz sem povpraševal in pozvedal o možu, ki bi bil pripravljen in sposoben dopisovati nam. Nisem ga mogel dobiti razen tega, ki pod šifro - r - zdaj dopisuje. Več krat sem že mislil Vas poprositi, a rekalo se mi je vselej, da bi se Vi nikakor ne hoteli s tacimi stvarmi pečati. Morebiti ni nihče bolj nego jaz čutil pomanjkanje ljubljanskih dopisov, pa pomagati si nisem mogel. Nolli je sicer večkrat obetal, a ostalo je - kakor ga menda tudi sami poznate - vedno le pri obljubah. Meni, listu in narodni stvari bodete jako ustregli, ako poprimete tü pa tam za pero. Prepričali se bodete, da bom z dopisi raje polnil list nego cajno. Giedé chiffre mi je vse eno, ali imajo dopisi ktero znamenje ali ne. Prosim Vas torej da si v danem slučaji znamenje sami izvolite, ali pa pošljete brez znamenja; jaz se bom čisto ravnal po Vaši volji in ako bodete znamenje pristavili, bom ga tiskal, ako ga pa ne pristavite, ne bom ga tudi jaz dostavljal. Vaše ime se ne bode noben krat zvedelo, ako sami ne bodete hoteli; v tem oziru se smete na mojo diskretnost popolnem zanašati. Ako Vam morem za Vašo prijaznost s kako stvarjo postreči, izvolite z menoj razpolagati. Nadejaje se, da bom kmalu in dostokrat imel priliko nad Vašimi sestavki dokazati Vam, ka ni­ sem tako nevsmiljen z dopisi, kakor morebiti zdaj mislite priporočam Vam sebe in naš list, Vas prav lepo pozdravljam in sem vedno Vaš iskreni štovatelj 24.12.870« A. Tomšič 331. TOMŠIČ IVAN LJUDEVIT 331.1 Karlovac, 24. 10. 1869. Dopisnica / Correspondenz Karte. Naslovljena: »Blagorodnemu gospodu Petru Grasselli-u predsedniku dramatičkega družtva v Ljubljani (Laibach). Na velikem trgu št. 263 v II. nad­ stropju«. Znamka za 2. kr. Poštna žiga »Karlstadt —/10 , Laibach Stadt 25/10 Nachm«. J: slo­ venski. »Blagorodni gospod! Že čez pol leta je, odkar sem dramat. družtvu poslal 3 igre v porabo (Šilo za ogpjilo, Spekel se je i Vmorstvo v Kravjej dolini), pa dozdaj še prav nobenega odgovora zastran tega nisem dobil. Prosim Vas, blagi gospod, pobrinite se za to stvar, da čim poprej vsaj zvem, kaj namerja dram. družtvo z mojimi igrami. Jaz mislim, da bi tudi v interesu samega družtva bilo, ko bi sé v prihodnje z reševanjem enacih - za družtvo tako važnih predmetov - neodlašalo tako dolgo. Pričakujem skorega odgovora. Srčen pozdrav! V Karlovcu na Hrvaškej 24. 10. 1869. učitelj glavnih šol Ljudevit Tomšič 331.2 Ljubljana, 19. 4.1876. Pismo brez ovoja J- slovenski. »Velečestiti gospod! Na Vaše prijazno vprašanje gledé nagrade za moj trud z Vašim pridnim sinčkom, katerega sem v vseh šolskih predmetih, predpisanih za I. razred, dopeljal do one stopinje, da se zdaj lehko sam uči in jednakomerno napreduje sè svojimi součenci, Vam javljam, da sem imel vse­ ga skupaj 40 ur, za katere mi izvolite priznati 24 gld. - Pri tej priložnosti prosim, da bi pridnega Prokopčka tudi naprej še izpodbujali k učenji, jaz bo­ dem svojo dolžnost v šoli izpolnoval, in samo tedaj, ako me bodete tudi Vi od svoje strani doma podpirali, nadejati se je prav dobrega vspeha. V naglici ostajem z največjim spoštovanjem Vam udani Ivan Tomšič V Ljubljani, 19. aprila 876.« 332. TRČEK AEGID 332.1 Admont, 21.12.1867. Pismo brez ovoja Jslovenski. »Predragi prijatelj! V Admontu 21. 12. 1867. Ne znam boš se li še na me spolnil, zdaj ko nas čas i daljnost kraja že dolgo loči-jaz se Tebe spominjam i sim z veseljem bral, da si se namenil Triglava izdajati. Bog Ti pomozi i narodoljubje našega ljudstva. Tudi jaz bi rad svoj del žrtvoval, pa ker mi ravno 1 . Januarja marsiktere reči plačati moremo, postavim: poštnino za celo leto. knjige i časopise bukvarnicam, strežaje etc Te prosim da me med naročnike zapišeš za 1 /2 leta; denar i.e. 2 f 50 Ti pošljem gotovo mesca februarja. Tebe predragi i vse znance posebno Nolli, Ravnikara srčno pozdravljaje Tvoj zvesti P . Aegid Trček Capitular samostana bened. v Admontu. Jeli gosp. Anna Nolitova se že možila?« Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. za Triglav 22. 1 . »Liebster Freund! Priporoča mu brata tukajšnjega kolege, rojaka in prijatelja, da mu pomaga čimhitreje doseči »Condition«. Pozdravlja vse znance, družino Nolli, Jožetu pošilja prisrčen »Na zdar«. Prilaga 3 gld. za Triglav. Pismo zaključuje z besedami »Živeli!«. 333. TREO SANTO 333.1 Trebnje, 26.12.1868. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Löbliche Redaction!«. Pošilja 3 gld. za Triglav. 334. TREO WILHELM* 334.1 Ljubljana, 2. S. 1882. Pismo brez ovoja. J: nemški. Priloga: kopija načrta »Euer Hochwohlgeboren!«. Pošilja mu kopijo načrta parcelacije zahodnega dela mesta Ljubl­ jane. Pripominja, da je že leta 1873 poslal ljubljanskemu mestnemu gradbenemu uradu ta načrt. Urad ga je tudi uporabil. V interesu gradbenega razvoja tega dela mesta priporoča na­ daljnjo obdelavo projekta. 334.2 Ljubljana, 22.10. 1888. Pismo brez ovoja J_ • nemški. »Hochgeehrter Herr Bürgermeister!«. Pošilja 88 gld 90 kr. za mestne reveže, To je denarni vi­ šek fiskalnega zneska, ki gaje volil pokojni oče Anton Treo, hišni posestnik v Ljubljani za dob­ rodelne namene. Podpisana sta Wilhelm Treo in A. Krek. Na spodnji strani pisma je naslov: »Pr Hochwohlgeboren Herrn Peter Grasselli, Bürgermeister Landeshauptstadt Laibach«. Zaznamek: »Praes 22/10 1888 n° 139«. 335. TRSTENJAK DAVORIN* 335.1 Šentjur pri Celju, 23. 6.1868. Pismo brez ovoja Glava »St. Georgen Südbahn-Station«. J.- nemški. »Euer Wohlgeboren, Hochverehrter H. Redacteurk Pošilja mu oglas o delu slovanskega pat­ riota profesorja Šemberja (... Slav. Patriot Prof. Sembera...«), ki bi ga rad priporočil bralcem. Zaradi bolezni je knjigo samo prelistal in občutek ima, da je za znanost izredno zanimiva. 336.1 Ljubljana, 17. 9. 1866. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 24. 9 . »Lieber Freund!«. Prosi ga za posojilo v višini 200 gld. za 2 leti. Mesečno ne more shajati s 40 gld. Denar potrebuje za vzdrževanje bolne matere, za krojača in čevljarja in za druge malen­ kosti. Pripravljen je podpisati zadolžnico za primer smrti. Navaja tudi 10 % obresti. 337. TURK HUGO* 337.1 Ljubljana, 11. 9. 1873. Pismo brez ovoja. Glava: »Delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani«. J: slovenski. »Gospod Peter Grasseli tukaj Ljubljana 11.9. 73. Poterjujem da sim dones sprejel: 1 . v gotovini avf. 89. 31. 2. v Escomptni banki na Giro Conto naloženih f 42.98 z knižico in scheques. 3. blagajnično knigo. 4. stampilje 2 in en pečat Hugo Turk 5. delniška kniga in index in juxte 1-416. 6. poštna in lastnoročna poterdila o sprejemu delnic. 7. ne oddahnih delnice od 427 štiristo in 27 naprej z kuponi vred. Hugo Turk 8. Delnice od upravnih odbornikov sprejel Dvajst. Hugo Turk«. 337.2 Ljubljana, 31.12.1874. Pismo brez ovoja. Glav a- »Hugo Turk Laibach«. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli in Laibach«. V Štajerski ekskomptni banki je zvedel, da lahko le on pod­ piše dvig z žiro računa za Narodno tiskarno. Ker so že dvigali, je ostalo le 3 gld. 55 kr. Prosi ga, da podpiše nakaznici za dvig. G . zaznamek: »Chegue Serie 83, Nr 14«. 337.3 Ljubljana, 5. 2.1875. Pismo brez ovoja. Glava: »Hugo Turk Laibach«. Jnemški. »Herrn Peter Grasselli Hier«. Odgovarja na njegovo pismo izpred dveh dni. V blagajniški knjigi je našel postavko: »Od g. Grasselija v računali Avf 400- Ta denar so vknjižili v blagajniško knji­ go kot prihodek. S tem je bilo pokritih 1000 gld od 10 delnic. Opozarja, daje pri dr. Ahačiču njegova beležka, da mu je pripadalo le 400 gld. a. v. G . zaznamek: obračun datiran z dnem 7. 2. 338. TUŠAR ANTON* 338.1 Gorica, 22. 8. 1860. Pismo brez ovoja. J ., nemški. »Lieber Kollega!« Potrjuje prejem pisma z dne 8. avgusta. Upa, da bo uredil glede zvezkov za pravno zgodovino, ko bo v Gradcu. Prihodnji mesec načrtuje še z dvema kolegoma izlet v Idrijo, na Bled in Bohinj s povratkom v Gorico. Omenja, da bo 15. oktobra otvoritev železnice, ki bo izročena vojski. Navaja naslov: »... Ritter von Egger in Travnik«. 338.2 Gradec, 15. 7. 1862. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Ljubi Graseli! Moj odhod iz Gradca je odložen za sedaj na 20. ali 23. t.m. Več ko ne bom po noči popotoval, če vreme tako gorko ostane, kakor je tele dni, kar ne dežuje več. Teško se bomo tedaj osebno vidili, ker je bom gotovo neogiboma do Gorice potegnil in se bom raji v oktobru nekoliko v Ljubljani zaderžal. Za sedaj bo mojim financam nar bolj djalo ako se nikjer obotavljal ne bom. Še tako mi v tej zadevi tako hudo gré, de sem primoran se na Tvojo dobroto oberniti in scer z veliko prošnjo Pred mojim odhodom bom imel še stroške, kterih nisem pričakoval ker sem menil da me Žnidar do oktobra počakati hoče. Tako mi nenadoma to, potem pot in druge reči manjšega pomena tako niško v šep segnejo da sem v hudi zadregi. Perve dni oktobra, če pop- red ne, bi Ti gotovo vse čisto povernil, ker do tega časa sem gotov dnara doma dobiti, zna biti tudi popred pa pred oktobram za gotovo ne obečam, ker si nisem gotov ali bi besedo der- žati mogel al ne Perve dni oktobra pa kakor sem rekel brez drugači. Bodi tedaj, Te prav lepo prosim, tako dober in posodi mi do omenjenega časa pet in dvajset florintov. - Zares je velika dobrota, za ktero Te prosim, pa sem prepričan da Ti mi jo storiti zamoreš in pa drugi mojih prijateljev pa tudi ne kakor Ti. Od moje strani Ti moško besedo dam, da tudi ta krat kakor do zdaj, besedo pošteno deržal bom. Teško pričakujem Tvojega odgovora, ker mi bo zares hudo šlo, ako mi mojo prošnjo odrečeš ker ne vem kako bom popotoval. Pismo prosim napoti na vseučilišče in scer prej ko je mogoče lepo prosim. - Ako bi zavoljo slabega vremena čez dan popotovati imel, ti bom že do časa še vedeti dal. Kar moje zdravje zadene, sem sedaj že zopet čisto v starim redu, samo jesti mi še ne pustijo vsake reči. Novega ni tukaj skori čisto ničesar; na gradu zavoljo neke vojaške vadbe ne godejo več ob sredeh. V nedeljo se pripeljejo dunajski pevci sem kakor govorijo in ostanejo tukaj dva dni. Baron Tschok je padel pri tretji državni skušnji pred včeranjem. Veliko smeha ravna neki duel med Kotzmuthom in Metzerihom tukej; pervi je dobil eno po perstih. Vreme je tukaj zadnje dni lepo. Flamo sem spremljeval v saboto celi dopoldne sva več časa tudi slovensko govorila, in rečem Ti da ne govori pre slabo, pa se mi zdi kakor da bi se hotla sramovati. Nadčastnik, brat namreč, gre v Londro z Novakom. Za prihodnjo saboto sem ji obečal priti po njo ob pol šestih v Bajerndorf, ker bo zopet z deklo v mesto priti mogla. Za Tvoj pozdrav Ti pusti lepo zahvaliti. - Te prav serčno pozdravim ljubi Graseli in mojo prošnjo prav živo ponovim; piši mi prej ko je mogoče; če le moreš do nedelje ker bi se znalo zgoditi, de moj učenec skušnjo že v saboto naredi in tako bi jest v nedeljo odrinil. Ostani z Bogom Tvoj prijatelj Tušar V Gradcu 15. Julija 62« 338.3 Bled, 25. 8. 1862. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Predragi moj Graseli! Ravno smo dospeli Egger, naš g. kaplan in pa jas tukej sem; naj Te pozdravim tedaj kakor mo­ jega srčnega prijatelja sedaj, ko gledam kinč nebeški in se radujem nad lepoto njegovo. Od tukej pujdemo na st. Ušarije čez Bohin in se vernemo potem čez Tomin nazaj na st. Vidska gora proti Idrii kamor mislimi perve dni prihodnega tedna priti, mesto in jamo na tanjko preg­ ledati in se potem nazaj v Gorico podati. Kar moje zadnje pismo zadene, si nadjam, da mi nisi zameril, da sem se bil v takej zadevi na Te spomnil, ker si mi bil že tolko krat kaj dobriga storil, da Ti ta krat ni bilo mogoče, kdo k temu kaj more. Moje življenje kar sem v Gorico prišel je prav prijetno, si nadjam da tudi Tebi v Ljubljani dobro gre. Ako mi kaj odpisati hočeš, stori to pod napisom: na Egger-ja na Travniku v Gorici. Prideš mar kaj v Gorico? Konc mesca pdjdem zna biti v Benetke. Z Tersta do Benetk in nazaj bo veljalo 5 fl. Prideš? Serčni pozdrav in ne- število poljubov od Tvojega zvestega V Bledu 25. 8. 62. Tušarja Serčni pozdrav v tudi od Eggerja« 338.4 Dolenja Trebuša, 13. 9. 1862. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Predragi moj prijatelj! V Tribuši 13. 9. 62. Pismo, ki sem Ti ga poslal iz Bleda, Ti je oznanilo, da sem popotoval pretekli mesic z Eggerjam in našim kaplanom, kakor sem Ti že v Gradcu pravil; odgovora na une verstice sicer še nisem dobil; mislim da kriv tega je kak pravičen zaderžek in pošljem Ti nekoliko verstic, nadjaje si, da gotovo tudi Ti na me ne boš pozabil. Popotovali smo ravno 3 tedne in sicer smo potrebovali en teden za pot v Idrijo in neke vasi v iderski okolici en teden za Bled in st. Višarje in zadnji teden pa smo s tim pognali, da smo okolj mojega rojstnega kraja gospode duhovne in pa vrad- nike v Cerknam objiskavali. Celi čas smo se prav dobro zabavljali, deloma smo peš hodili, de­ loma smo izdarili, deloma se pa vozili. Ko smo v Tomin dospeli, so prišli pevci ondotne čitav- nice med tem ko smo večerjal pred gostivnico in so prav izverstno slovenske srbske in hrvaš­ ke prepevali, pa v resnici Ti rečem, prav dobro so jih rezali. Zna biti si že zvedil, kako lepo so se obnesli Slovenci goriške gimnasije pri slevesni delitvi šolskih daril. Imeli so namreč ogovore in sicer slovenskega taljanskega in se ve tudi nemškega. Po dokončanim nemškim govoru noben še gusnil ni, dasiravno seje bil Hugelmann, pervak osmošolc prav dobro skazal; po tal- janskem so že nekaj ploskali. Ko pa neki Rojc, pervak v sedmi šoli, izversten Slovenec na oder stopi in dijaki prežalo surko zagledajo, zagromijo od vseh strani po borjaču naudušeni slava - in živijoklici, ploskanja in klicanja ni bilo kraja; še bolj se ve ko je svojo reč prav izverstno dovršil. Kakšne frise so ravnali nemškutari: ravnatelj, nekteri pofesorji, vradniki i.t.n. si lahko misliš. Žal mi je da tega sam vidil nisem, pa vse mi je enako pravilo, daje tako bilo, daje člo­ veku serce veselja skakalo. - Kako Ti gre? Kako se zabavljaš? piši mi vendar kaj, še ničesar nisem od Tebe zvedil. Perve dni oktobra se popeljam v Gradec, rad bi en dan v Ljubljani ostal, ako bi vedil, da Tebe tamkej dobim. Pismo pošlji do Eggerja v Gorici kakor sem Ti že rekel. - Te prav serčno pozdravim Tvoj stari Tušar« 338.5 Gorica, 3. 10. 1862. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi Peter! Počakaj me prihodni pondelk, 6. 10. ako Ti je mogoče, o poldne na kolodvoru; jest bi se rad v Ljubljani nekoliko zaderžal. Tvoj Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj Grasselli! Ravnokar mi je došlo predrago mi pismice Tvoje! Kaj vendar Te je zadrževalo toliko časa, da le besedice od Tebe slišati ni bilo?! Prav za prav bi Te imel jaz hudo okregati zavoljo presnete lenobe Tvoje, s ktero so Te bogovi tako obilno obdarovali, pa keF vem da se me preveč ne bojiš, Ti milostljivo prizanesem in Te lepo zahvalim, da me vendar čisto pozabil nisi. - Žal mi je da sim Te bil lani zastonj na kolodvor spravil, pa ne boš pre ojstro me obsodil, ako zveš, da sem se bil zadržal v Gorici (!) nekoliko ur pre dolgo in verjemi mi, veliko krat sem se na Te tisti dan spolnil, pa pisati mi ni bilo več mogoče. (Ma quella povera .... la mi vol ben!) Pa saj menda ne potrebujem pre velikega opravičevanja, saj si me pokoril dolgo zadosti, - Srčno me veseli, da v kratkem podobo Tvojo dobim; le podviži !- Kakor vidiš, jaz še zmeraj pri Bianchitu tičim, in ni me misel to službo zapustiti, dokler ne bom dohtar. - Lansko zimo sem bil sklepal dva rigoroza, državljanskega in pa rimskega prvega per majora, drugega unanimitier; ostala dva mislim odpraviti mesca oktobra in decembra. Pri­ hodnji pust hočem splesati v Gradcu in potem dam Bianchitu slovo in misericordia! tudi Grad­ cu et omnibus in es habitantibus. - Letošnji pust sem bil po stari navadi hud plesavec in sem se deductis deducendis še dobršno imel. V cirkusu sem govoril s tistim dekletom pri kterim si Ti stanoval, pa mi ničesar od Tebe povedati ni znala; le tožila je, da si neizrečeno len v pisanji. - Moje tukajšno življenje je dolgočasno da se Bogu smili; Manz-ove Sammlunge so edine moje kratkočasnice, pa si pomagati ne morem, dokler pergamenta ne dobim. - Novice pridno be­ rem in večkrat sem o Sokolu kaj bral brez da bi vedil, da tudi Grasselli je Sokolovec ! (Gut Heil! con buon rispetto). Piši mi, ljubi Grasselli, le hitro in prav veliko, kaj da počneš, kako Ti grè in posebno kako se godi Tvojim rigorozom! - Dr Dollenc je menda v Ljubljani, kakor sem v Tagespošti bral. Prve dni oktobra pojdem zopet v Gradec in nadjam si, letos se bova brez drugači vidila pri tej priložnosti. Da si mi zdrav! Tvoj. Tušar V Mogliano 13. 7. 64.« 338.7 Momjan 23. 8. 1864. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj Grasselli! Lepa hvala nar popred za predrago mi fotografio. Vsaki krat, ko kaj o Sokolu v Novicah berem, se mi zdi, da vse bolj zastopim, ker Sokola, visibilem et palpabilem, pred saboj imam. — Sedaj pa posluši mal, Ti krota krotasta! kako je to, da v Tvojem pismu Ti krota mene krota zmerjaš!! Čigavo pismo je mar bilo zadnje lani, moje al Tvoje? Pri nas (tudi v Trebuši!) imamo navado, da znanci in prijatli si pisma pišejo potem pa odgovora čakajo in sicer ostanemo pri tem redu, če bi tudi en korespondent utegnil biti - Ljubljančan. - Zastopiš po čim je smola? Ljubljančan! Prihodnji torek grem v Gorico; moj discipulus bo imel izpite tamkej. Upam dobiti tam mnogo starih, od gimnasialnih časov znanih, duhov, vsak skoz in skoz čisto bindiš gesinnt. Mesca ok­ tobra se nadjam Tudi Tebe viditi, kader v Gradec pojdem; če bo le mogoče se potegnem kako uro poprej od tukaj kakor moj chef in pogledam tudi v Ljubljano s to potjo. - Na Gradec se že zlo veselim in posebno na presveti pustni čas; drugo leto, če mi vse po redu pujde stopim v ces. službo in prihodnji pust bo tedaj zadnji kterega bom kot čiovek praznoval po človeško (als Mensch unter Menschern) Potem gotovo dam Gradcu slovo za večnost. - Nevem pa v resnici kaj Ti v zadnjim mojim pismu tak apokaliptičnega najdeš?! - Menda ker od povere v Gorici govorim? Saj to nič ne dé; se veš da le v Anskih ulicah se ne sme vsiga govoriti, kar bi se hotlo; midva namreč sva to navado imela; v Mogliano pač to nič slabega ni. - Vrh tega sem pa tudi prepričan: goriški amori, graški flamme vse je zastonj, z obeh ne bo nič, dokler domačega dekleta ne dobim; uni so preniski, té previsoke; pregovor pa pravi: in medio est virtus. - Rigorozi Tvoji še zmeraj in herbis! prav imaš, počasi se pride v Rim; se jest tudi ne vem kedaj se bom na tretjiga spravil; mi noči iti od rok na nobeno vižo. - Kako se je Wrede-tu v Gradcu z svojim duelom godilo, Ti je gotovo znano; prosit purši! - Portugale se je oženil to poletje; patriarch jo je pri tretjimu rigorozu osr..., le besede menda ni vedel. - V Trebiso sem naisel uni dan Specher-ja; mu mende nič kaj prav ne gré. - Dandini grči v Gorici in Basarič tudi tamkej hudo boleha; Mersj je v Trstu. - Drugih novic ne vem, živim tukaj čisto pobožno kakor kaki puš- čavnik. - Piši mi, ljubi Peter le veliko o življenji vašim zlasti o narodni strani. - Tukaj nam o tej zadevi posebno dobro gré. Lahi so mirni kakor Ti je znano iz časnikov; mislil bi si, da vedno le po noči živimo, ker kamor se pogleda, se polno zvezd vidi zlatih in srebrnih; o pecus decus! .- Pa haltberda! kmali bi bil na nevarno pot zašel hoch! fifat! hoch! - Piši mi kmalo, veliko in ne pozabi čisto na starega Z Bogom! Tvojga V Mogliano 23. 8. 64.« Tušarja 338.8 Momjan, 20.10. 1864. Pismo brez ovoja J_ ■ slovenski. »Dragi prijatel! Prihodno nedeljo (23. 10.) o poldne se popeljem skoz Ljubljano. Ako Ti je mogoče pridi na postaj, neizrečeno rad bi Te zopet enkrat vidil. Na odgovor še zmeraj čakam !! si pač trdovraten lenuh ! - Da si mi zdrav in da se vidiva. Ves Tvoj Tišar V Mogliano 20.10 64« 338.9 Momjan, 6. 11.1864. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj Peter! Smolo imava praviš! Da brate! Imam jo, pa le jest imam prav zdrelo. - Poslušaj: 23. oktobra grem skoz Ljubljano, smolo; - v Gradcu dobim pismo: Baron je hudo zbolel, (smo­ lo)2 ; - na vse svete pride Telegram: Barone sempre peggio, torni più presto possibile - (smo­ lo)1 ; - pridem na vseh vernih duš dan v Mogliano ko Baron ravno vmira, (smolo)x .... Te dni grem nazaj v Gradec in bodem pričakoval razsodbo moje osode. 28. p.m. sem imel III. rigorosum, to negativo smolo odtegni od unih zgorej in velik kup prav zdrele pozitive. Ti ostane. Iz Gradca Ti bodem kmalo kaj odpisal. Za sedaj z Bogom! Ves Tvoj Tušar V Mogliano 6. 11. 64.« 338.10 Trst, 12. 1. 1865. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Zlod zaspani! Med 26. in 29. tega mesca (dneva čisto še ne vem) se popeljem skoz Ljubljano v Gradec; bi morda bilo mogoče Vašo milost pri tej priložnosti viditi al vendar le za en sam hip pogledati saj. - Moj novi napis je: T. Konzeptspraktikant bei der Statthalterei zu Triest. - Ves Tvoj Tušar V Trstu 12. 1.65« 338.11 B.k. (Trst), 24. 1. 1865. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi angelc! V saboto (28. t.m.) zvečer grem od tukaj in se prav po pravici sehnam Vašo gnadljevo milost na postaju (okolj polnoči) viditi. Mogoče de bodem 2. februarja v Ljubljani si superes placet. 24. 1. 65 Z Bogom Tušar« 338.12 Trst, 26. 1. 1865. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi Grasselli! Ne zameri, ljubi prijatelj, da se v veliki sili z veliko prošnjo na Te obrnem. 30. t.m. imam moj zadnji rigorosum, dan potem pa promotion. Vse sim imel v redu; z bratom mojim sim imel na­ rejeno, da mi posodi 100 f. kterih za takso potrebujem. Snoči pride brat pa brez dnarjev in misli si v kaki hudi, strašni zadregi se znajdem. Po smrti Bianchitovi sim v ces. službo stopil; Kel- lersperg meje vzel proti timu, da venim mescu al doctorat al pa drugo držav, skušnjo naredim. Danes popoldne bodem že prisegel in od 1 . febr. naprej imam potem že adjutum. Vse to pa le sub conditione al rigoros al skušnjo. In v tih okoliščinah ne vem kaj bo, ker nimam dosti dnar­ jev za takso. Predragi Grasselli, jest nimam žive duše na svetu, da bi mi zamogla iz te hude zadrege pomagati, če se Ti mene ne vsmiliš. Jest bi mogel iz moje sedajne službe stopiti in adjutum, kterega sim že tako le skoz Kellerspergovo dobroto tako hitro dobil, bi šel po vodi. Pa če se to zgodi, kaj začnem? Od predvčerajnem imam tudi eno instrukcijo pri trgovcu Ro- velli-tu? 6 uri na teden, vsako uro 1 fl. To bi bilo sicer za živeti, kako škodo bi bilo pa za priksis in adjutum! - Te lepo prosim, dragi Grasselli, imej potrpljenje z mojo prdrznostjo, in ne odreci mi tele dobrote, ker jest sim v resnici v neizrečeni nadlegi; posodi mi 60 f. da moje opravila naprej ženem; jest Ti jih povrnem tako, da Ti od marca do inclusive junija vsaki mesec 15 f. pošljem. Jest se zavežem k timu na bolj trdno vižo, ko je mogoče, da bom mojo besedo trdno in gotovo držal Da mi bo mogoče, to storiti iz tega vidiš, ker bom imel adjutum in pa uno in­ strukcijo. Jest za mojo osebo malo potrebujem in se tudi gotovo vse odtegnem, kar je le na kako vižo mogoče. Mogoče tedaj je; da bom pa besedo držati tudi hotel, to Te prosim nikar nad tim ne dvomi. - Če sim kedaj kako trdno obljubo storil in če sim kedaj s prepričanjem govoril, kako so te le moje besede iz srca resnične, - Nikoli nisim še bil v tako hudim trenutku; to posebnd-^avoljo tiga, ker časa, za si pomagati, nimam. - V pondeljk 30. t.m. morem imeti v Gradcu takso in ne vem od kod. Nektere solde imam prihranjene od Bianchita pa mi jih ni zadosti, ker rigorosum in promotion koštata 104 f 46'/2 kr. - Ponovim tedaj mojo vsiljeno prošnjo, ljubi prijatelj; stori mi to dobroto, jest Ti ne bom 60 f. dol­ žan ampak mojo rešenje, ker brez te pomoči pridem v strašno nesrečo. Ti si edini moj znanec ki mi to storiti zamore; tega sim prepričan in nadjam sè trdno, da se men vsmiliš; verjemi mi, da od včeraj ne vem kje mi glava stoji; tako prošnjo se mi v resnici prdrznjena zdi in vendar še misliti ne smem, kaj bo če me Ti ne vslišiš. Če znabiti dnarjev nemaš v rokah, ljubi Grasselli, Ti jeh brez drugači vsako uro vdobiš; se fit rad povrnem, kar bi znabiti za posojilo plačati mogel. - Jest bi odložil moje opravila, pa mogoče ni, in na drugo stran se obrniti ne morem, ker ne vem kam in tudi časa več ni. - Za rigorosum imam dnarje za promotion pa ne. Saj to je res da za cesarsko službo bi doktorata ne bilo treba; pa že tukaj pri namestništvu in v Gradcu vsi znanci vejo, de 31. t.m. imam promotion, pa ako bi tudi to ignorirati hotel, koliko bi me koštala pot še enkrat v Gradec in kedaj bi bilo to mogoče. V Saboto večer se peljem od tukej, kakor Ti je znano, nadjam si da mi sneg čez Kras ne bo nagajal; in tako bodem v Ljubljani okolj pol­ noči. Prosim Te da prideš na postaj, in lepo, srčno Te prosim nikar me ne prinesi znabiti novice, da mi pomagati ne moreš! - - Dnarjev še le v torek potrebujem pred enajsto uro in v naj hujši sili bi jih v Ljubljani pri telegrafu plačal in jest bi jih v Gradcu od telegrafiske kase potegnil. Jest se ve rad povrnem vse stroške. Če bi me pa pismo še v pondelk al v torek dobiti moglo, deni jih pa na pošto pod napisom na »universo«.- Se ako bi se bal da bi plačati ne mogel, bi Te ne prosil; pa kakor sim rekel v 4 mescih po 15 f. zamorem plačati in ako se Ti pre dolgo zdi, bom rajši sam kruh jedel, če drugači ni, in Ti še veči rate na mesec napravim. Ker se preveč bojim, da bi mi znal mojo prošnjo odreči, priložim tudi uno pismo ktero Ti spriča, da imam uno gori omenjeno instrukcio, da mi res 24 f. na mesec nese ti ne morem skazati; pa Ti dam napis Rovelli-tov: »Via cavana № nuovo 6.« -. Dr Scari je adjunct pri tukajšni finanz-prokuraturi in posebni prijatelj stare Egger-ce v Gradcu, ktera je tudi za me prosila. - Tole pismo Te prosim, da mi pa v Gradec pošlješ, ker bi ga rad tudi gospi Egger-ci pokazat; če bi mi ga pa v saboto v roke dati zamogel bi bilo še boljše. Jest sklenem mojo predolgo jeremiado, dragi Grasselli. Jest sim bil nekoliko bolj na dolgost to pismo obrnil, ker sim Ti hotel vse na tanjko razložiti. Prosim še enkrat stori mi to dobroto in večno Ti ostane hvaležni Tvoj V Trstu 26/1 65.« nesrečni Tušar 338.13 Trst, 5. 2. 1865. Pismo brez ovoja. J-slovenski. »Dragi moj Grasselli! Jest sim že tukej; časa mi je v Gradcu tako primankovalo da Ti nisem mogel le besedice ne pisati; saj veš kako človeku gre, kadar toliko in toliko lepih deklič in den definitiven, wohlver­ dienten Ruhestand devati mora. 31 p.m. zvečer ob šestih je bila moja promotion in potem pa Waniševa. Ob 8. Juristenball. V Petek večer sim se odpeljal od ljubega Gradca in - au waig- schrien!- znabiti zadnjikrat. Jutri zadam prošnjo za Vorschuss na moj adjutum in tako bodem zna biti na enkrat ves moj dolg - kar materio zadene - plačal; moralno Ti bodem zmeraj veliko in veliko dolžan ostal. Za sedaj z Bogom dragi Grasselli. Ves Tvoj V Trstu 5/2 65.« Dr Tušar 338.14 Trst, 12. 3. 1865. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj Grasselli! Nikar ne bodi preveč hud, da je že toliko časa preteklo brez da bi bil mojo besedo spolnil: Hitro ko sim bil iz Gradca prišel, sim bil zadal prošnjo za zajem (Vorschuss) na moj adjutum. prošnja je šla na Dunaj, ker se tukaj zajem na adjuta dovoliti ne smejo; od ure do ure bi rekel čakam, da pride ta reč iz Beča in sim tudi že Jakopiču pisal, da naj poskuša tamkaj referenta nekoliko podvizati, ker je v resnici že čudno, da reč toliko časa tamkej držijo, pri kteri ni dru­ gega storiti kakor tukajšno sporočilo podpisati - Imej potrplenje, ljubi prijatel, se mora te dni tukaj biti in potem Ti precej dnarje pošljem; hudo me vest peče, da Te z to rečjo zadržujem, ker si mi bil tako veliko dobroto storil. Danes sim zopet na Dunaj pisal da se podviže. Z Bogom za malo časa. Tvoj veliki dolžnik V Trstu 12. marca 65.« Tušar Pismo brez ovoja Glava »A.T.« J: slovenski. »Ljubi Grasselli! Nikoli še nisim tako težko pisma pisal kakor danes. Pol leta bo kmalo kar bi Ti bil imel že moj dolg poplačata in še danes ne morem, nadjal sim se takrat, da primem zajem na mojo plačo; pa saj se nisim samo nadjal, saj sim si bil gotov. Pa dekreta iz Dunaja nikoli ni hotlo bito, kar mi enkrat prezidialni tajnik pové, da mi zajema niso dali, reče mi pa da bo namestnik sam še za to kaj storil, ker mu je vkazal, da naj mu mojo dotično prošnjo v Dunaj pošlje. Sedaj je prišel Kellersperg sam nazaj in rekel mi je, da ministerstvo nobenega zajema ne dopusti v sedajšnih okoljšinah. Prosil sim na to namestnika naj me v službo na deželo pošlje ker si upam tamkej ložej shajati; in v resnici bo to boljše zame, ker prvič si upam za pot kako renumeration dobiti in drugič se zunaj pri komisijah zmeraj kaj pridobi in tako si nadjam moj dolg do Tebe saj k večim delu v kratkim času poplačati. V nekterih dnevih Ti bom od tiga kaj bolj na tanjko pisal in za sedaj Te prav srčno prosim, ne bodi mi saj preveč hud, da se tako godi, - Vsaki dan sim s strahom pričakoval pisma od Tebe, pa do sedaj si me tako dobrotljivo počakoval; imej potrpljenje še nekoliko časa Te lepo pro­ sim; na nobeno vižo dolgo časa več čakal ne boš. Ostani z Bogom! Ves Tvoj hvaležni Dr Tušar V Trstu 7/6 65.« 338.16 Trst, 1. 9. 1865. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Dragi Grasselli! Nemorem Ti dopovedati, kako mi je Tvoje včerajšne pismo djalo, ne ker me na velik moj dolg opominja (kar to zadene mi brez odlege denarji uni po glavi šumejo, da mi je gorjé) temveč quousque tandem Tvoj mi je zavoljo tega tako strašen, ker se bojim da bi potrpljenje Tvoje, dasiravno je, kakor je viditi, skoraj neskončno, vender znalo obnemagati, hudo mi dé potem pa tudi zavoljo tega, ker sim morda na to vižo vso vero, ktero si Ti morda v me imel, zapravil. Uni krat sim Ti že pravil, kako je prišlo, da besede moje držal nisim; strah me je, kadar pre­ mišljujem, kaj bi bil jest počel, če bi mi Ti takrat ne bil tako dobrotljivo pomagal; Bog vé, kako neizrečeno me peče, da Ti nisim mogel do sedaj dolga poplačati in se vsaj na to vižo hva­ ležnega skazati. - Od julja sem že pričakujem dekreta, ker imam biti imenovan za aktuarja v Tomin al pa v Vo- losco; pri seji tej je predsednik sam namestnik, in ni ga bilo v Trst že okolj 4 mescov; samo 18. dan p.m. je bil tukaj, pa le zavoljo cesarjevega rojstva, 19. je pa zopet odšel; rekel je pa da v kratkim zopet pride. Prosim Te lepo, dragi Grasselli, počakaj še nekoliko časa. Kakor hitro aktuar ratam in to znabiti še v tim tednu dobim brez drugači za naprej plačo za 3 mesce, kar znese še čes 100 f.; upal sim sicer da to hitro od začetka na adjutum dobim; pa to mi je bilo spodletelo, ker na adjutum ne sme namestnik naprej plače dovoliti, ampak le ministrstvo, in v Dunaju so mi bili prošnjo odrekli dasravno mi je sam Kellersperg rekel, da ne dvomi, da mi bodo to dovolili; aktuarju pa sme namestništvo brez ministrstva za 3 mesce naprej plačo po­ deliti in da to tukaj dosežem sim si gotov. - Prosim Te tedaj, potrpi še kaki dan; ker v mojih sedanjih okoljiščinah Ti plačati ne morem; - meni sicer posebno dobro nikdar ni šlo, pa ver­ jemi mi, da taku hudo mi še ni prihajalo nikolji, kakor sedaj.Jest živim samo z adjutom, 26 f 25 kr. na mesec, in to je v Trstu v resnici malo. Če enkrat le na deželo pridem si pa kmalo opomorern, ker si mi prvič plača poviša in pa stroški se pomajšajo. - Ne bodi preveč hud, dragi Grasselli, verjemi mi da bi Ti bil že kedaj plačcl, ako bi mi na kako božjo vižo bilo mogoče; saj dolgo ne bo trpelo več. Upam da boš mojo prošnjo vslišal in ostanem Tvoj hvaležni V Trstu 1/9 65« Tušar 338.17 Volosko, 8.11.1865. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 13.11. »Dragi Grasselli! Kaj za božjo si-boš od mene mislil da moj dolg tako plačujem! - Verjemi mi dragi prijatel, da me strašno peče, da Ti toljko dobroto, kojo si mi v takih zadregah storil bil, tako vračujem. Prosim Te srčno dragi Grasselli nikar tiga ne misli da mi za to reč ni­ česar mar ni; gola nezmožnost ktere v janvarju previditi nisim mogel, je tega kriva. Saj bodem plačal, pa vidim, le po malem ker mi zajema tudi namestništvo dovoliti noče. Danas sim dobil mojo prošnjo nazaj s pristavkom, da se ausnahmslos ne more nijednemu zajem podeliti gledé nekega ministerskega ukaza. Kot aktvar imam 35 f. na mesec, bodem jih nekoliko vsaki me­ sec za Te prihranil in nadjam si da Ti v nekterih mescih poplačam; tudi komisije nekoliko ne­ sejo posebno kader se enkrat nekoliko službe privadim, da na komisije iti zamorem. Lepo te prosim tedaj dragi prijatel imej potrpljenje z manoj, saj ni po zanikernosti tako, saj jaz nisim tiga kriv. Nadjaje se da mojo prošnjo vslišiš sim s srčnim pozdravom Tvoj vbogi v Voloskem 8/11 65« Tušar 338.18 Volosko, 26. 12. 1865. Pismo brez ovoja. J: slovenski. »Predragi prijatelj! 29. 12. 65 Zastonj mi bo menda ta pot srečo Ti voščit ker mlademu familienvaterju kdo mu je gliha!? Pa vendar Ti k novem letu srčno gratuliram češ superflua non nocent. - Mal za malo se mi je zdelo da si meni tako dolgo post festum lakonično naznanilo tvojiga ženitovanja poslal!? Nadjal bi se bil da me boš za druga povabil. Kako pa da mi še besede ne poveš kdo da je ova flama ki je v tako hageštolsko srce vriniti zamoglo. Za dolg moj molim potrpljenje; v kratku začnem poplacevati, in ako Bog hoče tudi to po malim prilomim. Neizrečeno trdo mi gre. Bog s Tabo dragi Grasselli Ves Tvoj 338.19 Volosko, 12. 3. 1866. T u š a r< < Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 13. 3 . »Dragi Grasselli! Županija na Volovskem bi rada dala v Novice neki odgovor na dopis iz Kastva v 8 listu le­ tošnjih Novic. Prosim Te prav lepo, poprašaj Bleiweis-a al bi vzel v svoje Novice ta dopis in ali bi bilo treba kaj platiti al ne; dopis bo precej dolg. Radi bi ga imeli kakor hitro je mogoče. Odgovori mi dragi Peter na tele vrstice brez odlaga Te lepo prosim in na tanjko. Kaj več pro- hodnic. Nadjam se da po juternjem odgovor dobim. Ves Tvoj Dr Tušar Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 22. 3. »Dragi Grasselli! Tukaj Ti pošljem napovedani spis; prosim Te, priporoči ga gosp. Bleiweis-u. Kar je v tih vrsticah rečeno je vse gola resnica; jaz nisem smel sam podpisati ker sim c.kr.; podpisal je tukajšni župnik gosp. Lojze Cragnez, kteri je tudi za vse odgovoren. Jaz imam pri uradnij toliko opravit da mi za privatne stvari le malokdaj kaj časa ostane; bojim se tedaj da bo v sestavku veliko pogreškov contra grammaticam, prosim da se popravijo; ako bi se gosp dr Bleiweis-u kaka beseda pretrda zdela, molim jo popraviti, desravno gosp. Jurincu in Marotti-tu veliko kompli­ mentov ne grè. Jurinac je že staro železo, ker v deželni zbor gotovo več ne pride; ravno te dni se mu napravlja nezaupnica, ktera ima že kakih 160 podpisov; Kastavci sami ga pa zvoliti ne morejo. V Volovskem v Lovranu in v Moščenicah je vse raskačeno zoper njega. - Prosi prav lepo gosp dohtarja, naj mi saj polovico že v prihodnji list dene, ker je že tako kesno Poprašaj tudi gospoda, al bi tudi v prihodnje kaki sestavek od mene vzeti hotel; jaz bi tukaj večkrat kaj važnega pisati zmogel od sosedne Reke; večkrat govorim tudi z Skarpom, ki svoje novice iz Dunaja prijema in sicer naravnost od Wüllerstorfa, Larisch-a in drugih takih stricev. Skarpa ima prelepo palačo v Opatij (Abbazia) blizo Volovskega, in jaz hodim k njemu v hišo. Tudi drugi Reški velikaži imajo v Opatij in v Volovskem letne stanovališče, od tih bi večkrat kaj važnega zvedil. - Odgovori mi Te prosim hitro al pride v prihodnji list že moj dopis al ne, in povej mi tudi kaj Ti je gosp. Dr Bleiweis odgovoril. - Od finančnih zadev v kratkim kaj več, lepa hvala, da si bil do sedaj tako potrpežljiv. Ves Tvoj Dr Tušar V Volovskem 17/3 66. P . S. - V Novicah gospod župnik Cragnez ne sme biti podpisan; bolj ljubo bi mi bilo ako bi v Novicah stalo ime: Plešarjev. Jaz sim ta artikel za tukajšnjo župnijo spisal in sicer z velikim trudom, ker mi je namreč ovih števil manjkalo, pa gosp. župnik vzame nase vso odgovornost. Dr Tušar Rad bi imel za naše ljudi tukaj nekoliko listov, kader bo natisnen moj artikel, kar bodo koštali, čem platiti hitro. Poderkane besede bi rad imel bolj debelo natisnjene.« Bleiweisovi zaznamki na robu pisma: Poštenje vredništev zahteva, da se njihovi stalni dopisniki ne žalijo osebno, ako tudi oni niso nikogar osebno žalili. Da pa se objektivno popravijo zmote dopisnikove, pa opet od druge strani poštenje vredniško. Le toliko bomo prenaredili (ali prav za prav izpustili) v dopisu. Dobro došla! Prosim. Plešarjev podpis pride. Koliko listov Novic? Prosimo brzega odgovora, saj to torka Dr BI...« 338.21 Volosko, 23. 3. 1866. Pismo brez ovoja J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Dragi Grasselli! Kaj je vendar da mojiga dopisa ni v Novicah in da mi Ti ničesar ne odgovoriš? Saj Bleiweis je pravični mož in razami gotovo da je le prav, si audiatur et altera pars! - Ako bi bila kaka besedica pre trda, saj sim rekel da naj se popravi, desravno sim prepričan, da slabega in čez postavo ni ničesar v celem spisu. Prosim Te da mi brez odloga odgovoriš, kako se mojimu dopisu godi; ako bi ga g. Bleiweis ne vzel v svoj Časnik bom na kako drugo vižo mislil. Prosim tedaj odgovori hitro Tvoj Dr Tušar V Volovskem 23/3 66«. 338.22 Volovsko, 26. 3.1866. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 11. 4 . »Dragi Grasselli! Lepo hvalo za Tvoj list; pa gosp. dohtar naj mi dopis ne ostriže preveč; - listov bi rad jaz imel 6 na županovo rajtengo to je piši mi Ti koliko koštajo, da dnarje jaz potim vredništvu poslati zamorem. Uni 6 liste naj pošlje vredništvo pod napisom; Lojze Cragnez župnik v Volovskem (Voloska). Jaz priložim pri tej priložnosti 2 f. 20. za Novice do konca septembra in sicer pod mojim starim napisom; D. Tušar Anton c.k. uradnik na Volovskem (Volosca Istrien) prosim daj jih gosp. Blazniku al komur tičejo. Tebi bodem v kratkim pisal zavoljo novcev, nekoliko Ti jih bom poslal, ako Bog da. Ti voščim srčno vesele praznike in unbekannter Weise Tvoji gospej. Ves Tvoj Dr Tušar V Volovskem 26/3 66.« 338.23 Volosko, 19. 5.1866. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Blagorodni gospod! Tukaj Ti pošljem še par vrstic za Novice; prosim, daj jih gosp Bleiweisu in skušaj vender da mi jeh ne prerešeta tako kakor zadnji krat. Bodi tako dober. V kakih 14 dnevih hočem popisat novo občinsko stražo, ki so jo stvarili v Istri zavoljo vojske. Ta teden grem v Trst, imam tam politične izpite. Ves Tvoj Tušar V Voloskem 19. 5. 66« 338.24 Volosko, 28. 6. 1866. Pismo brez ovoja. Glava: »1У A.T.«. J: slovenski. G . pripis: odg. 6. 8 . »Dragi Peter! Bog Ti daj vse dobro za Tvoj god, voščim Ti s kratkim besedam in na hitrco, ker imam neiz­ rečeno veliko opravit; pojutrnem imamo drugo rekrutbo in vsi c.k. imamo noč in dan čez glavo dela. Bog s Tabo; dobro se imej v kratkim Ti zopet pišem Ves Tvoj Dr Tušar V Voloskem 28. 6. 66« 338.25 Tolmin, 11.8. 1866. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 13. 1 1 . »Dragi Grasselli! Danas sim prijel Tvoje pismo od 6.t.m. - Jest vidim da imaš prav da zahtevaš Tvoje dnarje s kterimi si mi bil toliko dobrega storil. Verjemi mi, jaz bi Ti bil že hitro od začetka dnarje povrnil, ako bi mi bilo mogoče na kako božjo vižo. - Ti mi že nevoljno pišeš in v resnici, Tvoje dobrota nema skor bi rekel konca, in vender za me je pri vsim timu strašno. Ravno sim se bil nomalo v red del s finančnimi zadevami, kar mi pride dekret 23. preteklega mesca mesca da sim pre­ ložen v Tmin. Odpravil sim se hitro iz Volovskega al že v Trstu sim mogel ostati 3 dni ker se skoz Monfalcone ni moglo več peljati zavoljo one bitve pri Versi. Došel sim na zadnje v Gorico al od tukej naprej prek Soče pa ni bilo mogoče ker so noč in dan grajnicarji in drugi soldati proti Kobaridu vreli in vse vozove in konje za se porabili. Na zadnje vendar sim tudi v Tmin dospel al pot me je koštala trikrat toliko, kakor bi imelo biti, ako bi bilo vse po redu šlo in še to kar mi erar povrne, Bog ve kedaj dobim. - Tukaj sim prišel tudi na novo in vsiga mi manjka. Imej vender še malo potrpljenja z manoj saj bom vse poplačal, jaz bi ti bil že vse povrnil, ako bi ne bil še drugod dolžan, kjer me strašno napenjajo; na vse kraje me hudo tešči, in ako Ti ne odlegneš, jaz na nobeno vižo pomoči ne vidim. Nekoliko goldinarjev Ti bom poslal, kakor hitro mi popotni par­ tikular splačajo, al vsiga ne morem na enkrat. Prosim Te imej potrpljenje. Jaz nemam nobene druge stvari, kakor eno uro in nektere bukve, ki bi Ti znale kaj pomagati al vse to je le malo in vendar ako drugač ni jaz to prodam da saj nektere solde Ti pošljem; nadjam se, da tukaj pujde boljše za me kar komisije zadene, na Volovskem nisim imel proti koncu le ene ne in še prejšne mi niso še plačane. Nadjam se draga Grasselli da se me vsmiliš in ostanem Tvoj uboqi V Tminu 11/8 66.« Tušgr 338.26 Tolmin, 4. 1. 1867. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 19. 3 . »Dragi Grasselli! Tukaj Ti pošljem za eno rato 20 f; prosim Te, naj mi milosti Tvoje ne odtegneš v novem letu, ktero sim tako neizrečeno potreboval v starim. Verjemi mi, že kedaj bi Ti bil do zadnega solda plačal ako bi ad impossibilia nemo teneretur. Želim Ti srečno in veselo novo leto Tmin 4. 1 . 67 Ves Tvoj Dr Tušar» 338.27 Gorica, 24. 12. 1867. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Ljubi Grasselli! Desiravno si, žalibog, misliti moram, da ti nič kaj prijetno ne bo pismo moje, vendar praznikov in novega leta preteči ne pustim, brez de bi Ti oboje srečne in vesele iz ceiega srca voščil. - Imej potrplenje z manoj Te lepo prosim še nekoliko časa; saj v kratkim bom vse poravnal, vsaj kar bo mogoče še. Hudo mi gre ravno sedaj ker z majhno plačo živeti moram v Gorici kot praktikant pri tribunalu ker bom prihodni mesec izpite za sodnika v Trstu ravnal. Čital sim v poslednim času velikokrat tvoje ime kot pisatelj. Bog ti daj srečo o tvojim početju. - Več bi ti rad pisal pa bolna roka mi tega ne dopusti, pa prihodnič več Srčno te pozdravljaje sim Ves Tvoj Dr Tušar Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Predragi Grasselli! Predvčerajnem iz Rieke kamor sim bil sprijel mater in sestro moje žene, potim ko sim ju celih osem mescev pri sebi imel; pri dohodu v Tominu sim prijel Tvoje pismo. Dragi Grasselli, ni vse tako kakor v Tvojim pismu stoji; resje de jest bi Ti bil imel že kedaj plačati moj dolg, ker neiz- reklivo dobroto si mi bil naredil s posojilom, al prosim Te posluši še tele verste: Znano Ti je kako se je z manoj godilo od kar sim vseučilišče zapustil. Prvo živel sim v Trstu s 315 f. potim na Volovskim in v Tomina ven do septembra l.l. z 420 f. Med tim sim bil pristavljen v Gorico in od 25. oktobra 1867 do srede februarja l.l. sim imel hudo bolezin na desni dlani tako de so mi goriški zdravniki za trdno žugali de mi bodo mogli desno roko odrezati; začel sim hoditi v Trst in tam pri capelletti-tu še le sim dobil pomoč de sim roko ohranil; al poti, zdravila in zdravniki so me veliko veliko koštali; konec aprila sim se oženil in sicer vnukinjo Minach-ovo iz Rieke. Minach je vmerl predlanskega leta in je zapustil čez 600000 f. premoženja kakor je bilo po inventarju cenjeno; mati moje žene kot hčer Minach-ova je premožna žena in popred al posled mi mora precej premoženja skoz mojo ženo doiti; pa taki gospodi ne vejo kako se živi in do sedaj po moji ženi še solda prijel nisim; temveč od mesca septembra l.l. sim imel pri sebi mater in sestro, kar me je veliko koštalo, komaj in komaj sim shajal z mojo plačo od 800 f - Ko sim sedaj iz Rieke skoz Trst popotoval mi je prezident tamkejšne višji sodnije z višjim državnim pravnikom zapovedal naj zadam prošnjo za subštituta državnega pravništva v Rovinji in naj bom napravljen se kjekej priseliti,- Nova zadrega za moje finančne okoljstave; s to novo štopnjo dobim 1000 f. in priskočim vse adjunkte ker pridem v 8 dietni red, al priseliti se moram na svoje stroške. Prosim Te lepo, ljubi prijatelj, imej potrpljenje, vsaj toliko časa z manoj, dokler se ta stvar od ministrstva ne razsodi; ako bom primoran se preseliti, bom od matere pomoči iskal in pri tej priložnosti bom tudi Tebi vsaj en del mojiga dolga plačal, ako pa v Tominu ostanem Ti tudi za trdno obljubim, de Te poplačam brez odloga. Ponovim mojo prošnjo dragi prijatelj in nadjaje se da me boš vslišal ostam Tvoj stari v Tominu 8/6 69«. Dr Tušar 338.29 Tolmin, 7. 9. 1870. Pismo brez ovoja. J: slovenski. G . pripis: odg. 12. 9 . »Predragi Prijatelj! Lepo Te prosim ker si že toliko časa dobrotljivo čakal imej potrpljenje še do konca tiga mes­ ca. Gotovo Ti pošljem konec mesca, kadar plačo potegnem brez drugači saj polovico dolž­ nega zneska in drugo polovico pa mesec potim. Kar obresti zadene razumem dobro da Ti tičejo in obljubim Ti da Te tudi v tej strani odškodjem; prosim Te lepo prosim, ne bodi mi hud; in ne dvomi na tim kar sim Ti rekel; v omenjenih dveh ratah Ti plačem brez drugači. Ako bi me pa ne hotel več čakati da do konca tiga mesca za polovico in do konca drugega za drugo polovico prosim Te da mi poprej ko bi me imel tožit na znanje daš ker si bom pa pomagal kakor bom mogel. Še eno prošnjo imam h koncu: Neka tukajšna vdova me je prosili ako bi jaz kakega znanca v Ljubljani imel, ker ima iti te dni tjekej zavoljo neke štipendije; ako bi bil Ti tako dober, da bi tej ženi pomagal, če imaš kakega prijatelja pri škofij ali pa pri deželnim predsedništvu, ker me­ nim de tamkej bo imela ona žena opravit. Jaz upam da Ti ne bom preveč nadležen ako to vdovo na Te adresiram. Ne zameri. Mojo gornjo prošnjo ponavljaje sim Ves Tvoj hvaležni Tušar V Tominu 7. 9. 870« G . zaznamek: »konci sptmbra mora plačati T . vseh 40 f.; na šestletne 5 % obresti bom čakal do novega leta« 338.30 Tolmin, 4. 4. 1871. Pismo brez ovoja. Glav a- »MA.R.« . J.: slovenski. »Predragi prijatelj! Evo Ti ono ženo o kteri sim Ti v mojim zadnjim pismu govoril. Priporočim Ti jo in Te lepo prosim pomagaj ji. Ves Tvoj Tušar v Tominu 9. 9. 870« 338.31 Tolmin, 1.10. 1870. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi Grasselli! V Tvojim pismu od 12 p.m. si mi hudo zapovedal da moram plačati vseh 40 f že do konca mes­ ca; al ni mi mogoče desiravno sim se tiga nadjal vse danas Ti plačati; pošljem Ti 20 f. in Te prosim za zadnje dvajset potrpeti do konca oktobra al saj nekoliko dni; imam potegniti več komisij in pričakujem plače dan za dnevom; morda že za kaki dan dobiš Tvoj denar gotovo pa konec mesca; mislil sim zastaviti v Gorici nekaj zlata pa ravno sedaj priložnosti nemam v Gorico iti; ako bi me pa tožiti imel odpiši mi to poprej Te prosim, ker na vso vižo tiga ne do­ pustim in rajši še večji škodo podjamem de denarje napravim. Tvoj hvaležni Tušar V Tominu 1.10 870« G . zaznamek: »16. 3. 1871 pisal, da mora poslati ostalih 20 f. z vračajočo se pošto, obresti 1 . dan aprila 1871«. 338.32 Tolmin, 4. 4. 1871. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi prijatelj! Tukaj Ti pošljem 20 f. kot zadnjo rato mojga dolga. Žena mi je bila hudo zbolela in še le nektere dni vstaja po malim; treba mi je bilo zdravnika iz Gorice in šlo mi je čez 100 f. o tej priložnosti. Zraven tega pričakuje poroda dan za dnevom. Gledè obresti prosim Te de imaš še potrpljenje in prosim Te povej mi koliko sim Ti na te še dolžan. Lepo Te zahvalim za sedaj, de si imel toliko časa potrpljenje z manoj. Nikoli ne bom pozabil Tvoje dobrote Te srčno pozdravim Tvoj vdani Dr Tušar v Tominu 4. 4. 871« G . zaznamek: »Sprejel 20 f - 7. 4. 1870. Grasselli« Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 29. 4 . »Lieber Freund!« Posreduje pri Grasselliju, ki ima v Ljubljani velik vpliv, da pripomore k nastavitvi dr. Lisjaka za primarija v Ljubljani. Dr. Lisjak je občinski zdravnik v Kanalu. Kot referent ima kontakte z nemš­ kimi člani odbora in bo lažje predlagal za to mesto neznanega domoljuba kakor pa znanega narodnjaka, ki bi zaradi nemške opozicije težko zmagal. 338.34 Kanal, 17. 4. 1881. Pismo brez ovoja. Glava: »T«. J.: nemški. »Lieber Freund!«. Ponovno posreduje za dr. Lisjaka. 339. TUŠAR G . 339.1 Gorica, 8. 10. 1873. Pismo brez ovoja Jslovenski. G . pripis: odg. 12. 1 0 . »Blagorodni gospod! Prav razveselilo me je pismo od svojega nekdanjega učenca, kterega se še živo spominjam. Ravno tako me tudi veseli, da ste se obrnili na-me zavolj stvari, ktera zadeva mojo sorodnico. Slišal sem tudi jez, da se je V Idriji dobro obnesla; da ima zmožnost za musiko, to vem, kakor tudi, da ima res namen, posvetiti se narodnemu gledišču. Jaz nimam nič proti temu. Želja moja je le ta, da bi jo Talija prej al pozneje tudi pošteno vzderževati zamogla, ali k vzderževanju vsaj izdatno pripomagala. - Pogojev ne morem jez nikakih staviti; znabiti bi blo naj bolje, da bi se odbor slavniga drama­ tičnega društva neposrednje ž njo v dogovor spustil. Tudi jez od svoje strani jej bom pisal; kajti ta čas ne živi več pri meni. Ne zamerite, da Vam tako pozno odgovarjam; bil sem na potovanji, in še le domu prisedši sem Vaš cenjeni list dobil. S priserčnim spoštovanjam Vdani Vam prijatelj G Tušar V Gorici 8 okt. 873 « 340. UNGER F . 340.1 B.k. (Ljubljana), 10. 1. 1867. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Obvešča ga o nepomembni zadevi. 341.1 Trnovo, 4. 7.1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Verehrter Herr!«. Pošilja naročnino na Triglav za drugo polovico leta za izvoda, ki se pošiljata Antonu Grašiču in Janezu Urbančku iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. 342. URBANČIČ JANKO* 342.1 Potoče, 28. 12.1868. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Lobi. Administration der Zeitschrift Triglav Laibach«. Pošilja 3 gld. za Triglav za čas od 1. 1 . 1869 dalje. Navaja svoj naslov: »Janko Urbančič in Thum unter Neuburg Post Krainburg«. 343. URBAS WILHELM* 343.1 Trst, 1. 3. 1875. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 3 . 3 . »Euer Wohlgeboren! Entschuldigen Sie freundlichst, dass ich Ihnen den gewünschten Aufsatz erst heute schicke; einestheils war es der Schluss des Semesters der mich zu sehr in Anspruch nahm, andern- theils wollte ich Ihrem Wunsche vollkommen entsprechen und wartete auf die Separatab­ drucke des Aufsatzes über die oro-Hydrographischen Verhältnisse Krains. Da sich jedoch die Ankunft letzterer etwas verzügert; so will ich wenigstens mit der einen Sendung nicht länger warten. Indem ich mir nun erlaube, Ihnen gleichzeitig unter Kreuzband einen Separatabdruck über die Slovenen zu senden, theile ich Ihnen noch mit, dass der topographische Aufsatz im 2. Hefte des V. Bandes der Zeitschrift des deutschen und österr. Alpenvereines erschienen ist. Mit besonderer Hochachtung Euer Wohlgeborn ganz ergebener Wilh. Urbas Triest 1. März 1875.« 344. VAGAJA RUDOLF 344.1 B.k_ 11.1. 1869. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. za Triglav 22. 1 . »Geehrtester Herr Redakteur!«. Prosi, da bi brata sprejeli za vajenca v kaki manufakturni trgo­ vini. Obiskuje 2. razred Realke v Ljubljani, živi pa v Dobu pri Podpeči. Piše mu, ker je zasledil oglas v časopisu Triglav o zaposlitvi dveh vajencev v manufakturni trgovini. 345.1 Beljak, 25. 8.1876. Pismo brez ovoja. Glava: »K.E.«. J: nemški. »Verehrtester Peteri«. Pritožuje se nad profesorjema Wurnerjem in Smolejem zaradi slabih ocen sina Valentina, ki je bolnik. Na koncu pisma omenja banko Slavijo. Z glasovanjem nje­ nega občnega zbora ni bil zadovoljen. 346. VARL GEORG 346.1 Krašnja, 23.12.1867. Pismo brez ovoja. J- nemški. »An die löbliche Redaktion des Triglav in Laibach«. Prilaga 2.50 gld. za polletno naročnino na Triglav, ki naj ga pošiljajo na naslov: »Georg Varl Pfarrer in Kraxen letzte Post Lukovic«. 346.2 Krašnja, 4. 1.1869. Pismo brez ovoja J: nemški. »An die löbliche Administration des Triglav in Laibach«. Pošilja 3 gld. za polletno naročnino od 1. januarja do 1. julija 1869. 346.3 Krašnja, 1. 7.1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »An Wohlgebohren Herrn Herrn Peter Grasselli, Èigenthümer und Herausgeber des Triglav in Laibach«. Poštni žig: Lukovitz 2/7 69. J.: nemški. Pošilja 3 gld. za naročnino na Triglav za drugo polovico leta 1869. 347. VEGER P.* 347.1 B.k. (Ljubljana), b.d. (december 1871). Pismo brez ovoja J: nemški. G . pripis: odg. 24. 12. 1871. »Euer Wohlgeboren! in der, am Dinstag aufzuführenden Operette Večer pred ženitvo ist mir eine Rolle zugetheilt worden, die ich unmöglich zur Geltung bringen kann. Zu singen ist fast gar nichts, und das wenige ist für eine Baritonstimme u. nicht für Tenor; es beruht alles auf der Prosa, die mir noch unüberwindliche Schwierigkeiten verurfačht. Eine sol­ che Leistung von mir würde dem Institute nichts nützen, das Publikum nicht befriedigen und mich für Laibach unmöglich machen. Mit grösster Achtung P Veger« Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeboren! Laibach den 24tsn Dezember 1871. Heute in der Früh erhielt ich Ihr werthes Schreiben u. beeile mich darauf zu antworten. Vor­ gestern. d.i. Sonntag gab ich meine Rolle in der Kanzelei des dram. Vereines ab, dieselbe wur­ de bei der Probe, die an denselben Tage angesetzt war, vom Herrn Nolli übernommen u. somit glaube ich dass die Sache erledigt ist u. ich keine weitere Verantwortung hab. Ich konnte die Rolle nicht früher zurückgeben weil ich nicht Samstag bei der Orchesterprobe sah, dass es mir unmöglich ist die Parthie zur Geltung zu bringen. Mit grösster Achtung P Veger« 348. VERTOUZ HENRY M . 348.1 Ljubljana, 9. 8. 1885. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Pohvali Grassellijevo odredbo z dne 4. julija o gibanju psov v mestu. Opozarja ga, da odredbe ne spoštujejo in jo celo zasmehujejo. Tako Šarabon, usnjar (»Lede- rausschneider«) s Starega trga, prihaja kar s tremi psi k Webru in zasmehuje odredbo rekoč: »Jest ne morem pse u žaklu sabo nost«. Čik, ki živi v istem predmestju, si domišlja, da ima enako pravico. V kavarne Kazina (»Casino Caffé«), Slon (»Elefant«) itd. prihajajo kar pasje ka­ ravane, ki so ob tedanji maniji imeti pse velikane tudi nevarni. Navaja naslov: »... Herrengasse N 3.« 349. VESEL JAN 349.1 B.k. (Loški potok), 27. 6. 1864. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G. pripis: brez odg. »Dragi moj Graselli! Nekaj malo vrstic, ker časa nimam! Kakor sva se menila o Velikonoči, da bi se jaz zapisal v čitavnico ljubljansko, ko ud zunanji, prosim tedaj, pojdi k g. Kadivniku, in zapiši me pod ime­ nom: Ivan Mengšan, osebnik (ali kakor zovete Privatmann, zasebnik?) iz Loškega potoka. In če je treba precej vložiti, prosim Te, vloži Ti zame 2 f ker zdaj ravno denarja nimam. 20. ali 21. julija Ti pa pošteno povrnem, ker takrat dobom denarja dosti, ko stopim iz seme­ nišča. in se moji prazniki začno. Zdravstvuj! Tvoj Jan Vesel« 350. VESELY Z. JAN 350.1 Ljubljana, 28.1. 1871. Pismo brez ovoja. J.: češki. »Ctèny pane! Prosim o neco papiru s našim spolkovÿm monogramem tož mi je laskave račte zapujčiti. Ve vši' ücté oddanÿ V' Ljubljani 28. 1 . 871. . - Méte-li i Körnerovo drâma Zrinyi J Z. Veselÿ« 351.1 Lipica, 29. 12. 1867. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Löbliche Administration!« 'Naročen je bil na Triglav za celo leto 1866 in poravnal je tudi naročnino. Od junija preteklega leta pa glasilo ni več izhajalo, odškodnine pa ni prejel. Zato ne bodo zamerili, če prosi za na­ daljnjo dostavo Triglava, ki bo z letom 1868 ponovno začel izhajati. Navaja naslov: »Johann Virten in Lippiza Post Sessana.« 352. VIŠNIKAR FRAN* 352.1 Ribnica, 14. 9. 1901. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G. pripis: prejel 14. 9 ,- odg. 15. 9. »Dragi exkolega! Ribnica 14. 9. 01. Jaz že ležim, Ti pa še pokonci nosiš svojo častitljivo glavo. Propali smo, ker nam primanjkuje spretnih in takih agitatorjev, da bi se hoteli bosti z našimi koštruni, in ker nam še tiste, kar jih vjamemo, kar čez noč vkradejo. Glavni vzrok poraza je pa to, da so naši popi prignali 70 do 80 % svojih ovac na volišče, dočim je po kočevskih občinah volilo samo 50 do 60 % vseh volilcev. To je naravno, ker pri ni bilo takega pritiska in groženje s peklom in hudičem. Tudi vera se ne prime liberalnih Kočevcev, pop nima pri njih nikake be­ sede zunaj cerkve. Imajo lepo disciplino, pri nas imajo pa neverjeten strah pred popom. Pra­ vijo, da imamo enega samega boga (ki pa gotovo ni klerikalec) kandidatov pa več. Graščine Turjak, Ortnek in Ribnica niso pridobile nikogar. Iz Kočevja seje sicer lepo agitiralo, a danes vidim, da bi bilo prav, ako bi bil tudi sam obiskal vse koč. občine. V slov. in deloma mešanih občinah Banjaloka, Draga in Trava sem dosegel lepe vspehe. Pa po toči je škoda zvoniti. Najbolj nas veseli, da je zmagal vsaj Božič. Da ni tako grozovitega pritiska, bi bil npr. v Loškem Potoku lahko enoglasno voljen. Še kle­ rikalne ovce so se cedile same hvale o meni. Nekatere občine so nam pa popolnoma nep­ ristopne. Dobro se držite v mestih, za Tržič se je bati. Ohrani blag spomin nekdanjemu deželno zb. to­ varišu, ki Te srčno pozdravlja v zasluženem pokoju. Višnikar« 352.2 Gerovo, 24. 6. 1905. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Dragi prijatelj! Gerovo 24. 6. 05. Vas Predgriže obljubila je bila prvotno 30 % prispevka za vodovod. Kakor so mi pisali, je dež. odbor neki zahteval 40 % , ker da država in dežela ne dasta več kakor 60 % . Na to sem jim jaz svetoval naj sklenejo 35 % prispevek ter da bi v tem slučaju jaz skušal doseči, da bi dež. odbor event, kak nizki deželni prispevek za par odstotkov zvišal, ako bi se že od države kaj več dobiti ne dalo. Črnovršci so premožnejši, nekateri celo zelo imoviti kmetje, dočim je v Predgrižah največ si­ romaštva doma. Ljudje nimajo absolutno nobene pitne vode, dočim imajo Črnovršci vsaj par korit s tekočo vodo. Jedni kakor drugi zapleteni so pa v ponesrečeno Mlek. zadrugo. V črnovrški občini imeli smo doslej najzanesljivejše naše volilce, in z ozirom na prihodnjost je pametno, da se jih pri dobri volji ohrani. Ta okraj moramo držati ter bodočemu kandidatu pot gladiti. Prosim Te torej, potrudi se. da dež odbor 35 % prispevek sprejme odnosno dež. podporo zvi­ ša. Pisal sem o tem tudi Povšetu. Dr Tavčarja pa menda ni doma in mu sled tega nisem pisal, prosim pa tebe, bodi toliko prijazen ter opozori ga na to stvar. Srčno Te pozdravlja Tvoj — « G. zaznamek: »Dr Tavčarju pismo pokazal« 352.3 B.k, 23. 12. 1911. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Carissime! 23.12.1911. Pošiljam Ti, kar sem mogel najti, 17 letopisov Čitalnice in 25 let. Sokola (1888). Našel sem več, kakpr sem pričakoval, ker so vse čit. knjige izginile. Zanimiva je knjiga Slov. gledališče od Ant. Trstenjaka 1892. Podpolk. Milavec skrbno hrani 1 eks. trdeč, da se ne dobi več. Morebiti imaš sam to knjigo, ako ne, si jo lahko ogledaš v Či­ talnici, kjer se hrani v omari poleg bralne sobe. Zelo interesiralo me je prvo poročilo za leto 1862., kjer si tudi Ti že vpisan kot član, na kar si morebiti že sam pozabil. Najbolj obširna so Lahova poročila. Nismo tedaj vezani samo na ustna poročila. Materijala dovolj. Poklican si najbolj, da ga predelaš, in prav veseli me, da nam ne odrečeš svoje pomoči pri društvu starinov. Srčnim pozdravom Tvoj stari Fr. Višnikar« 353. VIVIANI C. 353.1 Milano, 9. 4. 1880. Dopisnica / Cartolina Postale. Naslovljena: »Al Signor Piétro Grasselli Segretario della Socie- ta Drammatica di Lubiana (Laibach)« Poštna žiga »Milano 9/4 12. S . Ferrovia Laibach / Ljubl­ jana 11/4 80 7 . F«. Žig podjetja »Libreria editrice Via S . Paolo 11 Milano«. J.: italijanski. Naslovna stran dopisnice milanskega knjigotržca Vivianija, 1880 (353.1) »Preg. Signore«. Vsa dela, ki jih je želel, lahko pošlje. Pošilja mu nov katalog svoje knjigarne, v katerem so tudi najsodobnejše izdaje in prosi, da pri naročilu uporablja številke iz novega kataloga iz januarja 1880, ki se s starim katalogom iz leta 1872 ne ujemajo. 353.2 Milano, 12. 5.1880. Dopisnica / Cartolina Postale. Naslovljena: »AI Signor Grasselli Segretario Dramatično Društ­ vo Lubiana«. Poštna žiga: »Milano 12/5 6 .S . Ferrovia, Laibach / Ljubljana 15/5 80 7.F .« Žig pod­ jetja: »Libreria Editrice Via S . Paolo 11 Milano«. J: italijanski. »Sign, Grasselli«. Po pošti mu je poslal: 1 Per Vendetto L 1.50 3 Fasc. Teatro Italiano L 3.40 11 Fasc. Ave Dr. L 440 13 Fasc. Rupert— L 6.50 105 — L 36.75 L 52.55 Daje mu 15 % popust- Več mu ne more dati. ker ima še poštne stroške. To znese 7.87 Lir. Pla­ čati mu mora skupaj 44.68 Lir«. 354. VOGL JOSEF 354.1 Ljubljana, 17. 9. 1873. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Pripravljen je prevzeti posebni pouk o bančništvu (»... Separatunter­ richt in den Bankwissenschaften.. «) ob večerih med 6. in 7. uro. 355. VOGLAR JOSEF 355.1 Mirna, 25. 1. 1869. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Lobi. Redaction des Triglau!«. Prilaga 3 gld. za polletno naročnino na Triglav, ki naj ga pošilja na naslov: »Josef Voglar Kaplan in Neudegg I. Post Neudegg - Unterkrain«. 356. VOJSKA ANDREJ* 356.1 Novo mesto, 12.12. 1867. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Slavno vredništvo! Podpisani naročim za-se in za Novomeško čitalnico tedaj skup dva istisa novega lista: Triglav, pošljem tu v (prilogi) naročnino od 5 f, ki velja za vsakega le ža pol leta in orosim, en list pod naslovom: Čitalnica v N ovom estu in druzega pod naslovom: Dr Andrej Vojska, c.k. sodnijski svetovalec v N ovom estu poslati. Sem s posebnim štovanjem in srčnim pozdravom V Novomestu 12/12 867 Dr Andrej Vojska« 357. VUK ANDREAS 357.1 Ptuj, 21. 12. 1869. Pismo brez ovoja J.: nemški. Pošilja 6 gld. za Triglav, na katerega je naročen dr. 'van Vošnjak, prošt in mestni župnik v Ptuju. Č e je še dolžan, naj mu sporoči. 358. VUKOVARSKI SRBI 358.1 Vukovar, 21. 10. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »An die Löbliche Redaction des pol. Zeitschrift Triglav, A ch­ tungsvoll zu Leibach, Ljubljana Krain«. Poštni žigi: » Vukovar 21/10 —, Nagy-Kanizsa 24/10 69, Palya-Udvar, Laibach Stadt 25/10 Nachm.« J.: srbski. U Vukovaru 21 listopada 1869» Veleštovani i Visokoučeni Gospodine Urednice! Vseobšti napredak i prosvjeta, koje se hitro šire i razvijaju u izobraževanim narodima i divna dela tvore, u mjesto, da bi i na nas delovale, bacaju nas naprotiv u nazadak i od dana na dan na veliku našu žalost opažamo, da naše materijalno i moralno stanje sve to više zapinje i što večina drugi napreduju, mi nazadujemo. - Zabrinuti s takovim izuzetnim i nenaravnim poslje- dicama, potražismo uzroke suprotivnog tog delovanja i uvjerismo se, da tomu nije kriv nap­ redak ni prosveta tudja, več naše neznanstvo, pak se nije čuditi: što svetlost predobija tminu, znanje glupost, a izobraženje prostotev. - K o -- poznaje stanje ovde u Vukovaru i odnošaj djaka spram gradjanah, neče se diviti, kad čuje, da mi to baš nem ožem o raditi, jer nemarno prilike, književno nam se družtvo sklopiti ne- daje, nedozvoljava nam se, novyne nikad do ruke - kao i druge poučne i zabavne knjige od našijeh slovenskijeh capacitàta - nedobijamo, a pritom u našem siromaštvu nismo kadri, kao što Vam je poznato - ništa učiniti; stoga se sada mi sa ovo nekoliko rodoljubivi redakoh na Vaše Veleštovano Gospodstvo sa slobodom obračamo, te molimo Vas učtivo i bratinski da ako je — moguče, da nam Vaše mile novyne Trigiav, kako od 1866 godine, tako i od ove go- dine -, u kome svaka rječ zlata vredi i koji je sve do sada nepokolebimo na braniku proti na­ šijeh — dušmana stojao, gratis izvolite šeljati. - Največu nadu imamo u Vas Veleštovani Gospodine, koji ste nam po krvi i rječi brača i sudimo, da b malodušni bili uvrediti Vašu bratsku naklonost, kad bi o Vašoj pomoči dvoumili. Tvrdo osvjedočeni u duši za ono, što rječima izražamo, obračamo se opetovano na Vas Veleštovani Gospodine koji ste sjajnim prim jerim a pokazali, da ste za prosvetu svagda prvenac - Mi ne­ marno ugladjeni rječi, bogati izrazah i uzvišeni ponjatija, da Vas ganemo na darovanje. - Mi govorimo od bratskog srca, a Vi čete nam se bratskim srcem i duhom odazvati. - Vaše čuvst- vo neka Vam bude mjerilo darovanja. - Sjetite se Veleštovani Gospodine urednice!! ta ko više jednu sveču na oltaru narodne prosvete zapali, tomu slava negine, dok je naroda, a naša is­ krena blagodarnost neče se nikad izbrisati iz bratskog srca ni jednom od nas. U ime toga: pomozi Bog! Nikola Pavkovič pravnik Johan Margetič djak Marko Ivanikic djak Tošo Šimkovič pravnik Vatr. Pejkovič pravnik Milan Šarkovič djak Pavle Zdravkovič pravnik Gjoko Miškovič djak Milan Ivannovič pravnik Mirko Matišič pravnik P.P. Ako bi nam Vaše Veleštovano Gospodstvu ovu našu plemenitu ideju ostvarilo, te nam i molbu našu bratinsku uslišalo bude tako, da nam nedostane glas Vapijučeg u pustinji, to Vas učtivo umoljavamo, da nam Vaš mili list Triglav pod adressom: G . Milanu Ivanoviču pravniku u Vukovaru u Sremu izvolite šiljati ujedno izvinite nas Veleštovani Gospodine! što Vam ovaj list neplačen šiljemo, pošto smo Vam takovi plačan po recepisu več jednom poslali bili, te sve dosad ne njega odgovora nedobismo, posvojprilici se je na pošti izgubilo, stoga za bolju si­ gurnost radi uročenja, šeljemo Vam ga bezplatno. - Spoštovanjem Vaša gornja slavjanska Brača. Veleštovanim i Visokoučenim Gospodinu Petru Grasseli redaktoru, vlastniku i izdavatelju Trig­ lava 358.2 Vukovar, 10. 11. 1869. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »An die Löbliche Redaktion der polit. Zeitung Triglav achtungs­ voll zu Leibach, am alten M ark Nro 155.1 . Stock«. Poštni žigi: »Vukovar 10/11 — , Nagy-Ka- nizsa 13/11 69 Palya-Udvar, Essek — / 1 1, Laibach Stadt 14/11 Nachm.« J: nemški, srbski (ci­ rilica). »M . J. Von der Donau. - 10 november. - Die Hauptfrage, um die sich die öffentliche Interesse bei uns dreht ist die, werder Nachfolger unseres Bischofes Platon Atanackovič sein werde. - Wie schon bekannt starb am 9 April 1867. in seiner Bischof-Residenz zu Neusatz der Bischof von Bačka, Platon Atanackovič, der Bischof aller Serben, wie ihn ein vaterländisches Journal bei Besprechung eines zu frühen To­ des nannte. - Die Bischofsfrage erregt daher die Gemüther der Backaer-Diöcese aufs Hef­ tigste, weil man in Pest den Verhältnissen der Bevölkerung zu willfahren nicht gesonnen ist. - Die Bačkaer Diöcese, als reni serbische, will nach Wunsch des Klerus und der Bevölkerung einen Mann aus ihrer Mitte, einen Mann, der ihren gerechten Wünschen ein offenes Ohr leihen wird und der auch ihre Nationalität repräsentirt; aber der Serbe denkt und - der Patriarch Sa­ muel Maširevič mit dem Baron Etvös lenkt - Allem Anscheine nach ist gleich nach Bekannt­ werden des Todes des Bischofs dessen Nachfolger in Person des Gergeteker Archimandrits German Angyelic designirt worden - Einer von magyarisch-gesinnten Journalen brachte eine Corespondenz, worin angeblich den Archimandriten Angyelic als den würdigsten Nachfolger, in politischer, als auch in kirchlicher Hinsicht geeeignetsten Mann bezeichneten - Möglich, dass bei der bekannten Stellung jenes Journals diese Corespondenz einer Inspiration zufolge als fühler dienen soll, und in diesen Falle hat dieselbe ihre Schuldigkeit gethan. - Wie ich — vernehme, cirkulirt in der betreffenden Diöcese eine Petition, in welcher die Re­ gierung gebeten wird, bei Wiederbesetzung des Bischofssitzes auf die Wünsche der Diöc- esenbevölkerung Rüksicht zunehmen, und als würdige Nachfolger der offener Bischof Stoj­ kovič bezeichnet wird. - Dieses massvolle Vorgehen sollte unser Patriarch, als Schöpfer der Autonomiekongresse, gewiss berücksichtigen; wie die Dinge jetzt stehen, scheinen aber alle u Ljubljani« Schritte résultat los zu werden, Archimandrit Angyelic wird Bačkaer Bischof, - wenn der Bi- schofsstlihl nicht unbesetzt bleibt. - Milan. Ivanavic ...« 359. WAGNER 359.1 Maribor, 6. 12. 1870. Telegram / Telegramm. Glava: »Deutsch-Oesterreichischer Telegraphen-Verein«. J.: nemški. »Herrn Peter Graselli Hausbesitzer in Laibach. Jedlička heute Nacht gestorben. Beerdigung am 8. Dezember 3 1/2 Uhr Nacmittat Wagner« WALDHÄUSEL J. 360.1 Gradec, 4. 8. 1869. Pismo brez ovoja. Glava: »Dr Waldhäusl Graz«. J.: nemški. »Wohllöbliche Administration des Triglav in Laibach«. Pošilja oglas s prošnjo, da ga objavijo v glasilu. V ta namen prilaga 2 gld.a.v. Prostor naj sami primerno razdelijo. Po objavi prosi za dokazne izvode 360.2 B.k. (Gradec), 25. 8. (1869). Pismo brez ovoja. Glava: »Ordinations-Anstalt für Frauen-u. Unterleibs-Kranheiten in, Graz, Stadt Paradeis 319 des J. Waldhäusl Dr d. Medicin... Chir. u . Gebtsh. Magister«. J: nemški. »Euer Hochwohlgeboren!« Naslednjo soboto potuje skozi Ljubljano. Dal bo osebna navodila za objavo oglasa v Triglavu. Za primerjavo naj prebere enako besedilo oglasa v Kleinmayer- jevem Tagblattur. 361. WALLAND FRANZ 361.1 Ljutomer, 5. 7. 1875. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 13. 7 . »Wohlgeborn Herrn Peter Graselli Laibach. Euer Wohlgeborn!«. Prosi, da pomaga njegovemu 23-letnemu sinu do službe, ker ima veliko poznanstev in je dober in vpliven mož. 362 WECHTITSCH ELSA 362.1 Orehovica pri Reki, 22. 11.1882. Pismo brez ovoja Glava »E«. J: nemški. »Euer Hüchwolgeborn hochterehrter Herr Bürgermeister!«. Ponovno se mu zahvaljuje za po­ moč, da je njen bolni brat lahko ostal doma. Podpisana »Elsa Wechtitsch geb. Jallen«. 363.1 Temiâvar, 27. 11. 1872. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: odg. 30. 1 1 . »Sehr geehrter Herr! Temesvär 27. November 72 Der hiesige Herr Prof. Horak hat mir gelegentlich gesagt dass meine Operette Verlobung im W einkeller (Zaroka u kleti) im nationalen Theater in Laibach gegeben worden und - da sie wiederholt gegeben worden - wahrscheinlich auch theilweise gefallen hat. Ich erlaube mir nun der nationalen Bühne folgende Operetten (vollständig - Partitur u. heraus­ geschriebene Stimmen) zur Auswahl und vorhergehender Einsichtnahme anzubieten: Empörung im Harem. (1. Act mit Chören, komisches Sujet - 13 mal in Pest gegeben). Was ist Liebe (1 Act mit Chör., Text von Morländer - etwas frivol). Herzog von Antrac (Römische Operette ohne Chor, 4 Pers.) (in besserem Stil gehalten). - Alle 3 Operetten sind zum Auflegen bereit. Ein slovenischer Theaterdichter könnte übersetzen oder hie und da locales einflechten. Auch wäre ich bereit gegen Einsendung eines slovenischen Textes eine Operette zu com- poniren. Herr Prof. Horak wurde gewiess so freundlich sein, mir über die Schwierigkeiten des fremden Sprache heinweg zuhelfen. Ein Honorar wurde ich erst nach Prüfung und Annagma Arbeit verlangen. Indem ich bitte, mir auf ubige Anfrage gefälligst Ankunft geben zu wollen, bin ich mit Hoch­ achtung Heinrich W eidt Kapelmeister des köng. freist. Theaters in Temesvär« 363.2 Temiâvar, 10. 7. 1873. Pismo brez ovoja J.: nemški. G . pripis: odg. 23. 7 . »Sehr geehrter Herr! Tem esvär 10. 7. 873. Für Ihre freundlichen Bemühungen meinen herzlichen Dank aussprechend, theile ich Ihnen mit dass ich als städtisches Capellmeister in Troppau unter 25 Competenten einstimmig gewählt wurde, und mein neurs Amt im nächsten Monat antreten werde. Von Herrn Professor Horak. vernahm ich, dass der dortige wohl — dramatische Verein sich für die Operette Schule der Liebe entschieden hat. Es wäre sehr wünschenswert^ käme die Sache bald in Ordnung, in­ dem ich jetzt schon mit ein packen beschäftigt bin. Von benannter Operette habe ich sämmt- liche Soloparthien, Chorstimmen Rollen, u. Orchesterstimmen, welche ich Ihnen sehr billig überlassen wurde, indem ich dieselben nicht mit schleppen möchte, der Wohl Verein bedarf die Stimmen, u. nie wurde dadurch ein sehr groster Gefallen erwiesen. Dem Umstande meiner Abreise halber, werden Sie es nicht ungütig nehmen, wenn ich Sie freundlichst ersuche, die Sache bald in Ordnung zu bringen. Nochmals meinen herzlichsten Dank aussprechend, grüste ich Hochachtungsvoll, ergebenst1 Heinr. W eidt Capeimeister.« 363.3 Troppau, 10. 3. 1874. Pismo brez ovoja J.: nemški. G. pripis: odg. 14. 3. Priloge: 4 koncertni listi. »Geehrter Herr! Troppau 10. 3. 74. Nach einem Zusammenleben von 7 Monaten, mit der hiesigen Bevölkerung, bin ich zu der Ein­ sicht gelangt dass ich für hierher nicht passe, der Schlesische, bömische Character sagt mir nicht zu, u. ich werde mein Domizil anndern. Ihre schmeichelhafte Offerte, welche Sie mir gerade zusandten, als ich hier schon abge­ schlossen hatte, wäre mir angenahmen, wenn dieselbe sich neuen von würde, so fern es noch möglich wäre. Ersuche gütigst um einige liebe Zeilen Ihr Sie Hochschätzender Heinr. Weidt städt. Capellmst Priloga: 3 koncertni listi za prvi (16.11.1873), drugi (7.12.1873) tretji in četrti (8.3.1874) (29. 3. 1874) filharmonični koncert v Troppau pod vodstvom H Weidta. 364. WEISS ANTON 364.1 Reka, 26. 8. 1873. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Hochwohlgeboren!« Prejel je G. laskavo pisanje. Še v teku tedna se mu bo osebno pred­ stavil. Podpisan: »Anton Wess Musick Direktor«. 367.2 Ljubljana, 20. 8. 1874. Pismo brez ovoja Glava »WM«. J.: nemški. »Euer Hochwohlgeboren!«. Ženina bolezen ga je zadržala, da se ni osebno oglasil, kot je pisal. Počaščen je s ponudbo stotnika Pillbacha za delo s pevskim društvom ljubljanske čitalnice, ki jo spoštuje. Ljubljano pa ceni kot drugo rodno mesto; zanjo bi dal tudi življenje. Vendar mora skrbeti za ženo, ki jo obužuje bolj kot narod in glasbo. Prosi pa, da ga sprejmejo za člana ljubl­ janske čitalnice. Vedno se bo trudil za pospeševanje umetnosti in napredek slovenskih so­ bratov (».. meinen Slovenischen Mittbrüder .« ). 364.3 Ljubljana, 28. 8. 1874. Pismo brez ovoja Glava »WM«. J-nemški. »Euer Hochwohlgeboren!«. Opravičuje se, ker ni takoj odgovoril. S ponudbo je zadovoljen. Prosi pa za 14-dnevni premislek in upa da bo prepričal ženo, da ostanejo v Ljubljani. 365. WEISS FRANJO 365.1 Zagreb, b.d. (1869) Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Wohlgeboren Herrn Peter Grasselli in Laibach«. Poštni žig: »Agram — «. J.: nemški. Pošilja 3 gld za polletno naročnino za Triglav in to do konca decembra 1869. Navaja naslov: »Franjo Weiss na potoku Kavana Zagrebu«. 366.1 Gorica, 7. 1. 1900. Pismo brez ovoja. J.: nemški. G . pripis: prejel in odg. 8. 1 . »Hochverehrter Freund!« Zahvaljuje se za prejeto novoletno čestitko. Odgovarja mu na pismo z dne 30. 12.1899. Opi­ suje postopek za pridobitev plemeniškega naslova in se čudi, da ga Grasselli še nima. 367. WINKLER EGON* 367.1 Radovljica, 2. 7. 1889. Vizitka. Glava: »K.k. Regierungs-Concipist Freiherr Egon von Winkler«. J: nemški. Obvešča ga o rojstvu hčerke 368. WITSCHL - - - F . 368.1 B.k., b. d. Pismo brez ovoja J.: nemški. »Euer Wohlgeborn!« Odgovarja mu na pismo. Žal ne more priti v Kranj, ker je službeno zadr­ žan. 369. ZAGORJAN IVAN 369.1 Rovte, 24. 12. 1868. Pismo brez ovoja J.: slovenski. »Sl. vredništvo Triglava«. Plačuje polletno naročnino na Triglav v višini 3 gld. Podpisan je: »Ivan Zagorjan Kaplan v Rovtah Post Loitsch«. 370. ZAMIDA FRANCE 370.1 Dolenjske Toplice, 28. 7. 1869. Pismo brez ovoja J: slovenski. »Blagorodni gospod! Toplice 28. julija 1869. Žal mi je, da Vašimu neutrudljivimu delovanju, Vaši nepretrgani skerbi za naš mili slovenski na­ rod, vsled Vašiga tolkanj cenjeniga dopisa od 14. julija nikakor ne moram vstrečti. Kajti! zag­ rizeni nemškutariji v Praprečah sim že pred 2 leti slovo dal, in zdaj bivam na Toplicah. Kakor je razvidno, je bil Vaš dragi dopis do 24. julija v nemškutarski ječi v Praprečah pripert; toraj sim ga šele dans prejel. Vsaj na Toplicah bil bi še dans, dasiravno zadnji dan, nekaj volilcov lahko nabral, pa žali Bog! kjer koli o tej zadevi kaj poprašujem, nobena živa duša do zdaj iz­ kaznic še vidila ni. Menda se bodo šele prihodnji mesec razpošiljale, ali pa, ker že zadnja ura bije po železnici, to je, ko bo v pervič hlapon na Toplice prisopihal V dokas pa, da so jih die deutschen Krainer (Kočevarji) že pred kacimi 10 dnevi prejeli, služi priložena izkazavnica mo- jiga brata, ki na Kočevskim posestvo in obertnijo ima. Toda tukaj so se opekli. Morali bi bili tudi pred pozvedeti, jeli moj brat rojen Kočevar ali Slovene. Gotovo bo naš domorodni Triglav o tej reči svoj krepki in možati glas tudi povzdignil. Vašimu domoljubju zvesti France Zamida mašni k« 371. ZEILINGER JOSEF 371.1 B.k. (Trst), bxl. (1859?) Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Vertester Herr v. Graselly!«. 25. marca so prišli v Trst. Zahvaljuje se za poslane čestitke njegovemu očetu ob napredovanju in njemu za god. Opisal bo samo razmere v šoli, ker ga ostalo verjetno ne zanima, saj je Trst sam pogostokrat obiskal. Profesorji so dobri; ravnatelj je Mengel, njegov razrednik pa La Ro­ che, nečak slavnega igralca La Rocha. Staudinger poučuje verouk, Herr zgodovino in Ott nemščino. Ostalih profesorjev si ni zapomnil, ker imajo čudna imena. V glavnem govorijo ita­ lijansko, kar mu povzroča težave, ker tega jezika ne obvlada. Osnove italijanščine mu pojasn­ juje učenec 5. razreda gimnazije. V 3. razredu je le 20 učencev, zelo malo v primerjavi z Ljubl­ jano, kjer je letos v obeh oddelkih kar 100 učencev. Upa, da ga bo obiskal v Trstu, zato navaja naslov: Via Corintia, hišna št. 927, brzojavna postaja, 2. nadstropje levo. 372. ZUPAN FRANCE 372.1 Poljane pri Lovranu, b.d. (1869). Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Slavno Vredništvo Triglava«. Plačuje 3 gld. kot polletno naročnino na Triglav. Želi ga dobivati po pošti na naslov France Zu­ pan, Kaplan v Poljanah, zadnja pošta Lovran v Istri. 373. ZUPAN IVAN 373.1 Smokuč, 12. 8. 1867. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: brez odg. »Častiti prijatelj! V Smokuči 12. avg. 1867. Odgovarjaje Vam na Vaše ljubo pismo od 10. t.m. v zadevi izleta Vašega in Vaših - gotovo tudi mojih prijateljev Slovencev - na Stol Vam dajem samo na znanje da ravno v sredo 14. t.m. zvečer se jaz s pošto odpeljem k Vam v belo Ljubljano. Popeljem se v nekterih poslih (v biblioteki i t d ), in moram uže v sredo iti zavoljo potrebnih pogovorov s svojim bratom, ki ima od nedelje naprej duhovne vaje v Alojzijevišči, ko ne morem več ž njim govoriti, in ki se potem od 22-23 t.m. ponoči ob dveh uže popelje iz Ljubljane na Dunaj in odtod 24. avg. z Neumayer- ovo družbo v Pariz k izložbi. Vidite toraj, dragi prijatelj, da bo Vam in najinim prijateljem kazalo izlet nekoliko odložiti. Ker mi je drago veselje da bi Vam bil spremljevavec pri Vašem lezenju na komat očetu Stolu Vam naznanjam, da bi mi bilo ljubo ako bi vrla ljubljanska družba. Vi in drugi, (če Vas je 8 ju­ naških mož mi je še ljubše,) odrinila z menoj vred 19. t.m. iz Ljubljane, ali pa če bi se jaz podal uže iz Ljubljane v Železnike na novo mašo, ki jo bo tam 18. avg. pel moj sošolec Ivan Košmelj, da bi se mi strašeni pa nevstrašeni Sokoli 19. v Kranji sešli in poleteli na gore gorenske. Volja me je uže pred sredo preskrbeti v brezniški fari prenočišče in vodjo za veselo družbo slovens­ ko. Saj vem da se boste vdali mojej misli, da nebi bilo nesloge in razcepljenosti med mladimi slo­ venskimi možmi. Drugo pa se bomo vse pomenili v četrtek ali v petek pri kozarcu šumečega piva v našej dragej Ljubljani. Ene reči Vas pa še konečno tu spominjam. Na Gorenskem, vsaj v fari brezniški ne doboste nijednega vodje, ki bi Vas *) in Vaše grehe nosil eden ali drugi praznik zjutraj brez maše na svojih krepkih gorenskih ramih na še krepkeji rami Stolove. Z lezenjem v praznik zjutraj torej pri nas ni nič. Vsa fara bi se pohujševala posebno nad menoj, Vašim spremljevavcem, ki sicer dobro vem, da se v prostej naravi tudi Bog slavija lahko in navdušeno, najbolj pa na gorah, ki so še posebno priče Velečasti njegove. - Toraj se morate vdati gorenskim Tirolcem, čeravno bi Vam bilo Ljubljančanom bolj priležno lesti v praznik, ko imate bolj čas otresati mestni prah. V slovenskej Ljubljani, sedaj nekoliko otožnej se bodemo pogovarjali o divjih lepotah gorens­ kih in o vsih materijalnostih, ki še na svobodnih gorah pozemeljskega vandrovca teže, ker ni angelj Srčno pozdravlja Vas in predrage čitalniške prijatelje zlasti mlade, Vaš v domorodnej in prijateljskej ljubezni Vam vdani Ivan Zupan 373.2 Gorica, 16. 6. 1868. Pismo brez ovoja J: slovenski. G . pripis: odg. 1 7 . 6 . »Predragi moj prijatelj! Profesor Klodič tukaj me je unidan prosil naj Tebi pišem, da bi mu poslal slovensko termino­ logijo za telovadbo, kakor jo ima naš Sokol, pred kterim drugo vrstnik Ti letaš. Klodič je nam­ reč tudi učitelj telovadstva pri tukašnjih preparandih, večinom Slovencih. Prosim Te toraj stori nam Goričanom kar naj popred mogoče to dobroto in to veselje v povzdigo domače stvari. Iz tukašnjega kraja, po leti pravih pozemeljskih vic, Ti poročam le to, da je goriško mesto za slovensko narodnost dosti zaspano medtem ko se domači živelj krog mesta (Solkan, i t d.) tim burneje dvigava. Prof. Zvešina ne more pozabiti Vas ljubljanskih Slovencev in Tebe posebno pozdravlja. Jaz mu pa zavoljo njegove postojniške uniforme vsak dan nagajam. Bodi prepričan, Ségava duša postojniškega feuilletona v Triglavu, da tudi jaz ne pozabim tako lahko postojniške družbe, ne ljubljanskih Slovencev ne ljubljanskih - Slovenk. Pozdravljam Te in vse domorodne prijatelje presrčno, piši mi na gimnazijo in pošlji terminologijo, če bo kaj za to poravnati, poravnali bodemo z veseljem. Začetek septembra se vidiva v Ljubljani! Pozdravlja Te še enkrat Ves Tvoj Janez Zupan V Gorici, 16. junija 1868«. * Nositi Vas vrlih nekdaj sokolskih mož ne bo treba, torej odpustite greh mojemu peresu « 373.3 Gorica, 2. 8. 1868. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj prijatelj! V Gorici, 2. 8. 1868. Bližam se Ti vnovič sè staro prošnjo prof. Klodiča. Tu mi je oddal nemške izraze telovadnega različnega nrekucovanja, i prosi zastran važnosti te stvari da bi mu kak Sokolec - slovenska iména so Vam gotovo znana - k nemškim izrazom pripisal slovénske. Preskrbi Ti to, predragi Petre, i pošlji pridjàni list kmalu izpoljnen méni v Gorico. Sedaj imamo tu tople dni, nemšku- tarija i lahonstvo nam je déla Slovanom še topléje, tako vroče, da jaz ko bom oktobra mesca pridjal še ustmeni rép svojoj skušnji, težko si bodem želel v Gorico nazaj. Prof. Lamanskega smo, tukašnja slovanska družbica, sprejéli kakor Tvojega svaka, žal mi je le, da nisem dobil iz Ljubljane od g. Ivana Vilharja Lamanskijevih fotografij. Če Ti Lamanskemu kaj pišeš, piši mu naj Tebi pošlje meni obljubljene svoje podobe, četiri za mene i moje goriško-slovanske pri­ jatelje. - Čuden duh veje, prijatelj! Tebe je ta puh za 6 tednov na trdo klop vrgel, toda tolaži se, trpel boš - ako boš - za domovje, za svéto domovje, za ktero delaš, kteremu smo vsi lju­ bezen i zvestobo prisegli. Pozdravi mi mile ljubljanske prijatelje Slovane, pozdravi mi, ako ga vidiš mojega brata, ki sedaj biva v Ljubljani, v Alojzijevišči, pozdravi ga prav prisrčno, bodi pa tudi Ti ravno tako srčno pozdravljen, slovanski brate! ves Tvoj Ivan Zupan 2. sept. ali pa še kak dan popred, se vidiva v Ljubljani « G . zaznamek: Exp. Klodič 9. 12. 1868« 373.4 Reka, 16.11. 1871. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi moj Peter! Prosim Te, sprejmi blagovoljno moje pooblastilo, i glasuj Ti ali koji drugi prijatelj za mene pri shodu akcijonarjev za Slov. Narod i tiskarnico. Želim samo, da seme, ktero sedaj izročamo upajoči dragej zemlji slovenskej, obilen sad ob­ rodi v bližnjej prihodnjosti. Pozdravlja Tebe i druge drage prijatelje zmirom Tvoj Ivan Zupan Na Reki 16. 11. 1871. Znabiti bi glasoval za mene prof. Pletršnik. Pozdravi ga!« 374. ZUPANČIČ JERNEJ 374.1 Litija, 10. 10. 1900. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. G . pripis: odg. 11. 10. »Predragi prijatelj! Ne huduj se preveč, da se danes oglašam-s prošnjo. Ta-le je: Tehnik Pavelj Kobler-Litijan - prejema od deželnega odbora podporo, da zvršuje svoje študije na Dunaju. Prihodnje leto jih konča. Bi li mogel mu dež. odbor zvišati podporo? Zelo bi se mu to prileglo, ker od doma ne more dokaj pričakovati, kajti oče je zadnji čas postal kancelist pri tukajšnjem sodišču, a preje je vedno le - diurniral. Ima sicer par kajžic, a vse je stara šara, podrtija in še ta vsa - zadolžena. Zemljišče je moral večinoma že razprodati, ker ga drugi njegovi otroci od vseh strani - cukajo. Če ti je mogoče ozirati se na dobrega mladeniča, Ti ga najtopleje priporočam. V nadi, da bom v prihodnje srečneji kakor zadnjič - konce avg. ali v začetku sept. - pri obisku, Te prisrčno pozdravljam. Obenem se lepo priporočam preblagi gospej soprogi. Bog z Vami vsemi! V Litiji dne 10. okt. 1900 Jernej Zupančič« 375. ZVEZA DRAMATIČNIH DRUŠTEV* 375.1 Ljubljana, 22. 1. 1918. Pismo brez ovoja. Glava■ »Predsedstvo Zveze dramatičnih društev«. J.: slovenski. G . pripis: odg. 23. 1 . Priloga koncept G . odgovora »Preblagorodni gospod vitez! V Ljubljani, dne 22. jan. 1918. Opozarjam na sinočnjega Slovenca kjer se dr Detela in tovariši pritožujejo, da ne dobe od­ govora na svoj predlog Sloven. Matici. Sinoči je bila seja odbora glediške zadruge. Gospodje so zelo obžalovali, da odbor Slovenske Matice ne pošlje svojega zastopnika v deputacijo k deželnemu glavarju zaradi prepustitve gle- diškega poslopja novi zadrugi. Dr Izidor Cankarje poročal, daje Leonova družba svojega za­ stopnika v omenjeni deputaciji izvolila! Položaj je bil zame mučen. Pošiljam 200 (dvesto) K kot a) ustanovnino Sl. Mat. za g. odvetnika dr Josipa Ažmana tu b) ustanovnino Sl. Mat. za g. ravnatelja Jadranske banke Avgusta Praprotnika Prosim, da se jima pošlje potrdilo. Z najodličnejšim spoštovanjem udani-----« Priloga »Preblagorodni gospoai V Lj 23. 1 . 1918 Potrjujem prejem K 200- ustanovnine od gg. Dr Josip Ažman in Avgust Praprotnik ki sta do­ bila zaeno tudi vsak svoje pismemo potrjilo, da sta vpisana za ustanovnika Sl. M. Kar mi pišete gledé seje Glediške zadruge, o kteri zadrugi meni ni absolutno nič znano, mi je neumevno. Slov. Matice odbor ni sklenil, da ne pošlje svojega zastopnika v deputacijo k de­ želnemu glavarju, ker te stvari niti ni razpravljal, česar pa nisem jaz kriv, ker sem o nji docela neinformiran. Ko je bila seja že končana, sem le na Vaše vprašanje izjavil da jaz zdaj ne grem v nobeno deputacijo, in pristavil, naj gre morda gosp. dr. Požar, ki je pa tudi odklonil. Krivi ste sami, da ni odbor delegiral nobenega v omenjeno deputacijo, ker niste spravili Svoje želje na razgovor, dokler so bili gospodje odborniki še zbrani. Z najodli... spo.. « 376. ŽAGAR DRAGOTIN* 376.1 B.k. (Ljubljana), 17. 8. 1874. Vizitka Glava »Dragotin Žagar, kontrolor deželne blagajnice kranjske, (in blagajnik dram. društva)«. J.: slovenski. »Ljubi Peter! Novčne potrebe primorale so me Te prositi, da mi v jutršni odborovi seji dram. društva izposluješ primerno nagrado za moje delovanje kot blagajnik tega društw a za ravnokar minulo društv. leto, kar Ti s tem privatno na znanje dam Z 'najodličnejšim spoštovanjem Ves Tvoj 17, 8. 874 I.« 377. ŽARK HEINRICH 377.1 Krško, 8. 9. 1868. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Herr Redakteur!«. Dostavlja mu odgovor s prošnjo, da ga resnici na ljubo objavi v naslednji številki svojega glasila. Prosi za 5 izvodov Triglava (številki 38 in 39), kar bo posebej plačal. Hvaležen mu bo, če pošlje prepis zapisnika ki ga je sestavil Občinski urad v Krškem oziroma Avgust Pavlin. Če so v odgovoru ortografske napake, naj jih sam popravi. Pozdravlja Grassel­ lija z »Na zdravje«. 377.2 Кгбко, 20. 9.1868. Pismo brez ovoja Glava »Simon Žark Schnitt-Specerei & Eisenwaaren Handlung in Gurk- feld«. J: nemški. »Herr Redakteur!« Pogreša objavo njegovega odgovora v obeh, do sedaj izdanih, številkah Triglava Prosi, da izzide v naslednji, 41. številki. 377.3 KrSko, 19.10.1868. Pismo brez ovoja J.- nemški. »Euer Wohlgeboren!«. Sklicuje se na G . obljubo in pričakuje objavo svojega odgovora na po­ ročilo Avgusta Pavlina Objavi naj ga v prihodnji številki Triglava Prevzema vso odgovornost, zato naj pod člankom navede njegovo polno ime. Pismo zaključi z vzklikom: »Na zdravje«. 377.4 Кгбко, 30.10.1868. Pismo z ovojem. Naslovljeno: »Herrn Peter Grasselli Redakteur in Laibach«. Znamka za 5 kr. Poštna žiga »Gurkfeld 30/9, Laibach Stadt 1/10 Früh.« Nalepka »Simon Schark Gurkfeld«. Glava »Simon Žark Schnitt-Specerei & Eisenwaaren Handlung in Gurkfeld«. J: nemški, slo­ venski. »Euer Wohlgeboren!«. Takoj odgovarja na njegovo pismo. Ne razveseljuje ga dejstvo, da še vedno ni objavil odgovora v Triglavu. Na koncu članka naj zapiše polno ime: »Heinrich Žark, kde je gofa resnica, se nikak na boji, na svitlo dati«. Zato ponovno prosi, da objavi njegov od­ govor v 42. številki Triglava, v glasilu, ki ga ceni vsak Slovenec. Vrne naj tudi prepis zapisnika. Želi tudi 38. in 42. številko glasila. Pismo zaključi z besedami: »... Sami snate, de v našim me­ sto, da zdaj iz (Deutschschiimlerskem) so se velike kvare doveršile, al slovenščina se bude tudi pri nam, čes mal časa vkoronilna. Iz poslovjam Na Zdravje ostanite v' bogu Henrik Žark«. Pismo brez ovoja. J: nemški. G . pripis: odg. 18. 5. »Herrn Peter Grasselli!«. Za objavo v Triglavu priporoča tekst rudarskega inženirja, Aleksandra Gobanca, ki je služboval več mesecev v Grčiji. Nanj se je obrnilo glasilo Presse, vendar je od­ klonil ponudbo, ker ne želi podpirati židovskega glasila. Gobane je sposoben strokovnjak, z dušo in telesom Slovenec, ki je v daljni deželi delal čast slovenski narodnosti in zato so Slo­ venci nanj lahko ponosni. Nasprotnikom bi lahko dokazali, kakšne klene moči ima na raznih mestih slovenska stranka. Prepričan je, da bo Gobane ustregel tem željam. Navaja njegov nas­ lov Leše pri Prevaljah (»Lieše bei Prevalli«), to je grad njegove družine. Na koncu vprašuje: »... Soll ich mich mit dem Telegrame an die Taboriten v. Vižmarje im Nahmen mehrerer Kärntner Slovenen an Telegrafen Station Laibach wenden?...«. 377.6 Celje, 11.10.1873. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Herrn Peter Grasselli in Laibach«. Obljubil je Valentinu Krisperju, da bosta pregledala okolico (?), kjer ima pravico do svobodnega iskanja rud. Urad ljubljanskega rudarskega revirja mu je to pravico podaljšal za eno leto. Grasselli naj mu sporoči, kdaj bi si bil Krisper pripravljen og­ ledati to zadevo, da ga bo pričakal v Zidanem mostu. Krisper ne bo obžaloval, daje vložil nekaj denarja v ta podvig, ker pričakuje velik izkupiček. Samo njegova (Žarkova) sredstva ne zadoš­ čajo za ta podvig. Premogovna ležišča so samo pol ure od postaje. Sedaj je zaposlen kot pos­ lovodja pri manufakturni firmi Franz Hummer lastnika Antona Zvenkla iz Sevnice. Z delom je zadovoljen. 378. ŽELEZNICA PRESTOLONASLEDNIKA RUDOLFA 378.1 Dunaj, 7. 8.1871. Pismo brez ovoja. Glava: »K.k. pr. Kronprinz Rudolf Bahn«. Prot. štev. 8354. J: nemški. »Sr. Wohlgeboren Herrn Peter Grasselli Journalist in Laibach«. Odgovarjajo na njegovo pismo z dne 31. julija. Obveščajo ga, da ne nasprotujejo izdaji permanentne ženezniške karte za svoje proge. 379. ŽITEK JOSEF 379.1 Karlovec, b.d. (1869) Pismo brez ovoja. J: nemški. »Löbl. Administration des Triglav«. Pošljejo naj mu Triglav št. 3,4 in 5, ki jih ni prejel. Navaja svoj naslov: »Josef Žitek Prof. am Gymn. zu Karlovitz pr Petervardein«. 380.1 B.k, b.d. Pismo brez ovoja. J_ • slovenski. »Veleblagorodni gospod! Blagovolite me oproščati, da sem se zakasnil. Vzrok so vedno, dolgotrajne seje in drugi razlogi, da Vam šele sedaj pošljem dotični predlog gledé vol. reforme. Najodličnejšim spoštovanjem udani Žitnik« 381. ŽUPAN LJUBLJANE 381.1 Ljubljana, 13:4.1922. Pismo brez ovoja. Glava: »Župan deželnega stolnega mesta Ljubljane«. Prot. štev. 8076/22, ref. I. »Vaše blagorodje! V Ljubljani, dne 13. aprila 1922. Občinski svet je v svoji javni seji dne 11. t.m. na predlog občinskega svetovalca g. Ivana Koc­ murja sklenil, naj da mestna občina za občinsko posvetovalnico portretirati vse še živeče biv­ še ljubljanske župane. Umetnika, ki naj portret izvrši, pa naj si izbere izmed bivših gospodov županov sam. Vljudno Vas torej vabim, da privolite v slikanje Svojega portreta po življenju in da mi čimpreje naznanite umetnika, do katerega imate zaupanje. Želeti bi bilo seveda, da si izberete enega izmed boljših slovenskih portretistov (Vavpotič, Sternen, Kos - da imenujem le nekatere). Sprejmite preblagorodni gospod, izraz mojega posebnega spoštovanja in že vnaprej tudi zah­ valo, ker sem prepričan, da se prošnji občine ne odtegnete. Župan: L. Perič« 382. N . N .: »DELNIČAR ŠTEV. 216« 382.1 B.k. (Gorica), b.d. (julij 1874). Dopisnica / Correspondenz Karte. Naslovljena: »Blagorodni gospod Peter Grasseli, blagajnik Narodne tiskarne v Ljubljani (Laibach)«. Znamka za 2 kr. Poštni žigi: »Boogavitza 20/7 74, Görz 20/7 74, Laibach Stadt 21/7«. J.: slo­ venski. »Blagorodni gospod denarničar N . tisk. Kaj počenjate z novci »nar. tiskarne«? Kje je bilanca, ki je imela že davno sestavljena in raz­ poslana biti, da se iz nje razvidi plus ali minus? Ali je bil res prvoten namen z novci »nar. tis­ karne«, Sl. Narod podpirati, list ki izhaja brezdyomno na sramoto slovenskega naroda kterega sem tudi jaz materjalno in duševno po svojih skromnih močeh do sedaj leta podpiral, dokler nisem prejasno spoznal peklenskega namena tega lista s kterim namernje že tako vbogi na­ rod v haljo brezverstva utakniti? Koliko so nek še dotične delnice vredne ali koliko vrednosti imajo še. kdo in po čim bi jih' kupil? O da bi bil pred te čudne Mlade poznal, bi bil rajše dotični znesek (100 f) moje delnice vbogim razdelil, ali do rajše v vodo vrgel, nego da s tistim po­ magate slov. narod nravno vbijati! Kje je nekdanja slov. poštenost? Kaj bo sè Slovenijo, če jo lastni sinovi tako po trinožko zatirajo? Ker gnjusnega »Naroda« ne čitam, prosim odgovorite pismeno na ta pitanja gospodarju delnice № 216.-« 383. N . N .: »IZ NOVEGA MESTA« 383.1 B. k. (Novo mesto), b. d. Pismo brez ovoja. J.: nemški. »Euer Wohlgeborn, Verehrtester Herr Bürgermeister!« Razmišlja o odnosih med Slovenci in Nemci in o položaju slovenskega jezika. 384. N . N .: »VEŠ KDO« 384.1 B. k. (Ljubljana), b. d. Pismo brez ovoja. J.: slovenski. »Dragi Peter! Slišel sem iz zaupnega vira da ki. stranka namerava agitirati proti Tebe, ker si prizadevajo da nebodeš več župan. To me sili Tebi u zaupnosti naznaniti, in Tebi svetovati da tudi Ti kaj uk­ reneš proti tej zaroti. Jest bi svetoval sestaviti kakšen ekspose, ki se vse navede kar seje zgo­ dilo pod Tvojim županovanjem v Ljubljani, in tak espose poslal bi jaz na Tvojem mestu vsa­ kemu Tvojemu volilcu. Tvoj veš kdo. Tudi mislijo svrči Gogalo« PISMA NASLOVLJENA NA ANDREJA GRASSELLIJA* 385. BENEDIG JOSEF 385. 1-3 Kranj, 13. 12. 1853 - 13. 9. 1857. Pisma z in brez ovojev. Jj nemški. V pismih obravnava finančne zadeve in v dveh pošilja denar v višini 105 gld. (1856) in 100 gld. (1857). 386. GRASSELLI PETER 386.1 Celje, 16. 9. 1857. Pismo brez ovoja. Glava: »Peter Grasselli«. Jj nemški. »Theuerster Vater! Cilli 16. Sptmbr 1857 um 11 Uhr 20 Minuten Vorm. Gestern um 7 3/4 Uhr Abends kamen wir glücklich in Cilli an, sämmtlich im besten Wolsein. Wir legten den Weg folgender Massen zurück. Laibach verliesseh wir um 11 Uhr 22 Minuten, 12 Minuten später waren wir in Salloch. 1 Minute Aufenthalt daselbst. Laase 1 Minute Aufenthalt Kressnitz 1 Minute, Littäy 5 Minuten, Sava 1 Minute, Sagor 2 Mi­ nuten, Trifail 1 Min, Hrastnik 1 Minute; Ankunft in Steinsbrück: um 1 Uhr 30 Min. Hier steigen wir aus und warteten, bis unser Train abdampfte. Dann marschirten wir auf der Bezirksstrasse gegen Bad Tüffer, wo wir Punct 3 Uhr anlangten. Hier rasteten wir und erquickten uns mit ei­ ner halben 16 er und je 2 Brod; besichtigten dann die Badeanstalten das Fürstenbad, Roe- merbad, Vollbad, den Hrowatzky stan und machten uns dann um 3 3/4 Uhr nach Markt Tüffer auf. Dorthin kamen wir um 5 1 /4 Uhr, schauten uns den Markt der recht nett gebaut ist und uns recht gut gefiel, eine von aussen wenigstens nicht eben freundliche, niedere Kirche mit einem niedere Thurmhat die aber von den Frommen Steyrern geschlossen gehalten wird, gut an, ebenso auch die ziemlich gut erhaltene Ruine auf einem Hügel über dem Markte, die man uns als Schlossberg bezeichnete, rasteten ein wenig, labten uns mit 1 halben 24 er und je ei­ nem Stück schwarzen, prächtigen Brotes und setzen dann unsere Reise Punct 6 Uhr auf dem von da an bis Cilli sehr ein förmigen und langweiligen Wege münter fort. Die ganze Zeit von Markt Tüffer an bis kurz vor Cilli hatten wir rechts und links ziemliche Hügel und Berge, die keinerlei Abwechslung gewähren. Die San blieb uns stets zur rechten, die Bahn bald rechts, bald links. Schon in ziemlichem Dunkel um 7 3/4 Uhr kamen wir in Cilli an, erfragten uns die Quartiere, den weissen Ochsen, und den Spenglermaister Nolli und geigen dann dahin ab. Der Ochs ist nebenbei gesagt noch ziemlich practicabel und nicht gar theuer. Heute Vormittag haben wir die Stadt Cilli angeschaut ganz und gar, und haben sie recht sauber und regelmäs­ sig gefunden. Die Kirchen sind wol nichts viel nutz und halten den Vergleich mit meisten Kirc­ hen Krains nicht aus. Die Häuser aber sind meist gross und schön, tragen in der Regel in der Fronte soviel Aushängschilder, dass man an der untern Hälfte des Hauses wenig von der Mauer zu sehen bekommt. Mit Handlungen aller Art ist Cilli reich ausgestattet; wir haben nicht weniger als 3 Buchhandlungen, 3 Glashandlungen, dann 2 Caffe's Gilly und Petschnagg, ziem­ lich 1 Dutzend freundlich aussehenden Gasthäuser, zum Mohren, zum goldenen Löwen, zur goldenen Krone, zum goldenen Sattel usw. gezählt. Gefrühstückt haben wir heute im Caffé Gilly à 8 kr. mit 1 Brod. Dadurch aber zeichnet sich Cilli vor Laibach vorteilhaft aus, dass es schon jetzt tägliches Theater hat. Die Umgegend der Stadt ist sehr schön. Heute Nachmittags gehen wir auf den Schlossberg, Kalvarienberg etc. Auch das Glacis haben wir schon besucht; es ist recht hübsch, aber-gegen die Stern- und Lattersmann- Allé kommt nichts auf. Jetzt ge­ hen wir zum Speisen, Du warscheinlich auch schon; also besten Appetit! Wir sehen uns bald wieder, vielleicht früher als Du glaubst. Indess grüsse mir, den Herrn Controlleur, die Frau und den Herrn Kremscher, Fräulein Dori, die Frau Nolli, den Monsieur Zeno, H. u. Fr. Simonetti, blei­ be wolauf, bis aufs baldige Wiedersehen; bis dahin grüsst und küsst Dich herzlich Dein Peter« 386.2 Trst, 17. 8. 1858. Pismo brez ovoja Glava: »Peter Grasselli«. J.: nemški. »Carissimo padrel«. Piše mu v gostilni »Al Cavallo tigro«. Srečno so prispeli v Trst. Naniza nekaj bežnih vtisov o mestu. 386. 3-64 Gradec, Dunaj, 8. 9. 1859 - 28. 1. 1863. Pisma brez ovojev. J: italijanski, nemški. Glavna tema vseh pisem so prošnje za denar in poročila o njegovi porabi. V pismu 28.11.1861 poroča, daje dvomesečno vsoto 100 gld. porabil: 14.25 gld. za krojača, 8.76 gld. za izpitno takso, 1.80 gld. za 2 para rokavic, 5.50 gld. za par škornjev, 8 gld. za knjige, 50 gld. za stano­ vanje in 7.15 gld. za ostale stroške. Vedno povprašuje očeta o njegovem zdravju in mu redno pošilja godovne in novoletne čestitke. Obratno piše o vremenu, požarih v Gradcu, poplavah, epidemiji koz v Gradcu (v pismu 29.1.1862), o plinski razsvetljavi v Ljubljani in podobno. Do­ takne se tudi nekaterih političnih vprašanj: npr. vprašuje očeta o odmevu oktobrskega patenta У Л Г .Л , /л< '"Ü rrrvC / ? & . J ’ a v is / e< 'П * J e k / л -сл f / * Т * 0 4 усУ а P r ?n Л iв 'гг> ^ / i f r c+, (* )с / 7 * ( /* г + * < + 7лЈ ‘f , /f*m * /t4,v6>, / 7 Угк/ f / a* / * / Д / j <-»+***/. M , rrfit ri+ y frts * -^ y / t l 4 / f i f J A f l ' f i f ' - 7 l t f r v / - f l J Q 'u>} 'T r u t # г л 4 SJp l* > ' / S t n J Q t * f + > u ? Q ž ( • * > Ç e * r t f t r > s O P - r a j - é y . ^ f / ; ' f4 / У t m t ' / i л / , 4y/i * + , i < > а Х л * č t f f i f /г^> t y T ^ e f) # ,' f H i j n V ’ ß . t f c / ' / t / f t ? ¥ 4 » y a y f t ' f / / ' * W K ^ û >i o ^ i - f J «>1« * S J * y Q t f a y „ \ , ^ y ? „ , ■ f 4V ? fl< Ус{у Pismo Petra Grassellija očetu Andreju, 1860 (386.21) v Ljubljani (v pismu 31.10.1860), novih občinskih volitvah in imenovanju deželnega glavarja Carla Hohenwarta (v pismu 25. 11. 1860), o Schmerlingovem imenovanju za ministrskega predsednika, od katerega v Gradcu veliko pričakujejo (v pismu 16.12.1860). Paberkuje o za­ pletanju politične situacije v Avstriji in o revoluciji (».. la revoluzione...«) na Madžarskem in v Italiji ter o vojni na Renu in na Danskem (v pismu 22.1.1861 ). Pogosto omenja Josipa Nollija in pošilja pozdrave družinam in posameznikom (Nolli, Ledenig, Skodlar, Simonetti, Samuel, Koschenini, dr. Fux, Zeilinger, Hermann, Urbančič in drugi). 387. KAMMERHUBER FANY 387.1-4 Gradec, 31.12. 1859 - 31. 12. 1862. Pisma brez ovojev. J.: nemški. Piše mu o Grassellijevem sinu Petru in njegovem bivanju v Gradcu. PISMA NASLOVLJENA NA MARIJO GRASSELLI* 388. MAJR & SCHREJER 388.1-2 Ljubljana, 27. 9.1855, 24. 4. 1856. Pismi brez ovoja. Glava: 3Majr& Schrejer engros Geschäft in Eisen und Colonial Waaren Lai­ bach«. J: nemški. 389. WALLAND FRANČIŠKA. 389.1-5 Ljubljana, 29. 3. 1850 - 13. 7.1850. Pisma z in brez ovojev. J.: nemški. 390. ZIMMERMANN MATHIAŠ 390.1 Gračišče pri Pazinu, 4. 6. 1857. Pismo z ovojem. J: nemški. 391. GRASSELLI PETER 391.1 Ljubljana, 8. 10. 1864. Pismo brez ovoja. Glava: »P. G .«. J: slovenski. Pismo brez ovoja. Glava: »P. G « . J.: slovenski. »Preljuba Maričika! Ker Te viditi ne morem, se hočem pomeniti s Teboj saj pismeno. Rad bi bil mahnil danes na gorensko, pa pričakujem starega prijatla in nekdajnega koléga, ki ima priditi te dni skozi Ljub­ ljano in kterega že dve leti vidil nisem. Vrh tega imam nahod, da nisem za nikamor. Gotovo sem se v nedeljo prehladil na Sokolovem balu, zato ker sem preveč plesal. Slovesnost je bila prav lepa obžaloval sem le to, da Vam ni bilo mogoče zraven biti. Prepričan sem, da bi Vam bilo vsem dobro dopadlo, zakaj šlo je vse tako, kakor je bilo želeti in tudi vreme, kterega se smo naj bolj bali, nam ni nič skazilo. Kaj pač počenjaš? Želim in upam, da se dobro imaš, da sta se bolna dva prstka zacelila in da drug nobeden zbolil ni. Nadjam se tudi, da se saj včasih mene malo spomniš; ali se motim? Jest se po navadi lovim kakor samec od kraja do kraja pa nikjer nimam miru; misli so vedno drugod kakor glava in zmiraj mi nekaj manka. Ena misel mi le roji po možganih, z njo zaspim, z njo se zbudim. V Tvoji drušini mi minejo dnevi kakor ure, da se mi vse le zdi kot sladke sanje; tukaj leze čas kakor polž in dolzega časa ni konec. Kak je težko, ločen biti! Pa vse bom spet pozabil, kadar bom mogel poljubiti Tvoje usta in gle­ dati v Tvoje oči! - Preporočam se častitim Tvojim staršem in pozdravljam Tvoje sestrice, resno Karolinco in vr­ tavko Fančiko. Ostani zdrava in vesela in ne pozabi Tvojega Petra V Ljubljani 8. oktobra 1864.« 391.2 Ljubljana, 19. 10. (1864). Pismo brez ovoja. Glava: »P. G .«. J.: slovenski. »Draga mi Micika! V Ljubljani dné 19. oktobra Večega veselja bi ne bil mogel imeti, kakor mi ga je Tvoje pismice naredilo. Posebno čudil sem se, da si si toliko truda prizadevala pisati še celo slovenski, ker Ti nemško pisanje bolj izpod rok gré. Odgovoril Ti na Tvoje pismo zavoljo tega tako dolgo nisem, ker sem se bil na­ menil zadnjo nedeljo v Kranj; pa žalibog štrena se mi je zmêdla. V saboto popoldne namreč, ravno ko sem se že odpravljal, sem dobil pismo, v kterem me prosi prijatelj, da naj mu pre­ skrbim brez zamude neko jako važno (sehr wichtig) reč. Ta teden sem se pripravil vsaki dan, Ti odpisati, pa zmiraj je kaj vmés prišlo. Zdaj je ravno čas, da naši kolegi potujejo nazaj v Gra­ dec ali v Beč, in vsak kteri gre skozi Ljubljano, obišče svoje znance, tako da imam zmirai polno vizit. - Lepo hvalo za Tvojo sliko; Alkier se je kaj odrezal, prav dobro si zadeta in spioh fotografija je lepa. In posebno to je kaj vredno, da se tako resno (ernst) držiš, kakor boginja (Göttin) mod­ rosti! Ali zavoljo tega glavico podpiraš z roko, da se nisi nasmehovala, ali si bila le tako globoko zamišljena?! Ne pišem Ti danes kaj več, ker upam, da se bodeva v kratkem sama pogovarjati mogla, in po­ govor se veliko bolj vjema in dosti bolj v srce sega kakor mrzla pisarija. Ena živa beseda, ktero spremlja pomladni pogled ljubljenih oči, je več vredna kakor tisoč mrtvih črk; njen skriven ogenj oživlja in ogreva kakor solnčni žarki. Do srečne ure, o kteri Te zopet vidim, ljubica, mi bodi zdrava in vesela. Se priporočam mamâ in papa, pozdravljam srčno sestri in Rajmonda ter pričakujem da se vsi prav dobro imajo. Rajmondu bom razjasnil in razložil ustmeno (mündlich), kar želi vediti, ker to ni pripravno za pisanje. Z Bogom! Pozdravi Te in poljubi (za danes v duhu) tisočkrat Tvoj Petar« 391.3 Ljubljana, 29. 10. (1864). Pismo brez ovoja. Glava: »P . G .«. J: slovenski. »Preljuba draga! V Ljubljani dné 29. oktobra Danes mislim Te moje pismo več motilo ne bo, ker menim da spoved in obhajilo je že pri kraji, če sploh nisi odložila teh reči do poznejega časa, da se nabere še kaj več. Pa vse eno, ali si bila, ali ne, od škode ne bo, če nekoliko posvetnih besed govorim z pobožno Tvojo dušo. Če bi bila pa to le kakošna silna pregreha, se hočem - pri priložnosti spokoriti. Pa saj se tako dosti pokorim, ker ne morem pri Tebi biti. Sam Bog vé, kako v Kranji čas mine; štiri dni sem bil pri Vas - in ne vem, kako so prešli; dozdeva se mi ta čas kakor prijetne sanje. Tukaj pa vsako uro slišim biti in tem dalji se mi dozdeva čas, čem več premišljujem, kako nagle bežijo dnevi v Tvoji drušini. Kako pa se Tebi godi, ljubljeni angelček?! Kaj Ti počenjaš? Ti se lahko smejaš, ker imaš celi dan drušino, in Ti ni treba zmeraj sedeti na enem mestu. Za milosrčne (barm­ herzige) sestre Vama z Karolinico mislim ni treba več služiti, ker upam da seje gospod bratec že ozdravil. Pri ti priložnosti Ti povem, da sem poprašal in izvedel, da se za carski té (Kaisert- hee) ne vzame holandeški té, temuč slez (Eibisch), kar si, ljubeznive kuharičice, za drugi pot zapomniti blagovolite (zu merken gewesen). Prav veselilo me bode, če bo tako napravljeni té bolniku prav dobro dišal, še ljubše pa mi bo, če ga Vama nikoli napravljati treba ne bo. Reci Rajmondu, da naj se le raje kmal na kofetek spravi, je boljši... Novega Ti nič povedati ne mo­ rem. Svet se vrti, kakor po navadi; ali solnice sije, ali pa dežuje! Bleda luna zapeljive svoje meh­ ke žarke (Stralen) pošilja na nas revne grešnike in zaljubljene srca še bolj zaljubljene dela - kaj, ali ni to strašna poezija?!; Kakor da bi me res luna trkala! Jutri je beseda v čitalnici; priložim Ti program; je prav zanimiv (interessant); sem kaj radoveden, kako pojde. Priporoči me častitim Tvojim staršem in pozdravi sestri in Rajka. Tisočkrat (1000 mal) Te poljubi Tvoj Petar« 391. 4-23 Ljubljana, 2. 11. 1864 - 5. 7. 1865. Pisma brez ovojev. J.: nemški, slovenski. Vsebina pisem je ljubezenska s podrobnimi opisi vsakodnevnih doživljanj. 391.24 Ljubljana, 18. 7. 1865. Pismo brez ovoja. G lava: »P«. J.: slovenski. »Preljuba Micika! V Ljubljani dne 18. julija I. 1865. Rajmond je prav imel, ko Ti je povedal, da ne pojdemo v Cirknico. Izhod v ta interesantni kraj se je odložil, zakaj - ne vem; že morebiti našim gospodom, kteri so popred tako silili v Cirknico, kaj ni všeč. Namesto v Cirknico smo šli zadnjo nedeljo v Vevče (Josefsthal), kjer je fabrika za papir. Ob dveh popoldne nas je mar- širalo čez 70 sokolovcev od sokolišča do St. Peterske cerkve Od tod pa je bilo prosto vsa- о У њ ^ и Ј - 4 У ( ° d / 4 Ï ^ L y Q 'e o t i ,'rn iy 'frrr’ £/> TnVfS f ï i s f m t ,V-f-r nC / 4 , /^гт^е^ 7 ^ > p 'r y * & X - < • e f ^ r> ? # 4 f' A u c - f i ^ * j j // y> 4 $ r - a y i', c< - m j-> t š ^ A / / b 4 ' r~£(l* <ф» A ? , T/-es . t V e /• r u f , a / / J - f / / / л / ä - / 1 n ^ f / ^ îtÀ ) n s C f /W yA 1 W . v-f У-rvisA- < /-€ 'b & / ÿv-tr~tt r I ? *7 / f Ч & Љ /г л Л / < ' .-/ ј к , / р П 'П Л ј ^ о / г г ж у / I 7 ^ e ÿ r ~ e A v a. - , J e / г - 0 - O v r r i _ / Г г / . y г г т Љ у К Љ г Л , ' iL frv -ffp -r-СУа /^'5w^’ , ^ е л - w /7 w ra ? ri f m / / / ? ’. i / a m '% A £ / 1 /- ö t i ß ' < /^ r ~ 1 i b ч С / / r + i / a l i — > > ' r r ? - i s v >n , A A > Q x J t ^ ih iv e A -e /*r> J U ' ČJU & 4 * V /И -у ^ -У -г и ^ A n ^ f . Ay V«L/t é * lis ? -C /< *£ *’ 'S? ß t y h i v * - rrr> С - А Ј / Cfr> / г/ w // r ? * - e r » } 4 ^ и , ^yVfr> , T U t /? г < ( '/ . tf Ÿ w , ‘ > 4^e-(4 ГП 1. Začetek pisma Petra Grassellija dekletu Mariji Krisper, 1864 (391.3) cemu, ali hoditi peš ali se voziti; in tako se jih je nekaj peljalo, nekaj pa jih je šlo peš Ko so ti prišli memo Fužin (Kaltenbrunn), jih je Terpinc povabil v grad, kije bil okinčan z banderi. Ne­ koliko časa so se tukaj mudili, in krepčali s šarkeljni in z vinom, kar se jim je v strašni vročini kaj prileglo, posebno ker jim je Trpinčeva gospa sama s svojo in eno Češkovih hčerk prelju- beznivo stregla. V Vevčah nas je čakala že godba In ko so se Sokolovci malo ohladili in pokrepčali, seje pelo in plesalo kar na zelenem parketu med drevjem. Ljudi je bilo veliko, kočija za kočijo je drdrala na dvorišče; novi omnibus je štirikrat pripeljal iz Ljubljane ljudi, vsakikrat kakih 20. Vaš kuzén Valentin je bil ves čas z gospo in otroci med nami, Trpine in Češko sta se tudi pripeljala. Do trde noči je trpel Spektakel, kmečke dekleta in fantje so počasi tudi začeli plesati in celo noč bi bili ostali skupaj, če bi se naša gospoda ne bila začela pripravljati na dom. Eden za drugim se je pomikal domu, večidel je vsak Sokolovec podpiral kako trudno lepotico - 9 je bila ura že odbila, ko smo zadnji zapustili Vevče, noč je bila krasna, neštevilne zvezde so nam svetile po cesti do Ljubljane in tudi še v Ljubljani - do jutra. Dopadlo nam je pa zvunej tako dobro, da smo se te dni zopet namenili vun, če bo mogoče...« 391. 25-28 Ljubljana, 9. 8.1865. - 14. 7. 1866. Pisma brez ovojev. Glava: »P. G .«. J.: nemški. 392. KRISPER CAROLINE 392.1 Kranj, 15. 4. 1877. Pismo brez ovoja. J j nemški. 393. KRISPER FANČIKA 393.1 B. k. (Kranj), b.d. (1866). Pismo brez ovoja. J: slovenski. 394. KRISPER FRANZ 394.1-2 Kranj, 3. 8.1866; b.k, b.d. (1866). Pismi brez ovojev. J: nemški. Priloga: 2 (neodposlani?) pismi očetu. B . k. (Ljubljana) b .d . 395. KRISPER MARIE 395.1-2 B.k, b.d. Pismi brez ovojev. J: nemški. 396. KRISPER RAJMUND 396.1 Kranj, 3. 8. 1866. Pismo brez ovoja. Jslovenski, nemški. 397. MATTANOVIČ OTHMAR 397.1 Ljubljana, 5. 5.1876. Pismo brez ovoja. Glava: »M. O.«. J: nemški. 398. RIEDINGER GUSTAV 398.1 Augsburg, 15. 7. 1895. Pismo brez ovoja. J: nemški. »Herrn Josef Luckmann, Präsident der Laibacher Actiengesellschaft für Gasbeleuchtung Lai­ bach. Geehrtester Herr Luckmann!« Z zanimanjem je prebral njegovo poročilo o sestanku z županom. Z Luckmannovo idejo o sestanku delničarjev na Bavarskem, da bi se izrekli o od­ kupnem vprašanju, stvar ni tako enostavna. Delničarji so raztreseni po vsej Bavarski in le malo jih živi v Augsburgu. Sam se ne boji konkurence električne razsvetljave. Po 29. členu pogodbe jim nihče ne more preprečiti dobave plina privatnikom. Kljub konkurenci upa na 5-6 % po­ večanje porabe. Če bi želel upravni svet zaradi lokalnih interesov prepustiti plinarno mestu, se sam s tem strinja in upa, da tudi ostali delničarji. Pogovarjali bi se o vsoti 175.000 gld. Na občnem zboru bi lahko predlagali tudi vsoto 165.000 gld, tem bolj, če ima pred očmi katast­ rofo, ki je prizadela mesto. Če bo magistrat pripravljen skleniti pogodbo, se bo zavzemal za to idejo pri delničarjih. Prepričan je, da mesto ne bi obžalovalo tega nakupa. Plinarna daje za­ nesljivejšo rento kot pa elektrarna. Ako ima mestna občina obe, je plinarna prijetna dopolnitev, kadar elektrarna takoj ne dela. PISMO NASLOVLJENO NA PRETTNER JA* 399 SKUPINA PODPISNIKOV 399.1 Ljubljana, aprila 1864. Pismo brez ovoja J.: slovenski. Gospod Prettner! Dolgo dolgo uže čakamo na Vaš biser, pa vender ne najdemo pravega zamudnega vzroka - tedaj smo prisiljeni, da Vas opomnimo Vaše obljube Nečemo Vas še opominjati, da seje celo delo za več kakor pol leta - meseca avgusta ste rekli, da v 4 tednih izide - zakasnilo; nečemo tudi čudeža prebavljati, da uže prè 3 mesece knjigotržci nam knjigo ponujajo; posebno pa še tega Vam nečemo očitati, da so vsi predbrojniki biser dobili, a predplatiteljev - nijeden: toda s tem prijazno zahtevamo, da nam naj kasneje v 3 dneh a dato knjigo pošljete portoprosto. Drugače bodemo skrbeli, da se ta nesramni čin v vseh jugoslovanskih časnikih razglasi in da Vam naposled Vašo knjigotržko špekulacijo tako pospešimo, kakor vaše nedostojno dejanje zasluži. Zraven tega bi tudi primorani bili sodnijsko Vas zasledovati, da Vas pravica zasači ter za vselej Vam vniči veselje, da Vam naša lahkovérnost in zaupanje Vašega poštenja nikdar ne rabi k enakim podvzetji. Toliko v dobrem! V Ljubljani aprila 1864. Janez Jamšek, dr Karl Gestrin, Levstik, Franc Ravnikar, I Tanšek, J. Vavru, Ivan Globočnig, Fr. Soüvan, A. Barthol, Bern Jentl, P Grasselli (Cand Jur), Fr Žerovc, Ivan Vilhar, Miroslav Vilhar, Jože Pleiweiss, dr. Andrej Vojska« 'S/ h / f l f / f f C f ' V / * " 4 * у * r # f l a m e r t t S a s , / / s f i f t * / r s i e / f i r r f / t / у Ж t m > 4^f>t i *y A /+ ’ У «  ïÀ Ê trt / i * / / 1 / a m s / f ’*** a u / f T r / / / r / t / & / f * - ^ * / \ , П * С * > П € V « c < / f r r e é O Ž ? / / / / / ? r / e ß s ï t s s e e * ’ J * јШ г / г л - с * / f ' • ' 's «s / ' У* r < / < r , n s ? 7 * m , / > ry*4 { ? y ? t r f f t , . * y # y y t s / e * > > 0 ^ i n J č / ^ л е*+ W / ? r f l r ^ / v ï t i é f \ é e * é r * t ^ u C c - Z f * j a / ? т ^ г / л / * / j ___ 'П ^ # * л + + е - Ј р јЛ а у S é n t y ^ r r / é t Z n 6 У л / гЖ т * n u r , /Ct / t * » i ? u ÿ À / *< fnÿ/ f ^ Љ  Z t f / jp 4 f u t v ^ / p / is t /4у?Г^*Љ p.. 0 > w A î/f s * / a n r s r à r > > n t e U ’ f г > < v i * A / t + v f r v e k j AÏi '4 г 'л 'п < / & 4 ? a y $ é k & '* * t 4 h / A r > t r / ^ 1 f s / s f ' A t s + A r l / V f S J / p t / r 'н У л & У * ! t / a / ^ t Æ * 4 f * * '/ * Ј * s T t t J + s S i y 'n J ^ C r / W S y * Z 4 * / ’ f é t à . ^ < ? -* •< * * £ V * u h / n v * ■ f / l f j  r /& Ј S t L / / s r i t + v r » ; * £ l ' fnf^TO *L* 'é t/j ’ 4+Л, ^ , fks //ra m r*s JA JV! fV(* / f/ / t t n t ' n r c s f / ? * ША*Л '/ б Ј г t â b t * ? IsT t*'*!'/< + *t9A *t/ y ?> -Mf/Л иS П€ *4t£f' A* Srtä A?frr> e ^ t / \ У г * Л Ж * y * 4 r s „ , / в t u 4 / t r c / * / '4 / / / V . ><*« ' i / * < Л С , ^ / Ј Г d / r a * * 4 f & y Neoddano (?) pismo Prettnerju, 1864 (399.1) PISMA NASLOVLJENA NA FRANČIŠKO WALLAND* 400. LEVZ THOMAŠ 400.1-5 GračiSče pri Pazinu. 25. 2. 1850 - 10. 4.1850. Pisma z in brez ovojev. J.: nemški. 401. MUSINA MICH. 401.1 Trst, 19. 6. 1850. Pismo z ovojem. J: nemški. Priloga: carinski izkaz, 402. WALLAND MICHAEL 402.1-11 Gračišče pri Pazinu, 26. 5.1847 - 18. 7. 1850. Pisma z in brez ovojev. J: nemški. ponavljanje velike 8111© v r e d n i m d v o r a n i, ktera je Havai leielai oâber Hagevaljao prepustil, v n d H j* 6* novembra 1870 p o n i ž f l c e n i « (\> s donesek je namenjen n uboge šolske otroke, ktere obleči namerava katoliška družba.) ------ * " ---- P r • g r a m : P n i MMr lr k : 1. O u certm re: .Леша H Psrtičf" od Au be rja , izpeljuje jo sl. muzična godba c. k. grof Havaovcga polk*. 2. P esm i. jwdsaxa gospod M edea. 3. C h arles G oaaod. Méë?is&s>m smr le p re m ie r ^réim és d?, ршш) de S . Becky potsr m m , rimim* e£ р Ш к зтшз-Фз, pred naša gospodična U re lo va io gg. Schaum - bo rp ia F oerster. Pe>m i . prednà po f^ diô n pL N ea geb a u er. Dum w c itre im гм бм , pred naša ta gg. BI a m lâcher ia S c*h a u m barg. G iac. B oiiü iai La ш т & m » f« r ir e rad. HMtaMb, ^dBa$ata gg. Scbaa m b a rg ia F oerster. Pstpaarripo slovanskih napevih ud G. S ch aatla, igra slavna muz iona kapela c. k. grof H ovnovega potka. _ W w m q g % «MMeleScs Ž i v e p o d o b e . T e I e s a e dela usmiljenja: 1. L » r a e neaieSfS. Elizabeta, deželna grofinja Tirinška. ko razdeljuje lačnim kruh. 2. Ж е јв е auapejiei. Rebeka poda Abrahovimu hlapca požirek iz svojega verča. a l a « e • b le r L Sv. Tomaf iz Villaaove podeli še mladenč svoje oblačila ubogim, da«iravno me odsvetaje njegov spremljevalec. 4 L F «| »«< a ik e a p rejeaa ai* Abraham povabi tri mladenče v svoj šotor. 5- ■ • l a i h r • b l « h » * a ( . Sv. Karol Kor<>mej išče o času kuge v Milanu bolnikov. 6. Jrtelke re>iiti, B««g vwli*i molitev kršanske občine in pošlje angela, ki sv. Petra reši iz ječe. 7. M e r ilc e p©lâ©gssa®S. Mlado mučenieo o ča*u preganjanja kristjanov pokopljejo njene tovar*ic«e. med kterimi je sv, Boštjan. Vse gospe. g<»podicne in vfe i giwpodje. kakor tudi c. k. muzična kaj>ela sl. grof Huynovega polka so L ozirom na dobrotni namen blagovoljno prevzeli svoje naloge. Ceaaa sa» v*ta»paSec» (ne da bi se velikodušnosti meje stavile): 1 fauteuil 1 gld. S ® kr J sedež ШФ kr. Na prostoru za sedeie se dajejo le vstopnice za sedeti, a ne za stati. - 1 prrotoi za stati S ® kr. — 2 otroka pod 10. letih zamoreta 1 prostor za sedeti skupaj vzeti. Vstopnic se bode le toliko izdajalo, kolikor je popolnoma prostora za gledaloe v dvorani. Vstopnice se dobivajo pri bukvarju g. &»erb«?pjea (zvezdnih ulicah) in zvečer pri kasi. Začetek u l» 6 % uri. — Kasa se odpre ob 6. uri zvečer. TUk Egerjev v Ljubljani. Vabilo na bésedo, 1870 (403.14) 344 г C. GRADIVO O DRUŠTVENEM, ZALOŽNIŠKEM, GOSPO­ DARSKEM IN POLITIČNEM DELOVANJU 403. NARODNA ČITALNICA V LJUBLJANI* 403.1-11 Letopisi Narodne čitalnice v Ljubljani. Ljubljana 1867, 1875-1883, 1912. Tiskane brošure. Tiskarne: Milic, J. Blaznik, Blaznikovi dediči in Narodna tiskarna v Ljubljani. J.- slovenski. Letopisi vsebujejo: a) tajniška poročila o društvenem delu (A. Praprotnika za leto 1866, Franja Ravnikarja za leti 1874 in 1875, Josipa Pfeiferja za leta 1876-1881, Mateja Kreča za leto 1882 in — za leto 1911) b) blagajniška poročila o dohodkih in izdatkih (Andreja Kremžarja za leto 1874, Franca Ka- dilnika za leta 1875-1882 in za leto 1911) c) proračune za leta 1875-1883 d) sestavo novoizvoljenih društvenih odborov za leta 1867, 1875-1883, 1912 e) sezname ljubljanskih in zunanjih članov v letih 1866, 1874-1882, 1911 f) sezname častnih članov v letih 1874-1878, 1880, 1911 g) številčno statistiko članstva 1862-1911 (v letopisu za leto 1911) h) sezname časopisov v čitalnici na začetku let 1867, 1875-1883, 1911 e) seznam časopisov v čitalnici leta 1862 (v letopisu za leto 1911) j) bralne rede za leta 1867, 1875-1883 k) sezname bésed s programi v letih 1875-1882 I) pravila Narodne čitalnice v Ljubljani, ki jih je potrdila deželna vlada 23. marca 1880 pod šte­ vilko 2362 (v letopisu za leto 1880) m) poročilo Milka Nagliča o proslavi društvene 50-letnice, ki vsebuje tudi Grassellijev slav­ nostni govor (v letopisu za leto 1911). 403. 12-13 Vabili na letna občna zbora Ljubljana, b.d. (1870), 7.12. 1874. Letaka: 14,5 x 23,3. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski. Čitalnični odbor vabi na občna zbora 26. decembra 1870 in 13. decembra 1874 s pričetkom ob pol 11. uri dopoldne v čitalnični dvorani. Na obeh vabilih sta na zadnji strani natisnjena sez­ nama dotedanjih članov odbora s prostorom za vpis novih. 403.14-21 Vabila na bésede in veselice. Ljubljana, 1870-1874. Letaki: 14-19,5 x 22,8-31. Tiskarni: Eger, J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski, Odbor ljubljanske čitalnice - mnogokrat skupaj z ljubljanskim Sokolom in Dramatičnim društ­ vom - vabi na: a) ponovljeno bésedo 6. novembra 1870 v redutno dvorano s ciljem: ».. Ves donesek je na­ menjen za uboge šolske otroke, ktere obleči namerava katoliška družba...« b) predpustne veselice januarja in februarja leta 1871 c) slovesno bésedo v spomin Valentina Vodnika 2. februarja 1871 d) bésedo 2. aprila 1871 s predavanjem dr. Razlaga: »O samostalnosti ženskega spola« e) večerno veselico (1871) v Tavčarjevo restavracijo f) bésedo s plesom 23. aprila 1871 g) bésedo 14. junija 1874 na čitalnični vrt h) bésedo 8. novembra 1874; na programu bo tudi kratkočasna legenda »Kaj popoten tujec piše o Ljubljani, o deželi naši in o prebivalcih njenih« v interpretaciji dr. K. Bleiweisa. 403.22 Vabilo na plesne vaje. Ljubljana, 24. 11. 1874. Letak: 14,1 x 22,8. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani, J.: slovenski. »... Vsled večstransko izrečene želje častitih udov čitalnice napravile se bodo tudi letos v či­ talnični dvorani Plesne vaje in sicer-1. v nedeljo 29. novembra, II. v četrtek 3. decembra, III. v torek 8. decembra, IV. v nedeljo 13. decembra, V. v četrtek 17. decembra, VI. v nedeljo 27. decembra, vselej ob 7 uri zvečer. Čestite gospé in gospodičine naj blagovolijo priti v navadnih oblekah. Neudje čitalnice, kateri se hočejo udeležiti vaj, naj se oglasijo pri rediteljih plesa ali pri nadzorniku vseh vaj gospodu Turku. Reditelja plesa sta gg. Juvančič in Jeločnik. V Ljubljani 24. novembra 1974. Odbor.« 403.23 Vabilo na veliko bésedo. Ljubljana, b.d. (1874). Letak: 14,4 x 23,2. Tiskarna: Narodna tiskarna v Ljubljani. J.: slovenski. »Ljubljanska nàrodna čitalnica napravi v soboto 28. novembra 1874 v prostorih svoje restav­ racije veliko besedo z godbo, petjem in veliko loterijo, katere čisti dohodek ima dobrodelen namen, podpirati na smrt bolnega skladatelja slovanskih napevov gosp. Förchtgott - Tova- čovskega. Program. 1 . Tovačovsky - Rože, moški zbor sè čveterospevom. 2. Engelsberg - V tujini, moški zbor 3. Otto - Devi, čveterospev. 4. Dr. Ipavec - Večerna, moški zbor sè baritonsolo. 5. Tovacovsky - Straža na Višehradu, veliki moški zbor. 6. Tovačovsky - Husitska, moški zbor. Program godbenega oddelka se bode zvečer izročeval. - Po četrti točki pevskega programa bo loterija, za katero so čč. domorodne dame in gospodje brezplačno darovali dobitke. Začetek ob 1/2 8. uri zvečer. Vstopnina 15. kr. za osebo, neomejeno posebne radodarnosti.« 403.24 Vabilo na slovesno bésedo. Ljubljana b.d. (1874). Letak: 14,5 x 232. Tiskarna- J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski. »Vabilo k slovesni besedi na spomin Franceta Prešerna v čitalnici v nedeljo 6. decembra 1874. Program besedi: 1 . Dr Benjamin Ipavic - Na Prešernovem domu. Velika kantata za tenor in bariton-solo, čve­ terospev in moški zbor. Solo pojeta gospoda Medén in J. Nolli. 2. Na spomin F r. Prešerna - Deklamacija. Zložila gospâ Lujiza Pesjakova Govori gospa Kor­ nelija Šolmajer-jeva r 3. Bouildieu. - Romanca iz opere die weisse Dame. Poje gospodičina Frey-eva. 4. Förster. - 'Po jezeru bliz Triglava Koncertna ilustracija slovenske narodne pesmi. Igra na glasoviru gospodičina Melanija Hohn-ova 5. Verdi - Čveterospev iz opere Rigoletto. Pojo gospodičine pl. Neugebauer-jeva in Frey-eva, in gospodje Medén in J. Nolli. 6. Zajc. - Pesem hrvatskih dijakov. Poje moški zbor. 7 . Bellini. - Arija iz opere Sonambula, za sopran. Poje gospodičina pl. Neugebauer-jeva 8. Förster. - Samo. Veliki zbor z osmospevom. Poje moški zbor. Zbore vodi gosp. V . Valenta na glasoviru spremlja novi pevovodja gosp. Stöckel. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor čitalničin.« 403.25 Vabilo na veliko dobrodelno bésedo. Ljubljana, b. d. (1874). Letak: 16 ,2 x 25,2. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski, nemški. Vsi so vabljeni na dobrodelno bésedo 13. decembra 1874 v deželno redutno dvorano. Do­ hodek je namenjen za zimsko obleko revnim šolarjem. 403.26 Obvestilo pevcem Ljubljana, 20. 12. 1874. Letak: 13,5 x 22,4. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski. »... P . T . častitim udom narodne čitalnice Ljubljanske. Ker je čitalnica dobila zdaj v gospodu Antonu Stöckelnu zopet stalnega pevovodja in kapel­ nika, so se uže začele redne pevske vaje in sicer: Vsak četrtek in vsako soboto ob 8. uri zvečer pevska šola za moške; vsak ponedeljek in četrtek ob 5. uri zvečer pevska šola za gospodičine; vsako sredo zvečer ob 8. uri orkestralne vaje; vsak torek in petek ob 8. uri zvečer so skušnje moškega pevskega zbora Vse te vaje so v čitalnični pevski sobi, kjer se sprejemajo oglasila dotične dni... Gospod pe­ vovodja A. Stöckl tudi radostno prevzame privatno podučevanje v glasbi, glasoviru, gostih in petju... V Ljubljani 20. decembra 1874. Čitalničin odbor.« 403. 27-28 Vabili na veselici. Ljubljana, 28. 12. 1874, 5. 1. 1875. Letaka 14,6 x 23,3. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski. Čitalnični odbor vabi na: a) silvestrsko veselico 31. decembra 1874 v čitalnično dvorano s pozivom: »... Vabljeni so na to veselico tudi udje Sokola in dramatičnega društva...« b) plesne veselice januarja in februarja leta 1875. 403.29 Vabilo na slovesno veselico. Ljubljana, b. d. (1875). Letak: 16,7 x 24,7. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J.: slovenski. »Vabilo na slovesno veselico v spomin Valentinu Vodniku dné 2. svečana 1875. Program besedi: 1 . Nedved - Vodniku, himna za moški zbor s čveterospevom. 2. Pevec buditelj. Na god Vodniku. Govori gosp. F r. Šmid. | H 3. Stoekl - Blagi spomin, moški zbor s samospevom za bariton, ki ga poje gosp. Pucihar. 4. W . A. Mozart - čveteroigra za gosli, violo in violončel. 5. Winter - Adrijansko morje, veliki moški zbor s spremljevanjem glasovira...« 403. 30-32 Vabila na bésede in zabave. Ljubljana, 3. 3.1875 - 7. 6.1875. Letaki: 14,5 x 23. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. Čitalnični odbor vabi na: a) bésedo 7. marca b) »muzikalno zabavo« 13. maja z nastopom domačega orkestra pod vodstvom Antona Stöckla. Dohodki so namenjeni: »za poplačevanje raznih kupljenih instrumentov in muzi­ kal ij« c) bésedo 12. junija na čitalničnem vrtu. 403.33 Vabilo na baklado. Ljubljana, 15. 11. 1878. Letak: 15,2 x 23,7. Tiskarna Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. J-slovenski. »Vaše blagorodje! Kakor znano, napravijo meščani in razna društva častnemu članu mesta Ljubljane in velezaslužnemu gosp. dr. Janezu Bleiweisu v proslavljenje 70 ega rojstnega godü bakljado. Med narodnimi društvi je čitalnica Ljubljanska najstareje za socijalnega narodnega življa raz­ voj najvažnejše društvo Slavljeni gosp dr. Janez Bleiweis je predsednik čitalnice in udje njeni morali bi se bakljade udeležiti, in želeti je, da se i Vaše blagorodje pri bakljadi uvrstiti blagovolite v skupini zastop­ nikov čitalničnih, katera bode posebej počastila društvenega predsednika. Slavnostni odbor Vaše blagorodje toraj uljudno vabi k udeležbi pri bakljadi in Vas poživlja da blagovolite v pondeljek 18. t.m. do 8. ure zvečer v dvorano čitalnično priti. Ljubljana 15. novembra 1878. Slavnostni odbor« 403.34 Vabilo na slavnostno bésedo. Ljubljana, b.d. (1878). Letak: 23 x 29. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. »Slavnostna beseda v praznovanje dr. Janez Bleiweisove sedemdesetletnice se bode vršila 19. novembra 1878 zvečer v dvorani narodne čitalnice v Ljubljani. Program. 1 . Herold: Overtura k operi Zampa 2. Slavnostni govor. 3. Dr. B . Ipavec: Slavnostna kantata, besede Cimpermanove. Moški zbor s četverospevom. 4. Bazin: Križari na moru, moški zbor. 5. Mayseder: Zastavenička, solo za gosli z orkestrom. 6. Nedved: Želje, samospev za bariton; poje gosp. Ivan Kosler. 7. Nedved: Popotnik, moški zbor s tenorsolom in četverospevom; solo poje gosp. Meden. Potem: Berite Novice!, izvirna veseloigra v jednem dejanji. Osobe: Kratki, nižji uradnik, Manica, nje­ gova hči. Marjana, njegova sestra. Doktor Dragič. Dejanje se vrši leta 1864 v Ljubljani... Priložena je pesem Josipa Cimpermana Srčno radüj se, rod, Rojstva častiti göd Sedemdesetič vie Danes praznuje sin, Ki mu slavi spomin Zvestih rojakov srcé! Slovenski dušni velikan, Naš venec prejmi v slavni dan, Ker domu vsegdar bramba, čast Krepko si stal, kot v šumi hrast. V temini rod slovenski žil In malo znan je svetu bil; Rodiš se Ti, in duh se Tvoj Razvnél za dragi dom je svoj. In k delu Ti spodžigal nas, S tešilom Ti so dvigal nas, Pobegnil vže je dušni mrak, Prosvete, glej, vihrâ barjâk! Kar storil očini si do zdaj, Hvaležna Ti pomni ekomaj, Častil še Tebe pozni bode svet! A danes iz srčnih globočin Želi domovine vsak Ti sin: Bog živi še mnogo, mnogo let! 404. JUŽNI SOKOL, LJUBLJANSKO GIMNASTIČNO DRUŠTVO* 404.1 Pravila telovadnega društva Južni sokol v Ljubljani. Ljubljana, 10. 4. 1864. Tisk: 11 x 18. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J: slovenski. Nepopolni izvod pravil vsebuje pravice in dolžnosti članov in način delovanja društva. V prvem členu piše: »Namen gimnastiškega društva je: Dajati podbudo, priložnost in navod pravilnim telesnim vajam. Društvo ima svojo šolo.« Podpisan je načelnik društva dr. Etbin Henrik Costa. 404.2 Telovadni red Južnega sokola v Ljubljani. Ljubljana, b. d. (1864). Tisk 11 x 18. J: slovenski. Telovadni red, ki je moral biti pribit na telovadnem prostoru, vsebuje navodila obnašanja pri telovadbi. Redu je dodan izletni red pod naslovom »O društvenih izhodih«. ШлишШ М ra d ! Južnega Sokolu v Ljubljani. ---—--- --------------- . Г ; §. 1. Obnaša gimnastikov bodi n§ vsako stran spo­ dobna. §. 2. Na gimnastikališči ima vsakdo brez ugovora pokoren biti ne samo pismenim, ampak tudi ustmenim na­ red ham tistih, kterim je od gimnastiškega odbora naročeno, da »aje ravnajo, če ne, imajo pravico, ga precej ii gimna- eSkališča odpraviti. §. 3 Kakor ee začne giinr.astikati po vrsti (reda), je prepovedana vsaka dniga vaja, razim kazane. J. 4. Tudi prosto gim nastikanje, ki je dopuščeno pred in po vrstnem, dovoljuje postavni nadzornik. § 5. Škodo, na društveni pripravi stoijeno, odško­ duje, kdor je je kriv. §. в . Preden se ne slečejo telesna tesna oblačila , s e n e smé gimnastikati. §. 7. V vajah je jesti, piti in pariti prepovedano. f . 8. Rabiti gim nastikališče zunaj časa za Vaje odlo­ čenega, ni dopuščeno. • > (T a gim nartO kl ra d m or* blu n a |lmnutlkaUi£l pribit.) ------------- Telovadni red Južnega sokola, 1864 (404.2) 404.3 Izletni red Južnega sokola. Ljubljana, 10. 4. 1864. Letak: 14,8 x 23.5. Tiskarna: J. Blaznika v Ljubljani. J.: slovenski. »Namen izhodov Južnega sokola je, vaditi se v hoji, v teku in diru, v premagovanji težav in opo- vir v naravi sè skokom, plezanjem in naskokom, v utrjevanji telesa ob vročini in mrazu, s kratka v vsem, česar se v telovadnici zarad premalo časa in prostora navaditi ni moči. Zakoni za te izhode so ti-le: s 1. Čas in kraj izhoda odloči odbor s privolitvo društvenikov. Za potrebne pri­ prave k temu bode skrbel poseben odsek, kteri tudi poplača potrebne stroške po prineskih posameznih članov. §. 2. Vsak izhod se oznani vsaj teden dni pred določenim časom na črni deski v društveni dvorani. Omenjenih izhodov se more vsak društvenik vdeležiti, samo da to prej pové. Pridružiti se pa more shodom le tisti, kteri ima sokolovo znamnje in popolnoma go­ tovo obleko. Drugi sokolovci v navadni obleki, in tudi povabljeni udje Čitalnice i.t.d. prosijo se, da uvrščene sokolovce samo spremljajo brez posebne uvrstitve. §. 3. Načelnik ali njegov na­ mestnik vodi izhode s pomočjo društvenega prvega učitelja, kteri se s predsokolom pogovori zaradi telovadskega dnevnega reda. Vse drugo ukazuje v s. 1 . omenjeni odsek. §. 4. Priporoča se zmérnost in pošteno vedenje vsakemu pričujočemu, tudi neuvrščenim spremljevalcem. Vsak sokolovec mora biti pokoren zakonom ali redu, ki ga ustanovi pred- sokol ali odsek. Sicer po društvenih pravilih zadene kazen vsacega, kdor se je kaj pregrešil, in posebno, kdor je društvo s kakim dejanjem osramotil. V Ljubljani dne 10. aprila 1864. Odbor južnega sokola. Dr. E . H. Costa, načelnik « 404.4 Letno poročilo Južnega sokola za leto 1866. Ljubljana, 1867. Tiskana brošura: 16 strani. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J.: slovenski. Letno poročilo vsebuje: tajnikovo poročilo z občnega zbora društva 29. decembra 1866, sez­ nam članov konec leta 1866, poročilo o dohodkih in stroških leta 1866, premoženjsko stanje konec leta 1866 in proračun za leto 1867. 404.5 Okrožnica dr. E. H. Coste članom društva. Ljubljana, 25. 7. 1867. Letak: 25,3 x 29,5. Tiskarna Eger v Ljubljani. Založba: pisateljeva. J: slovenski. »Načelnik udom Južnega Sokola. Naše društvo, namenjeno dajati podbudo, priložnost in navod pravilnim telesnim vajam, se je dosedaj krepko in lepo razvijalo na narodni podlagi in si pridobilo občno hvalo in spoštovanje. Ker se društvo vede zmirom na postavni poti, zato ne more mu nikdo nič očitati. Zadnje dni so se godile v našem mestu neke žalostne prigodbe, kterih so se neki udeležili tudi nekteri udje Južnega Sokola. Po 2. §. naših pravil mora imeti Sokolovec pošten glas in po 6. se zna društvenik izdružiti, ako se nepošteno obnaša, bodi si znotraj, bodi si zunaj gimnastikališča. Sveta dolžnost Sokolovcev je, te postave vedno držati se, zlasti kadar so v sokolski obleki. Sokolovci! Prijatelsko Vas opominjam, naj se vsak vsigdar in povsod pošteno obnaša, in vso svojo moč in svoj vpliv obrača na to, da se tudi drugi drëé tega pravila. Pomislite, da ljudje preradi očitajo našemu društvu, celo narodnim društvom sploh, kar en ud pregreši! Pomislite, da si moramo prijatlov pridobiti. To pa je le mogoče s poštenim, možatim vedenjem in s prepričalnim razjasnovanjem naših načel in namenov. S telesno močjo ne boste nikogar prepričali! Pri miru tedaj pustite tiste, ki niso vaših misel in ako menite, da Vas je kdo razžalil, nastopite postavno pot. Samolastna pomoč je po postavah prepovedana, in ima žalostne nasledke ne samo za-nj, ki se je posluži, ampak tudi za cela društva. Rabite mlado, vročo kri za resne naloge: omiko in čast ljubljenega naroda našega, in ne trosite svoje moči za gole demonstracije brez namena in dobrega nasledka. Držite se na tanko teh mojih prijatelskih besed sicer bi meni nemogoče bilo, dalje ostati So­ kolu načelnik. Na zdravje! V Ljubljani 25. julija 1867. leta. Dr. E . H . Costa, župan.« 404.6 Povabilo na ples v maskah. Ljubljana. 19. 2. 1867. Letak: 14 x 22,8. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J: slovenski. Veselični odbor vabi na pustno maškarado 5. marca vse člane ljubljanske čitalnice in Južnega sokola. 404.7 Program izleta na Lavrico. Ljubljana, 26. 4. 1867. Letak: 14 x 22,5. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J.: slovenski. »Južni sokol. Ljubljansko gimnastično društvo. Program shoda telovadnega društva Južnega sokola v Lavrico v nedeljo 5. maja t.l. Društvo sè zastavo se zbere ob 112 6. uri zjutraj v zimskem sokolišči v g. Frelihovej hiši, od koder ide čez Št. Petersko predmestje do Fužin, kjer bo zajterk. Od tod pojde čez Bezovfk do cerkve sv. Urha, kjer se bo obhajala sv. maša s petjem, in gre dalje čez gorice do Lavrice. Tukaj bo skupni obed po 60 n.kr. na vsako osebo; popoldne pa občno razveseljevanje pri god­ bi c.k. topniškega polka in pri petji čitalniškega pevskega zbora. Povabljeni so k temu shodu vsi č. udje čitalnice in Južnega sokola. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj se oglasi nar dalje do 3. maja, to je dva dni pred shodom, in tudi naj koj omenjeni znesek plača tajniku društvenemu, ali pa g. Drašlerju v veliki prodajalnici na velikem trgu pri J. Bleiweisu. Ako bo 5. maja neugodno vreme, preložil se bo shod na drugo nedeljo, kader bo namreč lepo vreme kazalo. V Ljubljani 26. aprila 1867. Na zdravje! Odbor.« 404.8 Seznam Izdanih vstopnic za pustno maškarado. Ljubljana, marec 1867. G . in Nollijev rokopis. J.: slovenski. Seznam, ki sta ga sestavljala od 1 . do 5. marca, vsebuje 401 ime vabljenih na pustno maš­ karado. 404.9 Seznam prejemnikov diplom. Ljubljana, 20. 7.1867. Rokopisni seznam: 18 x 22,5. G . rokopis. J.: slovenski, nemški. »Diplome dobe: 1 . Štefan Filapič dné.......... sprejet.. 2 .1 . U. & Phil. Dr E . H.Costa 4. oktobra 1863 3. Dor Jernej Zupanec 4. oktobra 1863 4. Franjo Ravnikar 4. oktobra 1863 5. Ivan Tisen 5. oktobra 1863 6. Dor Josip Poklukar 9. junija 1865 7. Ivan Vilhar 4. oktobra 1863 8. Dor Karol Gestrin 5. oktobra 1863 9. Dor Karol Bleiweis 5. oktobra 1863 10. Dor Ivan Bleiweis 30. novembra 1863 11. Avgust Koblar 5. oktobra 1863 12. Edvard Horak 28. maja 1865 13. Pavel Drahslar 4. oktobra 1863 14. Vojteh Valenta 10. oktobra 1863 15. Ludovik Valenta 2. avgusta 1864 16. Hugo Hohn 30. oktobra 1863 17. Robert Hohn 30. novembra 1863 18. Josip Nolli 15. julija 1864 19. Srečko Nolli 15. julija 1864 20. Viktor Coloretto 4. oktobra 1863 21. Karol Cvajar 29. aprila 1864 22. Avgust Vrtnik 1 . junija 1867 23. Alojzi Kajzél 5. januarija 1864 24. Peregrin Kajzél 5. oktobra 1863 f f J t y J o / * Л ^ , У . У с У , у f f * ' 4 ALet'ju* S?iS. &.4U^A&y У / * У ’ ■ # ■ f'W ^ V " /w£ 4 ß /л _ У У4•М Ј^4Луо<Л* té i'< £ j r ^ н/ и t â 'l / n J j L / / S 2 - ÿ / + '/ t и/ & гчсм < t c f & » -' S 3 . S ? f . •P*/ • Уњ J~ ^j^ % л £ ~ у *л p * ,- [ ..свс y . ,w , ^ « j . ; (- » £ a . £&$(lw\,t t4i&MI dùJfitA^ л«ч*С 4^ ^vwfofÿ* JŽ^.fc.^^ v -C c , ^ £ ^ s '-< a ^ w ’"i*. y ê U v ^ ^ ! * ^ 1 ff{*~**y4€.t f — Ê L « ^ , JTV ° t ^ v C ^ u С Ц ^ ; m J ^ f y ^ t f ^ - ' г ~ ~ £ £ ' г ј -- * <£\. fC „c î-A y/iiU /% ^ M iU fa L p**st*-J&K « . ) » ^ j^ - t t jjSuU***L*£+** t Л К»Л£*Л» (f&sJcy e&*2Cto-, / U ^ u » ^ ffwJL 1 . 1 { ^ M ja jk t * . j* |vS^/ < > > !• • > < { 1 >r. Bleiweis Karol, ]>ri niur i j > I u > - )>"siln<' ih4:ilniiv. Odborniki: li.p>|iucl Dremk Franjo, /.:iv;ir>>\allli a^llt. ,. Erjavec Franjo, |»r»tt*siiii-i ju j<-nt. Iti’. Poklukar Josip, nii>'iit. Ravnikar Franjo, 11 ■ ■ ■ 1 n i blagajnik. 8ti'itar Josip, i-and. pin! na Dunaji. Šolar Ivan, ^imna/.ijalni ргчГсчш- . Valenta Vojteh, m aj,ristratui uni'link. Tajnik ; ( i i • > j n n I Nolli Josip, / ,a s«*lmi k. Vodstvo Dramatičnega društva leta 1870 (406.4) 406.8 Vabilo za včlanjenje v Dramatično društvo. Ljubljana, 1. 5. 1867. Letak. 21,3 x 28,5. Tiskarna: Eger v Ljubljani, J. slovenski. »Vabilo na pristop k dramatiškemu društvu. Njih Veličanstvo presvetli Cesar so s previšnjim sklepom od 2. marca t l. dovoliti blagovölili, da se napravi dramatiško društvo v Ljubljani Slavno predsedništvo c.k. deželne vlade je 18 aprila t l potrdilo pravila po osnovalnem odboru predložena kterih poglavitni obsežek je ta-le: Namen društva je vsestransko podpirati in pospeševati slovensko dramatiko Zatorej hoče društvo: a) skrbeti da se razvije slovensko dramatiško slovstvo, in v ta namen izdajati glediške igre, b) vstanoviti svojo dramatiško učilnico, c) napravljati glediške predstave, d) osnovati dramatiško knjižnico irt omisliti potrebno opravo. Ud postane lahko vsak izobraženec obojnega spola. Neoporečen glas je bitni pogoj, da se kdo v društvo sprejme in da v njem ostane. Udje se ločijo v predstavljajoče, pisalne, podporne in častne Vsak ostane ud, dokler ne naznani odboru naročito svojega odstopa Vsak ud ima pravico: a) da pride k velikemu zboru, pri kterem se lahko glasi pri vseh razgovorih, glasuje in voli od­ bor, pa tudi sam je lahko izvoljen, b) da lahko odboru podaja nasvete, kteri se tičejo društvenega namena c) da dobi vse po društvu izdane knjige po znižani ceni, da rabi društveno knjižnico in prihaja k društvenim vajam. Dolžnost predstavljajočih udov je, da se redno vdeležujejo učilnih vaj in da prevzamejo od­ ločene jim naloge. Dolžnost pisateljev je, da spisujejo društvu primerne knjige Da pa more spolnovati društvo svoj namen, plačuje vsak ud na leto en goldinar, podporniki pa dva goldinarja a. v Ta donesek se plačuje v prvi polovici leta (t j do konca meseca junija). Pisateljem in predstavljajočim udom sme odločiti odbor po zmožnosti društvenega imetka primerno nagrado. Dohodki društveni so: a) letni doneski udov, b) prejemki za prodane knjige, c) prihodki od javnih predstav, d) dobrovoljni darovi. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, vendar sme tudi po druzih po večem slovenskih krajih s privoljenjem c.k. deželne vlade podružnice v smislu teh svojih p avil osnovati. Ko osnovalni odbor to za vse Slovence radostno novico na znanje aaje, ob enem prijazno vabi vse ljubitelje slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da obilno in brez odloga pristopijo k novemu društvu. Evo dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski génij mlade svoje perute. Kar so izvrstni domorodci že dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim vspe­ hom izpolnovalo, ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi močmi. Položimo temelj narodnemu gledišču, ktero bo bistrega uma slovenskega vredno, ktero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede, ter bu- dilno zrcalo plemenitih čuvstev in djanj človeških. Blag namen, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi vspešno priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda. Obilno tedaj pristopljujte, dragi rojaki, vsak po svoji sposobnosti, v naše kolo, razglašujte društ­ veni namen, in vabite vsaki v svojem krogu. Posebno se priporočamo vsem odborom sloven­ skih čitalnic, da bi nam pomagali po svoji moči, saj bo društva napredek in obilen sad dra- matiške umetnosti posebno tudi njim v korist. Lepo prosimo tiste rodoljube, ki bi hoteli društvu poverjeniki biti, da nam hitro blagovolé naznaniti svoja imena da jih razglasimo. Za Ljubljano sta prevzela poverjeništvo gosp. Dr. Jernej Zupanec, notar in blagajnik slov. Ma­ tice, in gosp France Vidic, trgovec in blagajnik čitalnice ljubljanske. Društveno leto začnemo s 1 . januarjem 1867. leta. Dopisi naj se pošiljajo odboru dramatiškega društva v Ljubljani, letne prineseke sprejema za­ časni društveni blagajnik, gosp. Dragotin Žagar, urednik c.k. deželne blagajnice v Ljubljani. Končno se še obračamo do tistih naših rodoljubov in pisateljev, ki imajo izdelane dramatiške igre, naj so izvirne ali prestavljene, da bi nam jih hoteli naznaniti, ali pa precej rokopise poslati, na društveno porabo. V Ljubljani dné 1 . maja 1867. V imenu osnovalnega odbora: Luka Svetec, predsednik. Josip Nolli, tajnik.« Brošura (1870) in letaki. Tiskarna- Eger, Narodna tiskarna v Ljubljani. J.: slovenski. Odbor vabi na redne občne zbore 29.5.1870, 3.8 1871,12. 9 1874 in 22. 7. 1875 v dvorano ljubljanske čitalnice. Vabilu za leto 1870 je priložen seznam odbornikov za leto 1869 in vseh članov društva. Na vabilu za leto 1871 so G. zaznamki: »paragraf 14. le društveniki in povabljeni gostje 15. 11.1867 in paragraf 17. prvosednik - postava, red 15.11 1867« K 5. točki vabila: »Odborovi predlogi o prenaredbi društvenih pravil« je dopisal dr. Poklukar. 406.13 Vabilo na razgovor o težavah slovenskega gledališča. Ljubljana, 28. 4.1874. Letak: 22 x 28,5. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. »Dramatično društvo v Ljubljani. P . n. blagorodni gospod! Leta 1871 ^ precej po silni vojski je francoski minister nauka in prosvete, Jules Simon, predložil v letnem budgetu narodni skupščini v potrjenje svoto črez 2 milijona frankov, ki je bila name­ njena kakor letna podpora nekaterim glediščem v Parizu. Neki kmetski poslanec (député ru­ ral) je strašno rohnel zoper to nečuveno potrato, kakor je ta državni izdatek v svojem govoru imenoval, posebno ko je bilo treba v nenasitljivo prusovsko žrelo 5000 milijonov frankov vreči. Ali Jules Simon je tem napadom mirno odgovoril, da narod je lehko za nekoliko časa s surovo oboroženo silo premagan, ali duševno in moralno pa ostane nezmagljiv, dokler se sveti med zvezdami prvé vrste zaradi napredka v znanostih in umetnostih. Francoski nârod je bil, kar se dramatične muze tiče, dozdaj prvi nârod na svetu, torej mora zdaj tem bolj po taki velikanski nesreči za tem težiti, da si to gospodujoče mesto vzdrži in da vsled tega svoje prve dramatične zavode, t.j. nekatera Parižka gledišča, še zdatnejše, nego poprej podpira. Te resnične besede slavnega ministra so imele tak upliv na skupščino, da je brez debate z ogromno večino za predloženo glediško podporo glasovala. Tudi mi Slovenci si moramo te J. Simonove besede zapomniti in kolikor toliko njihovo veljavo na naše skromne odnošaje raztegniti. Tudi mi smemo reči, da skoro edini pojav našega na­ rodnega gibanja v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani, je zdaj naše slovensko gledišče. Kakor bunčico v očesu moramo ta narodni zavod čuvati, ne le da ne propade, nego da se vsak dan bolj razcveta in napreduje, da bi vsaj enkrat tako daleč dospeli, da bi bili v številu predstav z nemškimi enaki in da bi koncem črez nekoliko let slovensko gledišče to mesto v središči Slovenije zavzemalo, katero zavzema zdaj hrvatsko gledišče v Zagrebu. - To bi bilo pa le takrat mogoče, ko bi mu rodoljubi od vseh strani na pomoč pritekli in da bi tudi v resnici kaj za ta narodni zavod storili. Dozdaj je ta zavod samo uboga Kranjska dežela z letnim prineskom 2400 gld. podpirala, zasebniki se pa še nijso dozdaj zanj zmenili, s čemur nas je letos ustavoverni poslanec g. dr. Suppan v deželnem zboru s fino ironijo dobro piknil o priliki, ko je ravno raz- pravljaje budget o imenovanih 2400 gld. govoril. - Opravičen je bil naš politični protivnik nas tem bolj s tem pikati, ker njegovi ustavoverni prijatelji in sudrugi na Kranjskem z\oïé privatno vsako leto 4-5000 gld. v podporo nemškega gledišča, katero igra 26 krat vsak mesec in ima razen tega iz deželnega kranjskega zaklada 3000 gld. letne podpore (ako 13 deželnih lož vra­ čunamo, ki so nemškemu ravnatelju na razpolaganje dane, nikdar pa dramatičnemu društvu). Pri vseh treh lepih dohodkih nemškega gledišča je treba na dalje pomisliti, da ima slovensko gledišče pri muziki, garderobi in druzih malenkostih pri vsaki predstavi 40-60 % več stroškov od nemškega, ker ima nemški ravnatelj za vse to svoje za celo sêzono angažirane ljudi, katere na mesec plačuje, med tem ko je slovensko gledišče pri samo štirih predstavah na mesec primorano za vsako predstavo vse to posebe najemati, v sled česa nij čuda, da je vsaka slo­ venska predstava za toliko dražja od nemške. To je uzrok, da ima letos dramatično društvo poleg naj večje varčnosti od odborove strani pri­ manjkljaj ali deficit 1200 do 1300 gld. Ta primankljaj se mora na vsak način pokriti, ker ne- pokritje tega primankljaja bi bil prvi odločivni korak k propadu našega gledišča. Tudi prihodnja leta moramo še na enake, tudi večje ali mogoče tudi manjše primanjkljaje pripravljeni biti, za pokritje katerih se je uže treba zdaj pripraviti, ker le od tega edino je obstanek našega gledišča odvisen. Kako naj se temu v okom pride in kako naj se za pokritje primanjkljaja skrbi, kažejo nam uže leta in leta naši narodni in politični nasprotniki v Ljubljani, ki imajo vsako leto sestavljen glediški komité, kateri ima nalogo, da nabere od posameznih zasobnikov ustavoverne stranke vsako leto omenjenih 4 do 5000 gld. v podporo nemškega gledišča. Tudi mi moramo zdaj to pot na­ stopiti in ustanoviti stalni podporni komité za vzdržanje našega gledališča, ako hočemo, da v tej zadevi svojo narodno čast rešimo. V ta namen bo prihodnji ponedeljek na semanji dar» ä таја ob 7 . uri zvečer v dvorani ljubljanske čitalnice v I. nad­ stropji pogovor vseh prijateljev slovenske dramatične muze in napredka našega gledišča Zatorej Vas, blagorodni gospod, k temu sestanku vabi najuljudneje, nadejaje se, da prav go­ tovo pridete. V Ljubljani, 28. aprila 1874. Odbor slovenskega Dramatičnega društva« 406.14-31 Gledališki listi predstav Dramatičnega društva od 1. decembra 1870 do 30. aprila 1871. Letaki: 19,5 x 31. Tiskarna Eger v Ljubljani. J: slovenski, nemški. Predstave Dramatičnega društva v Deželnem gledališču v Ljubljani: a) 6. predstava 1. decembra 1870: J. Korenovsky: »Poprej mati«, prevod J. Starè. »Banova surka«, prevod Fr. Potočnik. b) 7. predstava 10. decembra 1870: »Pesek v oči«, prevod V. Mandelc; Radolina igra Grasselli. Anton Adam: »Pijerot in Vijoleta«, prevod J. Cimperman. c) 8. predstava 18. decembra 1870: Anton Linhart: »Matiček se ženi«. d) 9. predstava 26. decembra 1870: »Medeni tedni«, prevod J. Alešovec; Morica igra Grasselli. »Sveti večer na straži«, prevod J. Ogrinec. »Čarobne gosli«, prevod J. Cimperman. e) 10. predstava 8. januarja 1871: »Skrivnost ljubezni«, prevod J. Cimperman. »Faust in Margereta«. »Strah v kuhinji«, prevod J. Alešovec. f) 11. predstava 14. januarja 1871: Fran Celestin: »Roza«; Jurija igra Grasselli. »Ljubica na strehi«, prevod J. A. P . g) 12. predstava 22. januarja 1871: »Čevljar baron«, predelal J. Alešovec h) 13. predstava 5. februarja 1871: Nestroy: »Hudobni duh Lumpaci Vagabund«, prevod J. Alešovec i) 14. predstava 16. februarja 1871: »Čarobne gosli«, prevod J. Cimperman. »Eno uro doktor«, prevod J. Alešovec A. Müller’ »Zaročevalna napoved na kmetih«, prepoved J. Ogrinec. at. n . Dežela« gledališče v L ja k ljiii. ш . pr. 4o. V s a b o t o 1 4 . j a n u a r j a 1 * 7 1 D r a m a t i č n e g a K r a s i t « ednajsta predita va : Roza. Izvirna igra v 3 dejanjih, spisal dr. Fr. Celestin. O s o b e : Ross — — — — — — — — —; — gospodična Jamnikova. Ju rij, njen atrije in varuh — — — — — — gospod Grasselli. Baron Mirko, njen ljubi — — — — — — gospod J. Nolli. Anže, njegov sluga — — — — —• — — gospod P. Kajzel. Marjetica, strežnica Rozijna — — — - — gospodična Brusova. Godi se v nekem ,veli kem mestu, v salonu Rozijnega stanovanja. P otkam : Ljubica na strehi. Komična opereta v 1 dejanji, poslovenil J. A . P., muzika od Konradina. O s o b e : Polikarp Šabelius, profesor — — — — — gospod Filapič. Serafin, njegov strijčnik — — — — — — gospod Medén. Gospa Roza, bogata vdova — — — — — gospodična C. Podkrajškova. M artina, njena varovanka — — — - — gospa Odijeva. Ponočni čuvaj — — — — — — — — gospod J. Nolli. , Glas iz ulice — — _ _ — _ _ _ џ „ l u i k a l i i del operete vodi gosp. J. S c h a n 11. c. k. kapelaik. Pri predstavi sv ira e. k. vojaška godba 79. polka pešcev grofa H av ra . P. T. lastniki lož m uljudno naproieni da btagovolijo oddati ključe pri gledaIHki blagajnicl. ako bi ne rabili sami lo i Vstopnina : P arter in lože 4 0 kr. — Fauteuil v parterji 7 0 kr. — Sedež v parterji 80 kr. — S edsi na galerii 4 0 kr. — Galerij-' 2 0 kr. — Garnison- in dijaški biljet 2 5 kr. Sedeži se dobivajo samo v saboto od 10. do 12. ure »yumy in zvečer od e. ure naprej pr gledališki kaši, popoldne od 2. do 4. ure pa v pisarni» dramatičnega društva (Čitalnica, I nadstropje). Kasa m odpre ob 6. ur) zvečer. — Začetek ob 7. u ri Ž K orjjfrt ®oiuifefl b e tt lft. 3ân n er 1871: ® ie P fttr r e r ê t ô t f f in . / CiborafttrbilD mit Ä tfan j lit 3 Mltttt non O, 9. Gledališki list predstave Dramatičnega društva, 1871 (406.19) 374 r j) 15. predstava 26. februarja 1871: »Filozof«, prevod M . Vilhar. »Čevljar baron«, predelal J Alešovec k) 16. predstava 5. marca 1871: Pfleger-Moravsky: »Telegram«, prevod Josip Starè »Po plesu pozabljeni«, prevod J. Alešovec. J. Hausman: »Pred lovsko hišo«, prevod J. Andrejčkov. I) 17. predstava 19. marca 1871: Pfleger-Moravsky: »Ona me ljubi«, prevod I. Mohorčič. »Mladi kandidat«, prevod J. Cimperman, m) 18. predstava 30. marca 1871: Miroslav Vilhar: »Jamska Ivanka«. n) 19. predstava 10. aprila 1871: Miroslav Vilhar: »Jamska Ivanka«, o) 20. predstava 16. aprila 1871: Boris Miran: »Pismo«. »Damoklov meč«, prevod J. Andrejčkov. »Mladi kandidat«, prevod J. Cimperman, p) 21. predstava 22. aprila 1871: Jože Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo!« r) 22. predstava 27. aprila 1871: »Odkrila je srce«, prevod I. A. Resman; Prgovca igra Grasselli. »Beli Ote/o ali kaznovana ljubosumnost«, prevod I. Gabršek. »Živo mrtva zakonska«, prevod J. Alešovec. s) 23. predstava 30. aprila 1871: »Diamant«, prevod I. Gabršek. Donizetti: »Lucija di Lammermoor«. »Suknjo doli«, prevod J. Andrejčkov. 406.32 Gledališki plakat Ljubljana, b. d. (1873). Plakat: 31,5 x 40,5. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Plakat vabi na prvič uprizorjeno igro »Hiša slabega glasu« v prevodu J. Ogrinca 21. decembra 1873 v Deželnem gledališču v Ljubljani. Priloga: koncept G . kritike igre. 406.33 Gledališki plakat Ljubljana, b.d. (1874). Plakat: 31,5 x 40,5. Tiskarna- Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Plakat vabi na dve predstavi (J. Rosen, »Ti si angelj« v prevodu J Gecelja in »Pri meni bodi« v prevodu J. Alešovca) 12 januarja 1874 v Deželnem gledališču v Ljubljani. Zadnjo stran plakata G . uporabi za naslednja razmišljanja 1 . o igri »Ti si angelj« in njenem pisatelju J. Rosenu: »Rosen Julij je eden najplodnejših zdanjih nemških dramaturgov (veseloigre spisava). Precej časa uže leto za letom postavi (pošlje med svet) nekoliko večih in manjših proizvodov na oder. In to nij mala stvar! Dandenes toliko iger napisati pa vedno kaj novega, to je nalog duševnega Herkula Davno pred našim vekom uže so Španjoli, Francozi, Angleži in Italijani najboljše ideje porabili, naj boljše so uže v njihovih slovstvih mnogikrat varirane. Starejši Nemci so vse blago uže presejali in premlatili - za boga, dandenes še nekaj vzeti, kar še ni bilo - to ni kar si bodi! In vendar mora razvajeni svet dobiti kaj tisto novega, nesaslišanega! VsaK pisatelj hoče biti nov vsak mora genijalen a tout prix originalen. In če kje ulovi kako snov, kako idejo, bojda ne mine teden dnij in vsi časopisi trobe, da je priljubljeni pisatelj X ali Y zopet spisal novo igro, deseto, petnajsto ali dvajseto v tej saisoni, igro, ki je prav unicum, kateri je furore povsem svetu zagotovljen! Prva predstava - vse se tere- vse radovedno gleda in posluša - čaka, kedaj pride vse kar se je obetalo, - igra je pri kraji, - in občinstvo godrnja! Kod pa naj jemljo, kje zajemajo pisatelji? Kakoršna produkcija, tak produkt. Hoteči biti partout izvirnimi, zabredo v bedastoče; in ker delajo z nekako bolestno nestrpljivostjo, je plod njihovega truda vseskozi površen in pli­ tev. Če kje ujamejo prav pikanten naslov prav čuden dogodjaj, če jih obide prav barokna misel - pa jo gneto tako dolgo, da iz nje skrpajo igro. Kar vidi se taki igri naglica, s katero je skovana, in zdi se človeku kakor na pol kuhana jed. Pravo čudo pač bi bilo, ko bi se s tako naglostjo stvorilo kaj dobrega, zrelega. Kmalu se ne prašalo, ali je igra dobra, temuč, v kolikih urah je sešita in zlimana. Nij ga včasih meseca, da nebi pomnožil svojega dram. zaroda s čim novim. Ko bi trenil, mu spet skače nova igra fix nur fertig iz glave! Kakor bi iz rokvavi jih stresli:« 2. splošno o vljudnosti: »Etiketa Najuljudnejši narod pod našim solncem je Japonski. Japoncem je uljudnost naj večja krepost, in pri vseh stanovih v enacih čislih. Evropski kulturni narodi in njihov narastjaj v druzih delih sve­ ta nemajo niti pojma o pravi uljudnosti v japonskem družtvu. Pa Japonci niso morda — lani ali predlanskem do teh nazorov dospeli — njihovi spominski pričajo, da je uže nad tisoč let kar se pri njih uljudnost neizmerno temeljito goji. Vsa izreja nekedaj i dendenes meri na to, da se otrokom, počemši tako rekoč z materinim mlekom, vcepi čut za najskrajnejšo (vsest­ ransko) uljudnost ter globoko v srce vrine preverjenje, da se človekova vrednost sodi po nje­ govi uljudnosti. Iz dotike z drugimi narodi Japoncem preti nevarnost da pojde — uljudnost med njimi rakovo pot. Po razsvetljenih nazorih civiliziranih narodov, posebno po mnenji pre­ častitih gg. Yankerjev, katerim v prvi vrsti velja beseda Time is money naposled res japonska uljudnost nekoliko predaleč sega in — škoda toliko druzega časa potratili z — fazami ter upotrebljati dvajset besed za to, kar bi bilo povedano z dvema. Vendar pa obhajajo mene čud­ na želja kadar iz Slovenskega potujem - v duhu - na Japonsko, želim si, da bi mogel poslati ves rod slovenski (sprehajajočega) za nekaj let po odgojo na Japonsko!« 3. zapisi: »V politični borbi ne pisati s cepci, saj jekleno pero uže nekaj izda « 406. 34-47 Vabila na benefične predstave. Ljubljana, 1871,1874-1875. Letaki: 14-15 x 11-24. Tiskarni: Eger, Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski a) Igralka Dragoila Ody vabi predsednika Dramatičnega društva Petra Grassellija na predsta­ vo 22 aprila 1871 v Deželno gledališče; med drugim je na programu igra Jožeta Ogrinca . »V Ljubljano jo dajmo!« z gostom Josipom Gécljem iz Gradca b) Pevka in igralka Dragoila Odi in igralec Dramatičnega društva Julij Šušteršič vabita na skupno predstavo 9 aprila 1874; na programu sta prvič uprizorjena izvirna igra Josipa Gec- Ija »Sovraštvo med brati in sprava« in veseloigra M . A Grandjeana »Visoki C« v prevodu J Alešovca c) Jurij Schantl, kapelnik Dramatičnega društva in ljubljanske čitalnice, vabi na benefično predstavo 12 aprila 1874; med drugim so na programu' uvertura k »Jamski Ivanki« avtorja Jurija Schantla, komični prizor »Afrikanka« v prevodu J Nollija in burka »Strah v kuhinji« v prevodu J. Alešovca Jemljem si rast najuljudneje Vas vabiti k svojej benefici T r ned.ejo 2. maja 1Q75. 1’redstavljalo »t* bode prvikrat: Francozi v K am niku. Zgodovinska i^ra v Л. dejanjih ali 8 podobah, spisal Jakob Alešovec. Začetek ob 4 8. uri zvečer. V Ljubljani. .40. aprila 1875. Z odličnim spoštovanjem Fraryo Schmidt, igralci* „ I Mamat jenoma dniAtva“. Ti»k „Närodnc ttifeart»»“ v ЦјиЦЈинЈ. Vabilo na predstavo Franja Schmidta, 1875 (406.45) d) Igralca Dramatičnega društva v Ljubljani Franjo Schmidt in Cecilija Podkrajšek vabita na predstavo 19. aprila 1874; na programu je ljudska igra. D Mosenthala »Deborah« v prevodu Franja Cegnarja e) Igralca Dramatičnega društva Ivanka Toman Jamnik in Peregrin Kajzel vabita na predstavo 26 aprila 1874 f) Igralec m član Dramatičnega društva Josip Kocelj vabi na predstavo 3 maja 1874 z delom Charlotte Birch-Pfeiffer »Nasledki skrivnostne prisege« v svojem prevodu. Na vabilo je pri­ pisa' »Blagorodni gospod! Prosim. da mi k mojej predstavi 3 maja t l potrebno garderobo in vstopnice slavnega dra­ matičnega društva blagovoljno v porabo prepustite. Priporoča se odličnim spoštovanjem Josip Gecélj V Ljubljani 27 4. 1874.« g) Josip Nolli vabi: »Vaše blagorodje! Jemljem si čast najuljudneje Vas vabiti k svojej benefici v nedeljo 11 aprila 1875. Predstavljalo se bode prvikrat Razbojniki. Igrokaz v 5 dejanjih, v nemškem Die Räuber, spisal Friedrich Schiller; deloma s porabo Ivan Rakove prestave, po novi uredbi dvornega gledališča v Manheimu poslovenil Josip Nolli. V Ljubljani, 8. aprila 1875. Z odličnim spoštovanjem Josip Nolli, tajnik, regisseur in igralec dram. društva« h) Kapelnik in pevovodja Dramatičnega društva in čitalnice Anton Stöckl vabi na predstavo 18 aprila 1875: med drugim je na programu njegova uvertura k opereti »Čarovnica«. i) Igralka Emilija Ledar vabi na predstavo 22. aprila 1875; na programu je igra »Nasledki skriv­ nostne prisege«, ki jo je po nemškem delu »Der Goldbauer« avtorja C. Birch-Pfeifferjeve prevedel Josip Gecelj. j) Julij Šušteršič vabi na predstavo 25. aprila 1875; na programu sta prvič uprizorjeni burka »Gluh mora biti« v prevodu Josipa Nollija in igra »Zblaznela je!«, ki jo je: »... po francoskej Elle est folle od Meiesvilie-ja predelal Lembert (Wahn und Wahnsinn)« in »poslovenil J. Gé- ce lj...«. k) Igralka Dramatičnega društva Pavlina Namre vabi na predstavo 29. aprila 1875; na progra­ mu so burka F . Šamberka »Benefica« v prevodu Antona Sušnika veseloigra »Pes in mač­ ka« v prevodu V. Eržena in komična opereta »Vino, ženske in petje« v prevodu J Bavdka. I) Igralec Dramatičnega društva Franjo Schmidt vabi na predstavo 2. maja 1875; Na programu bo zgodovinska igra Jakoba Alešovca »Francozi v Kamniku«, v treh dejanjih ali osmih slikah (podobah). m) Igralka Dramatičnega društva Cecilija Podkrajšek vabi na predstavo 6. maja 1875; na pro­ gramu je prvič uprizorjena igra »Ena se joče, druga se smeje« v prevodu Ivana Kalana, n) Igralca Dramatičnega društva Ana Piskar in Peregrin Kajzel vabita na predstavo 9. maja 1875; na programu je burka »Čevljarska učenca«, ki jo je: »... po Alojzij Berlovi Unsere Le­ hrbuben predelal Fr Končan ...«». 406.48 Vabilo na predstavo Dramatičnega društva. Ljubljana, 26. 12. 1872. Letak: 17 x 10. J.: slovenski, nemški. Dramatično društvo vabi na ogled igre dr. S . H . viteza Mosenthala, »Na odsojah« (»Der Soon- nwendhof«), v prevodu J. Ogrinca. Rokopis Dragotina Žagarja. J ., slovenski. »Gaže Rosova 40 f Valenta-Brusova 43 - z igri. n . Podkrajškova 38,- ' Rbežnikova 33- Nolli 72,- ' Šušteršič 3 8 - 1 Kajzel 33- Špindler 30 - ' Jekovec 30- Kapelnik 30 - 1 pevec 30 - (50.-) 1 pevkinja 40 - (60.-) 457,- (497.-) dné 7/10 871. Žagar Dnevni stroški Plin godba garderoba in druge malenkosti 25 f 10- 25- 10- 70 f x 4 = 280 f + 457- = 737 x 6 : 4.422 f« 406.50-53 Potrdila o plačani članarini. Tiskani obrazci: 13,7 x 8,3. J: slovenski. Ohranjena so potrdila za leta 1870, 1871, 1872 in 1873. 406.54 Koncept vodenja občnega zbora Dramatičnega društva. Ljubljana, 3. 8. 1871. G . rokopis. J. slovenski. »Slavni zbor! IV. r o.z 3 8 1871 Modrijani trdé, da je človeku potrebno in gotovo koristno, da redno obrača svoj pogled v pro- šlost ter se vpraša, kako je minoli čas porabil, za koliko približeval se namenu, kterega ima pred očmi. Posameznemu človeku se vé da je na izbor dano, to storiti ali opustiti. V društve­ nem življenji pak je skrbljeno zato, da se redno vračajo trenotki, v katerih je društvom nalog ozirati se na svojo delavnost ter stavljati si resno vprašanje, ali je izpolnovalo svojo namero, ali je hodilo pravi pot ali ne. To ima biti nalog društvenih zborov in, ker je to njihov nalog, zato so društveni zbori velike velike važnosti. Obžalovati je, da zavest te važnosti še ni povsodi pro­ drla do dna, da se še marsikje ta važnost dosti ne spoznava. Srčno pozdravljam vse čestite naše družabnike, ki so s svojim prihodom v zbor pokazali, da jim je mari blagost in napredek Dram. društva. Današnji občni zbor Dr. dr. je tega društva četrti redni zbor. Dr. dr. je tedaj 4 leta staro, torej še mlado, jako mlado dete. Znane so Vam, moja gospoda, težave, v katerih se je rodilo, znani Vam boji, v katerih je rastlo in okrevalo! Od marsiktere in društvu ne nep­ rijazne strani prorokovala se je novorojenemu detetu zgodna smrt. To prorokovanje se še ni izpolnilo, in kakor kaže, čvrsti, okroglolični sin Talijin nikakor ni volje, še tako kmalu preseliti se iz lepe naše domovine med mrtvo zgodovinsko gradivo. Zrno je padlo na rodovitna tla. Dr. dr je dokaz, da trdna volja in marljivo delovanje združenimi silami premore vse ovire. Po do- zdanjem vspehu pač sme Slovenski narod nadejati se, da se bo Dram. društvu na tem potu posrečilo, s časom po polnem doseči visoki namen, za kteri je oživelo. Natančni obraz delavnosti odbora, pod kterega roko so bila društvena opravila v preteklem društvenem letu, razodelel bo sl zbor iz poročil tajnika in blagajnika. Naj pride na vrsto: 2 - Ad. 2) Predno se nadaljuje (začne razprava) por. tajn. mi je dolžnost prositi sl. zbor, da slovesno izrazi svoje sočutje nad zgubo, ktera je v minolem letu ne le društvo, ampak ves sl. narod za­ dela po smrti toliko nepozabljivih rodoljubov, mej kterimi sta tudi dva tako blagodušna dobrot­ nika društva. Predlagam, da sl. zbor v znamenje, naj bi jim bil ohranjen večni spomin, vstane. Zahvala: vsem podpornikom društva posebno in v prvi vrsti velesi, deželnemu zboru kranjske­ mu. dtto: gospé Šolmayrovi, blagi domorodki, votira zahvalo (pismeno naznani). Slava: pisateljem in posebno igralnim močem (igralcem & pevcem). Pred 4 Zahvala za zaupanje; želja gledé novega društv. vodstva; zahvaliti se mi je odboru, po­ sebno neutrudljivemu izgledno marljivemu g. blagajniku, in mojemu namestniku« 406.55 O gledališki umetnosti, Franz Titzenthaler. Dresden, 9. 1. 1872. R okopisna brošura: 12 strani. J.: nemški. 406.56 Rohovin Ctwerrohy, Ljubljana, 29. 3. 1866. Rokopisna brošura: 34 strani. G. rokopis. J.: slovenski. Prevod dela češkega avtorja Kl. V. Klicpera, ki ga zaključuje stavek: »dne 29. marca 1866 leta na veliki četrtek! J. Macak, P Grasselli « 406.57 Moj prvi. B.k. (Ljubljana), b.d. (1870). Rokopisna brošura: 5 6 strani. R okopis Luize Pesiakove. J.: slovenski. Na naslovni strani je tekst s pripombami »(Za sprejem priporočena) Moj prvi! Šaloigra (v enem dejanji) Po francoskem originalu M on Prem ier! predstavljena prvi krat v Parizu, na gledišču Gymnase Dramatique 3. Junija 1869. poslovenila Luiza Pesjakova (Po francoski M on prem ier! Comédie en un acte par N Fournier et G Boudon. poslovenila Lujiza Pesjakova) .. «. Na zadnji strani so zaznamki; «Žagar: Dobra Poklukar čital 11.2 70. dobra nekaj poprav Rav­ nikar: Nič posebnega vundar sprejema vredno, mnogo poprav bo treba«. 406.58 Županova Micka. R okopisna brošura: 10 strani. J.: slovenski. Scenarij za vlogo Jake iz šaloigre dr Janeza Bleiweisa, ki jo je priredil po Linhartovi igri Žu­ panova Micka 406.59 Rob iz Kranja. R okopisna brošura: 4 strani. J.: slovenski. Scenarij za vlogo Tomaža. Jot 'v ( 4 r c A c t i v i A . V Naslovna stran scenarija za vlogo Jake jz Bleiweisove priredbe Županova Micka (406.58) 406.60 Gostilnica na pošti Rokopisna brošura: 8 strani. J.: slovenski. Scenarij za vlogo Ivana Blagoviča. 406.61 Koncept Grasseliijeve dramske kritike. B.k. (Ljubljana), b.d. (jesen 1873). G . rokopis, slovenski. »Sine ira et studio Slovensko gledališče. Ljubljanski časopisi večji del redno prinašajo bolj ali manj obširna poročila o slovenskih gle­ daliških predstavah Dramatičnega društva. Radi bi izpregovorili o teh poročilih in o naši do­ mači kritiki sploh eno ali dve besedi in utegnila bi taka razprava - mirna in odkrita - zelo ko­ ristna biti, a ta stvar je vredna, da se jej posveti poseben trud in ponudila se bode pač kedaj prilika za to. Tukaj naj nam bo dovoljeno samo izreči, da morda ne bo od več, ako se tudi v lepoznanski naši Zori vzdigne glas, ki bode naznanjal kaj (povedal svoje misli o tem kar) se na ljubljanskem odru igra in kako? Vodilo nam bode namen, da bi se' svojimi razsodbami ko­ ristili našemu slovstvu, domači umetnosti in njijnim gojiteljem, našim pisateljem in igralcem. Pred očmi nam bode vedno le stvar in govoriti resnico - pravično in prijazno - po najboljšem svojem prepričanji, brez vsega obzira na spore, to je naša trdna volja. Nikakor ne vindiciramo sebi in fallibiliteta, pa tudi kaki domišljeni avtoriteti nečemo klanjati se. Naša želja je po svojih moèéh pomagati delati (prispevati) za napredek na slovstvenem in na polju umeteljnosti in z nâdejo, da se nam bode posrečilo uživati v bodočih dneh godnejši sad slovenskega dušev­ nega dela - začnimo. Dramat dr je otvorilo saisono z igro Trdoglavec, poslovenjeno po znani dobri nemški igri. Su­ jet igre spada v eno vrsto katera našemu občinstvu brez ugovora naj bolj ugajajo. Bogat svo- jeglaven kmet ki se sè svojo hčerjo spre. ker ona ljubi mestnega škrica in jo zapodi iz hiše ... ... Pač pa moramo žalibog o prevodu nekaj spregovoriti - presojevalci odborovi, če so igro v roke dobili....... . Na vseh Svetih dan - - - kakor Ljubljanica - da lokalisiramo znano frazo - vsako leto terja svojo žrtev, tako občinstvo na ta dan svojo jetično igro.......« 406.62 Grassellijevo razmišljanje o mimiki. B. k. (Ljubljana), b.d. (1867). G . rokopis. J„ ■ slovenski. »IV. O Mimiki. Mimika je del igravske umetnosti, kteremu pri naj obširnejšem obravnavanji ni moč do dna priti, ker ostane tu prirojeni talent (zmožnost) vendarle zmirom poglavitna reč Marsikteri, ki ima nauke in pravila mimike tako rekoč v vsakem prstu in je izvrstni presojevalec (kritik), bi se nemara kaj čudno obračal, če bi mu njegova vednost kot igravcu na kazališči rabiti imela, kdo drug pa, ki te stvari le bolj površno pozna, se na gledišče kaj vrlo obnaša, ker mu je na­ ravno to prirojeno. Če se predstavljavec zanaša samo na svoja čutila, ne gledé na to da bi si prisvojil estetične zakone (lepôte), zlo nenaravno igra, tedaj v najviši stopinji strasti razsaja in divja, pa s takim vedenjem (ravnanjem, postopanjem) ne ustreza (prikupi) še izobraženemu poslušalcu (prijatlju, ljubitelju gledišča) sploh ne, tim menj izvedencu. Zakaj vsak izraz strasti, kteri preskoči meje spodobnosti in lepote, je zopern in gnjusen. Če pa predstavljavec hrepeni spet le po lepoti, se spušča v nevarnost da njegovo vedenje (se utegne vesti) postane otročje, prenapeto, smešno. Lepo oglajena in vzvišena resnica ostane zmeraj poglavitno pravilo. Če bi si igravec šele v trenutku, ko že na odru stoji, posameznih pravil spominjati imel, bi se pač kaj boječe, mlačno in nerodno obračal; pa mi tudi ne mislimo tega. On mora občne za­ kone narave in lepote telesu in duši popolnoma prilastiti, da so mu tako rekoč prirojene, da se vanje ves vživi; potem ne more drugače - če le pozorno igra - kakor po njih se ravnati (se jih držati). Izgovor, da sami igravci dostikrat skupaj greSé, (nikdar naj ne moti diletanta), ki ravnajo samo po svojih občutkih, in tako dolgo lové po efektu, da občinstvo prisilijo k pohvali (preslepé). Diletant svobodne volje prevzame nalogo, ktera mu je po všeči, on igra le malokdaj in to ne za svoj dobiček, on se hoče le izobraževati pri tem in vrh tega občinstvo, ktero večidel pozna razveseljevati, zato se njegova pridnost in prizadevanje za napredek, hrepenenje po popolnos­ ti toliko jasneje pokaže. Dostikrat nas uči priroda sama (— ) kar se ujema z besedami. Tako na pr. hitro, kratko sope, kdor je bežal; kdor spi, se leže steguje, sede pa glavo podpira, ali pa ž njo kima. Toda varuje naj se vsak, da ne seže predaleč, niti v komičnem, da bi vzbudil smeh, niti v res­ nem, kjer bi nemara kak ginljivi trenutek namesto zaželjenega vtiska (vspeha) še smešen po­ stal, kakor na pr. če bi kdo, ki se je na odru zastrupil, se strašnim zvijanjem telesa ali z ma­ hanjem udov konec jemal - kar se sicer v resnici vse lehko primeri. Ljubosumni se zmeraj naglo obrača; boječi se trese; tisti, kteremu se nekdo gnjusi, se od njega obrne in mu z roko daje znamenje, naj bi mu šel spred oči; premišljujoči prst na nos položi; kdor se česa spomniti ne more, kar mu po glavi hodi (bi pa rad na pamet spravil), si mane čelo, in kader mu pride na misel, poči z rokama. Kdor se ukvarja z mislijo, da bi svojemu zo­ prniku nekaj zvito (prekanjeno) izmaknol, skrivaj in tihotapsko okoli sega. Živ, vesel človek, ki svojemu prijatlu popisuje dvorno povabilo, ktero je dobil, ponavlja z lahkim gibanjem telesa in rok poklone, kteri so se mu delali. Ali nikdar naj ne nobeden ne izrazuje s mimiko to, kar gibanje telesa izraziti ne more; smešno bi bilo, če bi kdo, ki vihar na morju popisuje hotel z gibanjem rok ali celega trupla predstavljati valove; ali če bi poročal o ljutem boji, z rokama mlatil okoli sebe, ali če bi bil v podzemskim predoru, n.pr. pri besedah: Zdi se mi, da čutim hladen veter-začel pihati (sopsti). Kader se telesno gibanje druzih posnema in dobro zadene, ima to prav drastiški vspeh. Če hočemo v drugem jasno, živo idejo vzbuditi, ali če nas je pred­ met o kterem govorimo (kteri - ga prednašamo), popolnoma prešinel, ne moremo se vzdržati, da bi ne izraževali tega še bolj živo v obrazu in z gibanjem trupla. Zasmehovalec pripogne glavo na stran, in zgornjo ustno potegne više. Kdor govori o velikem, dolgem kmetu (slugi), samega sebe pri tem kar največ mogoče pokonci razteza. Simpatija je - in več nego čisti inštinkt (nagon) za posnemanje, da ta kdor se za živo pred- našanje ž njim ali v njegovi nazočosti govorečega globoko, močno interesira njegov obraz in gibanje posnema « 406.63 Grassellijeva kritika gledališkega dela Češki godec. B. k. (Ljubljana) b.d G. rokopis: J: slovenski. »Češki godec je naslov dramatiškega delca ktero obsega nekaj čez 5 prav čedno pisanih pôl. Prestava je - izvirnik meni ni znan, spisovatelj pravi, da je iz nemškega - in to je prvo, kar povdarjam. Imenuje se šaloigra in res se ne nahaja v njej nič posebno žalostnega - toda ša­ ljivega tudi ne preveč. Na prvi pogled pri kupi se nam igra precej, ker so v njej samo 3 osebe; ustrašiti pa utegne marsikoga pristavek, da ima 5 aktov. Pa naj se potolaži, vseh 5 djanj ne zaleže toliko, kakor 1 akt marsiktere glediške igre Ideja je strašno romantična že prav pred­ rzna. Predstavljate se nam 2 mladi se ve da zali, kmečki deklici, zaljubljeni, kakor vse deklice, kmečke in mestne. Pa eno posebnost imate te kmečki deklici - izobraženi ste, in za to po­ sebnost imate se zahvaliti mladenču, kteremu je naklonila pisateljeva doborota tretjo, pogla­ vitno nalogo. Sin grajščakov je, pa ljubi Liziko že od mladih nog, ko sta še skupaj v vaško šolo tekala. Bil je daleč po svetu, prišel je med najvišo gospodo, pa mislel je le na svojo Lizo, le ona mu je dopala ona mora biti njegova. Pa to se ne spodobi, da bi grajščakov sin pobasal kar navadno kmetico - vsaj izobražena mora biti in zato jo izobražuje precej nekaj let in žnjo vred še njeno prijateljico Ančiko - pa brez da bi ga oni poznale - v podobi starega godca in to je vsa skrivnost. Izvemo to vse mimogrede v igri, igra sama pak je - bi rekel - le izpit übers ganze, skušnja pri kteri ekscelira poleg učitelja naj bolj učenka kterej je namenjen 1 . pramium.Mladeneč, ki je ali že dognal svoj kurs ali se naveličal izobraževanja - noče izvedeti, kakošen sad je obrodilo njegovo vsestransko prizadevanje in napove examen rigorosum. Li­ zika ga ima rada - skrivaj, nanj misli po noči in po dnevi in to dobro ve porednež, pa vender popolnoma prepričan fii - še hoče skušati stanovitnost njene ljubezni, blagost njene duše, mi- lodarnost njenega src* in kar ga Bog vé še zanima. Skuša jo, ali ni lakomna ker ji je pošiljal dokaj denarja se ve da ona ni vedela da prihaja denar od njega; da ji vedeti, da ji je nezvest, da bo vzel drugo, snubi jo potem preblečen za bogatega oskrbnika itd. In ta borni, suhi sujet, to skušanje je raztegneno v petero djanj ali prav za prav aktov po 5-8 nastopov, kterih gre včasih kar po več na eno stran. Konec si lehko mislite. Učenka dobi - eminenco -, Emilov oče ni ljut, nevsmiljen tiran, kakor ponavadi očetje, ampak dober možicelj, ki je prav zadovo­ ljen z nevesto, ktero je bil naučil ljubček tudi plesati - dobro plesati in gotovo še kaj druzega 4 < a r ni ravno naročito povedano Igra je vsa lepo nravna porok tega Vam je že to, da jo je po­ slovenil bogoslovec. Prizadela mu je ta reč gotovo veliko truda prav vidi se kako skrbno in marljivo je detel. Jezik je precej dober in ne potrebuje velike poprave, dasi je dikcija včasi ne­ rodna. Škoda le, da je mož toliko pridnosti, toliko časa potrošil za tako stvar. Original se nahaja naj brže v kaki zbirki za otročje gledišče. Obžalovati je, da še vedno taki, ki imajo voljo in na­ men, obogatiti naše dramatiško slovstvo po prevodih, segajo po nepripravmh originalih, kar je prav izvrstno grajal lanski Glasnik. Sproži pri tej priliki misel, da bi ne bilo napak, ko bi društvo naše zopet obrnilo pozornost prestavljavcev nato, da bi kar naj manj mogoče na posodo je­ mali pri Nemcih, kterih gl^diška literatura je pri nas preveč poznata; čisto pri meru pa naj pusté za Božjo voljo take zastarele kosove, kteri so že davno zginili z odra ali pa še celo nikdar niso uživali sreče, da bi se bili predstavljali javno -, kosove iz vrste tistih duševnih otrok, ki dopadajo le svojemu očetu. Naj začno možje zajemati bolj pogosto iz bogatega slovanskega zaklada: naj iščejo pri Poljacih, Rusih in Čehih! - Pa da se vrnem k Češkemu godcu. Igra - kakoršna je zdaj - ni za nas. Da bi bila za kako rabo. posebno čitalnicam po deželi, trebalo bi jo nekoliko prestrojiti. Ne bo od škode, če se tu in tam malo skrajša, ker je premalo djanja in preveč dialoga. Ostalo pa naj se skrči v 1 ali 2 akta ker so akti zdaj tako sile kratki, da bi pretezanje zagrinjala v naši čitalnici več časa potrebovalo, kakor sledeči akti. Če bi se igra tako pregnetla in vrh tega očistila druzih pomanjkljivosti, uteg­ nila bi še nemara ustrezati ponižnim slovenskim potrebam. P . G .« 406.64 Grassellijeve kritika burke Doktor in postrešček. B.k. (Ljubljana), b.d. (december G . rokopis. J: slovenski. »II. Doktor in komisijonar. Revčka! Kako je vaju doletela čast da sta spet stopila pred svetilnice in ob enem žalibog tudi pred občinstvo za temi svetilnicami, tega za Boga ne umejemo. Nes­ rečna misel je bila, ki je to burko, da se bog usmili izbrala iz nemških dramatičnih smetij, a predrznost se mora imenovati, da se kaj tacega itak potrpežljivemu občinstvu pogrelo! Tu nij ideje, ni dovtipa, nij dijaloga, ni dejanja, nij - razuma! Po prvih scenah bi človek še nekaj pri­ čakoval, ali pozneje - to je abotno in več ko abotno! Vse izvira iz tega, da se nekij jur. utr. doktor (ob tega jur'ja) preobleče za komisijonarja ali postreščka! In kako nerodno, kako nenaravno in otročje je vsa komedija izpeljana! Ker pa ene nesreče nikdar nij dovolj, popravil je še pre- stavljavec to netočno klobasarijo in prevod osolil s takimi Specialnimi finostmi, da človeka kar kurja polt spreleta (obhaja) ko začne pojmove o estetiki uvajati, pač - nekateri gospodje - - -. Nad vse to pa še - kakor se je igralo! Zdelo se nam je, kakor da bi bili imeli skoro same začetnike pred seboj - le sreča, daje bil g. Kajzél na odru, sicer bi bilo slovensko gledališče ta večer menda doživelo eklatantno - nezaupnico, saj je občinstvo svojo nezadovoljnost sem ter tja uže dosta glasno in javno javljalo! Poleg g. Kajzéla so ženske, ga. Odjeva in gnd. Pod- krajškova in Jamnikova še najbolje svoje (naloge) stvorile - a ensemble je bil miserabel! Take predstave ne bodo privabile občinstva v gledališče. Resno grajati moramo režijo, da ne pazi bolje na to, da bi se odstranile nerednosti in nerodnosti^ kakršne se žalibog skoro pri vsaki predstavi opetujejo. Ali si na pr. Julija in Emil (med duettom Martina in Lenčke) nijsta vedela boljšega posla, nego pri sestanku po tolikem času in tolikem trudu s tako pozornostjo, natanč­ nostjo in resnostjo z neumorno pospravljati staro šaro po vseh kotih? To priča, da igralci pri igranji nič ne mislijo, režija pa ga nič ne vidi! Ali more kaj bolj narobi biti pri dveh ljubečih ki se po dolgem času snideta? Režija pre malo gleda nato, da vsak stoji na svojem mestu in dela kar mu pristoji. T ako se godi, da igralci z malimi stranskimi nalogi stojé spredaj v prvi vrsti, glav­ ne osobe zakrivaje. Ako ljudje tega sami ne umejô, in od vsacega se to ne more zahtevati - tedaj jim treba to povedati, to so figure kakor Navratnik — nam nij treba povedati; g. P . pa je v besedi še več storil kakor je treba bilo. Maska in mimika dobra.« 406.65 Grassellijeva kritika žaloigre Očetova kletev. B.k, b.d. G . rokopis. J: slovenski. »Očetova kletev. Žalostna igra v 5 delih. Razsodba stvorjena bi bila lehko čisto na kratko, pa »žalostna« ta igra ima vnete zagovornike, zato menda treba nekaj več spregovoriti in povedati, zakaj sem jaz svojih misli. Augengru- berjevi lavorji pisatelju niso dali mirü in po receptih Meineidbauer, Pfarrer von Kirchfeld in Mül­ ler und sein Kind skrpal je to igro kletev. Zakaj se igra imenuje ravno očetova kletev, ni raz­ vidno, ker vse križem preklinja. Prav po vrhu našteje človek teh kletev- štiri!To vse pa zatole Abiturijent Anton, premožnega kmeta sinu, neče v alumnat, zato ga oče - prekolne in pri tej priči Gašperja, kajžarice Neže - hinavske babure - sina za svojega vzame!!! Ta Gašpar je tako zlata dušica da mu Antonov oče čez nekaj let vse svoje gospodarstvo pravovezno zapiše, žu­ pan Kosmač pa prisili svojo hčer Doro, katera je ljubica Antonova in ž njim korespondira, da tega brezprimernega Gašperja vzame; Dora se uda, ker jej očka žuga, da jo bo - preklel, ali bolje, ker jo dvakrat že na pol prekolne! Un, dua, tre - Gašparček pa zmede vse! Iz hiše spodi svoja dobrotnika, Antonovega očeta in mater, tasta in - svojo ljubeznjivo mamico, Doro pa suje in maltretira - se vé da coram publico, sicer bi ne bilo efekta -; Goršek, Antonov oče, in Neža mimogredé variationis causa spet - preklinjata da se kar kadi! Sodnija loči Gašparja in Doro; Gašpar pijančuje, Dora - jetiko dobi; Anton, ki je v petih letih absolviral medicino, ri- gorosiral, službo dobil in ob enem koj slaven zdravnik postal, oba kurira; Gašparja, ki se je en­ krat ves pobil, žalibog srečno sešije, pa ta kerlec se za hvalo v hišo (klet) zapre, hišo pa zažge in žnjo vred zgori! Škoda, da se še ne vidi na odru, kako osmojena njegova bedra iz razvaline molé!Zdaj bi Dora smela osrečiti Antona, pa pisatelj mu je ne privošči in Dora - umrje! Pokopal jo je g. pisatelj na svoje stroške. Prej pa se vé da vse sprijazni, tudi Antonovega trdovratnega očeta, ki je do konca slep in gluh za vsako spravo in v eno le goni svojo: Jaz nemam nikakor... Strela očetova kletve tedaj ne zadene niti sina niti pregrešnega očeta samega, ampak tršščilo je v nedolžno Doro in - Gašparja, ki še le prav nič za to ne more! Oče Goršek je menda pač zgrešil pravi - paragrafi To je snov, katera naj se idealizira za tragedijolllgra hoče biti iz domačega življenja; za to raz- žaljenje prate hvaležnost našega Naroda mora postaviti spominek. Kdor naš narod poznä, kdor prosto ljudstvo sploh, naj pové, ali mu je kaj znano o iznajdbi tacega rafiniranega pre­ klinjanja? Naj gre iskat ponosnega kmeta, za katerega je karakteristično, da nikomur nič ne upa, ki pa bo svoje posestvo (za) beraču (beračem) daroval (nametal)! Težko je splesti kej bolj bedastega; če bi kdo fabulo te igre posebno še bolj nadrobno pripovedoval prostemu kmetu, bi mož dejal, da ga hoče za norca imeti, ker tako neumnih ljudi (kakor so te tragične osebe) ni pod solncem. Če je snov sama na sebi nezdrava, brez jedra bedasta (nesmislna) in zraven nesramna je dramatična izpeljava Kje je konflikt kje prevrat. Ljudje prihajajo in odhajajo brez vsega uzroka; kader pisatelj koga potrebuje, potegne ga izza drevja ali vrat! Motivirati dejanje, to zdi se pisatelju čisto nepotrebno. Goršek hoče, da bo njegov sin duhoven; zakaj? nikomur nič mari! Dora korespondira z Antonom, ki pa nič ne vé, da jo Gašpar snubi, zakaj mu ni pisala? Zakaj Kosmač svojo hčer sili v ta zakon? Zakaj Gašpar zdivja, ko je vse dosegel? To vedeti treba nij nikomur, saj pisatelj sam tega tudi ne vé! Moža čegar srcé nema vsmiljenja s svojim sinom, ki nič pregrešil ni, očara tujec - kako? Zakaj? Itd. Itd. - Kako neverjetno! Vsa protislovja navesti ni mogoče! Po I. aktu človek ne pričakuje še nič tako strašnega celo po II. še ne, ali od III. naprej, kjer vsi zaporedoma od G. dobodo svoj The, ne pride več k sebi od samih iz- nenâdejanj! Kaj tacega še gotovo nihče bral ni in v tem obziru je igra res izvirna! Nezaslišano je, kar se godi in govori! Dikcija ni vredna natančnejše preiskave; kjer dialog ni plitev in puhel, tam je - piramidalen! Specialno z citati dokazati to ni moči, za tako anthologijo trebalo pre­ pisati moralo bi se polovica igre! Par splošnih opomb kot Stichproben je dosti: II. 3. zanimljiva je tartufferija v mislih! Ill 4 in sledeči so klasični prizori; toliko surovosti je nakopičene; po­ sebno 6. prizor je non plus ultra! IV 4. je unicum; tacega škandaloznega diskursa nij drznil se oferirati noben pisatelj tako prekletih Ehebruchsdramen; tako polžek thema, in v taki obliki! Če se prezira estetika, kaj poreče morala? To je ostudno! V. 2.3. spadata spet v genref prizorov III. akta Vso igro odlikuje tendencija na prav izbrani način poveličavati surovost. In s to ten- dencijo ujemajo se po polnem ljudje, katere pisatelj na oder stavlja. To so nečloveški, nemo­ goči značaji, divjaki, tolovaji - očetje šakali, matere hijene, prav - cvet poezije! Kako se more na blaženo ime materino taka sramota nakopati' Genij človeštva bi se moral izjokati, ko bi take kreature videl na odru! Dejanje je raztrgano, torej brez vse potrebne dramatične zmage! Med I. in II. delom minejo 4 leta, med III. in IV, IV. in V. pa četvero mesecev. To ne sme prezirati se pri igri, katera pretendira quali fdetacijo tragedije.« 406.66 Pleteršnikova ocena Alešovčevega dela Očetova kletev. B.k, b.d. Rokopis. J.• slovenski. »Dejanje: Abiturient se zaljubi v kmečko dekle, in se kljubu očetovi kletvi ne poda v seme­ nišče, ampak se gre zdravništva učit; dekle pa se zboji - čez 4 leta - kletve svojega očeta in vzame drugega moža, ki se je do zdaj hlinil poštenega, odsihmal pa se kaže v svoji pravi zverinski naravi. Svoje dobrotnike in svojo mater iz hiše zapodi in z ženo tako ravna, da pride do ločitve. Pa božja kazen ne izostane; pobije se nevarno in - nekdajni študent ki je čez 4 leta že sloveč doktor - mora mu iti rane celit, ker je ravno v vasi: tako zahteva dolžnost. Pa temu hudobnežu ni mar živeti pokvečenemu, in ker mu tudi žena neče iti streč se zažge v svoji hiši. Dora vsled srčne bolezni tudi na telesu boleha in umrje, potem ko se je njen ljubček spravil z očetom. Edini dramatični moment bi morda mogel biti oni trenotek ko je zdravnik po svoji dolžnosti primoran svojemu največemu nasprotniku pomagati življenje podaljšati; pa morala bi izpeljava drugačna biti. Sicer pa dejanje ne zadostuje zahtevam dramatične umetnosti. Kar se tiče značajev v tej igre skoro nobeden ni da bi se zanj posebno zanimali. Cukrëno - sentimentalni študent (pozneje zdravnik), ki skoro nič ne dela, ampak le zmoti usodo, da ž njim nemilo ravna ni tak, da bi se nam dopadal Če je že neverjetno da bi zdravnik tako sentimen­ talno ljubezen do kmečkega dekleta imel, je pa še neverjetniše da bi kmečko dekle tako sen­ timentalno bilo in včasih tako poetično govorilo, kakor govori Dora. Žal nam je za to dekle, da je pisatelj skozi pet aktov skoro vedno le muči in muči. Ali bodemo kako sočutje imeli za Gašparja? Goršek ga imenuje (str. 51 ) po vsej pravici risa. Pa gledališče ni amfiteater kjer se gladiatorji z zvermi borijo. Še tako veliki hudodelnik, katerega med glavnimi osebami na odru gledamo, mora imeti še vendar nekaj človeškega na sebi, da nam izbudi nekoliko sočutja v srcih. Ali ta Gašpar je prav priprosta grda narava brez vse človečnosti. Duhovnik bi še bil pri­ jazna prikazen; pa tudi v njegovi sliki je sem ter tje nektera čudna poteza najti (n pr. ko odvaja kmete odkrivanja in poljubljanja rok - prav čudno govori). Zdravnikova mati se kaj čudno ob­ naša. Ženskega srca pač nič nima skoro. Izprva se neče spraviti s sinom, ker je zdravnik - ma­ zač, kmalu potem pa pravi, da od sina nič neče vedeti zato, ker je od očeta proklet; tedaj bi morda tudi ona odnehala če bi oče se udal prošnjam?! Neverjetnosti in nenaravnosti je vse polno v igri. (ker so že v rokopisu od drugih zaznamovane, ni mi jih treba tu naštevati). Omenim naj tu še da je čudno, če Anton med cukrenosladkim ljubkanjem se Dori naenkrat zagrozi, re­ koč (str. 13 ): Gorje tebi, če bi jaz moral kedaj kesati; - neverjetno je da je Gašpar 4 leta se mogel tako zatajevati, potem pa naenkrat tako cinično kazati svojo kosmato stran!. Napčno je da v samogovorih osebe vse to pripovedujejo gledalcem, česar sicer ne izvedo, in druge osebe na odru te samogovore vse dobro slišijo; posebno čudno pa je, če zdravnik, zamišljen, poslušajoč samogovor Dorin na nekega Kobolda misli, ki ga draži, ali da ga duh Do­ rin obiskuje. Zakaj se ne ozre precej?, pa bi videl živo Doro! Pisava ni brez pogreškov; pa to ne prizadene toliko, ker bi se dali popraviti - če bi osnova igre bila boljša. Pleteršnik« 406.67 Grassellijeva kritika Sirote. B.k., b.d. G . rokopis. J.: slovenski. »Sirota. Slika iz sedajnega življenja v 4 delih. V tej igri prav za prav ni moči resno soditi iz principijelnega stališča ker niti gledé oblike ne zadostuje terjatvam prave dramatične tehnike, ampak v ono vrsto spačenih dramatičnih pro­ izvodov spada katera se kultivira na gojiščih niže dramatike po velikih mestih. Ker je pa njena eksistencija ravno zaradi teh sijajnih uzorov druzih literatur nekako upravičena mora se pač tudi pri nas v prestres vzeti in preiskavati je, kakšna je ta slika v druzih obzirih, katere treba v poštev jemati. Celotne ideje igra nema - nazadnje je tudi ni zahtevati. Thema se z originalnostjo ne sme po­ našati; ta štorija je stara kot Metulazem in varirana v različnih romanih, dramih itd., v glavnih stva- réh - v nekaterih scenah od pike do pike - imel je pred očmi pis. Aus der Gesellschaft, pa menda še nikjer tako nerodno in to utegne biti originalno! Kako neverjetno, pretirano, nevarno! Značaji - bog se usmili! Junakinja, - katera zdaj čenča kakor goska, zdaj neizmerno duhovito modruje, - v II delu zdihuje po Ivanu in ne more pričakati ga, v III. pa mu mir nix dir nix pové, da ga - nikdar ljubila ni!!! Da je mej tem minulo 7 let, to nič ne dé. Zaljubi se v Julija - kedaj, zakaj, in kako je to mogoče, to sam bog vé! Pa ko bi precartanega Julija v pravem času ne bilo, vzela bi menda starega šolmaštra s 7 otroki, ali še celo - Blažeta, neslano prismodo, ki hoče humor representirati! Ivan je figura porca skozi in skozi; lepa bogata baronesa pa se zanj trga zakaj? Kako je človek bistrega uma kakor Julij kedaj kaj pričakovati mogel od njega? Julij ima nekoliko srečnih momentov; pa tudi v njegovem značaju ni doslednosti, včasih je celo ravno taka karikatura kakor drugi; kar je dobrega (spominja na znane renomirane izglede) vze­ to je iz; Fürst Lübanau, /Aus der Gesellschaft. Kamnogorska je ženska tako trdne volje, da ne more blebetati o nervih, pri njej je to nonsense; take prikazni (nature) so iz trjega materijala in ne smejo biti smešne po tacih malenkostih. Kakor je brezsrčna - da ne rečem zavržena (zlobna) žena, bi vendar ona edina nekako imponirati mogla - vsi drugi so mizerne pokveke ki vedno za durmi ali za grmom besede na ušesa vlečejo - lové - pa še ona mora imeti nekaj, kar jo kazi! Motivacija psihologičnega razvoja pogreša se večjidel; pa je ravnanje teh ljudi psihologično ali neumevno ali napačno. Da mašina ne zastane, morajo osobe vedno za durmi.........Po­ slušalec mora dokonča le ugibati, kaj se je godilo. Druge velja načelo, da osobe na odru ne znajo dram. vozla publicum pa - tukaj je narobe! Da je jezik slab, jako slab, to bi se utegnilo pisatenju še odpustiti, ker se ta tvar da popraviti, če ravno bi se smelo zahtevati od sloven­ skega pisatelja, da je jeziku vsak glede gramatike in sintakse kos; energično protestirati pa mora estetika zoper to, da se v dialogu poleg prazne slame šopiri le surovost in gnjusen cy- nismus. In takô govoré ljudje iz najviših krogov, to je parfum igre, katera se vrši na parketu!! Umeje se samo po sebi, da jaz nasvetujem, naj se igra pisatelju vrne, ker društvu nij za nobeno rabo. Peter Grasselli Mislim da sem, svojo sodbo dovolj temeljito podprl. Pa vendar me zdaj ko sem pri koncu vest peče - da sem (pre ostro) krivo sodil. Morebiti hotel je pisatelj napisati parodijo tragedije in mi neumni kritiki nismo razumeli genijalnega dela če je taka posredčilo se je pisatelju namen sijajno.« 406.68-69 Gledališki igri G. Moserja. Tiskani brošuri. J: nemški. Ohranjeni sta igri »Eine Frau, die in Paris war«, Berlin 1860 (62 strani) in »Der Bojar oder wie denken Sie über Rumänien?«, Berlin 1871 (29 strani). Na zadnjem deluje pripis: »Der Drama­ tische Verein in Laibach hat für Übersetzungs u. Clubführungsrecht. Honorar: bezalt«. 406. 70-71 Gledališka kataloga Eduarda Blocha. Tiskani brošuri. J.: nemški. Nedatirana gledališka kataloga (prvi ima 16 in drugi 36 strani) berlinskega knjigotržca Eduarda Blocha vsebujeta sezname lažjih in priložnostnih iger (».... Polterabend- und Gelegenheits Li­ teratur ...«). Na prvem je nalepka: »Herrn Ottokar Klerr in Laibach«. 407.1 Pravila za Ljubljansko gimnastično društvo Sokol. Ljubljana, b.d. Tisk : 10 x 16,5. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J: slovenski. »$. I.Telovadskega društva Sokola namera je, dajati izpodbudo, priliko i nâvod pravilnim te­ lesnim vajam. §. 2. Da društvo doseže namere: a) napravi telovadno učilnico družabnikom, ter vanjo postavi društvene učitelje; ta učilnica bode tudi nedružabnikom odprta; b) izdaja knjige i časnike, meréèe na telovadstvo; c) napravlja javna telovanja društvene izhode i druge pri­ merne zabave, na priliko: večerne shode, z deklamacijami, petjem, gledališkimi igrami, berili i plesom. Za društvene zabavne namere sme društvo imeti svojo lastno godbo ...« Pravilnik ima 19. členov, v katerih so zajete vse dejavnosti društva organizacija ter pravice in dolžnosti društvenih članov. 407.2 Izletni red Ljubljanskega telovadnega društva Sokol. Ljubljana, 30. 4.1871. Tisk: 11 x 15. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. ».... б-1 . Glavni povod izletov Sokola je telovaja v hoji, v teku, hitrem stopanji, skakanji na pro­ stem, plezanji in navalu, v dežju in vetru, s kratka vse, kar spada v telovajo, in kar vse majhni prostor v telovadnici ne pripušča. §. 2. Čas in kraj izleta odloči odbor s porazumljenjem načelnikovem. Potrebne priprave za izlet preskrbi tajnik, načelnik in dva po odboru izvoljena reditelja. §. 3. Vsak izlet se naznani o pravem času na tabli v telovadnici; ob enem naj se zraven pribije list, na kterega se naj vsakdo, kdor se hoče izleta vdeležiti, zapiše s svojim lastnoročnim pod­ pisom. §. 4. Sokolovega izleta se zamorejo udeležiti le njega udie. Vsaki člen se mora v določenem času na pristojnem mestu oglasiti, da bi se zamogel po tem uvrstiti v poseben oddelek. Kdor se vdeleži izleta mora priti v popolnej sokolovskej obleki. $. 5. Vodnik izleta v tehničnem oziru je načelnik, ali mesto njega pooblaščen predtelovadec. Vsak predtelovadec uvrsti in vodi svojo četo. Ako bi kter predtelovadec ne mogel biti nazoč uvrsti načelnik njegovo četo h kterej drugi četi. Načelnik zamore celo četo, predtelovadce kakor tudi tiste, kteri sicer niso telovadci pa ipak hočejo uvrsteni biti v telovadno četo, uvrstiti. Načelnik in predtelovadci imajo od desne rame proti levej moder trak kot znamenje. §. 6. V ktero drugo četo se ne sme nihče iz ktere druge vrste vtikati. Vsi Sokolci, kteri se ude- ležš izleta predstavljajo celoto. Tej celoti se ne sme nihče odtegniti, ne prednji ne zadnji te­ lovadec. Vsak predtelovadec si zapiše imena svoje čete. Po končanem izletu se preštejejo vsi nazoči udje. Kdor se hoče odstraniti ali družtvo zapustiti, mora to naznaniti vodniku svoje čete in mora odložiti pero kot sokolovo znamenje. Zapisnik istih udov, kteri so družtvo zapustili brez dovoljenja se izroči odboru. 5. 7. Da se mora vsakdo lepo in trezno vesti, se razume že samo ob sebi. Družtvo in njegovi posamezni členovi se morajo izogibati vsega kar bi delalo nečast celemu družtvu in tudi vsa- cemu posamezniku. §. 8. Vsakteri, ki se vdeleži izleta, mora na tanjko spolnovati postave izletnega reda in vbogati, kar veli vodnik in predtelovadec. Vsak nazoč predtelovadec in odbornik mora grajati nespo­ dobno vedenje telovadca. Kdor ne vboga na dvakratni opomin, zaradi tega se zbere sodnija vseh nazočih odbornikov in predtelovadcev. Odločivna je tista stran, ktera ima večino glasov ter odloči, ali se sme dotični ud še dalje vdeležiti izleta. Ako se sklene, da se ne sme več vde­ ležiti izgreda mora oddati društveno znamenje in zapustiti družbo. Tej sodniji je starosta pred­ sednik, ali pa njegov namestnik; ako pa tudi tega ni, vodnik izleta. Ako je na obeh straneh ena­ ko veliko glasov, se daljše ravnanje pusti predsedniku. Razumi se že samo ob sebi, da sme odbor tacega grajati ali tudi iz družtva izključiti. < } . 9. Vse te postave, razen sodnije, veljajo tudi o deputacijah, ktere odpošlje društvo. Načelnik in starosta imata določiti, kdo naj bi se udeležil deputacije. V Ljubljani, 30. aprila 1871. Odbor« 407. 3-6 Letna poročila Telovadnega društva Sokol (Ljubljanskega Sokola). Lju b ljan a, 1875, 1904, b.d. (1932), b.d. (1933). Tiskane brošure. Tiskarne: Narodna tiskarna, Učiteljska tiskarna v Ljubljani. J.: slovenski. Poročila so za leta 1875, 1903, 1931 in 1932. 407.7 Poročilo o dohodkih in izdatkih za leto 1868. Ljubljana, b.d. Rokopisna listina: 42 x 34. J. slovenski. »Razkas o delavnosti Ijublj telovadsk. družtva Sokol leta 1868. Sokol v Ljubljani: g. Jože De­ bevec, trgovec in posestnik, Starosta Sokola; g. Peter Graselli, hišnik, lastnik časopisa Triglav, Staroste namestnik. Opravilno razdobje: od 1 Februar-ja 868 do decembra leta 868. Število družtvenikov: Sto in petdeset udov. Stan premoženja: Premoženja nobenega, temveč passiva 221 f 98 kr in sicer poglavitno pre­ jetih dolgov poprej obstoječega Južnega Sokola. Dohodki preteklega leta: Saldo leta 7/5 868 - 48 f 53, Upisnine in ustopnine - 468-, Ukovine ali šole - 31 f 62 1/2. Raznih dohodkov - 250.91. Skupaj 799. 6 1/2. Saldo 6.85. Strožki preteklega leta: Stanarina - 97 f. Naprava in poprava orodja - 59.87 11 2 . Učitelj Mandič - 116 62. Učitelj Coloreto 112.50. Strežnikom in Slugu - Ahačiču - 61.70. Tiskovine - 48.80. Requizite - 686. Razni stroški - 288.86. Saldo - 6.85. Skupaj 799.6. F. Ravnikar, blagajnik« 407.8 Seznam prejemnikov knjige Nauk o telovadbi. Ljubljana, 8. 7. 1869. G . rokopis. J: slovenski. »Knjige: Nauk o tebvadbi I. Prevzel sem od gosp. dra Zupanca iztisov 493 II. a. Prodal sem jih: po Tomažiču 14 po Ahačiču 5 b. Knjigarjem sem jih poslal: E. Hohnu 200 C. Socharju v Celji, (naročenih in plačanih) 10 C. Socharju v Celji, (na račun) 30 C. Socharju v Gorici, (na račun 20 F . Leyrerju v Mariboru, (na račun) 10 K. Tandlerju v Novem mestu, (na račun) 20 c. Gosp. Severju v Kastvi (naroč. in plač.) 10 Gosp. K. Šavniku v Kranji (na račun) 20 d. V dar so dobili: Gospod Fr. Levstik izt. 1 Gospod V. Coloretto izt. 1 Sokol v Pragi izt 1 Kolo v Zagrebu izt. 1 Slovanska beseda v Gradci izt 1 e. Za društvo naše sem prihranil f. Gosp. Ravnikarju sem izročil g. Slavnej Slovenskej Matici izt. 1 izt. 100 izt. 48 493 8/7 1869 Peter Grasselli« G . zaznamek na obračunu »Vrnil je Šavnik Leyrer 15 izt. 3 izt. 6 izt. Sochar, Celje Skupaj 24 iztisov, ktere sem izročil Matici Grasselli 19 iztis. je za Matični račun obdržal Tandler v Rudolfovem « 407. 9-11 Vabila na občne zbore, Ljubljana, 24. 12.1870, 12. 4. 1871, 14. 1. 1875. Letaki: 15 x 23,3. Tiskarne: Eger, J. Blaznik, Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na občne zbore 29 12. 1870, 16. 4. 1871 in 17. 1. 1875. 407.12 Naznanilo o skupinskem fotografiranju Sokolov. Ljubljana, 16. 8. 1869. Letak: 14,8 x 22,3. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J: slovenski. » . . Ker je minulo uže nekoliko let odkar sta narejeni fotografični sliki Južnega Sokola, dalo se bo po odborovem sklepu zopet fotografovati Sokolovo društvo v velikej skupini. Za to fo- tografovanje odmenjen je, ako bo vreme ugodno, 22. dan tega meseca ... Odbor prav silno prosi, naj gotovo pride vsak Sokolovec, in sicer če je le mogoče, v polnej Sokolovskej obleki. Kdor je nema, skuša naj dobiti vsaj surkico in klobuček s peresom, drugače pa naj obleče čmo surko... Kdor bo pa hotel imeti sliko, dobil jo bo - in to po prav nizkej ceni - samo pri Sokolovem odborniku J. Tisnu (v Pleiweisovej prodajalnici na Velikem trgu) ...« 407.13 Vabilo na sokolski shod. Ljubljana, 3. 1.1871. Letak: 14 x 22,5. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J.: slovenski. Člani društva so vabljeni 5. januarja na shod v telovadnico z namenom: »... predstaviti novega učitelja in naznaniti za učenje odločene dni, ob enem pa tudi se pogovoriti zarad učnih u r...«. Shodu bo sledila veselica v Tavčarjevi gostilnici. 407.14 Vabilo na pustno maškarad. Ljubljana, b.d. (1871 Letak: 14,5 x 23 Tiskarna: J. Blasnik v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na pustno maškarado v čitalniški dvorani 21. februarja 1871. r 407.15 Vabilo za vpis v telovadno Solo. Ljubljana, 26. 2.1871. Letak: 18,3 x 11,3. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. »Poziv. Sokol, telovadno društvo v Ljubljani, kteremu načelnik je v vseh telesnih vajah izvrstno izurjeni gospod J. Vesely, je ustanovil šolo za telovadbo tudi za nedružbenike. Šola se začne 1. dan meseca marca in vsak učenec odrajtuje mesečne plače le 25 soldov. Vabijo se toraj vljudno vsi prijatelji telesnih vaj, naj si bodo moškega ali ženskega spola, za vpis v to šolo, v ktero sprejema učitelj gosp. Vesely od 5-6 ure zvečer v telovadnici (v Gradiši, Cvajerjevi hiši). V Ljubljani, 26. februarja 1871. Odbor.« 407.16 Vabilo na pustni sokolski večer. Ljubljana, 8.3.1871. Letak: 14,6 x 23. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na pustni sokolski večer 11. marca ob 8. uri v Tavčarjevi restavraciji. Vabilo za­ ključuje z besedami: »... Vabijo se k tej veselici bratje Sokoli in prijatli tega narodnega društ­ va.« 407.17 Vabilo na prvi sokolski izlet Ljubljana, 10.5.1871. Letak: 14,6 x 23,3. Tiskarna- J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski Odbor vabi na izlet v nedeljo 14. maja: »... Sokol se zbere zjutraj ob 112 6. uri v telovadnici in odrine na tanjko ob 6. uri. Do zgornje Šiške ga spremlja Sokolska godba. Od tod se bode šlo skozi Dravlje in Glince na Sv. Katarino, kjer je sv. maša. Po maši skupni zajutrek. Ob 12. uri odrinemo čez sv. Jakob in Presko v Med­ vode, kjer je kosilo. Popoldne pride godba iz Ljubljane in začne se občno razveseljevanje. Ob 10. uri zvečer se vrnemo z vlakom v Ljubljano. K tej veselici se vabijo gorenski Sokoli, kakor tudi drugi domorodni svet...«. 407.18 Vabilo na drugi sokolski izlet Ljubljana, 7. 6 1871. Letak: 14,7 x 23,3. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. Odbor Sokolov vabi na drugi in »izredno tajni izlet« v nedeljo 11. junija, ki mu sledi veselica. 407.19 Vabilo na sokolski večer. Ljubljana, b.d. (1874). Letak: 14 x 22 Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na sokolski večer 6. junija 1874 ob 8. uri zvečer v stekleni salon čitalnice, na ka­ terem sodeluje čitalniški pevski zbor in vojaška godba. Med ostalim je na programu tudi ko­ mični prizor s petjem »Vinska poskušnja«. Omenjata se pevec Josip Nolli in skladatelj Jurij Sc- hantel. 407.20 Vabilo na izlet v Zagreb. Ljubljana, 14.10.1874. Letak: 14,7 x 23,5. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. »Vabilo k izletu Sokola v Zagreb k otvorjenju hrvatskega sveučilišča Franja Josipa I. Program: 1.18. oktobra: V noči od sobote na nedeljo zjutraj ob 112 4. uri odpelje se Sokol s poštnim br- zovlakom in doide v Zagreb v nedeljo zjutraj ob 1 /2 9. uri. - Sprejem in pozdrav na kolodvoru. - Uhod v mesto. - ob 1 /2 12. uri skupni shod v streljanski dvorani. - Popcidne veselica. - Zve­ čer slavnostna predstava v kazališči. 1 1 . 19. oktobra: Zjutraj ob 8. uri slavnostna maša v stolni cerkvi, potem slavnost otvorjenja. - Slavnostni banket. - Zvečer velika bakljada in razsvetljava mesta. Po bakljadi veliki djački ve­ čer. III. 20. oktobra: Slavnostni koncert Kola. - Slavnostni ples... Izkaznice za znižano vožnjo (4 gld. 50 kr. sem in tje) se dobivajo vsak dan popoldne od 2. do 5. ure v čitalnici, v pisarni dramatičnega društva. Bratje Sokoli! Odbor pričakuje, da se obilno vdeležite tega edinega letošnjega izleta in to v popolnej sokolskej obleki. Vdeležite se v dostojnem številu slavnosti, toliko važne za duševni napredek Jugoslovanstva! V Ljubljani, 14. oktobra 1874. Odbor « 4072 1 Vabilo na družbeni večer v spomin na izlet v Zagreb. Ljubljana, 22.10.1874. Letak: 14,8 x 23,5. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. »Vabilo k sokolskemu večeru v spomin osmine izleta v Zagreb v soboto 24. oktobra t.1 . zvečer ob 8. uri v čitalničnem steklenem salonu. Program: 1. Tovarštvo, zbor od Nedveda. 2. Pevski pozdrav, zbor od Hendrycha. 3. Sporočilo staroste o izletu Sokola in o slavnosti otvorjenja vseučilišča v Zagrebu. 4. Pjev hrvatskih djaka, slavnostni zbor od Zajca. 5. Stanak moj, kvartet od Lizinskega. 6. Husitska, češki zbor od Tovačovskega. 7. Zvezdi, bariton-solo in zbor od Nedveda. 8. Poputnica Banovcu, nov zbor od Brize. 9. Domovina, zbor od Nedveda. 10. Rado ide Srbin, narodni zbor. Vstop v salon imajo samo Sokolovci in njih družine. V Ljubljani, 22. oktobra 1874. Odbor.« 407.22 Vabilo na pustno maSkarado. Ljubljana, b.d. (1875). Tisk: 15 x 12,5. Tiskarna Kamnopisalna Blaznikova v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na pustno maškarado 9. februarja 1875 v prostore ljubljanske čitalnice. 407.23 Vabilo na izlet na Dobrovo. Ljubljana, 15. 7.1875. Letak: 15 x 24. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na tretji izlet na Dobrovo v nedeljo 18. julija popoldne. »... Sokolovci se zberô v čitalnici do 2. ure popoludne v popolnej sokolovski obleki, ob kateri uri točno odrinejo s za­ stavo .. « 407.24-25 Obračuna knjigarne Karl Sochar o prodaji knjige Nauk o telovadbi. Celje, 26. 7. in 31. 10. 1869. Tiskana računa J. nemški. 107.26 Račun o izdelavi sokolskega suknjiča in telovnika za Petra Grassellija. Ljubljana, 12. 6. 1871. Rokopisni račun. J: slovenski. 407. 27-47 21 potrdil o plačani članarini. Ljubljana, 1870 - 1874. 407.48 Izletni list praškega Sokola. Praga, 1888. Kamnotisk: 24 strani. J: češki. Vsebuje opis poti devetega izleta čeških Sokolov v slovenske kraje od Prage do Trsta 407.49 Koncept Grassellijevega razmišljanja o predavanjih. Ljubljana, b.d. (1870). »G. rokopis. J: slovenski. »Sokolskim veselicam navaden pridevek humoristično berilo. Berila kaj vsakdanjega in mi moramo misliti vedno na kaj novega izvirnega. Geslo denešnjega dné, parola 19. stoletja je kaj novega kaj originalnega. Žali Bog da svet ne ve zmeraj vredno ceniti novih idej Rosen- màdchenball - predlog padel - ostalo se je zopet pri starem kopitu Maškerad. Pa brez ozira na to nevarnost sem se trudil, da podam denes sl. občinstvu kaj čisto novega. Navadno se bero brenclji, sršeni, nekateri pri teh priložnosti tudi tržuje z oljem, ali dišečim ali smrdečim ali bolje rečeno nekterim dišečim, drugim smrdečim. Gospoda danes zopet kaj novega. Ne bom bral, )az bom - in prav za prav sem se že predrznil nekoliko govoriti - brez branja. Ker je Sokol telovadno društvo - naravno o telovadbi. D a je Sokol telovadno dr, o tem mislim nobeden ne dvomi, lehko to dokažem Schwarz auf Weiss; menda je to dovolj, saj taki dokazi zadostujejo celo m ožem kri - pravice, ne zamerite - mi je prav žal, skoro bi se bil zarekel. Druzih dokazov za to trditev (Schwarz auf Weiss) nimam ravno pri rokah. Tedaj o telovadbi: različni deli te1 f / a ' L v / c < z S k v / j t i , Љ л ^ J S . A . j< u л « ' ti-* ч »2 - < а у < ? ;w,^. ~ ц Л -t«v.' Viztruirje M j C.I ■ *€ ■ X +i I'T - f r f t i s f a c v u W*^ $7f-£*+ * + ■■? ' r . 4 *1 € u* ^ 'â y Л * t r m , ■ ' < * ' . ? . 'w» iyéfv ' r v.* »и<» <^> / £ ; , / . C . C jf/i, i /e -. : — , у г т х . , - ;> **, C + iü t d - C ' У Ч З f- A o - C r , 'л Ж ( S / ’ ■ ■ • '* * ',‘ J . c*é/ № & //* a -* it •? (< * / i r J C s < = f - d ? ^ r > » v » «4#»*»' j$.' < ■ .i i. 't > ■ ■ < * « • $ » « V - /2Г iT , A J p . -ffÿtts • ■ ? • * * ' л > // S ir • ■ ' Š i-J , *£- / ( . ■ evhtrïtrAas .* H fi£*s, |/«мЛ + n Ù G é > * tim c é < * л\ f .d e л^»/и .'i /> ? ,V ('З С џ Л и * i l Нл+ t č /t i t  y » !« •**/ и к л ^ » ’ « 4 'м,/~ » 4 •v ms ’< z /vC/^ J«f î П ■ ' ( f s + Л л / > ,. / iT f ï №S~* > .' *«»/>» / ^ < ' J»IHVV /. ^ Л ‘1 5 н < М 1 'д и *«' « «'t.#<*>: *4. > < s i i i r f t 7 . - i . - . '/ * \ y M f S A * ^V, 4 ? c*1 f ^ ‘v ^* Opis Ljubljane iz izletnega lista praškega Sokola, 1888 (407,48) lovadbe — in igre: ples. O tem več na drugem mestu. Stari časi. Sistematično razpada znan­ stvo o plesu v: prvič, Römisch I. Splošni del drugič. Römisch I posebni, Specialni del, (tj ) ABC, toda o tem pozneje. Žalibog pogrešamo Slovenci na tem polju še dozdaj teme­ ljitega dela, kterega živo potrebo pa gotovo vsak od nas globoko čuti. Olikani Slovenci. Dra- mat društvo namerava provesti prihodnjej seziji veliremek balet po izgledu pariške velike opere Lotila je se tega težavnega pa hvaležnega truda polnega pa za vse čase preslavnega dela moja malenkost. Nakopičil sem vse naj boljše vire starega, srednjega, novega, najnovej­ šega prihodnjega in vseh poznejih vekov Sad svojega študovanja résultat svojega preisko­ vanja drznem se zdej poklanjati slavnemu poslušalstvu. Pause. Römisch I Splošni del. Slov choreografije Gross A. Uvod < 5 1 . Etimologična izpeljava besede ples - vsi slovenski filologi (začnem zevati). Gospoda moja meni se zdi. da vas je ta beseda nekako prestrašila Berem nekaj na Vaših obrazih, kar se da napak razumeti - dosti dolga ušesa da slišal znamenja Vašega začudenja. V naravi in v umet­ nosti, v petji kakor vgovori delajo naj več efekta kontrasti, nasprotja. Nikar se ne bojite, saj ne bom dalje govoril. Žalibog vidim, da je denes, jutri, pojutrnjem, ta mesec, letos vse premalo časa da bi vam na drobno razložil to stvar. Qd mnozih strani, kterim je znano moje znanstveno prizadevanje na polju letém, spodbujan sem bil, priobčiti svoje kritične študije o plesu v filo- logičnem, estetičnem, političnem — , zdravniškem, narodnem, cerkvenem obziru v posebnih predavanjih Zatoraj sem sklenil napraviti cilus Vortragov in še oslobodim sl. občinstvo naj uljudneje povabiti ter naznanjam, da bodo ti Vorlage meseca Julija in Avgusta vsak dan od 12. do 1 . opoldne na Čit dvorišči s privoljenjem g. Sovana ki je sam ponudil zarad velikanske važnosti te stvari; ako bi nemara kdaj utegnilo deževati ta čas, bo shod v Čitalniški gostilnici, ki je za velike shode gotovo naj bolj pripravna. Rad bi bil v Čit. dvorani že zavolj tega da bi ob enem materijalno podpiral narodno dr uštvo, pa ker je znano, da je denarni stan Čitalnice briljanten, je to nepotrebno - pa žalibog, ker se naprej ve da se bo trlo ljudi, bi se še lehko kaka nesreča zgodila da bi se kdo zmečkal ali pohodil v gnječi, kakor se je neki primerilo na plesu. Zaradi natančnosti le še omenim, prav nizke cene - vstopnina za vseh 6 predavanj na prvem prostoru 31 in na drugem 15 1/2 a. kr. — Čisti dohodek namenjen nekemu bla- gohodnemu namenu, nadejati prav obliega obiska. Ker vsi ljudje ne bodo mogli slišati in bo tudi tem ljubo, da morejo še prebrati in oživeti v spominu, natisneno. Izdala se bo knjiga se ve da se more nekoliko preračunati, koliko iztisov, da ne zmanjka po priljubljenem potu sub- skripcije Schluss Kakor druga imenitn. dela - na primer: Niz bisera jugoslavenskih - Slavjanski Jug - Slovenski Glasnik. Ker je vse gradivo žs pripravljeno, sem tako srečen in se oslobodim zagotavljati vse č. pl. T . predplatnike, da izide vse delo gotovo - parole Dhonneur - do 1 . janvarija 1900. - Ta mali odlomek, kratek posnetek mojega velicega dela tako prijazno sprejet bom denes spal v sladkej nadi, da bo to boljši kšeft špekulacija, kakor (včasi s kakim Časopisom) publicistična podvzetja« 407.50 Koncept nagovora (telegrama) Františku Palackemu. Ljubljana b.d. G . rokopis. J.: slovenski. »Gospod František Palacky Prag Ljubljanski Sokol (pri večerni zabavi zbran) čestita prvemu sinu češkega naroda k srečnemu prihodu v glavno mesto slavne domovine ter želi da bi mu bilo dano delovati še mnogaja Ijeta za ljubljeni svoj narod in vse Slovane! Na zdar! (Ljubljanski Sokol) Odbor« G . rokopis. J: slovenski. »Ali je naprava koristna ali ne, ali so pravila dobra ali ne. Po mojem mnenji je prostovoljna pož. straža le sredstvo za kraje, kjer prave požarne straže ni, plačane organizirane, vaje, dolžnost itd. Da le taka plačana straža iz najetih ljudi izpolni popolnem svoj namen o tem mislim ni dvo­ miti; da pa tudi prost. str. mnogo koristiti utegne, je gotovo resnica, ako ravno ni skoro nobene garancije, da bi stražniki prišli vsi in o pravem časi. Pravila, ktera so bila izdana, so razen nekaterih malih stvari gotovo prav izvrstna, narejena po najboljih izgledih. Toda vse to nas denes tukaj ne briga; za nas je vprašanje le to, ali se ude­ ležimo ali ne. Če se bodo društva udeležila, si bo tako vse drugo podredilo po svojem mišljenji. Igrača za parado. Jaz si nemorem misliti, kako je mogoče osnovati to stvar tako, da se moči zanašati, o potrebi da bodo prišli vsi ali vsaj mnogi. Vaje - kazni (rokodelci, trgovci, uredniki). Po polnem doseči namen le mogoče po organizovanej plačanej straži obstoječej iz najetih, izurjenih za to ljudi. Prizadeva stroškov in kjer ni moči teh plačevati tam prostovoljne naredbe - surrogat. Sokol Južni ponujal, pa ponudba odbita. Zdaj ni bil posebe povabljen in le po želji privatnih mož vzela se je v pretres ta stvar. Premisliti ali bi se Sokol, dednik Južnega Sokola ponujal zopet tistim ljudem, ki so že enkrat odbili prijazno ponudbo iz praznih sebičnih vzrokov. Društvenikom ni lehko mogoče zavezati se, zarad svojih druzih opravil, gledé na odbito po­ nudbo J. Sokolu ne vidi društvo uzroka, vtikati se v to reč. Društvo Sokol z ozirom na to, da se je pred 5 leti odbila ljudomila ponudba narodnega društva ktero je stavilo to ponudbo negledé na težave in dolžnosti, ktere bi si bilo naložilo, dr. S. z ozi­ rom na to ne vidi potrebe vsilovati se pri nekej naredbi, za ktero se je njegovim društvenikom prej odrekla zmožnost.« 407.52 Koncept vodenja občnega zbora. Ljubljana, b.d. (1869). G . rokopis. J_ ■ slovenski. »Po naročilu našega staroste imam danes zopet čast odpreti občni zbor Sokolov, rednih naših zborov druzega. Minulo je za naše društvo, v kterim smo vajeni veselega i krepkega življenja tiho in žalostno leto. Nismo deloma tega krivi mi, ni tega krivo društvo, ni odbor, temuč neu­ godne okolnosti. V letnem poročilu slišali ste druga leta zanimljivih dat o mnogih velikanskih izletih, budilo Vam je poročilo obilo nepozabljivih spominov -, v letošnjem bote to stran društ­ venega delovanja popolnoma pogrešali; Sokolove peroti so bile zvezane. Zatoraj bo tajnikovo poročilo pač dokaj bolj pohlevno in borno kakor prejšnja leta. Morebiti daje naj bolj prijetnega - - - v spomini to, da je bilo društvu zabranjeno javno nastopati, imelo nesrečen upliv tudi na druge zadeve društvene, ter rodilo neko mlačnost neko nemarnost ktera je tlačila društvo kakor mora. Pri vsem tem, pri vseh nemilih razmerah društveno stanje na vse strani prav ugod­ no. Upajmo, da se bo vse drugo zboljšalo, kader bodo milejše zvezde zasijale nam in našemu društvu. V rokah občnega zbora je, njegov nalog i njegova dolžnost paziti na to, da rabijo društ­ vu prava sredstva, da se poslužuje vseh pripomočkov, ki morejo pospeševati društveno na­ mero, ter tako množiti njeno korist. Kaj je od Vas izvoljeni odbor v preteklem letu storil za društveni napredek, kaj učinil v društv. interesu in kako gospodaril -, razsodili bote iz odbo- rovih poročil. Občni zbor je končal svoje delo. Izrečeno je bilo marsikaj važnega vse pa kar se je tu govorilo, govorjeno je bilo gotovo iz najbolj plemenitega namena izvirale so besede vsacega gotovo iz vroče ljubezni do našega društva. Naj seme, ki seje denes položilo v zemljo, obrodi mnogo, mnogo sadu. Naj se posreči novemu vodstvu, da povzdigne naše društvo v prihodnjem letu na najvišo stopinjo vnanjega in notranjega razvoja. Toda v našem društvu ni odbor edin delujoč faktor-vsi društveniki morajo priskočiti ter lotiti se dela; vsak mora biti na svojem mestu, tako bomo dospeli do postavljenega smotra. Stojimo trdno, vsi za enega, eden za vse, in delajmo v bratovski slogi spojenimi silami - potem bo naš Sokol ponosno vzletil kvišku in mogočno razprostrel svoja krila - i u to ime Bog pomozi - Sokolu. Na zdravje!« 408. SLOVENIJA, DRUŠTVO ZA BRAMBO NARODNIH PRAVIC V LJUBLJANI* 408.1 Pravila Slovenije, društva za brambo narodnih pravic v Ljubljani. Ljubljana, b. d. Tisk: 11 x 15. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. Založilo društvo Slovenija. J.: slovenski. » 1 Namen temu društvu je braniti in vresničevati na podlagi temeljnih državnih postav pravice slovenskega naroda, zlasti popolno narodno enakopravnost v vseh razmerah javnega življenja. 2. Sredstva temu društvu bodo: a) zbori društvenih udov, v kterih se bode ne samo o načelih političnih, socijalnih in narodno- gospodarstvenih vprašanj, temuč tudi v posamnih dnevnih vprašanjih ter djanskih razmerah in dogodkih pogovarjalo in sklepovalo, kako se ima društvo zastran njih vesti; b) sklicevanje narodnih shodov (taborov), držš se dotičnih postavnih določil; c) poskrba za razlaganje znanstvenih in preprostih (popularnih) predmetov; d) izdavanje tiskopisov; e) sestavljanje in izročevanje prošenj, adres, spomenic in skiepov, ter njih razglašanje po čast­ nikih; f) nasvetovanje in podpiranje značajnih kandidatov za razne zastope, ter vedno občenje z iz­ voljenimi. 3. Društva sedež je v Ljubljani. 4. Ud društvu je vsak polnoleten avstrijski državljan, kogar v društvo sprejme društveni odbor. Če ta komu sprejem odreče, sme dotični predlog staviti se društvu samemu, ki o njem v pri­ hodnjem zboru svojih udov tajno sklepa brez razgovora. Pravico izdružiti uda ima društveni zbor, kteri tudi o tem tajno sklepa brez razgovora. 5. Vsak ud ima pravico udeleževati se vseh društvenih zborov, razgovorov, glasovanj in volitev, staviti predloge, in prevzemati naročila in društvene službe. Nasproti pa ima tudi vsak ud dolžnost po svoji moči pospeševati društveni namen, ravnati se po pravilih in sklepih društvenih zborov; ter vsak mesec plačevati po deset krajcarjev a. v. v društveno blagajnico. 6. Voditelj društvu je odbor desetih udov, ktere voli društveni zbor vsako leto. Kdor izstopi, smeti gaje spet izvoliti. Odbor izmed sebe izbere prvomestnika, njegova dva namestnika, dva zapisovalca in blagajnika. 7. Odbor sklicuje društvene zbore, izvršuje njihove sklepe in odstopivši daje račun o društvenih novcih. Da so odborovi sklepi veljavni, mora nazočih biti: prvomestnik ali eden njegovih na­ mestnikov in pet odbornikov. 8. Prvomestnik, in če je on zadržan, eden njegovih namestnikov zastopa društvo na zunaj, in podpisuje z enim zapisovalcem vred vsa naznanila in odpravila v društvenem imenu. 9. Da društveni zbor veljavno sklepa, mora nazočih biti najmanj dvajset družbenikov. 10. V odboru kakor tudi v društvenih zborih treba je - da sklep obvelja - nadpolovične večine vseh pričujočih. Le pri volitvah zadostuje tudi podpolovična večina glasov. 11. V razpertijah, nastavših iz društvene zveze, razsoja konečno in veljavno društveni zbor, kteri ima tudi pravico premeniti ta pravila in skleniti društva razpust. Razpuščenega društva pre­ moženje, ako društvo o tem drugače ne sklene, pade slovenski Matici v Ljubljani v last. 12. Dokler se društveni odbor po teh pravilih ne izvoli, oskrbuje osnovalni odbor njegova op­ ravila.« Plakat: 59 x 44,5. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. Založila Slovenija. J: slovenski, nemški. »Predragi rojaki! Njih Veličanstvo naš premilostljivi cesar so z Najvišim patentom od 22. maja t.l. razpustili dr­ žavni zbor in vse deželne zbore, razen češkega, ter ukazali nove volitve. Nagnila je Njih Ve­ ličanstvo na to velikodušna misel, ki je izrečena v besedah: Jaz čem mir imeti s svojimi narodi. Ta blagi namen Njih Veličanstva se po sedanji državni ustavi ni dal doseči; bilo je neogibljivo potrebno premeniti jo. Ali večina dozdanjega državnega zbora se je vsaki premembi trdov­ ratno ustavljala; je gluha bila za glas poljskih, slovenskih, tirolskih in druzih poslancev, ki so za­ htevali, naj se deželam in narodom dâ njihova pravica. Zato se je moral ta državni zbor raz­ pustiti, in Njih Veličanstvo se obrača zdaj do volilcev, da bi izbrali take poslance, ki bodo radi podpirali Njih velikodušni namen: mir in spravo narediti med vsemi avstrijskimi narodi. To nam pa očitno kaže, kako važne in pomenljive bodo te nove volitve za narode in za državo, in kako skrbni moramo za-nje biti, tem bolj, ker tista stranka, ki noče ravnopravnosti, ampak po sili nemško gospodstvo nad vsemi drugimi narodi, vse žile napenja, da bi svoj namen do­ segla. Ona razglaša očitno, da ji je nemštvo pervo, ne Avstrija; da hoče Poljakom dati posebne pravice, samo zato, da bi Čehe in Slovence tem laglje pritiskala; da če v cerkvenih in duhovskih rečeh svojo staro pot lažnjivega liberalizma in nekatoliških principov nadaljevati. Gorjé si ne- nemškim narodom, cerkvi in Avstriji, ako bi spet večina iz te stranke zasedla deželne in državni zbor! Da odvernemo to nesrečo, vsaj kolikor je v naši moči, čumo in delajmo, da se nam nove volitve prav izvrše. Naj se vsak domorodec zvesto posluži svoje volilne pravice. Ako bi bil kdo po kri­ vici izmed volilcev izpuščen, naj skrbi, da se taka pomota še o pravem času popravi. Če mu je treba v ta namen pomoči, naj se obrne, če ni drugače, naravnost do društva Slovenije. Na deželi, kjer se bodo zdaj najpred volilni možje (Wahlmänner) izbirali, naj se pazi na vso moč, da se pravi možje izvolijo, narodni, pošteni, nepremakljivi, in ki tudi gotovo volit pojdejo, kedar bo volitev za deželnega poslanca. Naj se nihče na druge ne zanaša, nemarnost v tej reči je pregreha zoper narod. Za deželnega poslanca si ne izbirajte nikogar, kterega ne poznate po skušnji in po delih, da ima srce za narod, za njegove dušne in telesne potrebe, za deželne in narodne pravice; da hoče Avstrijo vsem enakopravno, in ki tudi pravic katoliške cerkve ne dä teptati in zasmeho­ vati. Tudi v dozdanjem deželnem zboru se je narodna večina na tanko po teh načelih ravnala. Po- tezala se je za večo deželno avtonomijo. Skušala je volitveni red za deželni zbor prenarediti, tako, da bi se volilna pravica razširila volilcem težave zmanjšale in neke, v naših razmerah neopravičene predpravice odpravile. Poganjala seje, da bi se narodna ravnopravnost v šolah, uradih in javnem življenji vr esničila. Delala je na vso moč na to, da bi se previsoki gruntni davek znižal, in opravila je vsaj toliko, da se ga bo do tistih mal, dokler se nova cenitev ne dovrši, vsako leto nekeg odpisovalo; tudi je podala o primernem času svoje nasvete, da se je v novi postavi za gruntni davek na naše okoliščine oziralo. Ni mirovala, da je od države nazaj dobila odvzeto deželno premoženje. S postavo zastran razdelitve pašnikov in menjalnih zemljišč, ka­ kor z mnogokratnimi prošnjami do vlade, da bi se servitutna odveza brž ko mogoče dognala, je delala za zboljšanje našega kmetijstva. S temi in mnogimi druzimi deli, ki jih ne moremo vseh naštevati, je skušala dozdanja večina s trudom in terdno voljo vstrezati po svoji moči deželnim in narodnim potrebam. Res je, da je dozdaj še malo dodelanega; da najvažnejše postave še niso potrjene; ali ravno zato sedanja večina svoje naloge še ni končala! ona mora svoje delo nadaljevati. Naj nam na­ sprotniki naši še toliko zavirajo; naj se s silo, lažjo in zvijačami še toliko napenjajo, naša reč je pravična, in ako smo složni, sterpljivi in stanovitni, zmaga naša je gotova. Društvo Slovenije vam tedaj priporoča za deželne poslance možš, kterih večina se je že po­ trdila pred vašimi očmi v živem boji za vaše pravice in koristi; za druge vemo iz večletnih sku­ šenj po njih življenji in djanji, da so Vašega zaupanja vredni. Vsi bodo, tega bodite zagotovljeni, trdno stali za deželne pravice in potrebe, za narodno ravnopravnost in najširšo deželno av­ tonomijo, ktero dvoje bode pot pripravljalo do nam vsem tako srčno zaželjene združene Slo­ venije; spominjali se bodo pa tudi, da so matere katoliške cerkve verni sinovi. Sprejmite jih tedaj, predragi rojaki! delajte za-nje in dajte jim, ko pride čas brez razcepljevanja svoje glasove. V vaših rokah je zdaj našega naroda čast in sreča. Branite jo po vsi svoji moči! Vse za vero, za cesarja, za domovino! Od odbora društva Slovenije v Ljubljani 1870. Dr. Jan. Bleiweis, predsednik.« 408.3 Letak v korist Izgradile Vodnikovega spomenika v Ljubljani. Ljubljana, 1.12.1869. Letak: 225 x 28. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. Založila Slovenija. J: slovenski. 408.4 Vabilo na občni zbor. Ljubljana, b.d. (1871). Letak: 14.7 x 23,3. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. »Vabilo p. n. gospodom družbenikom Slovenije v občni zbor 6. dne januarja 1871, t.j. na dan sv. 3. kra­ ljev. Vrsta razprav: 1. Nagovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Volitev novega odbora 4. Razprava o sledečih zadevah: a) ali društvo Slovenija pritrdi programu jugoslovanskemu, razglašenemu 1. decembra 1870 v Ljubljani? b) ali društvo Slovenija odobri adreso deželnega zbora kranjskega od 30. avgusta 1870? 5. Nasvet o napravi kmetijskih in rokodeljskih pripomočnih blagajnic po deželi na Kranjskem. 6. Predlogi posameznih družbenikov. Zbor je v čitalnični dvorani in se začne ob 6. uri zvečer. Vse gosp. družbenike vljudno vabi Od­ bor.« 408.5 Vabilo na občni zbor. Ljubljena, b. d. (1871). Letak: 14,7 x 23,3. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J„ ■ slovenski. »Častiti gospod! Prihodnjo nedeljo, to je 29. dne januarija 1871, ima biti drugi letošnji občni zbor političnega društva Slovenije, ki je zelo važen zarad mnozih obravnav po sledečem programu: 1. Ali društvo odobri adreso deželnega zbora kranjskega od 30. avgusta 1870. leta? 2. Nasvet o napravi denarnih založnic v podporo kmetijstva in obrtnijstva na Kranjskem. 3 .0 prihodnjih volitvah mestnega odbora. 4. O prihodnjih volitvah občinskih zastopov (županstev) po deželi. 5. Naj društvo vsak mesec napravi eno govorniško vajo. 6. Predlogi posameznih družbenikov. Zbor je v čitalnični dvorani in se začne ob pol sedmih zvečer. Vljudno Vas tedaj vabimo, da zarad imenovanih zelo važnih razprav, ktere segajo v duševni in gmotni blagor našega naroda, se gotovo udeležite tega zbora. Odbor Slovenije!« Letak: 14,7 x 23. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. »Častiti gospod! Prihodnjo saboto, to je, 18. dne februarja 1871, je tretji letošnji občni zbor političnega društva Slovenije. Program: 1. O prihodnjih volitvah ljubljanskega mestnega odbora. 2. Predlog o govorniških vajah društva Slovenije. 3. O izdajanji posameznih listov ali večih knjižic za politično omiko naroda slovenskega. 4. Predlog prošnje do c.k. ministerstva pravosodja zarad Jančjih dogodeb obsojenih. Zbor je v čitalnični dvorani in se začne ob sedmi uri zvečer. Ker je program na mnoge strani jako zanimiv, pričakuje obilega udeležtva Odbor Slovenije«. 408.7 Vabilo na razgovor o gorenjski železnici. Ljubljana, b.d. (1871). Letak: 14,5 x 23,5. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. Založila Slovenija J: slovenski. »Vabilo Prihodnjo soboto dne 29. aprila 1871 zvečer ob 7. uri bode odbor Slovenije imel svojo sejo in se pomenkoval o nekih nasvetih za­ stran gorenske železnice. - Potem pa se začnejo ob pol 8. uri govorniške vaje in sicer o čas­ nikarstvu, pri čemur se je nadjati, da se udeleži več govornikov in je tedaj pričakovati zanimiv večer. Zato se vabijo vsi udje Slovenije in (ker to ni zborovanje, da bi se kaj sklepalo) tudi či­ talnice v navadno dvorano. Sedanja dôba je menda na več časa v političnem in narodnem obziru odločivna, toraj je treba združevati moči in spoznavati cilj in konec našega delovanja kakor tudi sredstva, da bi se vendar enkrat dokopali do narodne ravnopravnosti, narodne splošne omike in narodne sreče. Žrtve malega časa gotovo niso prevelike. Odbor Slovenije.« 408.8 Vabilo na mašo za Viljema pl. Tegetthoffa. Ljubljana, b. d. (1871). Letak: 14,7 x 23,4. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. Odbor Slovenije vabi k maši 18. aprila v spomin podadmirala Tegetthofa vojskovodje in zma­ govalca pri Visu 1866 ter častnega meščana Ljubljane. 408.9 Pristopnica k društvu Slovenija. Ljubljana, 12.10.1868. Potrdilo: 24 x 16,2. Tiskarna J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski. »Slovenija društvo za brambo narodnih pravic, je sprejela gospoda Peter Graseli, pravnika in hišnega posestnika v Ljubljani za svojega uda. V Ljubljani 12. oktobra 1868. Predsednik Dr. Jan. Bleiweis Tajnik I Murnik« 408.10-13 Potrdila o plačani članarini. Tiskani obrazci: 14 x 8,5. J: slovenski. Ohranjena so potrdila o plačani članarini za leta 1870 do 1873. 400 409.1 Pravila Glasbene matice v Ljubljani. Ljubljana, 1894. Tiskana brošura 7 strani. Tiskarna Jr Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. J: slovenski. Pravila so bila sprejeta na občnem zboru društva 7. aprila 1894. Potrdil jih je deželni predsed­ nik Hein z dopisom štev. 1250/pr. z dne 9. maja 1894. Iz pravil: »Namen društvu. § 2. Namen društvu je, vsestransko gojiti glasbo slovenskemu narodu. Ta namen se doseza s tem, da društvo: I. zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača glasbena dela in pospešuje nabiro in izdajo slovenskih narodnih pesmij; II. prireja glasbene produkcije; III. ustanavlja glasbene šole; IV. snuje in vzdržuje glasbeno knjižnico, obsezajočo a) zlasti slovenske in druge slovanske skladbe, b) poučuje o glasbi...«. 409.2 Poročilo Glasbene matice v Ljubljani od ustanovitve do 3. marca 1874. Ljubljana, 1874. Tiskana brošura 20 strani. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Poročilo vsebuje: tajnikovo poročilo (Vojteh Valenta) s I. občnega zbora društva 25. septem­ bra 1872, poročilo tajnika Vojteha Valenta z II. občnega zbora 4. marca 1874 za čas od 26. septembra 1872 do 4. marca 1874, poročilo blagajnika Franja Drenika o dohodkih in izdatkih od ustanovitve do konca februarja 1874, seznam in sestavo društvenega odbora, seznam us- tanovnikov in seznam društvenih članov. 409. 3-4 Izvest)! Glasbene matice v Ljubljani. Ljubljana, 14. 7.1898,10. 7.1906. Tiskani brošuri. Tiskarni: Katoliška tiskarna, J. Blaznika nasledniki v Ljubljani. J: slovenski. Prvo poročilo o društvenem in šolskem letu 1897/98 obsega 100 strani, drugo o 43. društ­ venem letu 1905/06 32 strani. 409.5 Vabilo na občni zbor. Ljubljana, b. d. (1875). Letak: 14,7 x 23,5. Tiskarna Klein in Kovač (Egerjeva tiskarna) v Ljubljani. J: slovenski. Odbor vabi na redni občni zbor 15. aprila 1875 v čitalnično pevsko sobo. 409.6-7 Potrdili o plačani članarini. Ljubljana, 1872,1874. Tiskana obrazca 13,3 x 8,5. J: slovenski. 410. RDEČI KRIŽ* 410.1 Predavanje udeleženkam tečaja za bolniSke strežnice Ljubljana, b. d. (1914). G . rokopis: 16 strani. J: slovenski. »V spričevalih, ki Vam jih bomo danes izročili, je izrečeno, da ste usposobljene za prostovoljne pomožne bolniške strežnice Rdečega Križa Rdečega Križa! Kaj pa je Rdeči Križ? Tisoči in tisoči prebivalstva naše dežele še niti slišale niso tega imena pa tudi med tistimi, ki jim ime znano, jih je malo, ki jim je popolnem jasen ta pojem. In vendar imamo na Kranjskem že 35 let (1879) deželno pomožno društvo Rd. Križa, in trinajst poprej (1866) se je že bilo ustanovilo Gospenje pomožno društvo. Leta 1902. sta se stopili ti društvi v eno, v d. in G . pom. društvo Rd. Križa t.j. tisto društvo, ktero prireja učne tečaje za bolniške strežnice. Tečaj, ki ga bomo jutri zaključili, je drugi teh tečajev. Rdeči Križ je torej priimek neke vrste društvu. Odkod izvirajo ta društva in kaj je njihov namen? Pred 50 imi leti še ni bilo ni duha ni sluha o tacih društvih. Kdo je izprožil to misel in kaj je dalo temu povod?Leta 1853. se je vnela vojna med Rusijo in Turčijo zaradi takozvanega iz­ točnega pitanja ali orijentskega vprašanja, na ktero še do danes ni konečnega odgovora. Leto pozneje (1854) sta se s Turčijo zvezali Francoska in Angleška; še celo Sardinija seje pridružila tej zvezi proti Rusiji, Avstrija pa se je držala v ozadju, je zastražila Rusko mejo in zasedla ta- kozvani Podunavski Knježevini, kjer je na tisoče naših vojakov smrt storilo, ne da bi bila puška počila; pokončale sojih bolezni, posebno kolera, ktero smo srečno tudi v Ljubljano dobili. Živo se še spominjam, kako so po zimi, v snežnem metežu graničari v nepopisnih monturali, raz­ trgani in razcapani marširali s Karlovca sem skozi Ljubljano. Ta vojna je v zgodovini znana pod imenom Krimske vojne in je trajala dve leti 1854 in 1855. Posebno imenitno je bilo obleganje mesta Sevastopala in Francozje so zasloveli zvlasti z na­ skoki in konečnem zavzetjem stolpa Malakow. Boji so bili silno krvavi in bolezni so razsajale med vojaki. Angleški listi so poročali o mukah in bedi, ki jih trpé ranjenci in bolniki, ker ni za­ dosti pomoči. Te novice so razburile po Angleškem človekoljubne usmiljene ljudi in neka gos­ podična po imenu Miss Florence Nightingale (Nachtigall - Slavčeva) si je stvar tako k srcu vzela, da je zbrala 37 somišljenk in z njimi odrinila na bojišče. Delovanje teh junaških žensk je bilo čudovito: rešile so tisoč in tisoč ranjencem in bolnikom življenje ali jim vsaj olajšale tr­ pljenje po mogočosti. Vojaki so gospodično Nightingale oboževali in jo imenovali ženo s sve­ tilko, ker je po noči s svetilko v roki tiho od bolnika do bolnika hodila in pomagala kjer je bilo treba kakor je mogla in znala. Glas o njeni požrtvovalnosti je šel po vsem svetu in američanski pesnik Longfellow je z ložil posebno pesnitev o ženi s svetilko. Tako je zvedel za čudovite zasluge Angležinje Nightingale tudi mladi švicarski državljan Henri Dunant sin stare ugledne ženevske rodbine, ki se je odlikovala s svojo dobrotljivostjo. Mladi mož je bil vnet za blaginjo človeštva in se je zanjo potezal z besedo in dejanjem. Izgled gos- podičine Nightingale gaje silno navdušil in ko je leta 1859. izbruhnila v severni Italiji vojna med Avstrijo na eni in Pijemontezi s Francozi na drugi strani, Dunant ni strpel, ampak je hitel na bo­ jišče v Lombardiji. Najsilnejša in tudi zadnja bitka v tej vojni je bila ona pri Solferinu, dné 24. junija 1859 Petnajst ur je trajalo grozovito prelivanje krvi in zvečer je ležalo kakih 40.000 mr­ ličev in ranjencev pod milim nebom! Ni težko izprevideti, da je bila pomoč na vse strani ne- dostatna in položaj ranjencev obupen. Očividci prepovedujejo, daje Dunant, kterega so vojaki krstili za belega moža, ker je imel belo obleko na sebi, v teh groznih razmerah, kar naravnost čudeže delal. Sam je pomagal, kjer je mogei, razen tega pa je pregovoril domačine, da so pod njegovim vodstvom prenašali bolnike v lazarete in jim stregli. Posebno so se pri tem sama­ ritanskem poslu obnesle gospe in gospodičine iz Castigliona in Brescije, ki so pomagale po možnosti vsakemu brez razločka ali je bil Italijan, ali Francoz ali - Avstrijec, češ Tutti fratelli! In te uprav krščanske besede vrlih žena iz Castigliona in Brescije si je Henri Dunant izbral za geslo človekoljubnega načrta ki si ga je zasnoval: Tutti fratelli! (Prešeren: Da smo ljudje vsi bratje, br. vsi narodi!). Pod vplivom pretresujočih prizorov z bojišča in iz bolnic je Dunant spisal knjigo, ki je izšla jeseni leta 1862. pod naslovom: Spomin na Solferino. V tej knjigi popisuje vse grozote, ki jih je videl na svoje oči, ugotavlja da vojaških oblastev redne priprave za ranjence in bolnike nikdar ne morejo zadostovati v slučaju vojne, ampak da treba organizirati pomoč na vse širši podstavi. On pozivlje človeštvo, naj se združi v ta namen v znamenji bratske ljubezni do bližnjega: Tutti fratelli!. To zrno je padlo na rodovitna tla. Dunantova knjižica je bila svetovna senzacija. Vsa javnost se je žnjo bavila in prevedli so jo skoro v vse evropske jezike. Mnogi vladarji so iestitali pi­ satelju in ga odlikovali. Odločilno za vspeh pa je bilo, da se je Ženevska občekoristna družba poprijela Dunantovih idej z veliko vnemo. Družba je izvolila poseben odbor, kterega nalog je bil stvar dalje izvajati. Pač ni šlo précej tako gladko, kakor bi si človek mislil in kakor si je Du- nant želel. Naposled je odbor razposlal vsem evropskim vladam povabilo na mednarodno konferenco, Dunant sam pa je potoval v mnoga stolna mesta da pridobi odločujoče faktorje za stvar. Meseca oktobra 1863. leta se je v resnici sestal ta mednarodni kongres v Ženevi in skoro vse evropske države so bile na njem zastopane po odposlancih. Na predvečer prvega sestanka so šli vsi delegati poklonit se navdušenemu voditelju blage ideje in ga na ta način častili kakor kacega kneza. Drugi dan je kongres izvolil Dunanta za svojega tajnika. Po temeljitih razpravah je sklenil kongres, da je že v času mirü v posamičnih državah in deželah ustanoviti pomožna društva za ranjence in bolnike v vojni. Ob enem je izrekel kongres željo, da naj vlade sklenejo dogovor, v «terim se proglasé ranjenci in vse sanitetno osebje, tako vo­ jaško kakor prostovoljno, za neutralno, to se pravi, da nobena vojskujočih se strank ne smatra ranjencev in bolnikov, zdravnikov, strežnikov in strežnic za sovražnike, nego jih varuje in res- pektira kot skupne prijatelje. V to svrho naj bodo vse sanitetne naprave, kakor bolnice, am­ bulance in lazareti zaznamovane z belimi zastavami in rdečim križem na njih; ravno tako naj bodo označene vse sanitetne priprave, kakor različna vozila itd. z rdečim križem na belem polji in sanitetno osobje naj bo opremljeno z istim znamenjem, belim ovojem z rdečim križem na rokavu nad levim komolcem. Vse te zahteve kongresa so obveljale in meseca avgusta 1864. leta je zborovala v mestni hiši Ženevski nova konferenca uradnih zastopnikov 16 držav, ki so omenjena določila takorekoč uzakonili in 22. 8 . sklenili popolnem pravilno pogodbo, ki je dobila imé Ženevska konvencija, ali dobesedno; Konvencija za zboljšanje usode ranjenih vojakov bojujočih se armad. Dvanajst držav je takoj podpisalo to konvencijo, druge so pristopile kasneje in dandanes ni države, ki se prišteva civiliziranim, da bi ne bila zraven. Po vseh deželah, ki so se pridružile Ženevski konvenciji, se je kmalu začelo živahno gibanje za ustanovitev pomožnih društev, ktera se pa izprva niso enotno nazivala. Še le soproga ho­ landskega štabnega zdravnika dra Bastinga vernega prijatelja in trudoljivega sodelavca Du- nantovega je nasvetovala ta pomožna društva naj se imenujejo - društva Rdečega Križa In vsa društva ki so si bila izbrala Rdeči Križ svojim znamenjem, so na to pristala Omeniti mi je še, kako je prišlo, da so si précej s početka izbrali Rdeči Križ za znamenje bolniških naprav in bolniških strežnikov v vojni. Izposodili so si to znamenje od Švicarskega zveznega grba češ, misel pomožnih društev in nje udejstvitev, Ženevska konvencija se je rodila v Ženevi, torej v Švici, pa si vzemimo od Švice še grb za znamenje, samo - obrnimo ta grb. Švicarski grb ima namreč bel križ na rdečem polju, mi pa naredimo Rdeč Križ na belem polju. Zategadelj niti nekrščanske države, kakor npr. Japonska niso imele pomislekov proti križu, samo Turčija in Perzija ga nista marali, in sta si izvolili: Turčija rdeči Polumesec, Perzija rdeče solnce. Nam se to nič čudno ne zdi, ker vemo, da se Turek križa boji, kakor - že vesto kdo, recimo: rogač. Zato pa ostanemo pri Rdečem Križu in kedar bo klicala ljubezen do bližnjega boste Ve vse ponosno nosile Rdeči Križ pod varstvom Zen. konvencije. Naša Avstro-ogrska sicer ni bila prav med prvimi državami, ki so pristopile Ženevski konven­ ciji, ker si moramo pri nas vsako stvar posebno dobro premisliti, pa vendar ni predolgo od­ lašala. V nesrečnem letu 1866. sta se ustanovili v Avstriji prvi 2 pomožni društvi, ena njih, kakor sem že uvodoma omenil, je bilo Gospenje pomožno društvo na Kranjskem, dve leta 1867. Ne­ kaj več se jih je osnovalo le ta l 879 povodom bosanskohercegovske okupacije in ostala so se sčasoma poznaje pojavila. Vseh pomožnih društev Rdečega Križa je zdaj v Avstriji (ne v Avstro-ogrski) 22 in ta društva skupaj s svojimi podružnicami tvorijo Avstrijsko družtvo Rde­ čega Križa Vsak član kakega deželnega pomožnega društva ali njegovih podružnic je tudi član Avstr. dr. Rd. Križa ktera ima po tem takem 68.000 članov. V primeri z drugimi deželami je to število zelo neznatno Na Francoskem, na Nemškem, na Laškem, v Švici in druzih manjših državah ima Rdeči Križ razmeroma veliko veliko več članov. Čas mi ne dopušča da bi se pod­ robneje spuščal v statistiko Rdečega Križa, kakor je stvar zanimljiva in poučna, s suhimi šte­ vilkami Vas pa nečem pitati. Samo en izgled naj navedem, ki kaže, kako daleč smo mi zadaj in kako ponižni moramo biti. Največje število članov Rdečega Križa med vsemi državami in deželami ima Japonska! De­ lovanje Rdečega Križa na Japonskem se je pričelo še le leta 1886. in že leta 1909. je bilo 1 1/2 milijona članov pri Rdečem Križu. Prebivalcev je imela Japonska takrat kakih 40 miljonov. Avstrija ima zdaj na okroglo 30 milijonov prebivalcev in 68.000 članov Rdečega Križa: če bi bile pri nas japonske razmere, bi jih moralo vsaj 1 milijon pri Rdečem Križu. Do rusko - ja­ ponske vojne svet ni dosti vedel o Japoncih; od tistih mal ima se ve da rešpekt pred njimi. Očak Dunant jih je moral bolje poznati, ker jih pridobil za Rdeči Križ. Preveč moderni, v parlamentu so se stepli! Izprva so bila torej društva Rd. Križa namenjena za pomoč v vojni; glavni in na- jimenentnejši namen tudi ostane ta. Toda kmalu so prišla društva do spoznanja, da lahko mno­ go koristijo tudi v času miru. Zategadelj je Rdeči Križ začel intenzivno razširjati svoje delovanje na pomoč pri elementarnih, vremenskih nezgodah pri požarih, povodnjih, potresih, dalje po­ sebno pri epidemijah. V te svrhe pa je treba imeti zmerom na razpolago izurjeno strežniško osobje, in ker so izkušnje v zadnjih balkanskih homatijah učile, kako važno je strežniško vpra­ šanje za vspešno delovanje Rdečega Križa, je Avstr družba Rd. Križa posvetila vso pozornost tej zadevi. Vzpodbujala je vsa pomožna društva, naj vežbajo bolniške strežnice. Zvezno vod­ stvo je želelo, da bi se skrbelo za tri vrste strežnic, namreč za pomožne strežnice, za strežnice, ki se bodo popolnem posvetile temu poklicu in konečno za strežnice po deželi, koder je na- jmenj poskrbljeno za postrežbo bolnikov. Vsled tega seje začelo v mnogih avstrijskih deželah kakor veste, tudi v naši Kranjski deželi - živahno gibanje za izobrazbo bolniških strežnic. Dru­ god so pa tega mnenja, da se na tem potu ne bo dosegel zaželeni namen, in priporočajo, da naj se ženstvo zakonitim potem prisili k bolniški postrežbi, oziroma šiloma izreči zanjo. Za ta recept so sevéda vneti posebno vojaški krogi, ki so že vajeni asentiranja in v onestranski polovici naše države, na Ogerskem so res kar izdelali zakonski načrt Evo ga! § 1. tega načrta ukazuje, da mora v slučaju vojne vsaka ogrska državljanska strežniško službo opravljati če je zakon ne oprošča Ako bi se primerilo, da naša državna polovica posname ogrski uzorec, po­ tem boste Ve na konj: vsaka dobode tedaj šaržo, ker ste že prebile rekrutenabrichtungl Pa menda ne bo tako hudo. Marsikaj zanimljivega bi Vam še imel povedati o Rdečem križu, pa to bo za danes zadostovalo. Moja želja je bila le Vam obrazložiti postanek in razvoj društev Rdečega Križa, njih nalogo in pomen ter Vas seznaniti z ustanoviteljem te velikanske orga­ nizacije. Zmo, ktero je usejal blagi Henri Dunant je krepko pognalo; iz njega je vzrastlo mo­ gočno drevo, ktero se je vkoreninilo po vsem širnem svetu! Upam, da se zdaj zavedate tega kaj je Rdeči križ in kaj njegov namen. Oznanjujte to, kar ste slišale, svojim znancem in skušajte med njimi pridobiti društvu novih prijateljev.« Pripisana so Imena: S. Kristina Zalokar, Furlan, Grojzdel, Pretnar, Gustin. 410.2 Govor odboru Rdečega križa ob smrti kralja Petra I. Ljubljana, b. d. (1921). G . rokopis. Priloga: koncept govora: »Velecenjena -gospoda! Častite dame in gospodje! Otvarjam Slov. Rdečega Križa odborovo sejo, ki se je sestala v znamenju žalovanja. Mlado našo državo je zadela britka izguba. Prvi vladar ujedinjene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nj. Veličanstvo slavni kralj Peter I. je preminul. Ne bom opeval Njegovi vrlin, Njegovih zaslug, Njegovih žrtev, Njegova trpljenja: moral bi le po­ navljati, kar Vam je itak vse znano. Nosil bi le vodo v Savo. Dotakniti se hčem le stikov po­ kojnega našega prvega Kralja z impozantno internacijonalno institucijo Rdečega Križa ki jej je prvi temeljni kamen položil blagi potomec stare imenitne ženevske obitelji po imenu Henry Dunant baš tačas, ko je mladi princ Peter prvipot bival v Ženevi. Leta 1864. je stopila utelov- Ijena ideja Rdečega Križa oficijelno med svét. Dné 22. avgusta tega leta so sklenili zastopniki nekterih držav v Ženevi konvencijo za zboljšanje usode ranjenih in bolnih vojakov bojujočih se ui mad, kije odsihdob znana po vsem svetu pod imenom Ženevske konvencije. Princ Peter je bil takrat t j. pred 57 leti že francoski častnik in imel priliko opazovati živahno gibanje fran­ coskih vojaških in civilnih krogov za človekoljubno namero Dunantovega prizadevanja, ki se je zanje dobrohotno zanimal sam cesar Napoleon. Kot legijonar na strani francoske vojske v francoskopruski vojni leta 1870. je blagopokojni naš kralj na svoje oči videl blaginjo te us­ tanove, ki se je širila od leta do leta in obsegala že za časa balkanske vojne 1912/13 ves ci­ vilizirani svét. K svetovni mednarodni organizaciji Rdečega Križa so spadale že tačas skoro vse države in nektere med njimi so imele društva Rdečega Križa z naravnost ogromnim šte­ vilom družabnikov, med njimi Francija in na prvem mestu - Japonska s poldrugim milijonov članov. Mala a bistroumna Srbija je brzo spoznala važnost Rdečega Križa, kmalu pristopila mogočni organizaciji ter osnovala svoj Rdeči Križ. Inozemske misije, ki so bile poslane v bal­ kanski vojni na bojišča, pohvalno omenjejo srbske sanitarne naprave in delovanje Srbskega Rdečega Križa za fronto in v vojaških bolnicah. Kako so morali dobro deti taki pojavi milo­ srčnemu vladarju kot vernemu sinu svojega naroda in kot hvaležnemu prijatelju svobodne Švi­ ce, ktere gostoljubnost je ponovno užival in se rad ponašal, da je, citoyen Génevois, občan tistega mesta, kjer seje porodila vzvišena ideja Rdečega Križa. Zanimljiva so poročila napo- minjanih misij še v drugem oziru. V poročilih o srbskih bolnicah, naglašajo resni znanstveniki v karitativni službi čudovito značajnost srbskega naroda, njega navdušenega narodno zavest in njegov patrijatizem, hvalijo ljudstvo, kako je varčno in kako točno pozna istorijo svoje do­ movine. Žal, da je ta častna sodba pojedincev ostala glas vpijočega v puščavi, glas, ki ga je smelo preziralo politično in diplomatsko kovarstvo; a resnica besedi poštenjakov seje sijajno izkazala v svetovni vojni, ki je posvedočila, da sta tako narod kakor njegova kraljevska dinastija prekašala v hrabrosti vse tekmece, da sta narod in kralj potrpežljivo prenašala nepopisne muke, pa nista obupala v nesreči nego v svoji jekleni vztrajnosti konečno slavno zmagala. A on, čegar železna volja je vdahnila narodu srbskemu velikansko silo, ki je uresničila vzvišeno idejo narodnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, on se ni dolgo veselil uresničenja te ideje, ki mu je bila zvezda - vodnica vse žive dni. Izvršil je veliko nalogo, ki mu jo je podaril večni Bog, in - šel od nas. Slava njegovemu spominu, spominu kralja Petra I. Velikega Osvo­ boditelja in Ujedinitelja, vekomaj slava! Hvaležno časteč spomin očetov udano pozdravljamo vrednega mu naslednika Nj. Veličanstvo Kralja Aleksandra, ki mu zaori navdušen Živio!, da nam dolgo vladaj na čast in slavo naše domovine, ujedinjene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven­ cev!« % 411. TRIGLAV, ČASNIK ZA DOMOVINSKE INTERESE* 411.1 Koncept prijave o ponovnem izhajanju Triglava. Ljubljana, 28.11.1867. G . rokopis. J: nemški. Dopis je naslovljen na Državno pravdništvo in na Deželno predsedstvo na Kranjskem. Podpisani hišni posestnik, rojen v Kranju leta 1841, stanujoč v svoji hiši štev. 263 na Mestnem trgu v Ljubljani, naznanja po § 10 tiskovnega zakona, da namerava nadaljevati z izdajanjem nemškega političnega tednika Triglav, časnika za domovinske interese (»Zeitschrift für vater­ ländische Interessen«), Izdajal ga bo z lastno odgovornostjo. Časnik bo tiskal Jožef Blaznik v Ljubljani, Breg 190; izhajal bo od 21. decembra dalje vsako soboto s programom: vodilno na­ čelo Triglava bo zagovarjanje enakopravnosti vseh avstrijskih narodnosti (»... die Gleichbe- rectigung aller österreichischer Nationalitäten«), zastopanje in varstvo slovenskih interesov (»die Vertretung und Wahrung slovenischer Interessen«) in pospeševanje materialnega in du­ hovnega napredka slovenskega naroda (»die Förderung des materiellen und geistigen fort- schrithes des slovenischen Volkes«), Poleg tega bo časnik posvečal pozornost vsem politič­ nim in socialnim dogodkom nasploh. Vseboval bo: uvodne članke (»Leitartikel«), poročila z obravnav državnega in deželnega zbora, kranjskega deželnega odbora, ljubljanskega občin­ skega sveta in Trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko, politične preglede (»die politische Revue«), korespondenco (»Correspondenzen«), narodno gospodarstvo (»Volkswirthschaftlic- hes«), prispevke iz družabnega življenja in iz sodne dvorane, spominsko ploščo (»eine Erin­ nerungstafel«) sestavljeno po oglasni listi (»Intelligenzblatte«) Ljubljančanke (»Laibacher-Zei- tung«), brzojavke, zadnja poročila (»Neueste Nachrichten«), podlistek (»ein Feuilleton«), razne beležke (»Notizen«), ki jih prinaša periodično časopisje o trgovini, prometu itd, ter končno og­ lase (»Inserate«). Deželno predsedstvo prosi za ugoden odgovor ter navodilo o plačilu kavcije. G . zaznamek: Ker je po § 14 tiskovnega zakona Triglav dolžan plačati kavcijo 1.000 gld. prosi za nakaznico. 411.2 Potrdilo Deželne vlade za Kranjsko. Ljubljana, 2.12.1867. Dopis štev. 1927/P.S. Glava: »K.k. Landesregierung in Laibach«. Pečat: »K.k. Landes-Präsidium des HerzoQthum Krain«. J . : nemški. Potrjujejo prejem naznanila z dne 28.11. o ponovnem izhajanju Triglava pod uredništvom Pet­ ra Grassellija in v založbi ter tiskarni Jožefa Blaznika v Ljubljani Potrjujejo tudi prejem kavcije v višini 1 000 gld. 411.3 Koncept dopisa Deželni vladi za kranjsko, Ljubljana, 11. 12. 1867. G . rokopis. J: nemški. Podpisani pojasnjuje, da Triglav ne bo izhajal v založbi Jožefa Blaznika, temveč je sam izda­ jatelj in založnik. Redakcija in administracija, skupaj s prodajo na drobno, bo v Nunski ulici, štev. 57 v pritličju, obrnjenem na ulico t.j. v oboku med uvoznim hodnikom in trafiko. 411.4 Koncept obvestila o ponovnem izhajanju Triglava. Ljubljana, b.d. (1867) G. rokopis. J: nemški. Skupaj z dopisom pošilja več vabil v želji, da jih razširijo med prijatelje stranke (»Freunde un­ sere Partei«), v javnih lokalih in sploh med vse sloje prebivalstva. Sklicuje se na domoljubno ravnanje (»... den patriotischen Unternehmen) za napredek lista. Hkrati jih vabi k sodelovanju v obliki raznih prispevkov. Podpisan je Peter Graselli. 411.5 Vabilo za naročilo Triglava B.k. (Ljubljana), b.d. (1867). Plakat: 30,7 x 48,7. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: nemški. »Einladung zur Pränumeration auf den Triglav. Zeitschrift für vaterländische Interessen. Eigenthümer, Herausgeber und verantwortlicher Redakteur: Peter Grasselli. Als im Juni vorigen Jahres die Gründer des Triglav ihren Entschluss: die Zeitschrift eingehen zu lassen, - und die Motive dieses Entschlusses ankündigten, hoben sie ausdrücklich hervor, dass das Blatt nur zeitweilig zu erscheinen aufhören sollte. Im geeigneten Zeitpunkte sollte es wieder ins Leben gerufen werden. Oft schon hatten sich seitdem Stimmen vernehmen lassen, welche die Fortsetzung des Trig­ lav eindringlich befürworteten. Doch zauderte man, hauptsächlich um Konflikten im eigenen Lager aus dem Wege zu gehen. Neuester Zeit jedoch als die empörende Sprache gewisser slovenischen und überhaupt slavischen Bestrebungen besonders freundlich gesinnter Jour­ nale einen unerhörten Grad erreichte, - die unausgesetzten masslosen Angriffe auf Personen und Einrichtungen, die sich in nationalen Kreisen der höchsten Beliebtheit erfreuen, allgemei­ ne Entrüstung hervorriefen, wurde der Wunsch nach einem deutschen Organe der Slovenen in Laibach immer lauter, so dass man demselben nicht länger das Ohr verschliessen zu dürfen glaubte. Durch vielseitig wiederholte, dringende Aufforderungen liess sich der gegenwärtige Eigent- hümer des Triglav bewegen, das sistirte Unternehmen fortzusetzen. In Folge dessen erscheinen noch im Laufe des Dezember (21. und 28.) die zwei ersten Num­ mern des III. Jahrganges. Das leitende Prinzip des Triglav wird sein die Gleichberechtigung aller österreichischen Na­ tionalitäten, - seine nächste Aufgabe die Vertretung und Wahrung slovenischer Interessen, die Förderung des materiellen und geistigen Fortschrittes des slovenischen Volkes. Er wird sein Augenmerk auf alles richten, was unseres Volkes Wohl und Wehe berühren, - wird alles in des Bereich seiner Besprechungen ziehen, was jeweilig die Geister der Patrioten beschäftigen wird. Selbstverständlich soll sich derselbe hiebei durchaus nicht auf Krain besc­ hränken, sondern im Gegentheile auch die Zustände unserer Nachbarländer in Betracht zie­ hen und jedem darauf bezüglichen Artikel bereitwillig seine Spalten öffnen. Der Triglav wird es sich angelegen sein lassen, den Aufeindungen, Schmähungen und Ver- läumdungen, deren Gegenstand die sog. Nationalen sind, mit aller Energie entgegenzutreten, die Auslassungen eines Theiles der Presse über slovenische Zustände auf ihren wahren Werth zurückzuführen und durch objektive Darstellungen die Dinge im rechten Lichte zu zeigen. Diesen Zweck wird er vor allen ändern verfolgen; ausserdem aber wird er allen politischen und sozialen Ereignissen von Belang die gebührende Aufmerksamkeit schenken. Der Triglav wird bringen: Lietartikel; Berichte über die Verhandlungen des Reichsrathes, der Landtage, des krainischen Landesausschusses, des Gemeinderathes der Stadt Laibach, der Handels - und Gewerbe­ kammer für Krain; die politische Revue; Korrespondenzen; Volkswirtschaftliches; Mittheilun­ gen aus dem Vereinsleben und aus dem Gerichtssaale; Lokales und Provinziales; Theaterre­ zensionen; Kunst-und Literaturberichte; eine Erinnerungstafel, zusammengestellt aus dem Amts.und Intelligenzblatte der Laibacher - Zeitung; Veränderungen im Klerus (vorläufig nur der Laibacher Diözese); die Liste der Verstorbenen und Getrauten in Laibach; einen Marktan­ zeiger; Markt-und Eisenbahn-Fahrordnungen; allfällige Telegramme und die neuesten Na­ chrichten. Die Sprechhalle wird stets für passende Anfragen oder Erörterungen offen sein. Dem Feuilleton werden wir besondere Sorgfalt zuwenden, und alles aufbieten, um demselben durch reiche Abwechslung und pikante Manigfaltighkeit möglichsten Reiz zu verleihen. Inserate werden wir unter sehr billigen Bedingungen auf nehmen und können denselben bei der günstigen Erscheinungsweise unseres Blattes (Samstags) den besten Erfolg zusichern. Wir erlauben uns auch hierauf besonders aufmerksam zu machen. Um unser Vorhaben nach allen Seiten würdig ausführen zu können, benöthigen wir jedoch ge­ nügende Unterstützung seitens der Freunde unseres Volkes. An sie ergeht jetzt die Bitte, dem Triglav ihre Sympathien zu beweisen. Zunächst laden wir zu recht zahlreichen Pränumerationen ein; dann bitten wir unsere Patrio­ ten, im Interesse der Sache einerseits für die möglichste Verbreitung des Blattes Sorge zu tragen, andererseits uns recht fleissig und ausgiebig mit Beiträgen, besonders Korresponden­ zen zu versorgen, damit der Triglav seine Anziehungskraft auf die weitesten Kreise ausüben und den verschiedensten Anforderungen Rechnung tragen wird. Der Triglav wird jeden Sa­ mstag im Formate dieser Pränumerations-Einladung auf einem ganzen Bogen erscheinen und kosten: Mit der Post: bis Ende Dezember 1868 ............................................................. 5 fl. - kr. bis Ende Juni 1868 ........................................................................... 2 fl. 50 kr. Für Laibach: bis Ende Dezember 1868 .............................................................. 4 fl. - kr. bis Ende Juni 1868 ............................................................................. 2 fl. - kr. Für die Zustellung ins Haus sind halbjährig 30 kr, ganzjährig 50 kr. zu entrichten. Alle Zuschriften und Geldsendungen werden erbeten Franco unter der Adresse des Eigent- hümers Peter Grasselli. Das Redaktons-und Administrationslokale befindet sich in der Klosterfrauengasse, Haus-Nr. 57 (gegenüber dem Kasino)». 411.6 Tožba Jožefa Blaznika, Ljubljana, 2.10.1870. Rokopis. Kolek za 30 kr. Žig: »K.k. Landesgericht in Laibach«. J: nemški. Tiskar Jožef Blaznik toži izdajatelja Triglava Pejra Grassellija za 693 gld. 40 kr, ki jih dolguje za papir, tisk in pečate (»Stempel«) od konca decembra 1869. Zahteva tudi 6 % obresti od 1. januarja 1870 dalje. Na zadnji strani je opis zadeve: tožba Jožefa Blaznika proti Petru Gras­ selliju, ki jo je vodil odvetnik dr. Sajovic, potrdilo P. Grassellija o prejemu obtožnice 3. oktobra in vabilo sodišča na razpravo 14. novembra 1870. Priloženo je pooblastilo za dr. Sajovica z dne 1. oktobra 1870. 411.7-12 Seznami naročnikov. Ljubljana, 1866 - 1870. Razmnoženi obrazci, rokopisni zvezek, rokopisi. J: nemški, slovenski. Ugotovljivi so: a) seznam naročnikov in darovanih izvodov za leto 1866; podatki so vpisani v rubrike: po pošti ........................................................................................................... gld, kr. s slom ............................................................................................................. gld. kr. dostava na dom ............................................................................................... gld, kr. osebni dvig v založbi ....................................................................................... gld, kr. saldo o p o m b e b) seznam vpla čil n a ročnine od 1 9 .1 2 1867 do 30 11 1868 vsebuje naslednje podatke: da­ tum v p la č ila p riim e k in ime, kraj bivanja, naziv p ošte čas naro čila in višino v p la č ila c) seznam i vpla čil n a ročnine posam eznim p o ve rje n iko m za leto 1868. d) im enski indeks n a ro čn iko v za leti 1869 in 1870. e) seznam vpla čil d o stave-na dom, f) e ksp e ditn i seznam i za sm eri T rs t Dunaj, G orenjsko. D o le n jsko in Ljubljano 411.13. Seznam zamenjav Triglava za leto 1868. Rokopis. J . : nemški. 411.14 Seznam oglasov v letu 1868. Rokopis. J.- nemški, slovenski. Seznam vsebuje naslednje rubrike: te k o č o številko, šte vilko ča s n ik a v ka te re m je objavljen oglas, kdo in kaj o g la š a šte vilo vrstic, višina ko lka (»S tem pelgebühr«) in oglaševalnega kolka (»Inserationsgebühr«) in ce n o oglasa (gld, kr ). SS* / ; t /■ « C ^ < > SVÿyf* / и ^ : / / г / / у ^ - / м > 7 у г / i v b , / 'r f r f / - » ' * ' l * * /-/-# / v * / У / /M z - /Л6A>»/ ^ /~ < ~ Г ' s* s ' A , t f * ? x A / ^ / v f / у / / / ^ h - / - /~#e> / ï O / У0 ÿ* Ч & /Г+1У ~ у - ^ / j / ; y / i s ~ / s r - , S^MW-^fcÄW- / / /.' / / / ^ " ^ л ^ - (^ à ^ /v v */ i/r/sj/ / f $ ty" f ' / j'd / yfî * / /sč/srcssr s/sstä. / • / iW / ' l ^ ^ < 's * * rc /s t+ t. 1* ' / l i W ^ f ///б г /т г г г њ / i F / i / M L s ' . / Ж / - M * - t * > / M / M -, Л Т Л > , / — / - ^ / / i / ’ / *0 I s . У /У ^ Л? Д ' , ^ b - / - / - £ & t 6 { / / / S & l . Ä 4 ^ ' ^ / / / / f& / л р ^ . //7 г х /& г * е л ‘ < ~ 6 if t X / ~~f ~S& S & ~ / } " 0 » . /м б г б г г г а с /, Æ fr s s f . / f r > s t » / c 6 / r £ j / ' / —S 0 / < S 4 > / J '/ / S)0 • č c / a /£?*< ■ & i / & t f a j J t l/ ß / / ,.’• / ■ / fc/čr^vvr / - f S / b ’f 'if f l. / b'0 / S tf^ » ^ î è X ’iV/» ; / / / F / ^ ЛГ J f/ . /s itr/s z tr s * - ^ s r s / i £ ' s r / f / / s » / m / « // / . ; / ,^- » Č i/ a .(^ с л г ,/^ Ш 'С |' / . /e /h /rrtc A , y f é t * z / / i ê / S O / J V / S V ^ . i ï / Ï U t t c r * , / < * , , „ „ . / / ’ / / ^ / r f » / s v , ^ . . & Ж к Л т и х , / S AO-S ■ t f / ^ Z ^ i- x ' * - • * J ' Iz seznama naročnikov Triglava, 1869/70 (411.10) 411.15 Obrazec za poravnavo naročnine. Ljubljana, b.d. (1869). Razmnoženi dopis. G. rokopis. J.: nemški. 411.16 Grassellijevo navodilo za sestavo zaključnega računa. B.k. (Ljubljana), b.d. (1869). G. rokopis. J.: nemški. 411.17 Finančni obračun. B.k. (Ljubljana), b.d. (1869). Rokopis. J.: nemški. Sestavljajo ga: računski zaključek za administrativno poslovanje od 15. decem bra 1867 do 1 decem bra 1868, seznam posamezno prodanih številk Triglava od decem bra 1867 do de­ cem bra 1868. obračun izdatkov administracije Triglava od 15. februarja 1868 do konca de­ cem bra 1868 411.18-20 Zaznamki o prejemkih in izdatkih. G. rokopis. J.: nemški. 411.21-56 Računi, pobotnice in potrdila za leta od 1867 do 1873. 411.57-62 Prednaročniška potrdila (»Pränumerations-Schein«). 411.63 Dopis ljubljanskih trgovcev. Ljubljana, 5. 2. 1868. Rokopis. J.: nemški. Oglašajo se o članku v Laibacher Zeitungu štev 27, kjer je v poročilu o občnem zboru ljub­ ljanskega nem škega telovadnega društva (Turnverein) omenjen kot trgovec, trgovski agent Ambroš, kar je groba žalitev trgovskega stanu ir. Slovencev (»uns Slovenen«), Laibacher Zeitung je odklonil njihov dopis, zato se obračajo na Triglav, ker verjamejo v po­ štenost časnika in obljubljajo tudi izdatno pom oč Objavi naj nekaj besed o teh ljudeh ki želijo pahniti domovino v odvisnost; obsodi naj njihovo gospodovalnost in domišljavost ter prevze­ manje naslovov, ki jim ne pripadajo. 411.64 Memorandum skupine bralcev. Ljubljana, 13. 6. 1868. Rokopis. J :, nemški. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskovnega zakona zahtevajo popravek trditve v članku Naši nem ­ ški liberalci Triglav, štev. 25, z dne 6. junija 1868, po kateri naj bi 25 plemenitih dežm ancev besedno napadlo vlado Conrada Eybesfelda. Podpisani so: »A Dreo.dr Ant. Uranitsch, Marinschek, Josef Hauffen, Leskovic, Heinrich Skod­ lar, Jos. K risper.------- Emerich Mayer«. 411.65 O gledaliških obiskovalcih. Rokopis J.: nemški. 411.66 Z višine Triglava (Von der Hohes des Triglav«), Rokopis. J.: nemški. Pesem in razmišljanje Anastazija Grüna. Pripisano je: »Feuilleton«. (trfttiat je b tn © a a e î o g »«» «<« ■ * • *а1ђј16гц . . .. M M *««d*We . . « ИН* ИЧ . . ,. TRIGLAV. 3ritfd|rift für tiatcrliRbif^c Sntmfft«. eie'»W* unb Т * tâ a o t feafM bt, ï » ?a a to ifftlâ g ti b n (ш ш ш вјш toalfft B m ab a б ђф к but moiritigjx 3ntnT*albn m (ïM l- to ie d m » К О Д л-ЈКвр & авМ feit ebmentang totaler Sîiftn - b f t j» e a t a b a ЦИга — oU ooft (фог. bei ÿistJ)! cnb «tftrl H t $ *to ta * * G » U » H ift*a ea« allen ©ftmaftKia. H a fererr^trM ten fosas, a * m l fftarfgefpiçten вгеВеп ben fM N a а а (и т п Џ п еађ ф ш еОДфеа firi^ an g er in g e - ■ ф к т в в ј г sa t e 6aï»xcna ter в к ^ Јр И е ga befriedigen, « b f r f r f a r a M " * M S n n b t i n i * « * U jener f*. , i , . — > n M » r t r iw f e r * * e * * M **фј<*1е « 4 I wMO a ©фнш§зг1 dec aaitfftra tttftt D ig it, la »elfter f b м к & Гф а V o k b é j веткфевеш âe g riœ s s i üfcsr f t $ et» « ф . . D i a м ш % « м г , Ц f k a l © ftib e in e r fftb ». m i M # i — б и и * « . æ ft e ttg a a e a fftci « c . fiât— sg M a g afd M i K e ftM H “ * f^ & rottôei « ft ! Ш а џ т к — Ч . »< т т ф м Д О * џ т U f a © p u b gate Ш дав в Ц < % 5а №>| ) ц « | ir | (f a M 4 M f сга!{ф п StetiM ■ № М ~ K H M ftaag M « i t r i » f t b a f f t e b e « f M a >ib » W « ’ e eh aiin fa» вжг. fftr t j скш wtfleiftt fegar м * ■ H * » 3 * И М Ф > 3 s 2 « - H t К п ф з ш * *т Ц. & F «■ * * * 4 4 п в с * а М , м м и ^ ш јф . W t a 4 џал » м fe 2 = p » s G j f r f y t r i l , E i S ig в л ј и * tr t ^ t t e - миијРпиВ Р< Ms Ф с к 1 K r f» ађв&шга Strsgssg јмдаЗ * ~ Л \ 9в »sau fc»fcBb tt« a0 ћет eSUa MpMMta * M l Џт Orné I d l e , Џ ф feeSça ©фгв!> tm» ббдо. « & п ђстсжИ^ " • > b e r a t « f c « » aim » a S r a M « B ü ttn n t a « t a Č l дш ф п * а S r t k « « ' * « O * » f c a m М ф ^ ( * t« ИН* * > М« Ф1 ■« «Ц«*И« O « # « М х т Ш к tlw iM —fc «M **» ta Mb Ш в М *в Mat C rttb r, M r Ш » Ш < R h®l*6 « a * Œ « W H *« © « K n O œ jf ô « M M r f n f t n tftte » CBtKâfT dû ^ Ш t f f f c r t t e t f a К % Ш ^ | Л м 1 п а W « o b i M * S é îr 3 wf ffA ra ши»! 3ft, ßfe №otÿ tar М ф ш м и ! Џ ш M I« Mr Xe fifefcîb T -Sî« fix « и ф Јг ф т е а 3 M M « M ® m tfirtü 3 , ia сг1фш (b p flr a i^ fe r tig t W H N l *«*« м М м А в B M o rf i* ftraia aut ir t r a t t * ® *çs B rf p d iîi«*rt, fcekl e k r W« c^recij ©jeca- W 4 m t f s m m a ©öraft far р.ф 6*ва|ргеф. Ф4ф « USS> M B2 0 0 ,b «ä «m a05 H 4 ß t t * i a « r t « B (es§,в к а в ђ г !) «beer* «*iM« «atn^rt^! Ma f c ü t a ï s ^rommoria, M f fc e и т « Ц # г в , « * *ФИиМ И г W a «fkr O r t « j& s to ri. ia bta »ortlesrt ^ rp g tte i Bw rM a, trngta 2 6 CcbU __ «rein , not b ra $ к т а Scarab 'воа S^ iâ fcîb »i« З т м Л к с ш tnmerölflml in« « в в ^ ! »n MfWbtrn, bag (U fttn (Scgneâ « « b W k n en| bm i«Digtn f v f r n wt^om fciw a, ©ri! «r ein uafafcgt« Огшш b « ifyrtrfeUo ећтјвПа b lie ta Bab г а в а « . P^ü3tD (!) S îg ifia a g fri, «ab baft fl* i^a иев birfeoi fe fw flBâ»n SlabetaU i^rrr SlaotfiîsrigjiH , » t % S f k ђшсф «в* tignsr ®«pu(aliTO birth a«4 ® ia i b t f i f t t t t i aoDtn, nnr еав fmtsiOigtr ÖtiqurtU in firuntaig feÇ«. SO if! trna bw$ т ф entrgS&ti« ЈП Јв јф п , « i« bief* einjigra ïâ u a lw g t bi« p a p irn a S ta b riet« ÇurfnltS a it btn 81ф ђв«п(ф ш G rbritrn fkßil^aftrr вф п Кво ка ja f^Bingca и ф Ц trnb mit i$ rra ^>o^o««riBt bit ©leotota Sreiae flbn Ј а ф ! j ii t & t t | W f t B ja ßtintn fty eiaWbtn, m ii St — шш î^ t ilt bat(Ç и п ^ tig ra 6 фв0> — ja tiatr (atam trlica, toapetärtn äBfijsrität im & »»вф г ©јелн&г. га ф gfJangt (tab! «n btm ftü « a k r (aaa в з а itat« aatt* q a ifii^ t © t f f i^ J , в»1< И рф M o t МвШи c & lr r r t^ iÆ n »Bbitätcn naftr ktnS^ligtt, ffiBtätotga свв (кђ c i z x ^ a , вквв men WÂ^rsioast, a it bk aaglef« Ö c ^ S e r ^ s M , bit bi« ja « ÎJrliriM B gtfttigfrtt © trt^ gta^t taU ш & м Л а fro- ftitation a Ort ®*,r- nab e^otEgtfft^lrt, afin » A li^ b it w * аф лп в cot btr ÿ tÿrts ©düia 0® 4 ф а » bit 3äM*e.«№ art (tin t btbauttli^t, ata emgtbuütfn« Snftegs c lîîn З л гп а. albatH«) in« g a M ^ ftt ju «wrjtrmi bnr^mjS bin »tScefra trägt, ffiernm btoo ааф ? ÏUUe gtftÿitÿl ja, a « bttft frû > gtlfapi« «a ber ttiO ttrlU tftti StignBaUigang aab в и М в м ) aafrn r »alioaalität auf bu fte a liagfi fe |ф Ш ф M » ig H BäqfÄU * r t btflo grfiab(i«tr aaejabtetea, и M r ш ( с т ^ îiiebebitinw g a a ï ©nmbeotfBBg anftrer & ôjr*r 6ф> iafrt> naltfdîtr ja и т т ђ т ! Unb (o U H tnibrn 8 tab , ш «1ф» f 4 mit мгбф*«фи ÿtacÿdfratK f i l t r a i t jn titulirro, m at f t t t . S ig u tlA » m i ® ф « ф , ви ш btr Dtr^imsitttt Kbtra- И аш « т ф « Bstiltr if t al« bsfi, вав авв as bitfta ,»ђио* Btttfctn*, aDt aagenfctidc bit f o l i j i oab bo« ©tapbTt^t go ^ ilft taftttbta fim ta fo oft mit b « arfiublidjlbo ©trab- Wtamtg ir t t t ïç ta iiB ti anb 3>enattdsîbn ja ono^tta @;U- 8 ® N 8 * ^ « ® b * , fe bftrftt a a a b e ©tgOBOgen bbft« ftkw ü«m a« mrin во* aaf««g « t o f d w mofctn. Sk a n bas 2>rutf4t^em nar bitfc tbfa © S a lt aufpmtiftn wtmeg, ia Вг1фп: »« be® an ben mit ©twSbamca aab ©ttti^tflbit. ш ^ r t U r t t a Sctortržstsa fe f^roff t a t^ e a triit, fo U f r man ee9 bannt angrf^erm anb nnbtmtsgll ® а п »Ш ja Ш «ib m u essa anb bit « e m t ii btr Nationalität oçnt » M M I «Bt ffr Џ atbia, für U i aW r c^w W a rfs t ввг © Sascrti rnsb Safüatioaalifirtma, m tmjtrn ®obtn nß^tgstj geS« btl pefltnttf © tb gra^h ß3äj an $ ш ф п öbtnwi- Bsn to ja B a s ra ! '— S t r c z č ) triasa Begriff fcä, всв crötBär, «arefcerl^ tob fftfa b i^ Џ , u t ß « ft fe« © d tg te trt, am aOtfl S it- btrtra^tigt bitftr ©attnng ® it in einer SJafifraoOlagt mit rißtm etÿtegs ferifomwea « fy fo m , data S M in cts fea- bEbta ffâ ç tn jtDtr b ttü fe a a a « « M i« w , in btnsa M t tbbrigt £oi4 b tsasîticîcïifjÿ« © tta s ta in U con « s tifta e ii. f^ a Sem fpsBbtsjfrËf^tB a fla & ts ä abgelagert tsirb, um bemit п ф в gtfanbi Ш paiteft ja ш ^ р е в шз& isžl ЗЖавшш ber 3 » М Н Џ Н * ч в ш . « N N a m fttifte • * Сфетђјаафе b tfo e m t a b tr b b „ V i f f f t * M a a a i ( |b l — „ immer für Рф. Q u tavto gsr fo ta^ g a a l M a в ф а б е т в Söbtl jtet« 8 rt»lrr* fttbiect, a # t t ip ааф c a 39. SKai Ü&ti bb Zragmtitt t n 3éSba-0f?stat bca faaefta Stitortibl gelbfert И d a b b fta f«a »> b > i tria Mt M a a . [с \ ф ©îE SEr i a t i s a sei iùp mû »»aU^Wfh s a f . ééU- lifba aab Sooptratotto tirig b ta flscemftbt P a t ra flB fb (C° £ n bb @ i^tla btaif^tr îe r a t r ; Ф г. Ш а а fcsr ocb Mb lesentn itrro rifb t uab nnr btA^elb magtt btr e ra t ® ta n tia t 3 tü lang jara ©феше in iÿ r Çors Pc§ro, — B rr laaa btm ,^ a f« tr * feiet SSenttiaosbaag a s d t w ra rg » ? H k 9fe. gitnmg eirb gttabtja aafgtforbcrt, gegea bb H»WBif*e teö M if « ^ S M b mil в а ф ( ф * в frtgerbeaaajta ta «rirtMftaf ttn; bb $ o ti)ti oitb in jeber ä n l{ K it f^ riG ra $$fte «ai* fixt, - tro$bcm obre Bcrfk&trt an« baM btr ÿwerabb S U m ia einem Stl^ra, er giscs b e J bc3 9 Sa| eStr 9 m |ritea м в« gerüttelt aab »oOgef^fitttU; tr o fb « f^reit tr, a b M r Ш * Ц ia ber gabel, btr ba« 8alb gtfrtfb» Џ ш , be p te a ©ф03 aab Ir it t , tr ptrÿorrt«rirt an« gigeeSb« je tt pali|cäiftt (Km- mif^aag, ba in © to m b a вЏ а А њ teater — K a tr a ( t o l 3a, afetr (© ottlob!) M l für » a O ta ? j M t4 * bb 8tTfaflaag in O tfb m i$ m ђ Ma f t i a t a l l ---- feibfl bb OKUn etrgtbta«; btr Џ - a f ä a a k r, tsd^s m š j f btm © črte Mr е г с Л Џ Ш © ^ e x a ^ r ifl fpri^t, b i« e*ra»- Ш ш eiÉM||^|te ywnitiW H W . Ф м b ÿb rm ntaiftk Sofammîtrag traf M a 8 иф И «- ftCbt bei fSlefeaberf tat folgenteS f rmoarimerato erte#»» , 0 n «n b ttro # ber algtœtiBCB UajafrbMa^tb. « *»- betrat^ b b t a b a r g t a « a a f b t r O a f i« b t « 2 t » p o l b ia if f t t a 2>iplem 4 n ab b e t p r a g m e t if f t t n © e a t t ie a , aafe* вмђг, а!« апф bie «atonomie ber froatif^bič«. 411./o Triglav, Zeitschrift für vaterländische Interessen. (Triglav, časnik za domovinske interese) Štev. 3 - 54, 4. 1 . 1868 - 24. 12. 1868, III. letnik. 411.71 Triglav, Zeitschrift für vaterländische Interessen. (Triglav, časnik za domovinske interese). Štev. 2 - 105 (manjka 62). 5. 1 . 1869 - 31. 12 1869, IV. letniK. 412 NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI* 412.1 Pravila delniškega društva Narodna tiskarna v Ljubljani. Ljubljana, 1890. Tiskana brošura 16 strani. Tiskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J.: slovenski. 412.2 Bilanca tiskarne. Šmarje, 8. 11. 1872. Rokopis. J.: nemški. »Lobi. Actien-Gesellschaft Narodna tiskarna Laibach Soli: 1872 Jaener Maerz Mai August Novbr Novbr 1 Kaufschilling d Buchdrukerei in Marburg verzinsbar mit 6 % zahbar in 4 Raten 1/2 1/5 1/8 1/11 872 15 Interessen bis 15. Maerz 2 1 /2 Monate a 6 % 1 Vom Restbeträge f. 13. 9. 76. 28 4 Monate a 6 % 4 Vom Restbeträge f. 9976.28 7 Monate 4 Tage a 6 % 1 Vom Restbeträge f. 5426.28 10 Monate a 6 % öwf 18976.28 237.20 279.52 355.81 (80) 271.30 owf 20120.11 (10) Haben: 1872 Feber Mai Mai Mai August August 15 Cassascheine v. 16. Jaener a.c. 30 Tage kündbar Interessen v. 16. Jaener bis 15 Maerz 2 Monate a 5 1 /2 % Baarsendung Für 18 Aktien a f. 100 25 % Einzahlung Hievon 3 1/2 Monate Interessen a 6 % Fiir 18 Aktien a f. 100 25 % Einzahlung Hievon 15 Tage Interessen a 6 % Baarsendung Für 18 Aktien a f.100 2 5 % Einzahlung Hievon 19. Tage Interessen a 6 % owf 5000 45.82 (83) 4000 450 7.87 450 1.12 4550 450 1 42 Novbr 1 Für 18 Aktien a f 100 25% Einzahlung 450 Hievon 15 Tage Interessen a 6 % 112 Novbr 1 Saldo 4712 76(74) Novbr 1 owf 20120.11 (10 ) Novbr 1 Saldo owf 4712 76 (74) St. Marein am 8. Novber 872 F. Skaza H.VTanšič« 412.3 Dnevni red I. občnega zbora s seznamom delničarjev. Ljubljana, 7. 6. 1873. Tiskana brošura 8 strani. Založila in natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski. Upravni odbor delniškega društva vabi na I. redni občni zbor 22. junija 1873. 412.4-7 Seznami delničarjev. G . rokopis. Ohranjeni so seznami vplačil: a) od 27. 12. 1871 do 15. 1 . 1872 s podatki: datum, ime in priimek in višina vplačila b) od 15. 1 . 1872 do 20. 8 . 1873; na začetku je osnutek (?) dopisa z glavo »Peter Grasselli« in vsebino: »Sl. tiskarnici F . Skaza i drugi v Mariboru. Kdo je tiskarnici F . Skaza in drugi dal pravico, na razglasih zaradi vplačevanja samovoljno pristaviti, , da se vplačila morajo pošiljati tudi njej?« c) z uvodnim stavkom: »Sledeči gosp. deležniki so nam do sdaj plačali .. Gosp. F . Rapocu so plačali ... « d) mariborskih delničarjev od 15 aprila do septembra (brez letnice). 412.8 Računski zaznamek. B.k. (Ljubljana), b.d. (1872) G . rokopis. J: nemški. »Cassenschein: 15. 1. 72. 326,B f 1000 15. 1. 72. 325,B 1000 15. 1 . 72. 324,B 1000 15. 1 72. 16,B 500 15. 1 . 72. 852,B 100 (f 3600) 16. 1 . 72 336,B 1000 16. 1 72 873.B 100 16 1 . 72 870,B 100 16 1 72 872,B 100 16. 1 . 72 871,B 100 (1400) avf 5000 - Herrn H V. Tanšič am 15. 2. 72 mit Giro übergeben. Grasselli.« G rokopis. J.: slovenski. »29 12 1872 prejme od Narodovih naročnin 200 gld 31. 12 1872 prejme od Narodovih naročnin 200 gld 4. 1. 1873 prejme od Kovača 700 gld 6 .1 1873 prejme od Kovača 200 gld 16 1. 1873 vrne tiskarna 500 gld 19 1 1873 vrne tiskarna 400 qld « 412.14 Računski zaznamek. B.k. (Ljubljana), b.d. (1873). G . rokopis. J: nemški. »Restforderung der Firma Skaza & - - - an der Aktion Gesellschaft Narodna tiskarna mit 1.11. 872 f 4712.76 (74) 2 112 Monate Interessen bis 15. 1. 73 6% 58.90 owf 4771.66 (64) Erhalten owf 1058.90 owf 3712.76 (74) Restcapital------15. 1. 73« 412.15 Potrdilo o prejemu denarja. B. k, 28. 8. 1873. G. rokopis. J: slovenski. Dr. J. Vošnjak potrjuje prejem 57.90 gld, ki mu jih je izročil Peter Grasselli. Denar izvira od na­ ročnin za Slovenski Tednik in Slovenski narod. Na drugi strani potrdila je seznam plač (?): «Blagajnik 30.6. 72 f 300 30. 12. 72 300 Ravnatelj 31. 1 . 73 200 30. 3. 73 100 30. 4. 73 50 31.5.73 50 30. 6. 73 50 31.7.73 50 31.8.73 50 + 850 f 2000- Žark 31.5. f 47 30.6. 60 31.7. 60 9.8. 20 23.8. 13 31.8. 30 413.1 Vabilo na shod z načrtom pravil banke. Ljubljana, 28.4.1872. Letak: 2, 8 x 233 Tiskarna: Eger v Ljubljani. J: slovenski, nemški. »Blagorodni gospod! Kdor dandanašnje gibanje človeštva pozorno opazuje, lahko vidi, koliko si prizadeva vsak na­ rod da bi si priboril samostalnost v narodno-gospodarskem obziru, kajti materijalno blagos­ tanje je podlaga in prvi pogoj vsega narodnega napredka. Na slovenskem stvorilo se je dozdaj v obče žalibog jako malo za povzdigo materijalnih na­ rodov razmér in skrajni čas je, da se tudi slovenski narod z vso marljivostjo loti dela na za­ nemarjenem tem polji, ter skuša postaviti se kar nar hitreje na svoje noge. Ta za naš narod neizmerno važni namen doseči bode mogoče le s združenimi močmi, ker združitev močij, asocijacija, je tirjatev našega časa. Denarne sile morajo se skupiti, da se bodo kakor kri iz srca plodonosno razlivale po vseh žilah narodnega življenja, in zato nam je usta­ novitev osrednjega narodnega denarnega zavoda prva živa potreba. Podpisani, od mnogih strani nagovarjani, namenili so se, da poskusijo izpeljavo te namere, to je, osnovo narodne denarne banke v Ljubljani, in Vas zaradi tega uljudno vabijo k shodu ro­ doljubov, kateri bo v ta namén prihodnjo nedeljo, to je 5. dan maja popoldne ob 3 uri v dvorani ljubljanske čitalnice. Na dnevnem redu tega shoda bo: 1. Posvetovanje o načelih prvil za omenjeno društvo, posebno gledé društvenega fonda, de­ lokroga in uprave; podlaga razgovora bode načrt pravil, iz kterega posnete glavne točke pri- dejane so temu vabilu. 2. Volitev osnovalnega odbora. v Ljubljani 28. dan aprila 1872. Dr. Jan. Bleiweis. Josip Gorup. Valentin Krisper. Ivan Vilhar. Peter Grasselli. Načrt pravil Ljubljanske občne banke (Z ozirom na trgovinsko terminologijo posnete so sle­ deče točke samo iz nemškega teksta pravil). § 1 . Die Bank »Ljubljanska občna banka« ist eine Actien-Gesellschaft zum Betriebe der in die­ sen Statuten bezeichneten Geschäfte. §. 3. Die Gesellschaft hat ihren Sitz in Laibach, ist jedoch berechtiget für alle oder nur für einige der in diesen Statuten bezeichneten Geschäftszweige Zweigniederlassungen und Agenturen in allen Orten der im Reichsrathe vertretenen Länder und nach erfolgter Genehmigung der k. ungarischen Regierung auch in den zur ungarischen Krone gehörigen Ländern zu errichten. Für die Zweigniederlassungen können durch den Verwaltungsrath besondere Verwaltung­ skörper bestellt und deren Mitglieder ernannt werden. §. 6. Die Gesellschaft ist berechtiget: 1. Hypothekardarlehen an Besitzer unbeweglicher Güter zu gewähren, die Vermittelung von Hypothekardarlehen zu übernehmen, bestehende hypothekarische Capitalforderungen ein­ zulösen und darauf Vorschüsse zu geben. 2. Darlehen an Länder und Gemeinden nich nur gegen hypothekarische Sicherstellung sonder auch ohne Hypotheken gegen Zusicherung ihrer Verzinsung und Rückzahlung mittelst Um­ lagen zu gewähren. 3. Auf Grund der unter 1 und 2 erwähnten Geschäfte und bis zum Belaufe der Summen, welche die Darlehensnehmer aus diesen Geschäften der Gesellschaft schulden, Pfandbriefe oder auf Grund der unter 3 erwähnten nicht hypothecirten Darlehen andere Schuldverschreibungen auszugeben. Diese können entweder auf bestimmte Rückzahlungsfristen oder verlosbar aus­ gestellt werden. 4. Wechsel, Anweisungen und Verpflichtungsscheine, Renten, Polizzen, Warrants, Cheques u . s. w. zu eskomptiren, Acceptations-Credite zu gewähren, Forderungen und Gerechtsame je­ der Art, Wertpapiere, Devisen, Münzen und edle Metalle zu kaufen, zu verkaufen und zu be­ lehnen, überhaupt alle Zweige des Bank- und Wechslergeschäftes zu betreiben und Börseo­ perationen jeder Art auszuführen. 5. Credit-Gesellschaften zu errichten und zu leiten, sowie die Escompte-Geschäfte mit den­ selben zu besorgen. 6. Finanzoperationen, welche der Bank von Landesvertretungen, Gemeinden, Corporationen, Gesellschaften oder Privaten übertragen werden, zu besorgen oder zu vermitteln und die da­ mit zusammenhängenden Geschäfte durchzuführen: Anlehen für Länder, Gemeinden, Corpo- rationon, Gesellschaften oder Private allein oder in Verbindung mit ändern zu übernehmen. 7. Gelder in laufende Rechnung, gegen Einlagsbücher oder Cassenscheinerzu übernehmen. 8. Depositen jeder Art zur Verwahrung gegen oder ohne Entgelt zu übernehmen. 9. Oeffentliche und private Gefälle, sowie unbewegliche Güter zu kaufen, zu verkaufen, zu pac­ hten und zu verpachten oder diese Geschäfte zu vermitteln. 10. Unternehmungen zum Zwecke der Bodenverbesserung, zur Beförderung der Communi­ cation, ferner zu Zwecken der Landwirtschaft, der Forst- und Montan- Industrie, sowie son­ stige Etablissements zum Zwecke der Industrie, des Handels und der Gewerbe zu gründen, einzurichten, an deren Gründung zu participiren, solche zu unterstützen, darauf bezügliche Pri­ vilegien u.id Gerechtsame unter Einhaltung der gesetzlichen Vorschriften anszuüben und wei­ ter zu veräussern. 11. Produkte und Industrie-Erzeugnisse aus dem Landwirthschafts-, Forst- und Montanbetrie­ be u. s. w. im rohen wie im verarbeiteten Zustande einzukaufen und zu verkaufen, hiefür Ver­ kaufshallen und Waarenhäuser zu errichten, Lieferungen jeder Art zu übernehmen und aus­ zuführen, darauf verzinsliche Vorschüsse zu gewähren, Lagerscheine (Warrants) für die unter dem Verschlüsse der Gesellschaft lagernden Artikel unter Beobachtung der gesetzlichen Vorschriften hinauszugeben 12. Mit industriellen, landwirtschaftlichen oder sonstigen Unternehmungen Gesellschaft­ sverträge zu schliessen, deren Actien zu zeichnen oder sonst zu erwerben, dann gegen Er­ füllung der gesetzlichen Bedingungen Banken, Wechselstuben und Unternehmungen jeder Art zu gründen, Erwerbs-Vereine jeder Art zu errichten und die Liquidation solcher Unterneh­ mungen zu übernehmen; überhaupt alle wie immer gearteten Geschäfte zu übernehmen und zu unterstützen, welche Landwirtschaft Handel und Industrie fördern, den Export und Import heben, kurz dem Gesellschaftszwecke entsprechen. 13. Bauführungen aller A rt insbesondere für Eisenbahnen und Verkehrslinien zu übernehmen und herzustellen, die bezüglichen Concessionen zu erwerben, auszuführen, ganz oder t e i­ lweise zu veräussern, sich darau als Gesellschafter oder sonst zu beteiligen. 14. Die Administration von Gebäuden jeder Art für Rechnung dritter Personen zu übernehmen. Die Gesellschaft kann alle in den vorstehenden Artikeln bezeichneten Geschäfte und Unter­ nehmungen für eigene oder fremde Rechnung betreiben. g. 7. Das Gessellschaftskapital wird vorläufig auf Eine (Zwei) Million Gulden ö. W. festgesetzt, und zerfällt in 5000 auf Namen (Überbringer) lautende Actien zu 200 fi. Die Constituirung der Gesellschaft erfolgt, sobald 1000 Stück Actien gezeichnet, der darauf entfallende Betrag von 200.000 ti. eingezahlt und die Eintragung in das Handelsregister voll­ zogen ist. Die Emission der noch erübrigenden 4000 Stück Actien kann nach Massgabe des Bedarfes nur über Beschluss einer Generalversammlung erfolgen. Rücksichtlich dieser Emission ist das Bezugsrecht den Actionären im Verhältniss ihres Actienbesitzes Vorbehalten. § 10. Zur Führung der Geschäfte der Gesellschaft sind berufen: a. die Generalversammlung; b. der Verwaltungsrath; c. der Aufsichtsrah. 12. In der ersten Hälfte eines jeden Jahres findet eine ordentliche Generalversammlung statt. §. 131 Der Besitz von je eine Actie (fünf Actien) gibt das Recht auf eine Stimme in der Ge­ neralversammlung. 19. Vorstand der Gesellschaft im Sinne des H. G. ist der Verwaltungsrath, welcher aus 12 auf die Dauer von je 3 Jahren gewählten Mitgliedern besteht wovon wenigstens die Hälfte ihren ständigen Wohnsitz in Laibach haben muss. §. 22. Jedes Mitglied des Verwaltungsrathes muss für die Dauer seiner Function fünf Actien sammt Couponsbogen bei der Gesellschaftscasse deponiren, §. 28. Die ordentliche Generalversammlung der Actionäre wählt aus ihrer Mitte einen aus 3 Mitgliedern und 2 Ersatzmännern bestehenden Aufsichtsrath. Der Aufsichtsrath hat die vom Verwsl'iungsrathe vorzulegende Bilanz der Gesellschaft einer sorgfältigen Prüfung zu unter­ ziehen und darüber der nächsten ordentlichen Generalversammlung Bericht zu erstatten. §. 30. Mit Ende eines jeden Kalenderjahres wird die Bilanz gezogen. Aus dein Reinerträge wird eine den 5 % Zinsen des Actienkapitals gleichkommende Quote für die Actionäre ausgeschieden, dann der Reservefond mit wenigstens 5 % des Reinertrages dotirt; aus dem nach diesen Abzügen sich ergebenden Reingewinne kommen dem Verwal- tungsrathe 10 % zu über die Verwendung des Restes beschliesst die Generalversammlung.« 413.2 Koncept vabila na shod rodoljubov 5. maja 1872. G . rokopis. J: slovenski. 413.3 Koncept pravil Ljubljanske občne banke. (1872). G . rokopis. J- • nemški, slovenski. Na zadnji strani je pripis: »Z ozirom na trgovinsko terminologijo posnete so sledeče točke samo iz nemškega teksta pravil«. 413.4 Seznam hranilnic in bank. G . rokopis. JL - nemški. «A. 1. Erste oesterr. Sparcasse. 2. Sparcasse Sagov B . 1. Böhm. Hypotheken Bank 2. Österr. Hypoth. Bank 3. Boden Credit Anstalt Allg. österr. 4. Boden Credit Anstalt innerösterr. ' 5. Ung. Boden Credit-Institut 6. Galiz. Boden Credit Verein 7. Landwirtsch. Credit Verein C. 1. Credit Anstalt Handel & Gewerbe 2. Steierm. Escpmpte Bank 3. Unionbank 4. Hypothekar - Credit & Vorschuss Bank 5. Österr. Allg. Bank 6. Allg. Verkehrs Bank 7. a. Laibacher Gewerbe Bank b. Laibacher Handels & Gewerbe Bank 8. Wielmungs Casse, niederösterr. Escompte Gesli. 9. Založna Smrchov D. 1. Krainische Industrie Gsll E. 1. Union, allg. Versihers Bank 2. Vindobonna Hypothek. Versichere...« 413.5 Račun tiskarne Eger v Ljubljani. Ljubljana, 22. 8. 1872. Tiskani obrazec: 23,3 x 14,8. J: nemški. Račun je naslovljen na Petra Grassellija za tisk izvlečka iz načrta pravil Ljubljanske občne ban­ ke (stavek, tisk in papir) za 130 izvodov Zaznamek: »plačal 14. 1. 1873 Klein« 413.6 Račun za pisarska dela. Ljubljana, 26.10.1872. Rokopis. J: slovenski. »Račun. Jaz podpisani potrjujem, da sem za 8 kratno pisanje popoldne od 3. do 6. ure v zadevi Ljub­ ljanske banke pri gosp. Petru Graseli-ju à po 40 sold. toraj skupaj 3 f. 20 sold. danes gotovo prejel. v Ljubljani dne 26. oktobra 1872. Š. Paternoster« G. zaznamek: »Ljubljanska banka f 3.20« 413.7 Seznam delničarjev Ljubljanske občne banke (?). B. k, b. d Rokopis. J: slovenski. »Baron Anton Zois Dr. Jan. Bleiweis - - - Gf. Barbo Dr. Dominkuš Dr Radey Rapoc Šollmayr Vilhar Tan— Kottnig P. Urh J. Žuža Poklukar Franz Xav. Souvan Ferd. Souvan Franjo Souvan I Murnik A Mosche A Perenitz Dr. Vošnjak Dr. Tonkli Grasselli Gorup Valentin Krisper R Naglič Val. Krisper (25) stanuje v farovži pri S. Nezi na Sellah pri Kamniku« 25 akcij 15 akcij 25 akcij 5 akcij 10 akcij pa le ako Filliale 10 akcij na Stirskem 5 10 20 20(145) 5(156) 4 5 10 10 deset 5 5 2 (901) (Perenič) 2 5 Aktien 10 delnic 50 + 50 25 10 414.1 Izvleček Iz trgovske knjige za čas od 1.11.1867 do 3.9.1872. Rokopisni zvezek: 20 strani. J: nemški. Naslov na platnicah je: »Auszug aus der Strazza seit 1867 bis 1871 für Herrn Peter Graselli Laibach«. 414. 2-3 Dolinostnl pismi. Dunaj, 1855. Tiskani listini. J: nemški. 414.4 Deklica Dunaj, 1858. Tiskana listina J: nemški. Delnica serije 265. štev. 9 za 100 gld. a.v, ki jo je izdal »K. k. priv. österr. Credit-Anstalt für Han­ del und Gewerbe.« 414. 5-6 Delnici Prve občne zavarovalne banke Slovenija v Ljubljani. Ljubljana 1872. Tiskani obrazec: 50,5 x 39,5. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. Založili ustanovniki. J: slovenski, nemški. »Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani Akcijska istina 2.000000 for. av. vr. Prve emisije bo en milijon forintov. Gospod Peter Graselli hišni posestnik v Ljubljani Št. 2098 Medčasni list (»Interimsschein«) za eno akcijo z 200 for. av. vr, na ktero se je 40 % v društveno blagajnico v gotovini vplačalo. Lastnik tega medčasnega lista vživa vse pravilne pravice pri društvenem imetji in dobičku Prve občne zavarovalne banke Slovenije. Ta medčasni list se po polnem vplačilu zameni z akcijo, ki se bo na ime glasila. V Ljubljani dne 25. julija 1872. Za Prvo občno zavarovalno banko Slovenijo: predsednik Leop. Fürst zu Salm-K. opravilni svetnik Dr. E. H. Costa ravnatelj - - - glavni blagajnik Kadilnik. Žig (Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani) Na notranji strani: »Trideset goldinarjov kot 15 % doplače prejeli V Ljubljani dne 30. aprila 1875. Glavni blagajnik Kadilnik Kolek za 13 krajcarjev. Trideset goldinarjov kot 15 % doplačo prejeli, v Ljubljani 28. maja 1877. Glavni blagajnik Kadilnik Prva občna zavarovalna banka Slovenija Jos Debeutz Prva obbobčna zavarovalna banka Slovenija v likvid. Fr. Potočnik, Ravnikar« ,Prva občna zavarovalna banka r< У 1 1 tl 3 «o v Ljubljani. A t c S u i s t i i a 2 , 0 0 0 0 0 0 f o r . ат. тг. P m emisije bo en milijon forintov. „Ö rrstc a llg . H c rs itlrc ru irg s b a n k т ш ж " i it X itiG a d j. HMea-JMiil i. ID. 1 1 . 2,000000. ttrflt Œmifflon leine 3 1 1 fir t a n fliitticn. M edčasni lis t eno а к с Ц о z 200 for. av. vr., na ktero se je 40% v društveno bla- gajnico v gotovini vplačalo. Lastnik tega med časnega lista vživa vse pravilne pravice pri društvenem imetji in dobičku „Prve občne zavarovalno banke s m s s m .“ Ta irted&ieiif liet ee po polnem vpla- i Čilu zameni z akcijo, ki ee bo na iiné glasila. V ЦвЦјаи d n é 1 в ~ » л Za „Prvo občno zavarovalno banko Slovenijo"1 Interim sschein tint t m i r ptr 3 0 0 » . n., anf toelthe 4 0 % bei b tr tfesellstbaftshassa baar eingejablt sm b. ö e r tfigentbùm er bieses In te r­ ims-§>cb eines bnt alle statutarischen Hedrte an bem P'iesellsjbaftsbermögen unb an ben E rträg ­ nissen ber „(Srjïen allgemeinen S’erjidjerungöbaii! s yra m “ dieser $nterim sscbem tourb п а ф geleisteter Dolleim ablung gegen eine auf Hamen laatenbe ^thtie eingetausebt. L a i b a o b a m Jur bie „£r|\c adfflcm. Urrfirijcrungsbanft Slovenija“: £ A r, J r f i i i r a i ^ ф г - H i r t U o t . g e u ÿ t - ^ e a g lr t. / Ze lo âlll nolaaovotbl, - KMfcmil J . K lk to lk * JJn W j.o l. Delnica banke Slovenija, 1872 (414.5) 420 414. 7-11 Menice. Ljubljana, 1877,1897 In 189a Tiskane listine. J: nemški. 414 12-32 Računi In finančna potrdila, 1846-1875,1890. 415. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR 415.1-3 Vabila na seje deželnega zbora Ljubljana, 1875,1880,1881. Tiskani dopisi. J: slovenski. Vabila pozivajo na seje deželnega zbora 6. 4. 1875, 8. 6. 1880 in 24. 9. 1882. 415.4 Peticija na deželni odbor. Ljubljana 28. 7.1 874 Rokopis. J: nemški. Peticija Ravnikarja in Žagarja na deželni odbor glede finančnega poslovanja. 415.5 Luckmannova pritožba na deželni zbor. B.k. (Ljubljana), b.d. Rokopis J: nemški[ slovenski. Deželni poslanec Luckmann predlaga deželnemu glavarju naj opomni Petra Grassellija, ki je na šesti seji deželnega zbora 1.10, med obravnavo odločitve državnega sodišča o izvedbi veleposestniških volitev, izrekel: »Zoper to trditev moram z vso odločnostjo protestirati in jo zavrniti kot zlobno obrekovanje, ker ni podprta z nobenim dokazom«. Luckmann nadaljuje, da je zaznal neprijazni Grassellijev ton, ni pa razumel vsebine njegove pripombe, ker ni toliko vešč slovenskega jezika. Šele kasneje so ga prijatelji opozorili na te besede. Ker lahko dokumentira resničnost svojih besed občuti Grassellijeve besede kot velik očitek, v nasprotju z parlamen­ tarno taktnostjo. V prilogi je koncept Grassellijevega odgovora, v katerem obžaluje izrečene besede, ki jih je izrekel v razburjenju. 415.6-17 Drobci delovnega gradiva. Ljubljana, 1900 - 1904. Rokopisi. J-■ slovenski. Med gradivom najdemo: izkaz o porabi kredita za ujme leta 1900, seznam podpor obrtno-nad- aljevalnim šolam v letu 1900, izkaz o porabi kredita za obrtni pouk in za razne ustanove v letu 1901, račun deželnega zaklada za leto 1902, izkaz dohodkov deželnega zaklada v I. polletju 1902, program posojila za osuševanje ljubljanskega barja 1902/03, izkaz podpor obrtno-nad- aljevalnim in obrtno pripravljalnim šolam v letih 1901, 1902 in 1903, poročilo o stanju financ 27.10.1903, izkaz potrebščin in pokritja deželnega zaklada za leto 1904, načrt za delitev kre­ ditov za področje pouka, omiko in umetnost izkaz potrebščin in pokritja deželnega zaklada in stroškovnik za uravnavo Mirne. 415.18 Grassellijev govor volilcem. B.k, 1901. G. rokopis JL - slovenski. »Čestiti volilci! Dragi rojaki! Dovolite, da vas pozdravim v ime izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke Kranjske, ktera je proglasila kandidata, ktera se Vam danes predstavljata, za svoja kandidata Dovolite pa tudi, da Vas pozdravim kot star znanec, ki je s + g. Adolfom Obrezo pred 26 leti zastopal ravno Vaš volilni okraj v deželnem zboru Kranjskem. Leta 1875. po smrti dr. E.H. Coste me je ta okraj počastil s svojim zaupanjem in utegnilo bi Vas zanimati, kakšne so bile tedanje raz­ mere pri volitvi. V vsem okraju je bilo 107 volilnih mož; od teh jih je prišlo v Postojno, kjer se je vršila volitev, 62 in izmed teh jih je (58) oddalo 58 svoj glas zame oficialnega kandidata na­ rodne stranke, 4 glasove pa je dobil g. Josip Zelen, ki je takrat in prej in pozneje v tem okraji kandidiral na svojo pest. Danes sem prišel med Vas, da Vam priporočam za prihodnjo deželnozborsko volitev kandi­ data, ktera je postavilo Vaše domače notranjsko gospodarsko-politično društvo. Na teh kan- diturah je društvu le čestitati. Kandidat Arko je že dokazal svojo sposobnost za poslanski posel in tu med Vami je še v živem spominu javna njegova delavnost v Logatcu, kjer se mu imajo zahvaliti v prvi vrsti za posojilnico, za mlekarno in za vodovod. O sposobnosti g. Ambrožiča pa isto tako ne morete dvomiti, saj mu je nasprotna stranka sama dala prostovoljno in brez­ plačno sposobnostno spričevalo, ker ga je lovila v svoje zanjke; on pa ji svojih sposobnosti ni htel prodati, ni htel prodati svojega prepričanja, ker ni hotel hlapčevati ljudem, kteri zahte­ vajo slepo pokorščino. Pripravljen pa je zastaviti svoje moči za Vas kot svoboden mož napred­ nega mišljenja, kot pristaš narodno-napredne stranke. Nasprotniki dolže narodno-napredno stranko, da je sovražna kmetskemu stanu; oni trdé, da mora takozvana katoliško-narodna stranka dobiti vajeti v roke, potem bodo prišli zlati časi za našega kmeta! Poglejmo vendar, koliko je resnice v teh besedah. Katoliška-narodna stranka hoče v roke dobiti oblast v vsi deželi, ona hoče odločati v vsi deželi. S tem pripozna, da dozdaj ni odločala. Koga ima torej zahvaliti kmetsko prebivalstvo za vse, kar je dežela storila v minolih 6 letih za prebivalstvo na deželi? In storilo se je veliko, kar je slehernemu dobro znano, storilo se je kolikor so dopuščala denarna sredstva naši deželi. Ali bi se bilo vse to izvršilo, če bi bila ljudstvu res sovražna narodna-napredna stranka, ktera je imela moč v rokah, kakor priznava katoliška narodna stranka? Z mirno vestjo izročite mandata kandidatoma, ktera je postavilo notranjsko gospodarsko po­ litično društvo; z mirno vestjo volite Ambrožiča in Arkota; ne boste se kesali, ker se boste pre­ pričali, da ste prava zadeli! N.-n. str. v teh 6 letih ni 1 ) ničesa sklenila proti veri 2) ničesa proti interesom narodnosti slov. Stranka svobodomiselna, v resnici liberalni. Stranka zahteva za naš narod vse pravice ktere mu gredo, pa tudi neče kratiti pravice drugim; vsakemu svoje! Ne stori svojemu bližnjemu, česa nečeš, da bi se Tebi zgodilo. Hrvat ni koga ne robi nego samo svoje brani! 3) V cerkvi beseda Božja - v posvetnih stvareh pa gre nam posvetnim ljudem ravno tako be­ seda, kakor duhovnikom, kteri so v posvetnih stvareh vsaj toliko posvetni, kolikor mi! 4) 6 let smo imeli mi poslanci naprednih strank odločilno besedo v dež. zboru, zdaj pa hočejo vso oblast v roke dobiti klerikalci, češ, da smo mi sovražniki ljudstva, za ktero imajo le oni srce. To je doslednost! Protislovje! Narodno-napredna stranka je odločevala. S čim je pokazala svoje sovražštvo proti ljudstvu? Z neštevilnimi podporami in koristnimi napravami, ki jih je sklenil deželni zbor! S takimi trdit­ vami hoče dokazati klerik, str, daje n.-n. str. ljudstvu, zlasti kmetskemu stanu sovražna. Kmetje morego klerikalce pač zahvaliti za žaljivo mnenje, ktero morajo klerikalci imeti v kmetskem našem ljudstvu. Še toliko vam ne prisojajo, da si upajo, take bedalosti med svet trositi. Prijatelji kmeta!!! Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil! Ščuvanje jednega stanu proti drugemu, kmeta proti meščanu, poljedelca proti trgovcu. Tudi drugod! Podoba-dojilja! Politična -le ta - vodila preganjanje trgovcev, kteri se niso marali kla­ njati farovški komandi. Konzumna društva proglašala za jedino izveličevalna - krščanskiso- г cijalizem - nemški krščanski socijalisti kličejo gospodsko na pomoč proti konzumnim društ­ vom, ktera so pogibelj celih stanov, pogibelj obrtništva in trgovcev. In take naprave (na be­ raško palico spravile poštene obitelji) so preporočali in na vso moč pospeševali oni, kteri ho­ čejo biti svečeniki vere ljubezni. Mogoče krivice-izkoriščanjelTeh nihče ne bo zagovarjal. Tre­ ba odpraviti, če zob boli, ga daj izdrti! Obeh čeljusti si zaradi jednega zoba ne bo dal iztrgati noben pameten človek. Naša stranka ni proti umnemu zadružništvu. V produktivne namene naj se združujejo poljedelci - mlekarne, sirarne itd. Smrtni greh, kdor voli liberalce! Molitev za klerikalne kandidate - zloraba cerkve! Božič na shodu v Vipavi 25.8. povedal, kaj je storila n.-n. str. v dež. zboru. Ker berete časnike ni treba ponavljati. Od nekdaj zavedna Notranjska! Trgovska šola v Postojni važna za vso Not­ ranjsko. Izvoljen na podstavi programa narodno-napredne stranke držal sem vedno načel te stranke ter sem v vseh vprašanjih postopal solidarno z njenimi poslanci. Prepričan sem, da sem najbolje varoval koristi ljubljanskega mesta in mojkh volilcev, ker sem hodil po potih svobodomiselnosti in napredka. Veliko škodo za deželo in zlasti za naša mesta, ako bi nadvladala načela kat. nar. stranke. Ščuvanje kmeta proti meščanu - konsumi Razumno zadružništvo... Kaj je deželni zbor storil za Ljubljano v poslednjih 10 letih? Stališče ljubljanskih zastopnikov težavno, ker so večinoma vsi deželni poslanci vseh strank jedini v nasprotovanji, kadar se gre za specifično ljubljanske interese. Varovala pri vsaki priliki interes ljubljanske občine. Gleda­ lišče smatrala jako važnim socialnim faktorjem in zaradi tega delovala in tudi dosegla, da je bil obstanek slovenskega gledališča zagotovljen « . ' ’ D. ROKOPISI, TISKI IN SLIKOVNO GRADIVO 416 ROKOPISNI PROZNI TEKSTI, OCENE, PREVODI IN RAZMIŠLJANJA* 416.1 Grassellijev! spomini na otroška leta_ G. rokopis. 9 strani. »Kje so časi, kje so dnevi, ko smo - Kranja mi sinovi kupovali češplje še na kôpe in se jih je človek lahko pošteno najedel za 1 (reci in beri en) krajcar. Da, da! Tačas je to še nekaj bilo, krajcar; kaj pa je dandanes ficek? Kdo se meni za ficek? še berač ga ne mara. Pa stara cancigarica! Za srebrno cvancigarico si imenitno večer­ jal, to se pravi: najedel si se zanjo in sicer pečenke s salato, pa polič dobrega dolenjca si zra­ ven popil. Pa nikar ne misli, prijatelj, da sem vzel pero v roke zavoljo legendarnih krajcarjev in cvancigaric ali morda celo zavoljo nekdanjih češpelj, ker mi gredo sedanje še prav tako v slast če ravno jim je cena znatno poskočila, ne, ostalo mi je še marsikaj druzega iz otroških let v spominu. Niso bogve kako važne stvari, nemara sem doživel mnoge, ki so bile važnejše, pa kaj pomaga, če sem jih pozabil; ipak so tiste, ki se jih spominam, dokaj pisane ali - mo- derneje rečeno - pestre, čemor je pač vzrok ta, da so godile v precej pestri dobi. Prvo desetletje svojega pozemeljskega romanja sem prebil v rojstnem svojem mestu Kranju. Gorenjska metropola ima poleg druzih tudi epitelon starodavni Kranj, ki ga kolikor toliko za­ služi, dasi je šele dobrih sto let kar je bil precej prenovljen po velikem požaru leta 1811, ki je njega večji del vpepelil. Ognja so se ljudje v Kranju še konci prve polovice minulega stoletja silno bali. In to ne brez vzroka. Le malo hiš je bilo, ki so imele požarne zidove proti sosedoma. Cele vrste hiš na trgu in v stranskih ulicah so bile predeljene pod streho zgol z deskami in še to tako zanikamo, da smo otroci brez težav potrgali posamične deske in se sprehajali in podili pod strehami raznih tujih hiš. In dan požara sta tudi meni ostala v živem spominu. Enkrat so se ponoči saje vnele pri peku Šmonu za vodnjakom na trgu. Stariši so me zbudili in prestrašen sem zrl v čudno svetlobo po sobi, kjer nobena luč ni gorela; ko sem trepetajoč splezal s postelje, zagledam skozi okno na­ sproti velikansk plamen, ki je švigal v zrak, in nebroj isker, ki so kakor snežinke v metežu ple­ sale pod temnim nebom. Jaz se ve da v jok. Pa ni bilo nič hudega in kmalu sem se pomiril. Drugič je bila stvar bolj resna. Pogorela ie vas Rupa nad Kranjem. Dozdeva se mi, da je celo še neka druga vas tudi pogorela takrat pa ne vem, ali so bile Huje ali Primskovo, in daje sapa zanesla ogenj iz ene vasi v drugo. Naj bo kakor hoče: Rupa je pogorela - to je gotovo. Med požarom smo doma stali pod streho in strahom gledali, kako je veter nosil ogorke seboj. Bog ne daj, da se obme veter, sta dejala oče in ded, potem je Kranj v nevarnosti! Podstrešje naše hiše je bilo nekaj posebnega; še nikoli nikjer nisem videl tacega: bilo je namreč zadaj proti dvonšču po polnem odprto, tako da se je kakor s kake verande videla vsa hujonska gmajna in daleč na okoli široka ravan za njo. Tu gori na podstrešju sem bil poleti najrajši in gledal po­ krajino, ki se je svetila v solnčnih žarkih, ter kmetske otroke, ki so na njej živino pasli; deda, materinega očeta, osemdesetletno gorenjsko grčo iz Radovljice, sem pa vpregel, da mi je vedno nove igrače tesal in zraven pripovedoval o časih, ko je Kranjska spadala k ilirskemu kraljestvu pod francosko vlado. Toda, vrnimo se k požaru, ki sem ga omenil. Kranju je ogenj topot prizanesel, ampak v selih, ki so pogorela, je bila silna beda. V šoli so nas pozvali učitelji, da prosimo doma za staro obleko in perilo pa tud, za kruh, in kar kteri dobi, naj zveže v culo in naj jo natakne na palico in pride tako otovorjen popoldne v šolo. In vsak je kaj prinesel, ko­ likor so pač stariši zmogii, in vsa šola je lepo v pravilnih vrstah ubrala pot na Rupo. To je bilo prvo veliko pogorišče, ki sem ga videl. Skoro vsa vas je do tal pogorela. Nepopisna groza je prevzela nas otroke pri tem pogledu in nemi smo strmeli v razvaline, ki seje iz njih še semtertja kadilo. Nikdar ne pozabim tega prizora, če prav sem videl pozneje še dosti pogorišč. V poletnem času sva obhodila z dedom vso okolico Kranjskega mesta. Posebno rada sva kre­ nila v Strahečo dolino. Včasih so bili ob poti od pokopališča naprej popolnem simevrično raz­ vrščeni mali kupčeki z nekakšnimi lonci v sredi. Mene je silno mikalo, kaj je pod lonci, ded mi je pc rekel, da se to mora pri miru pustiti, češ, da tukaj - kosti kuhajo. Ali so jih res kuhali, ali ne, nikoli nisem izvedel. Kedar sva se vračala domov ali pa tudi kedar sva kar obsedela do večera na Florjanovem, sem zmiraj skušal pregovoriti deda, da pojdiva zvonit Avemarijo v pokopališko kapelo. Ta posel so namreč vedno opravljali prostovoljci moje vrste, pa če sem prišel jaz z dedom, so se morali umakniti vsi drugi kandidatje in meni prepustiti vrv od malega zvona. Enkrat pa sem bil na pokopališču brez deda. Ne vem, kako je to bilo. Stariši me niso pustili potepati se z nadobudnimi mladimi rojaki in to dobro vem, da nas je bilo takrat veliko tacih tičev skupaj Mislim, daje bil nemara kakšen pogreb in šolarji da smo šli za pogrebom. Najbrže smo se še potikali po pokopališču, dočim so se drugi ljudje večinoma razšli, kar naenkrat pri­ teče nekaj večjih fantov iz kapele, ki so nas klicali: Pojdite gledat! V mrtvašnici eden leži, tist, ki so ga iz Save potegnili! Nekateri so se obrnili in so šli v mrtvašnico, nekteri - med njimi tudi jaz - pa nismo hteli iti, toda poredneži so nas silili, naposled pa zgrabili in vlekli k utopljencu. Še zdaj ga vidim: gnusno napihneni život v razcapani strgani obleki in zabuhli spačeni obraz s krvavimi, zelenimi in višnjevimi lisami! Dolgo, dolgo časa mi ni izginila izpred oči ostudna pod­ oba in z dna svoje duše sem črtil tistega vražjega Pečnika, ki me je s silo tiral v mrtvašnico. Mrliči sami ob sebi niso bili nam otrokom nič prav posebnega, ker jp bila navada, da smo hodili jih kropit; spominam se, da se mi je celo zelo lepo zdelo, ko je - menda pri Fidru ali pri Golarju - mlad gospod (duhovnik ali semeniščnik) ležal na parah, okoli pa je bilo vse polno rož in sveča pri sveči kakor, o božiču ali o veliki noči pri velikem aitarju. Ob nedelj-’ h in praznikih sem šel zmerom s stariši na izprehod. Ob ugodnem vremenu seveda. Za dva praznika je bil leto za letom stalen program: o sv. Jožefu in o sv. Petru. Dne 19. marca je šel ves Kranj, kar se ga je gibati moglo, na Huje, kjer je bilo proščenje in - semenj. Dobro se spominam, da je bilo neko leto ta dan jako lepo vreme; solnce je sijalo, toplo je bilo, samo pot je bila strašna: padlo je namreč pred praznikom precej snega, ki je kopnel pod solnčnimi žarki, da je kar tekla voda z vseh strani. Vsled tega je bila grozna plundra na cesti, da smo jo kar bredli in le s težavo prišli naprej po klancu doli in gori, gori in doli; marsikteri in mar- sikteremu je obtičal čevelj v blatu, da je bilo treba plesati kar po eni nogi! Dne 29. junija smo pa vsako leto romali patronov in - moj god obhajat h kapeli Schrottentums- ke graščine v znožju Šmarjetne gore. Ali ima Schrottenturn tudi slovensko ime, ne vem; slišal ga nisem nikoli. Tega izleta sem se že tri mesece naprej veselil. Na grajskem vrtu je bilo na­ mreč sila veliko - ribezlja in vlastelina Westa gospa in gospodičina sta me vselej povabili na vrt in na - ribezelj, da sem ga lahko pozobal kolikor sem hotel pa še za popoti sta mi ga dali po vrhu. Sicer pa so hodili ali se vozili Kranjski meščanje tačas ob nedeljah in praznikih na Gaštej, na Labore, v Stražišče, v Naklo in celo v Šenčur pa v Podbrezje. V Stražišču pri Be­ nediku mi je bilo zelo povšeči, ker smo se lahko igrali otroci pri potoku, postavljali mline in spuščali barke. Struga tega potoka za Benedikovim svetom in naprej doli je bila ob enem voz­ na pot do ceste v Šmartin, nekaj, kar se ne vidi vsak dan. Meni vsaj se je to hudo čudno zdelo. Ne vem, ali je dandanes še taka izvirna komunikacija. Šenčur sem tudi imel v čistih, to pa zategadelj, ker sem bil tam pri birmi. In botrček, blagi Kon­ rad Pleiweiss, ki mu je bil par desetletij prej moj oče bermo zavezal, nas je vse svoje birmance - ne vem več, koliko nas je bilo - peljal v imenitno gostilno oblastnega šenčurskega magnata Goloba, poznejšega nemškega deželnega poslanca. To še vem, da je neusmiljeno deževalo tist dan, da sem dobil cesarsk cekin za birmo in da je bila na ruti, ki je bil vanjo lect povezan velika podoba, ki je predstavljala nabor vojaških novincev na Ogrskem. Veliko veliko let sem imel tisto ruto; rabila mi je le pri posebnih prilikah, pa naposled je je bil le konec, kakor dra- matski živega nekdanjega novačenja s cigansko godbo, srebrnimi tolarji in preobilnim rujnim vincem.« 416.2 Razmišljanje o ljubezni. G. rokopis. J: slovenski. »Pismeni izdihljaji. I. Drago moje srcé! slabo sveča J e brléla Zunaj dež je curkom lil, Skupaj midva sva sedela, Nama lep večer je bil. Sladki spomini! Usta - ust télo je držalo se telesa! Ure so nama minole kakor trenotja: jedva bil sem Te objél, pa je uže zopet treba bilo, ostaviti Te! Koliko lepih večerov bi nama zdaj lehko bilo, denes - kako lep večer bi nama bil! Včasih sva žetela si tako goreče deževnega vremena, kajti, kader dež na okno je kropil, nama lep večer je bil, pa Foibos Apollon je z neumorno vz­ trajnostjo razlival svoje ognjene žarke na oséhlo, žejno zemljo, - zdaj je dežja dosti, a Tebe nij! Daleč, daleč si od mene! Čistejši zrak dihaš nego li naš, slastna vonjava gozdnega drevja Te obdaja pa bistri valovi čvrste gorske vodice hladé Ti in jačijo rajskokrasne ude. Spominjaš li se kedaj mene? Moje vse misli so vedno pri Tebi, moja želja si - Ti! Kedaj bom zopet videl Te, kedaj pritisnil Te rahlo branečo se na hrepenenja polne svoje prsi? Ločitev pravijo daje smrt Ljubezni. To pač nij resnica - kej ne, da nij? Vsaj midva dozdaj izkusila sva nasprotno. Uže večkrat sva žalibog bila ločena, a vendar se najina ljubezen nij ohladila, le strastnejše je bila uselej vneta, ko sva v zvidenji si roke okoli vrata vila in žareče ustne sklenila. Da bi uže skoro novi dokazi potrdili mojo teorijo, da bi kmalu spet mogel vtapljati svoje poglede v pre­ mile, radosti sveteče se Tvoje oči.« 416.3 Za Prejemov rojstni dan. 3. 12. 1873. G . rokopis. J: nemški. Grasselli z vznesenimi besedami razmišlja o pesniku. 416.4 Deklica, zlatolasa boginja poganskih Slovanov. G . rokopis: 12 strani. J: nemški. Etimološka in druga razmišljanja Petra Grassellija o delu češkega avtorja J. J. Hanuša. 416.5 Grassellijevo razmišljanje o slovenskem jeziku. G . rokopis. »Slovenci nismo mnogo vedeli o Srbiji, Srbijani pa še dokaj manj o Sloveniji. Niti tega niso ve­ deli večinoma, da smo Slovani, nego so nas pur et simple zvrnili med Švabe! Ni čuda, da nas pisano gledajo nekteri še v novi državi in nas deklarirajo za neko vrsto helotov ali k večjemu za - molzne krave! Vice verta ni nič bolje. A takemu razmerju treba konec narediti. Zato bo dobro, da pridejo Srbi in Hrvatje v slovenske kraje, Slovenci pa v južne in iztočne (vzhodne) dele Jugoslavije. A predpogoj za tako zameno je jezikovno znanje. Učitelj, uradnik in zdravnik mora imeti popolnem jezik stanovništva v svoji oblasti, če hoče uspešno delovati. Kako naj si pridobi jezikovno znanje? Nikoder laže, kakor na - univerzi! Na vseh jugoslovanskih vseu­ čiliščih se morata jednako obligatno negovati srbohrvaščino in slovenščino. Nekoliko žrtev bode morda zahtevala državna ideja pač od vsacega udeleženega plemena in nemara tudi od ktere pokrajine; ravno tako se bodo pa na drugi strani delile tudi koristi. Sr­ bijo so radi primerjali s Piemontom, kjer je tekla zibelka italijanske patrije redente ad unite; pa je vendar moral Turin prepustiti čast in sijaj državne prestolnice - Rimu. Ravno tako se lahko zgodi, da bode blaginja države po konsolidaciji kraljestva zahtevala premestitev osrednje vla­ de iz Beograda - kam drugam. Ne maram polemizirati. Svoje splošne nazore sem obrazložil menda že dosti obširno in jasno sine ira et studio. Ne smatram se nezmotljivim, nego bom drage volje odkrito in brez zavisti pripoznal zmoto, če mi je kdo dokaže. Samo apliciral bi še rad svoje vodilne misli na konkretni primer jezikovnega vprašanja naše almae matris dolorosae. Znanje dijalektov ki so običajni v Jugoslaviji je potrebno z državnega tako kakor z narodnega vidika. Ne smemo pa prezirati, daje isto tako v eminentnem interesu vsacega posamičnega akademika. Kdor bo znal srbok- roatski in slovenski, temu je odprta vsa Jugoslavija, naj so bo Srb, Hrvat ali Slovenec. Za tistega, ki bode znal samo srbohrvatski ali samo slovenski, bode znanjski delokrog znatno omejen in aureo praxis zelo težkočena. Te površnje opomnje pač zadostujejo; ni treba raz­ predati te temas še dalje. Za znanstvene potrebe in za vsakdanjo porabo nam je povsodi treba enotne terminologije, ki nas bode zbližala brez vseh težav ne da bi prav vedeli, kdaj in kako; z enotno terminologijo imamo že trdno ogrodje za enotni jezik. Pa ostanimo ali vrnimo se k jezikovnemu čimprej. Ali nam je otvoren kakšen drug pot v to sv- rho nego učenje sredstva, ki nam edino omogoči in olajša to vpoznavanje? Ali nam je moči sporazumeti se do dobrega brez znanja jezika? Kakor mora naša država dobiti jednotno ime, ki ne bo samo trobilo v svet da nismo čvrsto deblo, nego le tri zverižene veje, tako mora s časom zavladati v tej državi en skupen občevalni jezik, poleg kterega bodo še dolgo dolgo veselo dalje živela pokrajinska narečja. Ne belimo si danes glave, kakšen bode ta občevalni jezik prepustimo to bodočnosti: ta skupni občevalni jezik se bo razvil sam od sebe, samo ne ovirajmo tega razvoja. Nič novega ni, kar sem gori navel, a videti je, da treba to žal še vedno poudarjati. To pričata tudi ona dva slovenska članka, ki sem jih v mislih imel s početka. V tret­ jem članku, ki je replika na drugi članek, je deloma citiran spis izvirajoč iz srpskega peresa. Z dobro vestjo lahko rečemo, da smo imeli, in da imamo še, med vsemi Jugoslovani mi Slo­ venci največ smisla za medsebojna zbližanja, za ujedinjenje in za slovansko vzajemnost sploh. Zategadelj mora osupniti vsak iskren Slovenec, če se decidirano naglaša absolutna eksklu­ zivnost baš s Slovenske strani, ugovarja skupnemu in sporazumnemu delovanju ali če se celo, dobro pa nam morajo deti besede, ki bodrejo Jugoslovane: Složno, složno, bračo mila! Te po­ sebno radostne pa gre pozdravljati tele besede, če prihajajo iz - Srbskih ust. Redki so bili do­ slej Srbi, ki so se za nas zanimali. Malokateremu smo se vredni zdeli prizadevanja, da bi se o nas poučil, da bi nas - spoznal. Smatrali so nas radi za nekako quantité negligable, najmanj pa so nas imeli za svoje brate, akoprem je mnogokteri izmed njih imel priliko uveriti se, da prednjačijo Slovenci Srbom v raznih smerih. Dr. B. je skoro bela vrana; da bi bilo tam doli na istoku naše kraljevine rešilo bi se morda lože in tudi - državno vprašanje, ne samo jezikovno vprašanje na Ljublj. vseučilišču « 416.6 Podpora kiparju Bemekarju. G . rokopis. »Kipar Bernekar. Jugoslovanski umetnik in naš ožji rojak ki ga ima zahvaliti Ljubljana za najbolji uspeli javni spo­ menik iz sedanje dobe, namreč za Trubarjev kip v parku nasproti Narodnega doma, seje vrnil pred nekolikim časom v domovino in namerava nastaniti se v našem mestu, vedoč, da se bode tukaj in drugih krajih v najbližji bodočnosti mnogo gradilo, imajo vsi, ki hoté ali - morajo graditi stavbe, imajo torej na razpolago vešče roke in izkušen okus za ornamentalna dela v svrho res­ nično umetniškega okrašenja novih poslopij. Mož, ki so mu vsahli vsi viri dohodkov za dobe svetovne vojne, zasluži vsestranske podpore, in bode hvaležen za obilnih naročil, kakor se samo po sebi umeje. Začasno je našel stanovanje v hiši koder je obrtovališče tvrdke Bratje Serravalli (19 Slomškova ulica).« 416.7 Rokopis povesti Petra Bohinjca z naslovom Brat in sestra Rokopisna brošura: 84 strani. J: slovenski. Avtor je predložil delo za nagrado Jana Lega za najboljšo mladinsko povest 1 . priloga: Tomšičeva ocena povesti. Ljubljana, 1 0 . 5. 1888. «Pisatelj je v predloženo povest vzprejel vse one točke, ki se zahtevajo za dotično povest pri razpisu častne nagrade. Naslikal je vzornega slovenskega mladeniča odičenega s krščans­ kimi in državljanjskimi vrlinami i.t.d,- Jezik je čist gladek in pravilen ter pristen slovenskej mla­ dini od dvanajstih let dalje. Le konec povesti bil bi po mojem mnenji nakako prežalosten in nedovršen. Čitatelj pričakuje, da se bode Jagoda, sestra Markova, omožila in se jej bode po- slgj prav dobro godilo, a ostala je pri bratu na njegovem posestvu, kder je ž njim prijetno in zadovoljno živela. V tej zadevi bi se povest lahko nekoliko predelala! V Ljubljani, 10. maja 1888. Iv. Tomšič« 2. priloga: Gnjezdina ocena povesti. »Kritične opazke o Bohinjčevi povesti. Največja hiba vse povesti je ta, da je nje junak Markec premoder in premlad. Zavrsivsi ijuusku šolo je tako zveden, pameten in resnoben kakor odrasel mož. S petnajstimi leti ga pošlje nje­ gov gospodar iz Trsta na svoje posestvo, da mu uredi gospodarstvo in osnuje na njem novo prodajalnico! Jedva doseže 18 let že ga vzame Langer na svojo graščin^ za oskrbnika in vla­ da ga hoče imenovati za gozdnega nadzornika v Iliriji, dâsi je prej samo po stamnah prodajal sladkor, kavo in laške fige. Bralec se nehoté vpraša, odkod ta vsestranska zvedenost Markova, zlasti v gozdnih in sploh gospodarskih stvaréh. Pisatelj je zašel v to hibo najbrž zategadelj, ker je postavil svojega junaka v določeno zgodo­ vinsko dôbo: rojstvo njegovo v začetek francoskega prevrata, šolanje njegovo v tisti čas, ko je bil Japelj župnik v Naklem, in moško dobo v čas, ko so Avstrijci Francoze gonili s Kranj­ skega. To pa je nenaravno in neverjetno, da bi deček porojen leta 1793. bil 1.1813. že v vsakem oziru tako pameten, moder, zveden in preskušen, kakor nam pisatelj riše Marka. Vrhu tega se v povesti nahaja še mnogo manjših hib, tako npr. je naivno, da se omenjajo Vod­ nikove kuharske bukve, iz katerih se uči kuhati Markova sestra; menčikov in homeopatija sta huda anahronizma; hrvatski citati so nepotrebni v knjigi, ki je namenjena naši mladini; Antonovi dve spletki sta premalo zamotani, bralec že naprej vé, kako se bodeta razmotali, vrhu tega sta obe tudi nepotrebni, tista v Trstu spomina nekoliko na podobno spletko v Svetinu; Fran- cozje na Kranjskem so slikani s prečrnimi bojami, poleg tega je zgodovinsko ozadje, na ka­ terega se vrsti zadnji del povesti prepovršno opisano in bralec si ne more sestaviti iz tega, kar pripoveduje pisatelj o bojih I. 1813, nobene celostne slike; prav po nepotrebnem pošilja pisatelj svojega Marka v Celovec (XI in XII poglavje), tudi s tem, da gre k Langerju za oskrbnika, ne morem se prav sprijazniti. To je res, ko bi Marko ne služil pri Langerju, ne bi imel prilike bojevati se za Avstrijo zoper Francoze. Antonov brat je na jedni strani prepodel (pijanec), na drugi preplemenit. Verjetneje bi bilo, da bi Antonovega brata vzela Markova sestra in da bi An­ ton kako drugače prišel do lepega imetka, ne pa po dedščini, ki je vrhu tega neverjetna. Želeti bi bilo, da bi Markove sestre sestre pisatelj ne krstil za Jagodo, to je na Tolminskem kravje ime etc. etc.« 3. priloga: Koncept Grassellijevega spremnega dopisa »Velečestiti gospod! Za slovanskega patrijota Jana Lega častno darilo namenjeno najboljši povesti za slovensko mladino oglasili so se - trije konkurenti, jeden še le po preteklem terminu na osebni poziv! Naslovi povestim so naslednji: I. Pod slamnato streho. II. Vinko, vrli slovenski sin. III. Brat in sestra. Poslal Vam bodem te tri proizvode posamično, da jih presodite, in prosim, da mi prebrano po­ vest ali vrnete s kratko pismeno razsodbo ali pa da jo brevi manu izročite drugemu gospodu presojevalcu. Naposled pa mislim da se sestanemo in darilo svečano prisodimo! Jedna navedenih povestij priložena je tem vrsticam. Z iskrenim spoštovanjem preporoča se Vam, velečastiti gospod, V Ljubljani 12/5 Vaš uaani Dvakrat pripisati (Briefpapier) Pr. Velečastiti gospod prof. Fran Levec prof. Ivan Gnjezda v Ljubljani« 4. priloga: Seznam recenzentov povesti. »Gospodu Tomšiču izročil: I. Brat in sestra, II. Pod slamnato streho. Gospodu Levcu izročil: I. Vinko, vrli slovenski sin. Gospodu Gnjezdi izročil: I. Brat in sestra.« 416.8 Prevod povesti za kurirja Marka Twaina. Rokopisna brošura: 30 strani. J: slovenski. 417. ROKOPISNI SEZNAMI IN BELEŽKE* 417.1 Seznam uprizorjenih iger. Ljubljana, 12.9.1858 - 31.3.1859. Rokopisna brošura: 10 strani. G . rokopis. J„ • nemški. Vpisanih je 157 iger uprizorjenih v Ljubljani. V opombah so oznake plus (+) in minus (-) 417.2 Knjižni katalog, gubljana, 1. 4.1862. Rokopisna brošura- 28 strani. G . rokopis. J: slovenski, nemški. Vpisanih je 224 del. Za tekočo številko je vpisan avtor ali izdajatelj, sledi naslov dela število zvezkov in rubrika za opombe. 417.3 Seznam Preöemove literarne zapuščina Ljubljana, 14. 7.1873. Rokopis. J: slovenski, nemški. »I. Sonett: An uöser Wunde 2 mal. Sonette: Wohl gross war und Aufthun wird sich fÙ J t : ( S ÿ i . f/dfc. c$ a /+ fijt* . i / f . -v?cä 7/! **f ■ sf. i a$$' Љ Л / г * * б Л у . - f * . ^ ^ *-** **i*~ y * -0 * s- O a f s t / / : i $ * r t r + f t s 4 * ^ T f y r + r + r s j / £ + * * S / c ^ ^ S & y * / / : ^ T t r t S c ^ / i er*0 г Ф /^ ^ М . ^ fc fr c t’m * « ■ * £ - / f c & % ? % 'f r t / / s / t r ‘ < 2 / . d ž / š / & - . <£?. /? С Г ( ^ е / е ^ \ - V , е Л Љ W ~ r t l % : f s i / A - " Г * ^ с г ^ / < * > / * 1 . Ј’"Г A t ^ $ + е г > 1 * /* £ ÿ ? r * e * < * s t f * * e . јЈ é b f é t f : é ? £ L ^ У г Ж * /!- * - ( Z ^ & e - y + i. . W v T # £ d / ~ * W k , / k . Z ?'*^ ( g ÿ ï / 4 , ^ ß ä /Z tt+ ts e ~ ~ S ‘‘У уаz ^/^г/г-^У- - ' < Ц у С Л ' ^ ( Л . y - ^ J / ‘ ' y ' S < ■ < ■ /'^ . ^ У г У г в , С ' ; , / < , ј Г г. V ^ 7 Ц -Г ~ и 6 ~ Г ' I * г ' " 1 ^ » г - v ^ * * р ? * % * * i f * * 4 '7 Ï J s±+ Л > ^ ^ Ј г ^ -> » •* & ч /е k i ( ^ Уг< ,* /» /« ^ ^ * « , < S S / f j •ј? /~ > ј & л / Х а Zadnja stran seznama Prešernove literarne zapuščine, 1873 (417.3) Sonett: Zum Abschiede von Čop detto Die Resignation 2 mal und Verflucht sei detto Des Sängers Klage Sentenz: Der Mensch muss untergehen II. Brief: Vraz, 9. detto detto 16. detto detto 10. detto detto 11. detto detto 1 3. detto Čelakofsky, 35. detto detto 23. detto Bleiweiss 3 uno 4. III. Epigramm: Bog v farnih Pesem od zidanja cerkve itd. Hčere svèt. Judovsko dekle. Zdravica ob novim, leta 1844. 3 mal Tri želje; Benečanska trojka; Venetianer Trias. Parisina, 3 halb = Bogen. Smoletu, Od svete Šmarne gore. Prošnja, Vso srečo ti želim. Daničarji, Zabavljivi napisi. ZapuSena Pevcu. Spomin Matija Čopa IV. Lepi Ljubljani, Polnisch und Deutsch. Brief: Vraz, 8. Spjev Patriotov polskih. Salamandre. Kastelic: Za vezilo Prešernu 1845. Cop's, Biografie, 30. Brief: Koritko an Blaznik. Spomin Čopa Brief: Gaj an Koritko 29. Brief: Čop. detto Lašan. No 1 . detto Česnik. " 15. detto A. Auersperg " 18. detto detto " 20. detto Čelakofsky " 24. »Er lebt in der Einbildung« Brief: Levičnik No 25. »Hymne pour le premier« No 26. Brief: A. Auersperg No 19. detto Kočevar " 28. detto Kastelic " 31. detto Arko " 32. detto Stelcer " 33. detto Oliban " 36. Dem Andenken Cop's. Sonetti: Bio Mojzesu " 27. detto Je od veselga časa Vixisse floruisseque. Gedicht. Sonett: An Freund Doktor Prešern. Brief: Johan Čop No 17. detto Vraz. An Smole " 12. detto Šporar an Bleiweiss mit Vraz Porträt. Verzeichnis: To sem jaz prejel od g. Petra Grasellija v porabo in da mu zopet vrnem, kadar mi teh ro­ kopisov ne bode več treba. V Ljubljani 14. julija 1873 Fr. Levstik« 417.4-5 Dve osebni beležki Petra Grassellija. 1864-1865, 1895-1900. G . rokopis. J: slovenski, nemški. 418. ROKOPISNE IZVIRNE IN PREPISANE PESMI* 418.1 Priložnostna prigodnica. Gradec, 27. 6.1860. Rokopis. J: nemški. 418.2 Študentska pesem. G . rokopis. J: slovenski. »Študentovska Zdravica! Hejo! doiler smo na sveti, Nam spodobi se živeti, Hojo, Hejo hopsasa! Laudation auditores Laudation praeceptores, kteri koli naj velja! Zopet smo se semkaj zbrali, Da sedimo pri bokali, Hojo, hejo hopsasa! Laudation auditores Lauda vini potatores, Pije ga kdor ga ima! Moška je beseda taka, Torej naj se vino staka, Hojo hejo hopsasa. In salutam auditorum Et in omnium amicorum, Ino sebe samiga! Kmalo nam bo ura bila, Nas po svetu razpodila, Vendar hejo hopsasa! Vivant medici doctores Et qui docent bonos mores, Vsaki v svojim je doma! Naj že bomo kar hoôêmo, Zdaj brez skerbi še pojemo Hojo hejo hopsasa. Vivant et juris prudentes, omnes populi et gentes, Za vse prostor svet ima! Kupe še enkrat nalimo, Preden mizo zapustimo. Hojo hejo hopsasa. In salutem collegarum, In perni ciam philistrarum Amen, Amen vekoma.« Rokopis. J: slovenski. »K slovesu svojih iskrenih prijateljev na večer 11. januarja 1865. Se bliža že ločitve čas, Prijatelji predragi! Ivanov poslušajte glas V spomin prijazni, blagi! Globoko v srcu me boli, Brez Vas, prezvesti brati Živeti se solzé oči, Da bolj ne joče mati, Če hišni prag zapušča sin. Med Vam mi pesmi so ogrele Srcé, zdaj bodem vrh strmin Iskal cvetic, ki razcvetele Med Vam so mi, prijatelji! Oj zvezde, luna, solnce milo, Kako ste mi nevsmiljeni! Edino bo mi tolažilo, Če bo vtopilo se srcé O pretužne misli, nevesele, Če bodo vtrinjale solzé Po licu se gorké, debele, Da prijateljstvo prezvestö Pot v Brežice ne bo ločila, Da nisem bil le pefkolö Med Vam, da v srcu me nosila Četvorka bô. To meni bode vir Prehladni, ki bo srcu vlival mir! Če upati od Vas to smém, Nalijte do vrha kupice; Napijem živili bratom vsem, Podajte zveste mi desnice! Ivan« 418.4 Peter Grasselli, Voščilna pesem. 18.3.1867. G. rokopis. J: slovenski. »Dobro jutro! srečo voščit sem pritekel, Ker praznuje Danes se tvoj god! Pepčika bo veselilo - sem si rekel -, In podal sem hitro se na pot! Brate, skakal sem kar bilo je mogoče In če ravno je zdaj zunaj mraz, Mi je vendar primaruha! strašno vroče, In potim se revež, da ni špas! Kaj Ti bom povedal, bodeš koj izvedel, Če si namreč ne tiščiš ušes! Prosim le prijatelj, da se boš usedel - Toda ne govori nič mi vmes! Ker je treba narodnih nam ptic in ptičev - Bog Ti daj še toliko otrok. Da bo samo Tvojih fantov in dekličev, kolikor"ma zvezd neba obok. Dalje Ti želim po noči trdno spanje, Ker to zdravje - moč človeku da! Zraven naj igrajo sladke, rajske sanje Ti po glavi in okol peti! Dobro naj Ti tekne vedno, kar boš jedel, Pivičko naj zmerom Ti diši - Da bo pajk še dolgo Tvoje nitke predel Brez vozličkov sitnih homatij! 18. 3. 1867.!« fot сТгм(!&п& r / / t r t à ÿ / i / u r / 5 S Č c s / t t i t / f e e 0 - f t , с Л * - â & * - t e 1 4 1 o У ^ У /■ s » n j f + г г & / ^ č / f t j / e ? . , < - / л ' r * J < / * < / - / ^ ^ V ✓ / C s / t O - / * . ' ■ i / j f l U č L . / I t / f m m z y W < i y ^ г - t r r r r i ^ f č / 'Ш Л - г г * ' ( ' ^ 0 - t r Pesem neznanega zapornika, 1868 (418.5) 4118.5 Zaporniška pesem. 1868. Rokopis. J: slovenski. »Pesem od Arrestanta 1 Poslušajte vi Prijatli Našga brata mili glas V temni ječi on žaluje Kjer na more zdaj do vas. 2 Moja mati me je rodila Na ti zemlji Kranjski Zdaj pa me je zapustila V moji veliki žalosti 3 Naša postla je terda žemlja Za Spiža je slabi kruh Naša hiša je temna jama Ah pomagaj nam večni Bog « G. zaznamek: »najdena na Žabjaku (na stranišči)« 418.6 Peter Grasselli, Prlgodna pesem. G . rokopis. J.- slovenski. »Ti edina ljubica, Draga moja ženica, Ktere srce sem si snubil, In zvestobo ji obljubil, Ti le si mi ljubica, Draga moja ženica. Draga moja ženica, Ktere srce sem si snubil Da bi nikdar ga ne zgubil - Ti le si mi ljubica Draga moja ženica.« 418.7 Ivanka Ipavska, Slovenska G. rokopis. J: slovenski. »Slovenka Da rojena sem Slovenka, To me srčno veseli; Ni mi sile biti Nemka, Šega stara kar veli. Saj Slovenkam tudi sije Solnce lepo kot drugod, Duh cvetlic prijetno dije, Ker so naše zemlje rod. Saj slovenski glasi mili Oj! presladko nam doné; O veselji ino sili Nam ogrevajo srcé. Kje ljubezen bolj goreča Nerazkaljena stoji? Kje zvestoba bolj sloveča Kot slovenske je krvi? Da zatorej sem Slovenka, To me srčno veseli; Ni mi treba biti Nemka, Sila stara kar veli. Ivanka Ipavska« 418.8 Za narod Je nevarno. Rokopis. J : slovenski. »Za narod je nevarno Za mladež se je bati; Slovenskega duha Izganjajo povsodi Iz mladega srcà. In če boš prašal, rekel: Oho! Čemu? Zakaj? - Da pridejo s kulturo Vam srečni časi kdaj! Pri igri, pri bokalu Denarja škoda n i, Če danes se zapravi, Se jutri drug dobi. Če bodeš pa za narod Poprosil jih kedaj - Ah žal mi je ne morem, 50 slabi časi zdaj! 51 brala Montechristo? In Graefin Habenixs? (Doppelkniks) Ah to so, to romani, S slovenskim - das is niks. Zato če jim prodajaš Slovensko knjigo kdaj; Ah žal mi je, ne moremo So slabi časi zdaj! Za matico slovensko Je zdaj nastopil čas; Če sad bo obrodila, Bo slava čast za Vas (Bo vnuk slavil le Vas) Zatoraj Vi v pomoč ji Podajte roko zdaj, Da ž njo imel bo närod Bolj srečne čase kdaj! Če stopiš v ktero hišo, kjer suknje nosijo (Po hišah, kjer — In suknje nosijo) In prašaš po slovenski, (Če) Odgovor nemški bö. In če se čudiš, prašaš: Oho! Čemu? Zakaj? - Ah žal mi je, ne morem, So taki (nemški) časi zdaj. Oj rad bi, verjamite Še pel o tem in tem, Pa jezik mi je zvezan (ima vozel) Rad pel bi, pa ne smém. In če kdo praša, pravi: Oho! Kako? Zakaj? Ah žal mi je, ne morem, So slabi časi zdaj. Ta bil je domorodec (trd Slovenec) Doklér je bil še mlad Zdaj pa je stopil v službo, Postal je renegat (Zdaj je ves drugi svat) In če ga zgrabiš, prašaš: Oho! Kako! Zakaj? - Ah žal mi je, ne morem So taki časi zdaj. Ko so ga v zbor volili, Obetal vse jim je, Zdaj ni mu nič za narod Le zase mu je vse. In če ga narod zgrabi: Oho! Kako! Zakaj? - Ah žal mi je ne morem So taki časi zdaj! -« 418.9 Graničar G. rokopis. J: slovenski. 1 »Na straži tiho gor in dol Koraka graničar Ne sliši nič ne vidi nič, ko bil bi mertva stvar. 2 Že mnogo božjih let se ni Ne smejal, ne solzil, Ko mu serce iz jekla bi, Obraz iz kamna bil. 3 Mu sablja, puška dan na dan Le v solncu lesketa, Jermena kakor saje sta Na lik počemjena. 4 Njegove berke vihane, Nikjer mu para ni, Oko pa mu stermi in mre In lice mu bledi. 5 Pred desetimi leti je Cvetelo lice še, Oko se bistro bliskalo Ki zdaj stermi in mre. 6 . Nad dolom spuško svitlo je Na straži takrat stal, V dolino tiho oziral se Kjer cvetje otrok je bral. 7 V dolini mor ljudi kosi S koso neusmiljeno, V dolini kjer zapustil je, Premilo mamico. 8 Ne ve če zdrava, živa je, Če grob jo krije že, Saj gor nobeden ne, Nobeden dol ne sme. 9 V temotni noči graničar Na straži tu stoji, Ozira se v dolino dol In serce ga boli. 10 Pa bolj boli še mamico, Prestaro mamico, Nič več prestati sami ni, Serce je pretežko. 11 Saj mora zvedeti o njem, Kako in kje in kaj? V obličje mora viditi. Objeti sina saj. 12 In v temni noči pleza gor: O Bogi dovoli mi, Da čujem iz njegovih ust Le dve besedičil 13 Udarja grom užiga blisk, Strašan vihar buči, Poti se vroče čelo ji, Koleno se šibi. 14 Dospe višino mamica: Kdo si? - čuvaj kriči, Pa zdajci sape manjka ji, Ne ve kaj se godi. 15 In zopet krik doni: kdo si? Besedo ji zapre če tudi sina stražnika Spoznala dobro je. 16 Že v tretje. Kdo si? zagermi Na straži graničar, Prepozno je glasiti se, Iz puške bljuje žar. Nabija stražnik risanco, 7 7 skupil si! renče, Med tem pa jame v persih mu Umirati serce. In luna zmed oblakov kôp Obličje pomoli: Kdo bil je ki si zderznil je Tu gor priplezati? 18 20 Kako je to, on sam ne ve Krivice ni si svest, Je spolnil stražniško dolžnost, Ni delal zoper vest. In kakor kamen ostermi Ko blizo se poda Ker tu leži prestreljena Njegova mamica«. 418.10 Pevčeva kletev poleg Uhlanda G. rokopis. J: slovenski. »Visoko na poberdju prekrasen grad je stal, V morja zelene vode, čez plan in breg sijal, In krog in krog so krasni ga verti venčali, Po njih studenci vreli v bleščobi mavrični. 2 opiril v njem se kralj je, nezmagan, silovit, Ijegovo čelo mračno, obraz je bil kamnit, Ijegova misel groza oko njegovo čert, iodeča šiba jezik, njegovo pismo smert. 3 Dva žlahtna pevca nekdaj namenita se v grad, Bil zlatolas je pervi, in drugi sivobrad; V desnici s harpo starček na čilem konjiču, Na strani stopa berhko cveteč mladenič mu. In sivi starček jame: pripravi se moj sin! Zapoj naj miišo pesem iz serca globočin, Napni vse pevske žile veselja, žalosti! Dans terdo serce kralja velja omečiti! 5 V stebreni gor dvorani že pevcev par stoji, Na stolu slonokostnem s kraljico kralj sedi, Kralj v blesku strašno krasnem, kod žar kervav nebâ, Kraljica sladka, mila kod luna polnočna. 1 4 In starček koj udari na struno sreberno, Da glasno in glasneje glasovi brenkajo; Premilo pesem peti mladeneč je začel, In starček glas povzdignil ko kor duhov bi pel. Prepevata ljubezen, preljubljeno mladost Svobodo, mož veljavo, zvestobo in svetost, Vse sladko, kar predera človeških pers okov, Kar taja žlahtno serce pozemeljskih sinov. 8 Trop dvornikov v okrogu zasrambe se zderži, Vojakov truma serčna pred Bogom omedli; Kraljici serce rahlo o radosti igra, Znad pers podari nežno cvetico pevcoma. 9 Mi ljud sta zapeljala, še ženo hočeta? Zavpije kralj togotni, od jeze trepeta, V mladenča meč zažene, vsadi mu serce se, Namesti zlatih pesem pa kri iz njega vre. 10 Ta zgodba poslušavec kod vihra razpodi, V naročju mojstra svôga zatisne fant oči. On s plaščem svôm ogerne, na konja dene ga, Po konci ga priveže, iz grada se poda. 11 Pa pred visoke vrata ustopi starček se, Na srebrosvitlo harpo mladenča se ozre, Na marmorovem stebru molče je razdrobi, In dvigne glas, da strašno skoz grad in vert zveni. 12 Gorje ti grad oholi! glas sladke strune naj, V dvoranah tvojih svitlih utihne vekomaj, Le jok in stok naj čuje v prostorih tvojih se, Da v prah in razvaline osveta te podre! 13 Gorje vam, cvetni verti kervavega gradu! Merliča tega bledi obraz vam kažem bledi Da vsahnete na večno, da zgine zorni kras, Da v poznih letih mertva puščava krije vas. 14 Gorje ti o morivecl od pevca si preklet! Kervave slave vencov ne bo ti spletal svet, V neskončni noči tvoje ime vtonilo bo, Ko zadnji zdih mertvaški iz ust odpihnje ga! 15 To starček je govoril, nebo ga čulo je; Zidovje je poderto, dvorane zrušene; En steber le še kaže gradu nekdanjo moč, Pa tudi ta že počen bo padel v prah čez noč. 16 In krog po cvetnih vertih goščava zdaj stoji, Drevo ne daje sence, studenec ne šumi; Nobena pesem kralja še ni naznanila, Pozabljeno, poderto! je kletev pevčeva.« 418.11 Nazaj! Rokopis. J: slovenski. »Nazaj nazaj na svoja tla vragova se poberita, ti Lah do unkraj Soče, ti Neme dokjer mogoče! Nazaj nazaj na svoja tla vragova se poberita ki trupla nam tlačita in duše nam morila! Nazaj, nazaj, na svoja tla Vragova se poberita, Sta majke nam poklala, I deco psom metala! Nazaj, nazaj, na svoja tla Vragova se poberita, Kar tisoč let nas peklo, Železa proč in jeklo! Nazaj, nazaj, na svoja tla Vragova se poberita Slovanu solnce sije, I spone si razbije! Nazaj, nazaj, na svoja tla, Vragova se poberita, Pustimo vam kar vaše, A vzamemo si naše!« 418.12 Taktno. Rokopis J: nemški. »Tactvoll Dass deutsche Turner Scharen Mit Viererzug - in Karren Nach Mannsburg Sonntags fahren Wo oft schof Kämpfe waren! Gendarme aufzustellen, Nach dutzenden zu zählen, Die besten Posto's wählen, Zum Schutze - frommer Seelen! Mit Säbeln, Schwerter, Stöcken Um Niemanden zu wecken Ja oder was - beim Bücken, Bios Schlummernde zu wecken! Die Feder fast nach vorne Man trägt sie so im Zorne Wir sind doch Wahlgeborne Die Bauern nur - gefrorne! Auf Ruhe ,dann zu bauen Gemütlich - voll Vertrauen! Mit Kindern, und mit Frauen Um Mannsburg - anzuschauen! Um Brücke zu passiren Den Mautner zu - hofiren! Die Jugend salutiren Und liebvoll animiren! Und als die Redner sprachen Wer musste da nicht lachen? Wer war's zu überwachen Das Gobec - Deržat-machen? Der Bauern guter Wille Beschenkte Arme n fülle Man gab im Tactgefühle Auch Opfer hin-in Stille! Da legen sich in Haaren Zerbroch'ne Töpfewaren, Die nicht besoffen waren Wer trieb sie wohl zu paren? Das Weib mit Mannes Wissen W ollt Gläschen Wein geniessen Da Hess man Blut ihr fliessen Um's Lebe zu - versüssen! Dem Wanderer in Thräuen Man liess ihn fühlen - gönnen Das Schönste von den Schönen Als gelte es - Slovenen! Die Stimmung war gehoben Sonst nichts - kein wildes Toben. - Den Tact, den muss man loben Der Dank kommt nach - von oben! Da machte auch viel Schalle Die Strasse allzu schmalle- n i° Pi ihrmannsknechte alle G . zaznamek: »Laibacher Turner« Neznani rokopis: »doch deutsche Turner« 418.13-18 Razne pesmi. Rokopisi. J: nemški, francoski. Zbrane so: a) Lev iz Latinske četrti (Le Lion du quartier Latin) b) Kaj je človek (Was ist der Mensch) c) Marseljeza (La Marseillaise) d) Pesem dr. Juliusa Kozjeka (Gedichte von Dr Julius Kozjek) e) O, ljubi me (O, liebe mich) 0 Pesem 419. TISKANE PESMI* 419.1 Ulajnar od Koprola 1864 Kamnotisk. Tiskarna Eger v Ljubljani. J: slovenski. »Ulajnar od Koprolu I. del. 1 . Poslušajte malo ljudi, kaj se jzgodlo v Medvudi, le resnico vam povém vsak naj gleda pridno sem. En gulajnar od Kaprolu Je za Micko rad sokolu; Jurčka vsekal je po glav/ Ter možgane mu razdjal. 3. Jurček pa strašno zavpije: Frišna kri iz mene lije, Sem ljudje le pristopite, Mojih ran se ne bojite. 2. 4. Oče vpraša: kje je Fara? Jaka teče po feldšara, Špeva seka pa korenje Za Jurčkovo ozdravljenje. 5. Prišel feldšar sekat žile In to zarad Micke mile, Ga obvezal je s kislico, S hrinom, cimetom, medico. 6. Micka mu prinese ruto, On ji založi klofuto. Tu maš! hočeš še kaj plače Za le té koplorske hlače? 7. Zvesto sem za Micko hodil, Zdaj Koplor mi jo je zvodil, To je rekel naposled In se strdil kakor led. 8. Zdaj Koplor je vzel svoj zôhen, In je zbežal gori v Bôhen, Je pobasal cok in pok; Se potikal gor okrog. Punce! hrante to s v možgane In pustite te hulane, Rajši drle se cibila. Prej tak pridete do cila. II. del 1. Zgodlo se je že po noči, da kaplor je v eni koči prosil pavrskih ljudi, naj tam jerprge dobi. 2. Komaj se zaril je v slamo, Z manteljnom odèl čez ramo, Kar potrkal je nekdo; Oj Koplor, gorje ti bo. 3. Vrata šroko se odprêjo, Noter briči priderêjo, V komplje mu denö roké, Špringarje pa na nogé. 4. Furt v jubljano ga peljajo, Tamkaj rihti čez ga dajo, In rihtar mu je djal; Leben boš za leben dal! 5. Smrtni urtel so mu brali, V Suhi Bajer ga peljali, Rabelj pa je štrik pripravil, Da Koplorja bo zadavil. 6. Ta Koplor pa tako pravi: Kaj je blo pa meni v glavi, Da na gavge sem priéèl, Kjer me črni vràn bo jèl! 7. Komaj je Koplor zgovoril, Rabelj je to svoje storil; Visel je Kaplor na štriki V cagovitnosti veliki. 8 . Ta Koplor je strašno režal, Zvijal se je in se stezal, Ker se rajtenge je bal, Kak bo antvert tam dajal. 9. Micki je pa kri zavréla, Da je feleh obnoréla, Grešno skočla je v vodo, Šla za njim na rajtengö. 10. Svet Mihèl je duše vagal, Satan pa krog vage skakal, In oba v svoj koš je vzél, Nesel v pekel jih vesél. 11. Tu se špegljaj, brumna duša! Kadar tebe satan skuša Ti ljubezni mreže stavi, Kroftno se mu zoperstavi! Kamnotis in zaloga Egerjeva v Ljubljani.« Letak: 25,3 x 19.3. Natisnila in založila tiskarna Kleinmayr in Bamberg. J: slovenski Oda Levstiku, datirana in prebrana v Velikih Laščah 11. avgusta 1889. 4 1 9 .3 -5 Razne pesmi. Tiskana brošura in letaka Tiskarna Milic v Ljubljani. Jnemški, slovenski. Ohranjene so: a) pesmi, ki jih je 27. julija 1874 zapel zbor Filharmoničnega pevskega društva v Ljubljani. b) W. Buscha, Der A... wisch. c) Avstrijska himna. 420. KONCERTNA, OPERNA IN GLEDALIŠKA VABILA S PROGRAMI 420.1-3 Koncertna vabila vojaških orkestrov. Letaki: 14,5-15 x 2 1 ,5 -2 3 ,5 . Tiskarne: Eger, Milic, lg.v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. J: nemški. Na koncert vabi orkester: a) 79. pehotnega regimenta grofa Huyna dne 28.11. 1869. b) pehotnega polka vojvode Sachsen-Meiningen. c) 17. pešadijskega polka barona Kuhna. 420.4-6 Koncertna vabila posameznikov In odborov. Letaki: 1 5 ,3 -3 9 ,3 x 24-31,3. Tiskarne: Eger, Milic, Narodna tiskarna v Ljubljani. J: slovenski, nemški. Na koncerte vabijo: a) Jerta Jelovšek 22. maja 1870 v dvorano ljubljanske čitalnice. b) odbor za podporo ubožnih učencev višje gimnazije in višje realne šole v Ljubljani dne 18. maja 1874. c) odbor prireditve na vrtu Kazine v Ljubljani dne 27. julija 1874; program (»Sommerlieder- tafel«) obsega nastop moškega zbora filharmonične družbe pod vodstvom Antona Ned- vèda ob sodelovanju orkestra pešadijskega polka Sachsen - Meiningen. 420. 7-11 Gledališki listi Dvornega opernega gledališča na Dunaju. Dunaj, 1872,190& Letaki: 1 9 -2 3 ,3 x 25-30. J: nemški. »K.k. Hof-Operntheater« vabi na predstavo: a) 14. avgusta 1872 (Richard Wagner, Mojstri pevci nürnberSki) b) 15. avgusta 1872 (Taglioni-Hertel, »Fantasca«) c) 18. avgusta 1872 (Eugen Scribe: Afričanke) d) 19. avgusta 1872 (Paul Taglioni-Hertel: »Sardanapal«) e) 10. marca 1908 (»Mignon«) Letaki: 20-27 x 19-25. J: nemški. »K.k. Hof-Burgtheater« vabi na predstavo: a) 17. avgusta 1872 (Lessing; Emilia Galotti) b) 13. marca 1908 (Henrik Ibsen: Divje race) c) 14. marca 1908 (Gustav Davis-Leopold LipichUtz: »Gretchen«), 42 0 .1 5 -1 8 Razni gledališki listi. Letaki: 22-29 x 25-45. J: hrvaški, nemški. Zbrani so gledališki programi zagrebške in dunajskih gledališč: a) »Narodno zemaljsko kazalište u Zagrebu«. 4. marca 1874 so na programu igre: »Prva ljubav« v režiji P. Branija, »Čestitam« avtorja K. Trifkoviča, »Vatra u djevojačkoj školi« avtorja Ad. Reineckeja Na drugi strani plakata je sez­ nam uprizoritev od 1. do 15. marca 1874. b) »K.k.pr. Theater an der Wien« za predstavo 17. 12. 1884 (»Gasparone«), c) »K.k. priv. Carltheater« za predstavo 25. 2. 1895 (F. Wagner: »Herz-Bub«) d) »Deutsches Volkstheater« za predstavo 9. 6. 1907 (»Salome«), 420.19 Program ljudskega koncerta »Wiener Mannergesangverein«. Dunaj, (1885). Letak: 25/38. J: nemški. 421. DRUGA VABILA S PROGRAMI IN POZIVI* 421.1 Poziv za vstop v kranjsko-primorski prostovoljni lovski bataljon (»... In das krai- nisch-küstenländische freiwilligen Jäger Bataillon«). Ljubljana, 27. 5. 1859. Letak: 23 x 29,5. Tiskarna: Eger v Ljubljani. J.: nemški. 421.2 Program Slovanskega pevskega društva na Dunaju. Dunaj, b.d. (1863). Letak: 12,7 x 14,5. J: češki. »Vychâzka zpèvàckého spolku slovanského ve Vidni ve čtvrtek 4. června - nebude - li počeši priznivé: v nedèli 7. června 1863 Schuzka v Bieglerhiitte v Dornbachu od 8-10 hod O bèd v Knödelhütte " 1-6 " V ečer v Hütteidorfë v pivoväre 7. Pončvadž bÿvé na venkovè, zvlašt ve svâtek, potiz o porâdne jidlo, zaridil vÿbor obèd spoleônÿ - čtvero jidel po 1. zl pro osobu - a ponšvadž k tomn cfli počet osob najdéle do pondèlka určen byti musi, račiž každy, kdo se zučastniti chce, prihläsit se v kancelari spolku: Kärthnerstrasse 5. a sice: v sobotu 30. kvètna od 2 -5 v nedèli 31. " 10-1 v pondèli 1. června " 2-5 « 421.3 Spominski list na 6. februar 1866. Ljubljana, b.d. (1866). Letak: 9 x 7,2. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: nemški. Program plesne prireditve obsega. «Vor der Ruhe: Walzer, Polka française, Polka Mazur, I. Quadrille, Polka française, Polka, II. Quadrille, Cotillo. Nach der Ruhe: Walzer, Polka française, II. Quadrille, Polka Mazur, Polka française, IV. Quad­ rille, Walzer, Polka.« 421.4 Poziv za zbiranje denarja za spomenik Janu Žižku. Praga. 29. 1. 1870. Letak: 23,3 x 29,8. J. češki. 421.5 Vabilo za naročilo na roman Ivana Turgenjeva Dim. Gradec, 28. 3. 1870. Letak: 15x23,3. Tiskarna: Društvena knjigotiskarnica. J.: slovenski. »Vabilo na naročbo Vsred m eseca junija pride na svitlo Dim, roman od slavnega ruskega pisatelja Ivan Turgeneva v slovenskem prevodu. Zarad velike literarne vrednosti je roman že prestavljen v francoščino, angleščino, Nemci ga imajo v treh različnih prevodih. Srb; po Vučetiču, Čehi po Mahu v te­ kočem letniku Svetozora; celo Poljaki, kterim mrzi vse, kar pride od izhoda ga čitajo že v svo­ jem narečji. To je nagibnilo tudi mene, da podam to veleznamenito delo slovenskim čitateljem in čitateljcam v dom ačem narečji. Knjiga bode obsegala 18 tiskanih pol in veljala po naročbi 1 goldinar. K dor naroči deset iztisov, dobi ednajstega brezplačno. Naročnina naj se blagovoli poslati po poštnem naročilu (Postanweisung) na podpisanega. Prosim obilne podpore pri tem početji od strani velečastitega slovenskega čitajočega občin­ stva. V Gradcu 28 sušca 1870 Sam ec Maksimilijan, Graz, Heinrichstrasse Nr. 5.« 421.6 Vabilo obrtnikom in rokodelcem, rudarjem, kmetovalcem in gozdarjem, umetni­ kom in prijateljem umetnosti in ved ter trgovcem na Kranjskem k udeležbi na veliki raz­ stavi na Dunaju. Ljubljana, 18. 3. 1872. Letak: 29,5 x 44,8. Tiskarna: Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. J: nemški, slovenski. 421.7 Program akcijske družbe za tovarniške usnjene in čevljarske izdelke v Mariboru (»Marburger Leder- und Schuhwaaren-Fabriks-Actien-Gesellschaft«). Maribor, julij 1872. Letak: 24 x 29,5. Tiskarna: F . Skaza & Comp. v Mariboru. J.: nemški. 421.8 Vabilo na občni zbor »... družbenikov meščanskega zavoda za umestenje vojakov v Ljubljani«. Ljubljana b.d. (1874). Letak: 23,5 x 75. Tiskarna Milic v Ljubljani. J.: slovenski, nemški. 421.9 Okrožnica Franca Krisperja o predaji trgovine sinu Raimundu Krisperju. Kranj, julij 1874. Letak: 47 x 29,5. J. nemški. 421.10 Vabilo na trgovski ples. Ljubljana, januar 1875. Letak: 14,8 x 23. Tiskarna: Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J: nemški. Peter Grasselli je dne 8. februarja 1875 z ženo vabljen na ples v kazinsko dvorano. 421.11 Vabilo na tiskarsko plesno veselico. Ljubljana, januar 1875. Letak: 46,3 x 29,5. Tiskarna ign. pl. Kleinmayr & F . Bamberg v Ljubljani. J: slovenski, nemški. Odbor tiskarskega izobraževalnega društva vabi na veselico 16. januarja v stekleni kazinski salon. Dohodek od veselice je namenjen«... v podporo onemoglim tiskarjem .. « . 421.12 Vabilo na ples pravnikov. Ljubljana, januar 1875. Letaka 23 x 29,5 Tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J: nemški. Hišni posestnik v Ljubljani Peter Grasselli je vabljen na ples pravnikov (»Juristen-Kränzchen«) 20. januarja 1875 v kazinsko dvorano. Za pripravljalni odbor je podpisan Polec. 421.13 Vabilo na čaj. Ljubljana, b. d. (1875). Letak: 21,2 x 13,5. Tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J: nemški. Dvorni svetnik in vitez Widmann vabi deželnega odbornika Petra Grassellija v sredo 21. aprila 1875 na čaj ob 8. uri. 421.14 Vabilo na zbor lastnikov meščanskega zavoda za nameščanje vojakov v Ljubljani. Ljubljana, b. d. (1875). Letak: 2 3 ,8 x 14,8. Tiskarna Milic v Ljubljani. J: slovenski, nemški. Vodstvo zavoda vabi na občni zbor 25. aprila 1875 v mestno dvorano. 421.15 Vabilo na proslavo v čast Matije Kaderžaveka. Ljubljana, junij 1875. Letak: 29 x 22,5. Tiskarna Milic v Ljubljani. J.: nemški, slovenski. »P. n. T iskop isci ljubljanski o sn o vijo 27 junija t l vè ve rtn e j dvorani g o s tiln ice Pri ziatej zvezdi v sp o ­ m in 50 letnega d e lo van ja svojega tovariša Matija Kaderžavek-a slovesno sve ča n ost Podpisani odbor vabi Vaše blagorodje uljudno, se te svečanosti udeležiti Ljubljana junija 1875 Slavnostni o d b o r...«. 1 . priloga Program 50-letnice delovanja Matija Kaderžaveka. Ljubljana, b.d. (1875). Letak: 14,5 x 23. Tiskarna Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. J: nemški, slovenski. Program prireditve v vrtni dvorani Pri zlati zvezdi 27 ju n ija 1875 s so d e lova n je m pevske ga zbora Dram atičnega društva in godbe 46. p e ša d ijske g a p o lka S achsen-M einingen. 2. priloga Govor ob 50-letnici delovanja Matije Kaderžaveka Ljubljana b.d. (1875). Letak: 35,5 x 24,7 Tskarna Narodna tiskarna v Ljubljani. J.: slovenski, nemški. 3. priloga: Slavnostna pesem Luize Pesjakove ob 5O-letnici delovanja Matije Kaderžaveka Ljubljana b.d (1875). Letak: 29 x 23. Tiskarna: Klein in Kovač (Eger) y Ljubljani. J; slovenski. 4. priloga: Slavnostna karta v spomin svečanosti 50 letnega delovanja Matije Kaderžaveka Ljubljana 2 7 6. 1875. Letak: 15 x 125. Tiskarna: J. Blaznik v Ljubljani. J: slovenski, nemški. »Matija Kaderžavek knjigotiskar rojen je bil 10. februarija leta 1811 v grajščini Lounovici pri Pragi. - Leta 1825 vstopil je kot učenec v knjigotiskarno Jovana Spurny-ga v Pragi. Oproščen, podal se je na ptuje in delal črez leto v Linču in Celovcu; 30. augusta I. 1832 vstopil je v Ljubljani v tiskarno Josipa Blaznik-a ktere marljivi član je še sedaj.« 421.16 Program sprejema 17. pešadijskega polka barona Kuhna v Ljubljani. Ljubljana, 22. 11. 1879. Letak: 14,3 x 23. Tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J; slovenski, nemški. »Red za sprejem slavnega dom ačega pešpolka baron Kuhn št. 17 na maršu skozi Ljubljano 1.) Pozdrav polka s topovi o prihodu 26. t.m, zvečer po strelnem društvu z novega strelišča. 2.) Dné 26. t.m. zvečer ob 1 /2 7. uri slovesni sprejem polka na ozaljšanem peronu južnega ko­ lodvora. 3.) Pri uhodu polka po dunajskej cesti se pri slavoloku, kjer bodo društva s svojimi zastavami in znamenji zbrana izroči srebrn lovorov venec. 4.) Odhod polka spremljevanega po društvih, v kasarno. 5.) Dné 27. t.m. zvečer ob 7. uri banket na čast došlih gg. častnikov in pogostovanje vojakov v ozaljšanih prostorih starega strelišča. Ljubljana 22. novembra 1879. Meščanski slavnostni odbor « 421.17 Povabilo na večerjo k cesarju Francu Jožefu I. Ljubljana, b.d. (1883). Letak: 20 x 13,5. J: nemški. Župan Peter Grasselli je vabljen v sredo 11. julija 1883 ob 6 uri k cesarski mizi (»zur allerhöchs­ ten Hoftafel«) v Ljubljani. 1 . priloga: Določitev mesta ob cesarski mizi. Ljubljana b.d. (1883). Letak: 15 x 10,1. J.: nemški. Župan Peter Grasselli je naprošen, da se usede desno od deželnega odbornika dr. pl. Schreya. 2. priloga: Menu na cesarski večerji. Ljubljana b.d. (1883). Letak: 11,9 x 17„ J: francoski. »Diner du 11 Juillet 1883. Potage au consommé de chevreuil. Petites bouchées à l'Impériale. Tranches de fogoche, sauce béarnaise. Pièce et filet de boeuf à la Colbert Filets de canetons aux champignons Gâteau de gibier à la Condé. Sorbet. Poulardes de France, Salade. Asperges en branches. Soufflé à la vaniile. Riz à la Malte. Fromage mêlé. Glaces aux fraises et au café. Dessert.« 3. prilog a Slavnostna predstava ob obisku Franca Jožefa I. Ljubljana, b.d. (1883). Letak: 35,2 x 28,2. Tiskarna: Klein in Kovač v Ljubljani. J.: slovenski, nemški. Program slavnostne predstave v Deželnem gledališču v Ljubljani 12. julija 1883 ob cesarje­ vem obisku«. . . o priliki deželne svečanosti šestoletnega združenja dežele Kranjske z Na­ jvišjo Habsburško vladarsko hišo«. 4. priloga: Slavnostna oda s predstave. Ljubljana, b.d. (1883). Tiskana brošura: 8 strani. Tiskarna Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. J: nemški. Slavnostna pesem z živimi podobami avtorja dr. Friedricha Kessbacherja je s predstave v De­ želnem gledališču v Ljubljani v čast prihoda Franca Jožefa I. 5. priloga Vstopnica za slavnostno predstavo. Ljubljana b.d. (1883). Letak: 11. 3 x 9,2. Tiskarna Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. J: slovenski, nemški. Vstopnica kranjskega deželnega odbora izdana za slavnostno predstavo v deželnem gleda­ lišču 12. julija 1883 je naslovljena na Petra Grassellija za ložo štev. 40. 6 . priloga Obvestilo o izdaji vstopnic. Ljubljana 5. 7. 1883. Letak: 22,7 x 11,5. J: slovenski, nemški. »Na znanje Za slavnost uložitve tem eljnega kamna za Rudolfinum bodo ob obeh straneh cesarskega šo­ tora štiri tribune z blizo 600 sedeži postavljene. Sedeži na tribuni II. se bodo po 3 gld, na tribunah III. in IV, po 2 gld. oddajali. Kdor želi kak sedež, naj se do vštetega 13. julija oglasi za vstopnico v pisarni deželnega od­ bora (redutna hiša 1 nadstropje) od 10. do 12. in od 2. do 4. ure. Deželni odbor Kranjski V Ljubljani dné 5. julija 1883.« 7 . priloga Slavnostna pesem »Slovenija Cesarju svojemu«. Dunaj, b.d. (1883). Letak: 25 x 19,8. Tiskal in založil A. Keiss na Dunaju. J j slovenski. 421.18 Vabilo na kmečki ples. Ljubljana, b.d. (1887). Letak: 45,7 x 35,3. Tiskarna: Kleinmayr&Bamberg v Ljubljani. J: nemški. Nemško in avstrijsko planinsko društvo, odsek za Kranjsko (»Deutscher u. österr. Alpen-Ve- rein, Section Krain«) vabi na kmečki ples (»Bauern-Ball«) 19. februarja 1887. 421.19 Vabilo na sejo vodovodnega odseka ljubljanskega občinskega sveta. Ljubljana, 10. 6. 1890. Letak: 22 x 14. Tiskarna Klein in Kovač v Ljubljani. J: slovenski, nemški. 421.20 Vabilo na kegljanje. Ljubljana, b.d. Letak: 11,1 x 7,6. Tiskarna: Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J.: nemški, slovenski. »Vabilo. P.n. Uljudno vabimo Vaše blagorodje h kegljanju za darila katero bode od 15. do 30. avgusta Pri zvezdi na sejmskem trgu v korist naše bolniške in in­ validske kase Darila I 5 dukatov; II 3 dukati; III. 2 dukata; IV 8 srebrnih gold.; V. 6 srebrnih gold.; VI. 4 srebrnih gold., VII šaljivo darilo Serija 20 kr Za ljubljanske tiskarje- Kom ité« « u , É L _ J Ë É 1 k v f C ■ p > . / r/srs/yr/// 7 Z Z I/ /S ZY//fZ/ / z /.t / j/r/r//s u ///y <*/"// / 'f f / r t r t / r f / f zrf/f M///////« /./.< > /x/rrrr /' z z tz '.l/z z z '/ r/zY '? fZ /Z /. ' i z / ZZZZZ‘Z 'Z Z Z 'Z /Z t f z / z z y r ^ w t / w / z ' iz //Y / Y ‘Z //> Z 'Z ‘z/zzz/ fZf/. / ,/^ /f/ÿ rt/é /, Vf# Z < fjZ ß X •Л/> y ff/? /'/ J /s?//?*’ z z /z r Z z > У// x z z , / f , % / / / / / r Ÿ / / / / / / / Z / Z z z - ï / Ç / t r / t z z z z ,*Z f/z Z % z J z /z s /z ■ y /rr//*H w /s j/zz/JZzz/, z Z z z z Z s /z Z /Y f/Z/r/f// ■ //Z x f//fy /Z/ ZZ//,uf/Zf/Z//////,> ■ Z f/Z /f/f / z s / z t / Z z z z z x z s / z z z Z s z / . x ' ^ Z z z ^ , z Z s z t / z z z f A t z ’t z / z z z z z z z / . / / d / z Z s f - / h z z r Z z / z / Z y ï z Z z z Z z Z Z r z z z Z z / t z y / Z Z fZ .U Z tZ z z Z z Z //y ./s Z z Z v z Z /Z / / f / Z f / r / , r t C n i f / . Z u m X Kl»in *>Kav«c l . | M b l | a n Vabilo na sejo vodovodnega odseka ljubljanskega magistrata 1890 (421.19) 421.21 Program poljudno znanstvenih posvetovanj. Ljubljana, b.d. Letak: 15,2 x 24,2. Tiskarna: Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J.: nemški. V redutni dvorani so predvidena predavanja: 7. marca: prot. W. Linhart - Nauk Charlesa Darwina 14. marca: prof. W. Voss - O koralah in gobah 19. marec: župnik Schack - Parzival 21. marec: prof, Knapitsch - Voda in človek (s kemičnim prikazom). 421.22 Vabilo na posvetitev zastave. Ljubljana, b.d. Letak: 19,8 x 27,7. Tiskarna: Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. J.: nemški. Oficirski zbor 26. pešadijskega polka Michaela velikega kneza iz Rusije vabi župana in dežel­ nega odbornika Petra Grassellija z družino na prireditev 26. avgusta. 421.23 Menu hotela Union. Ljubljana, 8. 11. 1925. Tipkan list: 9 x 16,5. Na jedilniku so podpisani udeležencev obeda: papa (P. Grasselli), mama (Marija Grasselli), Prokop, Anica, Kika, Peter, Marjanca, Andrej, Doda, Soni. Lea, Katra, Nevenka in 1 nečitljiv pod­ pis. 422. POTRDILA IN VSTOPNICE 422.1-7 Potrdila. Tiski: 10-20,5 x 7-12. J.: slovenski, nemški. Ohranjena so potrdila o plačilu: a) planinskega lista Tourist za leto 1870 v višini 5 gld. 4 kr, b) Vrtca za leta 1872 do 1874. c) članarine avstrijskemu Belemu križu za leto 1895, d) članarine Kranjskemu muzejskemu društvu za leto 1896 (3 gld.), e) članarine Pisateljskemu podpornemu društvu za I. semester 1897 v višini 1 gld. 422.8-10 Vstopnice Tiski: 10,5-20,5 x 7-13,5. J: slovenski, nemški. Ohranjene so vstopnice za: a) študentski zbor 14. avgusta 1868, b) ples pravnikov januarja 1875, c) meščanske plese (»Bürger-Kränzchen«) 23. in 30. januarja ter 6. februarja 1875. 423. POROČNA OZNANILA 423.1-5 Oznanila. Tiski. J: nemški, slovenski. Ohranjena so oznanila porok: a) Karoline Krisper in Franza Xav. Marinška, Kranj, avgusta 1873, b) Franca Drenika in Marije Drenik roj. Več, Ljubljana, 1.10. 1873, c) Raimunda Krisperja in Josefine Killer, Kranj, april 1875 d) Hilde Krisper in Gustava Tonniesa, Ljubljana, februar 1875, e) Louise Pessiakove in Alberta Beddiga, Ljubljana, b.d. 424. VIZITKE 424.1-9 Petra Grassellija z različnimi nazivi: Peter Grasselli, Peter vitez Grasselli, Familie Ritter von Grasselli Ljubljanski župan Grasselli, Bürgermeister Grasselli Laibach, Deželni odbornik Grasselli, Peter Grassellli Haupt-Repräsentant für Krain der k.k. priv. österreichischen Versicherungs Gesellschaft Do­ nau Laibach Hauptplatz 263. 424.10-116 Ostale: Albori Eugen, baron (Freiherr) in topniški general, 1898 Anshlovar Auersperg Sophie roj. Chorinsky, grofica Bach Edouard, baron Bohr Rudolph, vitez (Ritter), slikar in fotograf z Dunaja Chorinsky-Ledske Ego, grof (Graf) Chorinsky-Ledske Heinrich, grof Chorinsky Rudolf, grof Cirheimb Therese, baronica Codelli Anton, baron in kranjski deželni glavar Costa E.H, dr. in ljubljanski župan Dunajewski, vitez in c.k. finančni minister Engelshaus Josefine, kanonisa Eybesfeld Sigmund Conrad, kranjski deželni predsednik Figi (?) Gariboldi Antoine, vitez Gariboldi Fanni, plemkinja (Edle) Gariboldi Raimond, vitez Gollmayr Andrea, goriški nadškofijski knez Goriški škof (II Vescovo di Gorizia) Grivičič Michael, major Haase Andreas, Wranau, c.k. dvorni tiskar Heilmann, profesor Homan z družino Jedi R, Reitenfels, vitez in c.k. pokrajinski državni računovodja Jeglizh Anton Jereb Joseph Anton, kanonik in župnik Kartin Alois Koben J.M ., generalni vikar, stolni kaplular in direktor Kogl Franziska roj. Jugoviz Koller Marian, Kremsmünster, profesor Kollienz, mestni župnik Kos Anton, stolni prošt Kosti Gustav Kovač Ivan, 1873 Kuralt Kuscher Gregor Legat Karl, direktor normalke Lésar Anton Löwengreif Franz Mandelz, poročnik 17. pešadijskega regimenta Marre, baron in major Mershol Matthaeus Mitteis Heinrich, dr. in gimnazijski direktor Mrack Anna Nečasek Johann, gimnazijski direktor Neumayer Nonkovič Vukoslav, vitez Ovjiazh Franziska s hčerko Pacher, kanonik krške katedrale Pagon Marie Pajk Johann z ženo Paulin Marie Pauscheg Georg, teolog Pelikan Joseph, gimnazijski učitelj Perko Karoline Pessiack Viktor, dr. in vitez železne krone III. razreda Peteani Antoine, vitez Petritsch Aloisia, prednica uršulinskega samostana Petritsch Johann, č.k. svetovalec deželnega sodišča Petritsch Leopoldine Petritsch Marie Philippig kanonik Pochlin Chrisostme Jean, župnik Poklukar Johann Evangelist, profesor pastoralne teologije Prettner Anna Radelgruber J, svetni duhovnik Rauber, profesor Rozman Janez Sallocher Samostanski starešina in benediktinski kolegi Schaffer Adolf, študent prava Schantel Fanni roj. Kottnig Schantel Josef s soprogo Schliber in žena Schmalz Johann, c k. poročnik, 24. 1. 1869 Schmidt Albin, kapitan Schmidt Ignatz Joseph, c.k. dvorni zlatar Schollmayr Cornelia roj. Costa Schonta Caroline z družino Schrey Franz, dr. in graščak Schwegel Andreas, kirurg in magister babištva Schwegel Joseph, kancler in prvi tolmač avstrijskega generalnega konzula v Egiptu Schwendtner J. Sernitz Elisabeth z družino Sernitz Ignatz Franz Seunig Josef starejši Seunig Josef mlajši Slivnik Andreas, nadporočnik Šimagovič Franjo, župnik Tscherin Marx Uršulinke v Ljubljani, prednica s svojimi sestrami Voglar Janez Waldherr Alois Wallensperg vitez Weilenbe------ Welling Friedrich, nadporočnik Widmer Bartholomaus, dr. in ljubljanski knezoškof Zhibashek Thomas, c.k. vojaški kaplan Zupan Tomaž Zwischenberger Alois 4 vizitke z nečitljivimi naslovi 425. OSMRTNICE 425. 1-131 Osmrtnice. Letaki. J: slovenski, nemški, italijanski, hrvaški. Umrli: Datum: Izdajatelj: Ahačič Karol 4. 2. 1875 Sokol Betti Flora roj. Souvent 1927 družina Bleiweis Janez 29. 11. 1881 družina Bleiweis Janez 29. 11. 1881 Kmetijska družba na Kranjskem Bleiweis Janez 29. 11. 1881 Narodna čitalnica v Ljubljani Bleiweis Karolina 1899 dr. Karol Bleiweis-Trsteniški Bretl Edvard 26. 2. 1920 družina Bučar Katarina 23. 4. 1873 družina Costa Anton 1889 družina Costa Etbin H . 28. 1 . 1875 družina Costa Etbin H . 28. 1 . 1875 Sokol Costa Etbin H . 28. 1 . 1875 ljubljanska kulturna, politična cerkvena in stro­ kovna društva Costa Henrik 21. 4. 1870 družina Cvajar Ivan 1 . 11. 1870 Sokol Deschmann Karl 11. 3. 1889 Kranjsko muzejsko društvo Fava Anna roj. Fux 1910 družina Fleischmann Leopold 7. 10. 1856 družina Fux Antonia roj. Müller 1877 družina Galle Carl 1890 družina Germek Henrik 1867 Južni Sokol Gestrin Magdalena, roj. Auer 1867 družina Globočnik Anton 2. 3. 1912 družina Goli Josefine roj. Kotnik 4. 4. 1913 družina Goli Wenzel 10. 9. 1911 družina f ш i^j^iv iktojiiik i ]«Kl|>is;iiiiIi LjuMjanskih ilni/rii naznanjajo «»jiiii mlum |iivžalostno vrst. da ji* naš vdf- Џ * ...... .... . - « » V U ^ .. ■ Dr. Etbin Henrik Costa, vi In glv.'.l.rtjikèÿa .)lelu\,i:nk(ju ',’ iuidelup- in papcicveja rrda tr. (јгедоп/а. odvetnik, ihielni edlviiuk. ud < ■. À deicint.-a jw . . predse d- i - . . V aUec dorenske, prdprcJ tednik druibe kmetijske, narcdic lilaUite, političnega druilra „ ,s7.-ir«k,: dritibe, laitni mtjfan LjuM/anski tu Črnomaljski, ia'tr.; ud p,.t p,/m ./a .litn ijW ia druitni. ud nmo;ih uiem/i društev, t id. itd. ltd. vr«4-aj zv«*«Vr ol» s. tiri |m kratki l» « »l« zni. |.rovi«U>n s *v. zakramenti za umirajo«'«*. v 4.1. lotu svoj«* starosti, v iiiisjuxln '/.asjiai. j< > jutri ihn- t. m. {> o)> oii|n< * oh 4. nri n hiš.- uji-}îov«'j;a stanovanja na h r^ u hiš. št. I!i2. Cjistit.1 mi«* vljudno ViiKimo. da «odnižuiku s\oj«*mu. Ijiih|j.>mm naroda slovfiisk^a. tliki do­ movini' naš«*, oh slovosin-m sprevodu na |.okoj>ališ ..1 » ј| < * ш številu hiayovolijo posMnjo «'»st skazati ! V Ljubljani 2». januarja 1x7;'). Her»» ImroH Itovsloi-, I > i - . Jun. IIUiIwol». .!«•«. Murnik. .Toalp Nolli. . 1 . J V. Horuk. Vlth-lm iri o l' V Vui'm lirim il. Ј и ч о * O n o m iii. Fi'Uii|o lln v n ik n r , (•■■Ml»'!' A h i'lii, Osmrtnica Etbina Henrika Coste, 1875 (425.12) Gosti Fran 1919 družina Götz Franz 19. 1. 1869 družina Grasselli Andreas 10. 3. 1863 Peter Grasselli Grasselli Marija roj. Krisper 1928 družina Grasselli Marija roj. Walland 1857 družina Grasselli Peter 17. 11. 1933 družina Gregel Josef 1867 družina Guselli Ignaz 9 4. 1856 družina Heinz Ilona 21. 8. 1912 družina Hirsch Carl 1890 družina Hladik Rudolf 7. 3. 1902 družina Hladik Rudolf 9. 11. 1915 družina Hölzl Josef 3. 3. 1916 družina Horak Nep. Janez 9 4. 1868 družina Hudovernig Primus 10. 10. 1889 družina Jedlička Josef 6. 12. 1870 družina Jenčič Alojzi 15. 1 1866 družina Jurčič Josip 3. 5. 1881 Narodna tiskarna v Ljubljani Kambersky Rosa roj. Gür ke 3. 9. 1897 družina Kapretz Jean 30 12. 1870 družina Kèpes Anna roj. Lazarini 28. 3. 1912 družina Kham Janez-Jean 7. 3. 1874 družina Kham Nep. Janez 1874 družina Kham Otto 8. 6 1866 družina Killer Stanislaus Karl 1874 družina Klemenčič Leopoldine roj Müller 28. 4. 1899 družina Köstl Josef 1873 družina Kotnik Frančiška roj. Zu- paneg 1882 družina Krisper Anton 29. 6. 1914 družina Krisper Carl 6. 3. 1898 družina Krisper Emma 1874 družina Krisper Fran 1898 družina Krisper Franz družina Krisper Johann 19. 10. 1877 družina Krisper Josef 8. 8. 1887 družina Krisper Rajmund 1911 družina Krisper Valentin 8. 12. 1912 družina Krisper Vinzenz Josef 1908 družina Križaj Anton 1869 družina Križaj Slavoljub 1865 družina Križnar Friderik 27. 1 . 1890 družina Kulavic Matija 2. 2. 1883 družina Kušar Marie 1881 družina Ledenig Elise roj. Swetiz 1867 družina Ledenig Leopold 1857 družina Levec Vladimir 7. 10. 1904 družina Lozar Anica 1891 družina Mader Johann 1899 družina Marn Jera 16. 5. 1881 družina Martinek Celestina 5. 6. 1865 družina Mencinger Janez 1912 družina Moos Avgust 1873 družina Moos Julija roj. Orel 1912 družina Mühlbauer Hedviga roj. Blascheck 21. 7. 1912 družina Murnik Ivan 1913 družina Murnik Johann 1913 družina Murnik Marija roj. Horak 1894 družina Nolli Gotthard 27. 1 . 1856 družina Nolli Josip Vincenc 26. 1. 1896 družina Obresa Marija 29. 3. 1890 družina Pace Marie roj. Winkler 24. 4. 1905 družina Peharz Josef 31. 10. 1890 družina Peharz Marija 1914 družina Perdan Marija roj. Klem bas 14. 5. 1894 družina Petričič Pavel 6. 11. 1890 družina Petričič Vaso 1915 družina Pirkmayer Anton 1874 družina čar 2. 3. 1870 družina Pleiweiss Ivana roj. Ko pecky 1887 družina Pleiweis Jožef 1867 družina Pleiweis Marija 1865 družina Pleiweis Valentin 18. 12. 1866 družina Pleško Janez 25. 4. 1867 družina Račič Fina 1891 družina Robida Franjo 1870 družina Roblek Jožef 1890 družina Schaffer Albert 8. 2. 1912 družina Schevits Anton 22. 7. 1930 družina Schildenfeld Anna roj. Pi - ringer 1899 družina Schollmayer Cornelia roj. Costa 8. 3. 1913 družina Schrey Robert 8. 11. 1893 Društvo Kranjske hranilnice v Ljubljani Schrey Robert 8. 11. 1893 družina Seunig Mary 1898 družina Simonetti Aloisia roj. Stau dinger 7. 6. 1860 družina Skodlar Anna roj. Bosizio 1866 družina Savnik Ivana roj. Toman 1891 družina Šolar Giovanni 1883 družina .Terpinc Fidelis 15. 2. 1875 družina Terpinc Fidelis 15. 2. 1875 Sokol Toman Lovro 1870 ljubljanska strokovna in kulturna društva Tschurn Karl 1911 družina Urbanc Franc Ferdinand Franc 29. 11. 1925 družina Urbančič Janko 3. 11. 1911 družina Valentin Edmund 9. 8. 1881 družina Vidic Franc Serafin 19. 3. 1864 družina Vilhar Miroslav 1871 družina Vojska Anton 1 . 10. 1862 družina Waldherr Augusta roj. Glantschnigg 1889 družina Winkler Andreas 16. 3. 1916 ddrdružina Winkler Emilie roj. Persog- lia 1 . 11. 1904 družina Winkler Roberta roj Kauffmann 1912 družina Zamida Marija roj. Rosini 4. 3. 1890 družina Zettel Fanny 1890 družina Zois Anton 9. 5. 1873 družina Zois Anton 9. 5. 1873 ljubljanska kulturna in politično društva Zwayer Janez 1 . 11. 1870 družina Žagar Marija 7. 3. 1868 družina 426. ZAHVALE ZA IZRAZE SOŽALJA 4 26.1-4 Zahvale za izražena sožalja. Tisk. J: nemški. Ohranjene so zahvale za sožalje družin Goli (Dunaj, 26.9.1911 ), Peharz iz Tržiča Scherer (de cember 1914) in Winkler-Kauffmann (Luzern, 9. 8. 1912) 427. SLIKOVNO GRADIVO* 4 27.1-2 Peter Grasselli. 28. 6. 1911. Fotografiji: 13 x 14,5. Fotograf: »L. Krema Ljubljana Franca Jožefa 3«. Arhivska oznaka: ll-A2 192. 427.3 Skupinski portret Petra Grassellija, Franja Drenika in neznanca. Fotografija: 23x17. Fotograf: »Fotograf Hugon Hibšer Ljubljana«. Arhivska oznaka: ll-A1 193. 427.4 Skupinski portret ob 60-letnici Ljubljanskega sokola 30. 9.1923. Fotografija: 23 x 17,3. Fotograf: »Fotograf Hugon Hibšer Ljubljana«. Arhivska oznaka: ll-A3 734. Med ostalimi starejšimi in mlajšimi člani Sokola je tudi Peter Grasselli. 427.5 Portret Valentina Vodnika. Litografija J. Blaznika: 19 x 24. 8 . Pod litografijo je pripis: »Valentin Vodnik Krains erster Poet.« 427.6 Portret Jurija Vege. Fotografija: 10,5 x 17,5. Fotograf: »Fot. J. Kotar Ljubljana-Laibach« 427.7 Portret dr. Aloisa Valente pl. Marchtuma. Tisk: 13,5 x 17,5. 427.8 Portret Rudolfa Habsburškega. Tisk: 21,5 x 24,7. 427.9 Portret J. H. Dunanta Tisk' 14 x 21,5 427.10 Cesar Franc Jožef I. 1888. Fotografija: 9,7 x 72,5. Arhivska oznaka ll-A' 599. Na fotografiji je devet portretov avstrijskega cesarja Franca Jožefa I, ki so datirani od 1845 do 1888. Izdana je bila ob 40-letnici vladanja. Fotografija: 10 x 14. Arhivska oznaka: ll-A' 600. Upodobljeni so avstrijski cesar Franc Jožef I, nemški cesar Wilhelm II. in italijanski kralj Um­ berto I. Spodaj je nemškomadžarski napis »Trozveza je mir«. 427. 12-17 Predpotresni motivi Ljubljane. Fotografije: 21-24,5 x 16,5-18,5. Fotograf: »C. Paier«. Arhivske oznake: IIA' 604-609. Na fotografijah so naslednji ljubljanski motivi: Frančiškanska cerkev, pogled proti Špitalski uli­ ci, ljubljanska Stolnica in Šentpetrska cerkev. 427.18 Znamenje pred gostilno »Pri znamenji« v Ljubljani. Fotografija: 10,5 x 15. Fotograt »FL Photografische Anstalt Franz Lainer Laibach Wienerstras­ se № 7«. Arhivska oznaka II A' 597. 427. 19-52 Razglednice. Enobarvne in barvne razglednice 14 x 9. Arhivske oznake: II F 723-756. Na razglednicah so naslednji motivi: pogled z Rožnika proti Ljubljanskemu gradu, panorama Ljubljane z ljubljanskim, kranjskim in avstrijskim grbom; ljubljanske ulice: Franc Jožefova cesta (današnja Cankarjeva), Erjavčeva; ljubljanski trgi: Ambrožov, Mestni, Kongresni (današnji Trg osvoboditve), Cesarja Jožefa (današnji Krekov); ljubljanski mostovi: Frančiškanski (predhod­ nik današnjega Tromostovja), Zmajski; ljubljanske stavbe: Tobačnk tovarna, vladna palača, Kri­ žanke. restavracija Fantini, Uršulinska cerkev, Šentpetrska cerkev, Višja gimnazija, Švicarija, Narodni dom, grad Tivoli, Deželno gledališče, Železniška postaja, poštna stavba, Deželni mu­ zej, stavba Kranjske hranilnice, maketa Deželnega dvorca; Rožnik, Tivolski ribnik, spomenik Radetzkemu, Slovenski (kranjski) narodni noši. 427.53 Otvoritev ljubljanskega vodovoda. 29. 6. 1890. Fotografija: 11,5 x 14,5. Arhivska oznaka: II A' 601. 427. 54-58 Obisk cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani 1896. Fotografije: 31-20,5 x 25-15,5. Arhivske oznake: II A' 610-614. Opombe o dopisnikih, društvih in skupinah arhivskega gradiva so zgolj informacije uporabnikom o nji­ hovi vlogi in delovanju ter pomenu v času, iz katerega izvira ohranjeno gradivo. Krepko natisnjene številke so oznake strani. Pri citiranju uporabljam kratice: SBL (Slovenski biog­ rafski leksikon), MSE (Mala splošna enciklopedija Državne založbe Slovenije) in ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana). A. OSEBNO GRADIVO 1 9 -2 1 . Med privatnimi dokumenti je vrsta uradnih potrdil ljubljanskega magistrata, ki je bil po mestnem statutu iz leta 1850 zadolžen za opravljanje teh nalog oziroma izdajanje potrdil (Marjan Drnovšek, Ljubljanski mestni statuti 1850-1934, Kronika 29, št. 2, 1981, str. 126-136). 2 1 -2 3 . Kitajska trirazredna glavna šola je delovala od leta 1805 do 1856. V letih 1848-1861 je bil njen vodja in katehet Janez Globočnik (Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939, str. 320: France Os­ tanek, O ustanavljanju glavne šole v Kranju v letih 1786 do 1789, Kranjski zbornik 1970, str. 319; SBL I, 221 ). Arhivsko gradivo Višje gimnazije v Ljubljani (imenovana tudi Klasična gimnazija) iz obdobja od leta 1777 do 1940 hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Za obravnavano dobo so ohranjene vpisnice (glavne knji­ ge), iz katerih je razviden uspeh dijakov (Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1980, str. 120). Vadbeni list (2.89) je iztrgan iz risanke s pikami za stigmatične vaje. Stigme je odkril dr. Hillardt. Ta metoda risanja je dolga desetletja vnašala brezdušni mehanizem v pouk risanja v avstroogrskih šolah (Milovan Kranjc, Od pouka risanja do likovno umetnostne vzgoje. Katalog Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana 1982). 2 3 -2 5 . Z ukinitvijo juridičnih predavanj v Ljubljani leta 1849 so se ta prenesla v Gradec. Že leta 1854 pa so bila ukinjena predavanja v slovenskem jeziku. Slovenci so se raje odločali za študij na dunajski uni­ verzi tudi zaradi Knafljevih štipendij. Grasselli se je najprej odločil za študij na graški univerzi, ki je imela bogato tradicijo; pravni študij na njej je bil uveden leta 1778 (Franz Krones, Geschichte der Karl Franzeus Universität in Graz, Gradec 1866). 2 5 -2 9 . Podrobne podatke o Grassellijevih izvolitvah v deželni in državni zbor dobimo v delu Vasilija Melika, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Ljubljana 1965. Njegovo politično pot do občinskega sveto­ valca, župana in do uradniške funkcije ravnatelja mestnega užitninskega zakupa po gradivu Mestne občine ljubljanske (ZAL). B. KORESPODENCA. PISMA NASLOVLJENA NA PETRA GRASSELLIJA 31. Ahačič Karl (1825-1905): doktor prava, ljubljanski odvetnik in hišni posestnik. Živel je v Ljubljani, Mesto št 7. Bil je prvi predsednik upravnega odbora Narodne tiskarne v Ljubljani (ZAL Popis prebivalstva 1869, a.e. 53). 38. Armič Maks. Rojen je bil v Ljubljani leta 1840. Poklicno je deloval kot tiskar (črkostavec). Bil je podpredsednik (1868,1870-71)in predsednik (1872-73) tiskarskega društva. Živel je v Ljubljani na Sv. Pet­ ra cesti 120. (ZAL Popis prebivalstva 1869, a.e. 68; Avgust Pirjavec, Levstikova pisma, Ljubljana 1931, str. 103)- 39. Bahn M.: berlinski knjigotržec in prodajalec muzikalij. Albert Thierfelder je napisal »planinsko prav­ ljico« Zlatorog za zbor, solo in orkester. Izvedena je bila na ljubljanskem filharmoničnem koncertu 28. no­ vembra 1880. Glej tudi pismo štev. 325.1 . (Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana 1960, str. 327, 446). 41. Bavdek J.: uradnik v Celovcu in prevajalec dramskih iger (Anton Trstenjak, Slovensko gledališče, Ljubljana 1892, str. 86-87). 42. Bezenšek Anton (1854-1915): slovenski stenograf. Odšel je v Bolgarijo leta 1879, kjer je ostal do svoje smrti. V letu preselitve v Sofijo je postal ravnatelj stenografske pisarne pri »narodnem sobranju« in gimnazijski profesor. Prizadeval se je za bolgarsko-južnoslovansko in posebej slovensko zbližanje. Njegov osebni fond je bil delno uničen že leta 1915, ostanek pa je zgorel leta 1943 ob bombnem napadu (SBL I, 36; Matej Rode, Anton Aškerc v Bolgariji, Celjski zbornik 1964, str. 198; MSE I, 162). 44. Biščan Emil Rojen je bil v Samoboru na Hrvaškem leta 1838 Končal je štirirazredno novomeško gimnazijo leta 1859 (225 let novomeške gimnazije, Novo mesto 1971, str. 420).' 44. Bleiweis Janez (1808-1881 ). V letih 1863-81 je bil tudi predsednik ljubljanske čitalnice (SBL I, 42). 46. Bleiweis Karel ( 1834-1909): zdravnik in politik. Leta 1867 je postal hišni zdravnik v ljubljanski prisilni delavnici in leta 1871 primarij. Bil je tudi član ljubljanskega občinskega sveta (1875-1909), podžupan in načelnik Mestnega zdravstvenega sveta. Leta 1904 je postal častni meščan Ljubljane (SBL 1,47; Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane leta 1896). 48. Bohinjec Peter (1864-1919): duhovnik in pisec večerniških zgodb. V devetdesetih letih je bil vodilni pisatelj pri Domu in svetu, kjer je objavljal predvsem »zgodovinske« in kmečke povesti. Bil je dobitnik na­ grade Jana Lega za povest Brat in sestra. Glej tudi št. 416.7 (SBL I, 48; Jože Pogačnik, Zgodovina sloven­ skega slovstva IV, Realizem, Maribor 1970, str. 142). 53. Cankar Izidor (1886-1959): umetnostni zgodovinar, esejist in književni kritik. V letih 1914-18 je bil urednik Doma in sveta (SBL I, 72; MSE I, 247). 54. Celestin Fran (1843-1895): filolog in publicist. Leta 1869 je odšel v Rusijo. Preko Petrograda (dan. Leningrada) je prišel v Moskvo, kjer je leta 1870 naredil srednješolski profesorski izpit Kasneje je poučeval na gimnaziji v Vladimiru (1870-72). Med drugim je avtor molièrovske veseloigre Roza (Slovenska Talija 11, 1869), ki ni imela uspeha. Dramatično društvo jo je uprizorilo le 14.1.1871. Vlogo Jurija je igral Grasselli. V Zvonu je objavljal Pisma iz Rusije (1870), v Slovenskem narodu pa podlistke o Rusiji in njeni prosveti od leta 1871 dalje (SBL I, 74-75; MSE I, 257; France Koblar, Slovenska dramatika I, Ljubljana 1972, str. 87-89). 56. Cerkniški volilci. Na deželnozborskih volitvah v kmečki kuriji sodnih okrajev Postojna, Planina ozi­ roma Logatec, Cerknica, Senožeče, Lož in Ilirska Bistrica je bil 3. aprila 1874 Peter Grasselli izvoljen za slovenski meščanski slogaški tabor (Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Ljubljana 1965, str. 354). 57. Costa Etbin Henrik (1832-1875). Leta 1871 je bil med ustanovitelji Zavarovalne banke Slovenija. V letih 1863-73 je bil državnozborski poslanec kot zastopnik Notranjske (SBL I, 86). 57. Černy Jan Ladislav. Zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani (Ivan Hribar, Moji spomini I, Ljubljana 1928, str. 52) 58.Dejak Henrik (1840-1917): kipar in slikar. V letih 1881-1911 je bil župnik v Vrhpolju pri Vipavi. Ukvarjal se je tudi s fotografijo (Primorski slovenski biografski leksikon, 4 snopič, str. 262-263). 58. Delavsko podporno društvo v Trstu. Trgovec in politik Viktor Dolenc je bil predsednik Delavskega podpornega in bralnega društva ter eden prvih voditeljev in podpredsednik slovenskega političnega društ­ va Edinost iz Trsta (Slovensko Primorje in Istra, Beograd 1953, str. 102). 59. Dimitz Avgust (1827-1886). Bil je tudi tajnik Historičnega društva za Kranjsko (po letu 1858) in urednik njegovega glasila (1859-68) (SBL I, 135-136). 61. Sitte Camillo (1843-1903): ravnatelj državne obrtne šole na Dunaju. Izdelal je tudi regulacijski načrt Ljubljane konec 19. stoletja. Ustvaril je urbanistično šolo in bil teoretik »romantičnega« načrtovanja mest ob koncu 19. stoletja (MSE III, 331; Nace Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani. Ljubljana 1954, str. 6 in 10). 62. Žagar Dragotin. Opravljal je blagajniške posle pri Dramatičnem društvu. Po poklicu je bil kontrolor deželne blagajnice in hišni posestnik v Ljubljani. Glej tudi pismo št. 376.1 63. Glej opombo za stran 369. 64. Dzimski Gustav. Leta 1860 je v nemščini izdal delo Laibach und seine Umgebungen nebst einer Besschreibung der interessanten Punkte in Krain. 64. Erjavec Fran (1834-1887). V šestdesetih letih je učil na realni gimnaziji v Zagrebu. Leta 1871 je odšel v Gorico, kjer je poučeval na realki. Tu je ostal do svoje smrti. (SBL I, 167). 67. Franke Ivan (1841-1927): slikar in konservator. Bil je Grassellijev sošolec na kranjski glavni šoli. Leta 1878 je postal učitelj risanja na kranjski gimnaziji; poučeval pa je tudi slovenščino, matematiko in le­ popis (Anica Cevc, Upodobitve Kranja in okolice na slikah. Kranjski zbornik 1975, str. 237-238; SBL I, 185; Olga Janša, Zgodovina gimnazije v Kranju do leta 1918, Kranjski zbornik 1970, str. 358). 72. Gangl Engelbert (1873-1950). Poučeval je na idrijski mestni, pozneje državni realki (SBL I, 204). 73. Gecelj Josip (Kocelj). Uvrščamo ga med prve igralce pri Dramatičnem društvu. Poučeval je tudi na gledališki šoli tega društva. 73. Gerčar Jože, Grassellijev gimnazijski sošolec. 77. Glej opombo za stran 401. 78. Globočnik Anton pl. Sorodolski (1825-1912): upravni jurist in znanstveni pisatelj. Leta 1891 je zma­ gal na državnozborskih volitvah kot kandidat Katoliške narodne stranke. V državnem zboru se je pridružil Hochenwarthovemu klubu. Od leta 1892 je živel na Dunaju (SBL I, 219-220) 79. Gogala Ivan (1850-1901): pravnik, notar (od leta 1884 dalje) in podpredsednik Mestne hranilnice Ljubljanske. Aktiven je bil tudi v ljubljanskem občinskem svetu (1884-1901 ) (SBL I, 227; Ivan Hribar, Moji spomini I, str. 265). 80. Görtz Friedrich. Major in dunajski dvorni komornik. 81. Gorup Josip pl. Slavinjski (1834-1912): politik, gospodarstvenik in mecen, zaslužen tudi za razvoj Ljubljane (SBL I, 234). 81. Grabovsky Branislav (1841-1900): poljski književnik. Zanimal se je za slovansko zgodovino, et­ nologijo in literarno zgodovino (Meyers Lexikon, 5,487). 83. Grabrijan Jurij (1800-1882): narodni in kulturni delavec, politik, prevajalec in pesnik. Od leta 1840 je župnikoval v Vipavi. V letih 1864-82 je vodil vipavsko čitalnico. Organiziral je tudi tabor v Vipavi leta 1870 (SBL I, 239-240). 84. Grasselli Marija roj. Krisper ( 1845-1928). Rodila se je v Kranju znanemu trgovcu Francu Krisperju. Leta 1865 se je omožila s Petrom Grassellijem in se preselila v Ljubljano. V javnem življenju se ni udej­ stvovala. 85. Grasselli Prokop (1869-?). Sin P. Grassellija, ki je večino življenja preživel na Dunaju kot uslužbenec Avstroorgrske banke. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano (1919), kjer se je zaposlil pri grad­ benem podjetju Obnova (od leta 1922 dalje). 85. Gregorizh Leopoldine. Sodelavka Dramatičnega društva v Ljubljani. 86. Guttman Emil (1842-1908). Leta 1868 je postal član prvega odbora Dramatičnega društva. Služ­ boval je kot odvetniški koncipient v Ljubljani. 89. Hauser C. V majski številki Triglava najdemo več oglasov za havanski tobak. Sedež podjetja za Nemčijo in Avstrijo je bil na Dunaju pri C. Hauserju, Mariahilfestrasse št. 116. 92. Horak Josip (1818-?): profesor na temišvarski gimnaziji. 94. Hostnik Davorin (1853-1929): publicist in prevajalec. Prevedel je okoli 30 iger. Leta 1872 je postal korektor in urednik podlistkov pri Slovenskem narodu. Tri leta kasneje (1875) je ponovno prišel v ured­ ništvo Slovenskega naroda. Tega leta se je vpisal tudi na dunajsko univerzo (SBL I, 339; MSE II, 51). 95. Hren Franjo. Izvira iz znane narodno napredne družine iz Begunj pri Cerknici. 95. Hribar Ivan (1851-1941): javni delavec in borec za slovenske narodnostne pravice. Bilje liberalni politik, zaslužen tudi za razvoj Ljubljane na prelomu stoletja. Od leta 1882 do 1896 je bil član ljubljanskega občinskega sveta, nato pa do leta 1910 ljubljanski župan. Od leta 1870je deloval tudi kot predstavnik praš­ ke banke Slavije; ravnatelj njene podružnice v Ljubljani je bil od leta 1876 do 1919. Mesto Ljubljano je za­ stopal v dunajskem državnem zboru 1907-11. (SBL I, 353). 100. Ilešič Fran (1871-1942). Predsedoval je Slovenski matici (1907-14). V letopisu Matice Sloven­ ske (1912) je poročal o stanju priprav za Jugoslovansko enciklopedijo. Zavzemal se je za čim tesnejše sti­ ke s Hrvaško matico; od maja 1913 do januarja 1914 je bil odbornik Slovanskega kluba. Zaradi svojih idej je bil v vojnem letu 1914 zaprt, Slovenska matica pa razpuščena. Glej tudi št. 405 (SBL I, 360-362; Ivan Hribar, Moji spomini I, str. 475-476). 100. Ipolt Karl. Dunajski dvorni in sodni advokat. 109. Jenčič Alojz. Grassellijev gimnazijski sošolec, ki je bil rojen leta 1841 v Postojni. 110. Jenko Avguštin (1852-1907). Obiskoval je realno gimnazijo v Gorici in Ljubljani, kjer je leta 1870 tudi maturiral. 110. Jenko Ivan (1867-1950): zdravnik. Leta 1894 je bil sprejet kot volonter na kirurški oddelek ljub­ ljanske bolnišnice pri dr. E. Šlajmerju. Od leta 1897 dalje (10 let) je bil Šlajmerjev asistent (MSE II, 166; Ivan Pintar, Prof. h.c. dr. Ivan Jenko - osemdesetletnik, Zdravstveni vestnik XVI, str. 416-418). 113. Jesenko Janez (1838-1908): geograf in zgodovinar. Bil je Grassellijev gimnazijski sošolec. Po­ učeval je na gimnaziji v Trstu (1867-99), V letih 1871, 1878 in 1881 je izdajal Občno zgodovino za nižje razrede srednjih šol; leta 1873 je napisal tudi Občni zemljepis, leto dni kasneje pa Prirodoznanski zemljepis/ Njegove knjige najdemo tudi v Grassellijevi knjižnici (SBL I, 409; Primorski slovenski biografski leksikon, 7 snopič, 590). 118. Jordan J.P. Oglasa za Zukunft sta izšla 23. in 30. marca. 121. Kač Ivan Savinjski (1853-1904): kmetijski strokovnjak in zadrugar, ki je opravljal tudi posle ob­ činskega tajnika v Žalcu (SBL I, 420). 124. Kapus Franc (1830-1884): celjski trgovec in javni delavec ter soustanovitelj celjske čitalnice (1862). (Bruno Hartman, Prva leta celjske čitalnice, Celjski zbornik 1958, str. 62; SBL I, 427). 132. Klerr Ottokar: ljubljanski knjigarnar, ki je imel prodajalno na Glavnem trgu št 313. »133. Koblar Anton (1854-1928): zgodovinar in politik. Bil je arhivar v Deželnem muzeju v Ljubljani. (SBL I, 478-479). 140. Kraus Vojteh. Deloval je kot sodni adjunkt v Planini pri Postojni. Najdemo ga med ustanovitelji postojnske čitalnice (E. H. Costa, Statistični pregled vseh slovenskih čitalnic, Letopis Matice Slovenske 1870, str. 290). 140. Krisper Franz (1818-1898): kranjski trgovec in oče Marije Krisper por. Grasselli. (Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1982). 142. Krisper Rajmund: sin Franca Krisperja, ki je nadaljeval očetove trgovske posle. 142. Krisper Valentin st: ljubljanski industrialec. 145. Krisper Valentin ml. (1860-1931 ): sin industrialca Valentina Krisperja Bil je pravnik in organizator turizma. Promoviral je leta 1884 na Dunaju. Nekaj časa je živel v Parizu. Služboval je v odvetniških pisarnah dr. Moscheta in dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani. Leta 1890je odprl lastno odvetniško pisarno (SBL 1,570-571 ). 146. Kulavic Janez (1838-1906). Leta 1869 je postal ravnatelj Avguštineja na Dunaju, kjer je vodil bib­ lične študije. Tu je ostal do leta 1895 (SBL I, 581-582). 148. Lah Evgen (1858-1930). V letih 1896-1907 je bil tajnik Slovenske matice, pri kateri je urejal njen letopis (1899-1906) 149. Lego Jan (1832-1906): književnik. Zavzemal s eje za čimtesnejše slovensko-češke odnose in je podpH marsikatero tovrstno akcijo. Tako je leta 1887 poslal ljubljanskemu županu P. Grasselliju 7 dukatov za najboljšo mladinsko povest. Nagrada je bila podeljena šele čez 10 let. Glej opombo za str. 48 (SBL I, 631-632; Ivan Hribar, Moji spomini, str. 193-194). 153. Lesič Vilim. Bilje mož operne pevke Matilde Lesič roj. Krötzer (1845-1909). V obdobju 1870-89 je bila glavna interpretatorka sopranskih in altovskih vlog v zagrebški operi (ELZ 4,574). 153. Levec Anton (1852-1936) pravnik, pisatelj, prevajalec, dramatik in organizator. Leta 1892 je bil imenovan za okrajnega sodnika v Ložu, kjer je ostal do leta 1897 (SBL I, 640; MSE II, 476). 154. Levec Fran (1846-1916): literarni zgodovinar, urednik in šolnik. Leta 1873 je začel poučevati na ljubljanski realki. 154. Levstik Fran (1831-1887). Po letu 1870 se je umaknil iz javnosti. Ob novem letu 1871 g a je pri­ dobil Anton Tomšič za sodelovanje pri Slovenskem narodu. Obe pismi (182.1,182.2) je objavil že A. Slod­ njak v delu Zbrana dela Frana Levstika, 11 knjiga, DZS, Ljubljana 1980, str. 236-240 z manjšimi napakami . (SBL I, 651-659). 16a Mandelc Anton. Brat Valentina Mandelca. Kaplanoval je v Škofji Loki. (SBL II, 41). 168. Mandelc Valentin (1837-1872): pripovednik in prevajalec. Poučeval je na gimnaziji v Karlovcu od jeseni 1864 dalje. V tem kraju je tudi umrl (12. maja 1872). Vse življenje g aje mučila pljučna bolezen. Igra Ženski jok je izšla v 45. zvezku Slovenske Talije (1879) (SBL II, 40-42). . 171. Mencinger Janez (1838-1912): pripovednik in publicist Dobro desetletje (1871-82) je deloval kot odvetnik v Kranju. V tem času je malo pisal, ker s e je posvetil advokaturi in družini (Stanko Šimenc, Kranj in slovenske beseda... Kranjski zbornik 1970, str, 123). 174. Miklavec Peter Podravski (1859-?). Je avtor povesti Pod slamnato streho, ki je izšla v knjižnici za mladino, knjiga 26. Glej tudi opombo za str. 149. (SBL 2 knjiga, 116-118). 177. Mosche Alfons (1839-1901): pravnik in politik. Konec leta 1871 se je preselil iz Slovenj Gradca v Ljubljano. Leta 1874 je propadel na državnozborskih volitvah kot kandidat slovenske stranke proti Sc- hreyu. Deloval je tudi za razvoj Bleda (SBL II, 155-156). 179. Murko Matija (1952): slavist, literarni zgodovinar in etnograf. V letih 1902-17 je bil redni profesor slovanske filologije in vodja seminarja za slavistiko na graški univerzi (SBL II, 169-175; MSE II, 673). 179. Murnik Ivan ( 1839-1913): politik in javni delavec. Od leta 1867 je bil namestnik, nato tajnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani (1869-1900). Politično je deloval kot član kranjskega deželnega zbora (1871-, 1889-1901) in bil državnozborski poslanec (1870-71). Leta 1901 je postal častni član Kranjske kmetijske družbe. Bil je tudi urednik Novic ( 1867-70), odbornik in starosta Ljubljanskega sokola (1868-71, 1871 dalje) in predsednik Dramatičnega društva (1875-78, 1881-84). 182. Narodna čitalnica v Kamniku. Ustanovljena 1. julija 1868. 182. Narodna čitalnica v Kanalu. Ustanovljena 1. januarja 1867. 183. Narodna čitalnica v Kranju. Ustanovljena 29. januarja 1863. Slavnostna otvoritev je bila 16. av­ gusta. Med ustanovniki sta bila lekarnar Dragotin Šavnik in trgovec ter posestnik Matej Pirc, ki ji je pred­ sedoval v letih 1863-69. Ivan Fugina ne omenja Petra Grassellija med igralci kranjske čitalnice (I. Fugina, Narodna čitalnica v Kranju, Kranj 1933, str. 46-49). 185. Narodna čitalnica v Postojni. Ustanovljena 1. maja 1868. 186. Narodna čitalnica v Tolminu. Ustanovljena 6. januarja 1862 in slovesno odprta 20. februarja istega leta kot peta čitalnica na slovenskem ozemlju. 186. Narodna tiskarna v Ljubljani. Glej opombo za stran 345. 189. Nedelkowitsch Nedelko. Srbski igralec. 189. Nolli Josip (1841-1902): dramatik, prevajalec, publicist igralec, pevec, režiser in organizator. Ro­ jen Ljubljančan je svojo mladost preživljal v Mestu 295. Oče je bil italijanskega rodu (Gottfend Nolly) ter družinski prijatelj Grassellijevega očeta Andreja. Josip je bil Petrov sošolec prve štiri razrede ljubljanske gimnazije (1851/52-1855), nakar je zaostal za njim za eno leto. Leta 1860 je odšel študirat pravo na du­ najsko univerzo; bil je tudi Knafljev štipendist (1862). Absolviral je leta 1864, ne da bi opravil državne izpite. V letih 1864-75 je sodeloval pri dramskih predstavah ljubljanske čitalnice. Najdemo ga med ustanov- niki Dramatičnega društva (1866), njegovimi tajniki (1867-75, razen leta 1868); ves čas je tudi pel, igral in režiral. V letih 1870-71 je vodil dramsko šolo. Izdal je Priročno knjigo za gledališke diletante, posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh (ST 1, 1867). Bil je tudi član Južnega in soustanovitelj Ljubljanskega sokola; leta 1870 je postal član odbora, ki mu je v letih 1873-75 tudi predsedoval. Kot odbornik je bil aktiven pri Sokolu tudi v letih 1890-1902. Kot govornik je sodeloval na taborih v Kalcu, Vižmarjih in Žopročah na Koroškem. Leta 1875 je odšel v svet in je več kot 15 let nastopal na svetovnih opernih odrih v baritonskih vlogah. Nastopal je v Zagrebu, Pragi, Milanu, Budimpešti, Moskvi, Madridu itd. (MSE II, 745; SBL II, 204-205; Peter Vodopivec, Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove, Ljubljana 1971). 220. Nolli Vinzenz (1838-?) Brat Josipa Nollija. 221. Obresa Adolf (1834-1886): politik. V desetletju 1 8 60-70je bil župan v Ceknici. Po smrti Miroslava Korena je zastopal kmečke občine Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica in Cerknica v kranjskem deželnem zboru (1874-77) (SBL II, 217). 222. Ody Caroline-Dragolja roj. Scharrendorf ( 1841-1901 ): operna pevka. Nastopala je v Zagrebu od leta 1863 dalje. Prvič je nastopila na odru ljubljanske čitalnice leta 1865 v delu Bob iz Kranja. Večkrat je sodelovala na dramskih predstavah in koncertih v Ljubljani. Z Dramatičnim društvom je imela sklenjeno pogodbo (1. 11.1870-1. 5. 1871). Učila je tudi v dramski šoli (Slovenski dram. leksikon II, 50-51; France Koblar, Zgodovinski oris vzgoje za slovensk o gledališko umetnost DSGM 10, str. 30-). 222. Ogrinec Jože (1844-1879): pripovednik, dramatik in profesor. Bil je gojenec ljubljanskega Aloj- zijevišča. V letih 1 8 6 6 -7 0 je poslušal prirodopis na dunajski univerzi, nakar seje preko Gradca vrnil v Ljub­ ljano. Leta 1874 je prišel na gimnazijo v Vinkovcih. Počitnice je rad preživljal v domačem Podgorju. Levec je cenil njegov humor, ki diha tudi iz pisem Petru Grasseliju (225 let novomeške gimnazije 1746-1971, Novo mesto 1971, 332-333). 231. Pajk Janko (1837-1899): pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik. Leta 1867 je prišel na mariborsko gimnazijo. Vodstvo Narodne tiskarne v Mariboru je prevzel jeseni 1872 ter jo dve leti kasneje odkupil. Bil je tudi lastnik in urednik revije Zora (1872-78) (MSE II, 10; SBL II, 251-256). 235. Perušek Rajko (1854-1917): jezikoslovec, prevajalec, pisatelj. Od leta 1872 je študiral klasično filologijo in slavistiko na graški univerzi. V tem času je prevajal za potrebe Slovenskega naroda (SBL II, 310-311). 237. Pesjak Luiza (1828-1898): pesnica. Pisala je pesmi pod močnim Prešernovim vplivom. Bila je nem­ škega rodu. Zlagala je tudi priložnostne prigodnice za čitalniške prireditve (SBL II, 315; MSE III, 59). 238. Pesjak Simon. Mož Luize Pesjakove in znani ljubljanski trgovec. 241. Pfeifer Viljem (1842-1917): politik. Leta 1875 je bil izvoljen za župana v Krškem, kjer je imel po­ sestvo. Državnozborski poslanec kmečkih občin Novo mesto, Črnomelj in Krško je bil v letih 1873-1907. Leta 1873 je izbojeval zmago kot kandidat mladoslovencev proti staroslovenskemu kandidatu Irkiču (SBL II, 334). 243. Pleteršnik Maks (1840-1923): leksikograf, slovničar in prevajalec. V letih 1867-71 je predaval slo­ venščino na tržaški gimnaziji (MSE III, 87). 246. Politično društvo Edinost za Tržaško okolico. Politik in žurnalist Ivan Dolinar (1840-1886) je de­ loval tudi pri Delavskem podpornem društvu (glej tudi opombo za str. 58). Skupaj z Nabergojem in Trobcem je ustanovil politično društvo Edinost ter bil njegov tajnik v prvih letih delovanja (SBL I, 141-142). 247. Povše Fran (1845-1916): politik in kmetijski strokovnjak. Od leta 1871 je bil ravnatelj Kmetijske šole v Gorici. Leta 1882 je postal predsednik Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici (MSE III, 135). 249. Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani. Ustanovljena leta 1872 s pol milijona gol­ dinarjev glavnice. Njen blagajnik in delničarje bil France Kadilnik (1825-1908). Kmalu je zašla v težave. Likvidacijski odbor je vodil Josip Debevec (SBL I, 420; MSE II, 260). 250. Pugelj Milan (1883-1929): časnikar, pisatelj in režiser. Upravni tajnik Slovenske matice je bil v letih 1910-22 (MSE III, 179). 251. Radies Peter (1836-1912): pisatelj, publicist in urednik. Pisal je v nemškem jeziku. Od leta 1906 je v Laibacher Zeitungu objavljal podlistke Stare hiše v Ljubljani (Alte Häuser in Laibach). V ponatisu je izšla v knjižni obliki leta 1908. Knjigo najdemo tudi v Gfassellijevi knjižnici (SBL 9,4-7; MSE III, 189). 251. Ravnihar Vladimir (1871-1954): pravnik, politik in govornik. Udejstvoval se je tudi v odboru Slo­ venske matice. 253. Ravnikar Franjo. Bil je deželni blagajnik v Ljubljani (1868 dalje). 254. Robič Luka (1813-1891 ): davčni uradnik. Napisal je delo Narodno gospodarska razprava o dav- kovstvu (1866). V letih 1874-77 je bil deželnozborski poslanec (SBL 9, 113). 257. Schantl Georg. Glasbenik. V letih 1870-73 je bil kapelnik pri Dramatičnem društvu. Hkrati je bil pevovodja pri ljubljanski čitalnici (SBL 9, 213). 258. Schaschel Felix. Študiral je pravo na Dunaju. Leta 1861 je bil tudi Knafljev štipendist. 268. Schneid Jožef (1839-1884): politik. Bil je državnozborski poslanec narodne stranke od leta 1879 dalje. Ker je zbolel na pljučih s e je 16. septembra 1882 odpovedal poslanskemu mandatu in se umaknil v Gorico (SBL 10, 229-230). 269. Schollmayer Cornelia roj. Costa (1834-1913): pianistka in kulturna delavka. Poučevala je na dra­ matični šoli v Ljubljani (1870), kjer je brezplačno učila klavir, petje in deklamacijo. Sama je nastopala na odru ljubljanske čitalnice (SBL 10, 235-236). 270. Schwegel Jožef (1836-1914): politik in diplomat. Petindvajset let (1880-1905) je bil predstavnik kranjske veleposesti v državnem zboru in vodja veleposesti v kranjskem deželnem zboru (1884-1913) (SBL 10, 250). 270. Seidl Ferdinand (1856-1942): naravoslovec, začetnik slovenske geologije, meteorolog in klima­ tolog. Poučeval je na goriški realni gimnaziji do upokojitve leta 1915 (SBL 10, 270-272). 272. Slavija, vzajemno zavarovalna praška banka v Ljubljani. Praška banka Slavija je ustanavljala pod­ ružnice po slovanskih deželah. Glej tudi opombi za str. 57 in 95. 275. Slodnjak Anton (1899-1983): literarni zgodovinar. Od leta 1927 do 1945 je poučeval na Trgovski akademiji v Ljubljani. Leta 1932 je izdal Zbrana dela Frana Levstika, kjer je objavljena tudi opera Serežan. Iz opombe (str. 456) je razvidno, da mu Grasselli ni pomagal ali pa ni vedel željenih podatkov (SBL 10,361- 365; MSE III, 343). 276. Slovenska matica. Glej opombo za stran 360. 277. Slovenska narodna čitalnica v Ljubljani. Glej opombo za stran 345. 280. Stanič Katinka (1848-1887): pesnica, rojena v Kanalu. Učiteljevala je v Kamnjah od leta 1874 da­ lje. Je avtorica ponarodele pesmi Soča voda je šumela. 282. Stare Josip (1842-1907): pripovednik in zgodovinar. Poučeval je na višji gimnaziji v Požegi (1870-1872) (SBL 10, 449-451; MSE III, 414). 283. Strossmayer Josip Juraj (1815-1905): hrvaški škof in politik, voditelj narodne stranke. Leta 1849 je bil imenovan za škofa v Djakovem (MSE III, 429). 285. Svetec Luka (1826-1921): pisatelj, notar in politik. Po upokojitvi (bilje komisar mestne policije v Ljubljani 1866-69) je postal notar v Idriji (1871-72), nato pa v Litiji (1873-1921). Od leta 1863 do 1895 je bil kranjski deželnozborski poslanec ter državnozborski (1867-71). Bil je vztrajen borec za uveljavitev slovenskega jezika. 287. Šubic Ivan (1856-1924): naravoslovec in organizator obrtnega šolstva. Leta 1888 je postal vodja strokovne šole za obdelavo lesa ter strokovne šole za umetno vezenje in šivanje v Ljubljani. Bil je član ljub­ ljanskega občinskega sveta (1890-1907), kranjski deželni poslanec (1898-1901) in dolgoletni odbornik Slovenske matice (SBL III, 706-707; MSE III, 482). 292. Tavčar Anton. Župnik na Raki. Znan je kot stric Ivana Tavčarja. Ko je nečak zapustil Alojzijevišče (1866) je odšel na novomeško gimnazijo in prišel pod nadzorstvo svojega strica (SBL IV, 30). 292. Tavčar Ivan. Sin pisatelja Ivana Tavčarja, ki je nasledil njegovo odvetniško prakso. 294. Tiskarna Gutenberg. Ena številnih tiskarn v Evropi, kije nosila ime po izumitelju tiskanja z gibljivimi črkami Johannesu Gutenbergu. 296. Tomšič Anton (1842-1871): prvi slovenski poklicni časnikar. V začetku leta 1871 je postal so­ lastnik Mariborske tiskarne in lista Slovenski narod, ki ga je tudi urejal. Slovenski narod je začel izhajati 2. aprila 1868 in s e je 6. oktobra 1872 preselil v Ljubljano (SBL IV, 124-125). 298. Treo Viljem (1845-1926): stavbenik. Leta 1873 je postal vodja Kranjske stavbne družbe. Pod nje­ govim vodstvom je bila intenzivna gradnja v zahodnem delu Ljubljane (južnem delu dan. Cankarjeve ceste, v Beethovnovi ulici, Župančičevi ulici, Tomšičevi ulici (1879 zgrajeno poslopje Kranjske hranilnice - danes poslopje CK ZKS (SBL 12, 174). 298.Trstenjak Davorin (1817-1890): pesnik, pripovednik, dramatik itd. Od leta 1868je bil župnik v Šen­ tjurju pri Celju (SBL IV, 196). 299. Turk Hugo (1846-1917): trgovec, tovarniški zastopnik in javni delavec. Najdemo ga med usta­ novitelji Južnega sokola in delavci Narodne tiskarne v Ljubljani, ki jo je financiral in bil njen komercialni rav­ natelj. Glej tudi pisma št 6. 1-8. (SBL 13, 242). 299. Tušar Anton (1839-1914): sodnik. Delal je tudi v Tolminu skupaj z Abramom Služb v Gorici, Trstu in Rovinju (Pol stoletja društva Pravnik, Ljubljana 1939, str. 48). 314. Urbančič Janko (Janez Nepomuk). Bil je lastnik gradu Thurn pri Predvoru. 314. Urbas Viljem (1831-1900): etnolog in naravoslovec. Ljubljančan po rodu, ki je deloval v Trstu V letih 1872-97 je učil na višji realki v Trstu. Bil je tudi zunanji član odbora Slovenske matice (1875-83) V nemškem jeziku je pisal o Slovencih, Čičih, Čičariji, Cerkniškem jezeru in sploh o kraških pojavih (Valter Bohinjec, Razvoj geografije pri Slovencih, Geografski vestnik 1,1925, str. 14; SBL 13, 303-304) 315. Veger P. Udejstvoval se je tudi v Dramatičnem društvu. 317. Višnikar Fran (1848-1914): pravnik in politik. Po letu 1885je služboval v Ribnici kot okrajni sodnik, kjer je leta 1896 postal sodni svetnik in leta 1907 višji sodni svetnik. Po upokojitvi leta 191 o seje preselil v Ljubljano (SBL 13, 491-492; Pol stoletja društva Pravnik, Ljubljana 1939, str. 55). 319. Vojska Andrej (1828-1903). Maja 1867 je postal prvi državni pravdnik v Novem mestu; zaradi ru­ sofilskega in panslavističnega prepričanja je bil že dve leti kasneje imenovan le za sodnega svetnika pri novomeškem okrajnem sodišču. Uvrščamo ga med prve sodnike, ki so okoli 1865 leta uradovali v slo­ venskem jeziku (Pol stoletja društva Pravnik, Ljubljana 1939, str. 41). 323. Weidt Heinrich. Glej tudi pisma št. 106. 1-3. 325. Winkler Andrej (1825-1916): politik in pravnik. Po upokojitvi leta 18S)2 je živel v Gorici; v tem času je zbiral gradivo za slovensko pravno terminologijo (Pol stoletja društva Pravnik, Ljubljana 1939, str. 119). 329. Žagar Dragotin. Glej opombo za stran 62. 333. Pisma naslovljena na Andreja Grassellija. Glej uvodni tekst str. 12-15. 336-343. Velja pripomba kot za stran 333! C. GRADIVO O DRUŠTVENEM, ZALOŽNIŠKEM, GOSPODARSKEM IN POLITIČNEM DELOVANJU 345. Narodna čitalnica v Ljubljani. V ladaje potrdila njena pravila 20. aprila 1861, mesec dni kasneje je bil prvi občni zbor. Prvo leto je gostovala v Zalarjevem hotelu Pri Slonu, nato pa se je preselila v Sou- vanovo hišo ob nekdanji Šelenburgovi ulici. Prirejala je besede, zabave s petjem, kratkimi gledališkimi ig­ rami in plesi. Prinesla je osvežitev v meščansko družabno življenje Ljubljane. Tesno je sodelovala z Južnim, kasneje Ljubljanskim sokolom ter Dramatičnim društvom. 349. Južni sokol. Po praškem vzoru je bilo ustanovljeno telovadno društvo Južni sokol v Ljubljani (1863) s podnaslovom Ljubljansko gimnastično društvo. Prirejalo je skupinske izlete v ljubljansko okolico, v sokolskih oblekah, s fanfaro in zastavo na čelu. Po čitalniškem vzoru in z njo v tesni zvezi je Južni sokol prirejal veselice, plese, pevske večere, gledališke predstave in zabavne sobotne večere s predavanji. Leta 1867 je deželna vlada društvo razpustila. 360. Slovenska matica. Ustanovljena je bila leta 1864 z namenom, da bo izdajala slovenska znanstve­ na, poljudnoznanstvena in poučna dela ter leposlovna dela in učne knjige. Uvrščamo jo med najstarejša društva, ki je združevala slovensko inteligenco. 369. Dramatično društvo. Snovati so ga začeli slovenski rodoljubi že leta 1866, ustanovili pa leto dni kasneje. Prirejalo je gledališke predstave, vzgajalo igralski naraščaj v dramatični šoli, tiskalo slovenske igre v zbirki Slovenska Talija. Razen na čitalniškem odru v prvih letih, so uprizarjali igre v deželnem gledališču, kjer so bile slovenske predstave v neenakovrednem položaju z nemškimi. 388. ljubljansko gimnastično društvo Sokol. Leta 1868 je bilo ustanovljeno novo društvo, ki je nad­ aljevalo pot leta 1867 ukinjenega Južnega sokola, brez vsebinskih in dejavnostnih sprememb. Društvo je prirejalo izlete, telovadne nastope (tudi na taborih), pevske večere, uprizarjalo igre in organiziralo zlasti za­ bavne silvestrske večere in pustne maškarade. 397. Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic v Ljubljani. Ustanovni občni zbor je bil 17. oktobra 1868. Ustanovili so ga kot protiutež nemškemu konstitucionalnemu društvu, ki je bilo v rokah ljubljanskih Nemcev. Slovenija je vodila politično delo in predpriprave na volitve. 401. Glasbena m atica Društvo je bilo ustanovljeno leta 1872 z namenom, da izdaja slovenske skladbe, zbira ljudske pesmi ter goji koncertno petje. 401. Rdeči križ. Prvi tečaj za bolniške strežnice na Kranjskem je bil v deželni bolnišnici junija 1913. Ta tečaj so ponovili januarja 1914. Absolventke so prejele redna spričevala Tečaj je vodil primarij deželne bolnišnice dr. Ivan Jenko. 405. Triglav. Imel je funkcijo nemškega političnega lista za slovenske interese. Po Prijateljevih besedah je bil v političnem delu nemški posnetek slovenskih Novic. Proti njemu je bil Fran Levstik, ker je menil, da ovira ustanovitev slovenskega političnega lista; kasneje pa je postal sodelavec. Uredniki: Peter Radies (1865-1866), Edvard Pour (1866-), Peter Grasselli (1867-1869) in Jakob Alešovec (do 30. 9.1870). Pre­ nehal je izhajati zaradi premajhnega števila naročnikov in sodelavcev. 412. Narodna tiskarna v Ljubljani. Ustanovni občni zbor je bil 14. septembra 1872, otvoritev tiskarne pa oktobra istega leta. Januarja 1872 so kupili tiskarno v Mariboru in list Slovenski narod. 415. Ljubljanska občna banka. Načrt ustanovitve delniške družbe, ki naj bi zbrala 1.000.000 gld ka­ pitala, ni uspel (informacija S. Grande). D. ROKOPISI, TISKI IN SLIKOVNO GRADIVO 416-461. Glej uvodni tekst str. 16 in 17. KRONOLOŠKI SEZNAM PISEM NASLOVLJENIH NA PETRA GRASSELLIJA Ime, priimek in kraj Datum pisma odpošiljatelja Stran 1855 28. junij Vincenc Nolli, Ljubljana .................................................................................. 220 1856 28. junij Vincenc Nolli, Ljubljana .................................................................................. 220 1857 29. januar Helena Ahačič, Tržič ....................................................................................... 37 b.d. (28. junij) Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) .............................................................................. 189 28. junij Vincenc Nolli, Ljubljana .................................................................................. 220 1858 29. januar Meta Ballant, Podbrezje .................................................................................. 39 20. april Johann Pestotnik, Dunaj ................................................................................ 239 2. maj Johann Pestotnik, Dunaj ................................................................................ 239 28. junij Josip Nolli, Ljubljana ...................................................................................... 190 8. september Anton Richter, Novo mesto .......................................................................... 254 11. september Emil Biščan, Novo mesto .............................................................................. 44 13. september Raimund Krisper, Kranj .................................................................................. 142 10. oktober Anton Richter, Novo mesto ...................................................................... 254 30. oktober Anton Richter, Novo mesto .......................................................................... 254 13. november Anton Richter, Novo mesto .......................................................................... 254 29. december Raimund Krisper, Kranj .................................................................................. 142 b.d. Anton Richter, Novo mesto .......................................................................... 254 1859 5. februar Anton Richter, Novo mesto .......................................................................... 254 19. februar Raimund Krisper, Kranj .................................................................................. 142 28. junij Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 190 4. september Jožef Gerčar, Krašnja .................................................................................... 73 9. oktober Andrej Grasselli, Ljubljana ................................................................................ 84 16. oktober Josip Nolli, Ljubljana ............................................................... ...................... 191 30. oktober Josip Nolli, Ljubljana ......................................................................................... 192 5. november Anton Osana, b.k. (Ljubljana) ........................................................................ 229 23. november Josip Nolli, Ljubljana ...................................................................................... 193 24. november Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 28. december Josip Nolli, Ljubljana ...................................................................................... 194 b.d. Josef Zei.linger, b.k. (Trst) .............................................................................. 326 1860 5. januar Anton Osana, Ljubljana .................................................................................. 229 8. januar Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 12. januar Josip Nolli, Ljubljana ...................................................................................... 195 25. januar Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 5. februar Josip Nolli, Ljubljana ...................................................................................... 196 19. februar Antonie Kammerhuber, Gradec ................................................................... 122 23. februar Antonie Kammerhuber, b.k. (Gradec) ......................................................... 122 . 28. februar Felix Schaschel, Ljubljana .............................................................................. 258 8. marec Anton Richter, Dunaj ...................................................................................... 254 8. marec Felix Schaschel, Dunaj .................................................................................... 258 13. marec Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 23. marec Josip Nolli, Ljubljana ...................................................................................... 197 28. marec Anton Richter, Relz v Spodnji Avstriji ......................................................... 254 I. april Felix Schaschel, Dunaj .................................................................................... 258 I I . april Franc Fux, Ljubljana ......................................................................................... 71 16. april Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 21. april Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 27. april Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 b.d. (april) Franc Fux, b.k. (Ljubljana) .............................................................................. 71 I. maj Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 5. maj Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 198 16. maj Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 17. maj Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 22. maj Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 199 25. maj Johann Pestotnik, Dunaj ................................................................................ 239 26. maj Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 I I . junij Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 21. junij Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 200 21. junij Anton Richter, Dunaj ....................................................................................... 254 27. junij Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 28. junij Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 201 29. junij Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 junij Felix Schaschel, Dunaj .................................................................................. r 259 9. julij Francé, Dunaj, ................................................................................................... 67 20. julij Felix Schaschel, Dunaj ..................................................................................... 260 29. julij Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 31. julij Felix Schaschel, Dunaj ..................................................................................... 260 4. avgust Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 22. avgust Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 22. avgust Anton Tušar, Gorica ......................................................................................... 299 31. avgust Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 15. september Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 26. september Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 10. oktober Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 202 11. oktober Anton Osana, b.k. (Ljubljana) ........................................................................ 229 13. oktober Andrej Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 31. oktober Felix Schaschel, Dunaj ..................................................................................... 260 6. november Josip Nolli, Dunaj ............................................................................................. 203 24. november Andrej Grasselli, Ljubljana ............................................................................... 84 28. november Andrej Grasselli, Ljubljana . . . r j .................................................................... 84 15. december Josip Nolli, Dunaj ............................................................................................. 203 18. december Felix Schaschel, Dunaj ..................................................................................... 261 19. december Andrej Grasselli, Ljubljana ............................................................................... 84 1861 19. januar Andrej Grasselli, Ljubljana ............................................................................... 84 7. februar Felix Schaschel, Dunaj ..................................................................................... 261 18. februar Josip Nolli, Dunaj ............................................................................................. 205 24. februar Andrej Grasselli, Ljubljana ............................................................................... 84 b.d. (februar) Anton Osana, b.k. (Ljubljana) ........................................................................ 229 24. marec Josip Nolli, Dunaj ................ ............................................................................. 206 27. marec Antonie Kammerhuber, Ljubljana .................................................................. 122 3. april Antonie Kammerhuber, Gradec .................................................................... 122 6. april Josip Nolli, Dunaj ............................................................................................. 206 21. april Felix Schaschel, Dunaj ..................................................................................... 263 24. april Andrej Grasselli, Ljubljana ............................................................................... 84 29. april Andrej Grasselli, Ljubljana ............................................................................... 84 7. maj Johann Pestotnik, Dunaj ................................................................................. 239 21. maj Andrej Grasselli, Ljubljana ................................................ ........................... 84 31. maj ' Johann Pestotnik. Dunaj ............................................................................... 239 Stran 264 207 84 208 284 265 66 239 122 122 84 84 84 244 239 244 84 84 84 84 84 84 284 84 84 266 122 122 84 267 266 84 84 300 122 300 122 301 267 301 267 142 84 209 142 84 84 266 267 122 122 122 123 142 210 Felix Schaschel, Dunaj .............. Josip Nolli, Dunaj ....................... Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Josip Nolli, Dunaj ....................... Franz Suppantschitsch, Ljubljana Felix Schaschel, Dun aj ............ Jože F, Ljubljana ....................... Johann Pestotnik, b.k. (Dunaj) .. Antonie Kammerhuber, Dunaj Antonie Kammerhuber, Gradec Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Ignaz Podgraischig, Ljubljana .. Johann Pestotnik, b.k. (Dunaj) .. Ignaz Podgraischig, Ljubljana .. Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Franz Suppantschitsch, Ljubljana Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Felix Schaschel, Dunaj ............... Antonie Kammerhuber, Gradec Antonie Kammerhuber, Gradec Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Franz Schkofich, Ljubljana Felix Schaschel, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Anton Tušar, Gradec ................. Antonie Kammerhuber, Gradec Anton Tušar, Bled ....................... Antonie Kammerhuber, Glognitz Anton Tušar, Dolenja Tebuša .. Franz Schkofich, Ljubljana Anton Tušar, Gorica ................... Franz Schkofich, Ljubljana Josip Krisper, Ljubljana ............ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Josip Nolli, Ljubljana ................. Josip Krisper, Ljubljana ............ G. I . Grasselli, Ljubljana ............ Andrej Grasselli, Ljubljana ........ Felix Schaschel, b.k. (Dunaj) . . . Franz Schkofich, b.k. (Ljubljana) Franz Kammerhuber, Gradec Fany Kammerhuber, Gradec Franz Kammerhuber, Gradec Franz Kammerhuber, Gradec Raimund Krisper, Kranj ___ Josip Nolli, b.k. (Dunaj) ........ Stran 210 210 211 212 212 316 290 302 142 142 302 84 109 142 303 244 84 303 84 142 84 84 84 142 142 142 142 84 303 122 84 304 304 84 305 109 84 84 84 84 305 84 84 84 84 84 306 84 239 142 84 84 140 140 242 84 213 84 473 18, februar 1. marec 9. april 1. maj 27. junij 27. junij 29. junij 13. julij b.d. (začetek avgusta) b.d. (sreda avgusta) 23. avgust 10. oktober 12. oktober b.d.(sreda oktobra) 20. oktober 29. oktober 1. november 6. november 8. november 16. november november 5. december 18. december b.d. b.d. b.d. b.d. 1865 7. januar 12. januar 16. januar 18. januar 24. januar 26. januar 2. februar 5. februar 9. februar 12. februar februar februar 7. marec 12. marec 18. marec 4. april 22. april 27. maj 7. junij 7. junij 28. junij 28. junij b.d. (sreda 1865) julij julij 4. avgust 6. avgust 10. avgust 11. avgust 17. avgust avgust Josip Nolli, Dunaj ......................... Josip Nolli, Dunaj ......................... Josip Nolli, Dunaj ......................... Josip Nolli, Dunaj .......... .............. Josip Nolli, Dunaj ......................... Jan Vesel, b.k. (Loški potok) ___ Ivan Tanšek, Ljubljana ................. Anton Tušar, Momjan ................. Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Anton Tušar, Momjan ................. Marija Grasselli, Kranj ................. Alojz Jenčič, Celovec ................. Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Anton Tušar, Momjan ................. Margareth Podgraischig, Ljubljana Marija Grasselli, Kranj ................. Anton Tušar, Momjan ................. Marija Grasselli, Kranj ................. Raimund Krisper, Kranj ............... Marija Grasselli, Kranj ................. Marija Grasselli, Kranj ................. Marija Grasselli, Kranj ................. Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . . . Marija Grasselli, Kranj ............ Anton Tušar, Trst ..................... Antonie Kammerhuber, Gradec Marija Grasselli, Kranj ............ Anton Tušar, b.k. (Trst) ............. Anton Tušar, Trst ..................... Marija Grasselli, K ra n j............... Anton Tušar, Vrst ..................... Alojz Jenčič, Celovec ............ Marija Grasselli, Krcnj ............ Marija Grasselli, Kranj ............ Marija Grasselli, Kranj ............. Marija Grasselli, Kranj ............. Anton Tušar, Trst ..................... Marija Grasselli, Kranj ............ Marija Grasselli, Kranj ............ Marija Grasselli, Kranj ............ Marija Grasselli, Kranj ............ Marija Grasselli, Kranj ............. Anton Tušar, Trst ..................... Marija Grasselli, Kranj ............ Johann Pestotnik, Črnomelj .. Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . Marija Grasselli, Kranj ............ Marija Grasselli, Kranj ............. Franz Krisper, Kranj ................. Franz Krisper, Kranj ................. Friederich Piskar, Novo mesto Marija Grasselli, Kranj ............ Josip Nolli, .Ljubljana ............... Marija Grasselli, Kranj ............. 1. september Anton Tušar, Trst ............................................................................................ 306 11. september Narodna čitalnica v Kranju, Kranj .............................................................. 183 12. september Narodna čitalnica v Kranju, Kranj .............................................................. 183 28. september Marija Grasselli, Kranj ........................................ ........................................... 84 28. september Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 102 september ' Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 18. oktober Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 102 (konec oktobra) Franc Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 2. november Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 103 3. november Marija Grasselli, Kranj ........................................ .......................................... 84 t 3. november Franz Krisper, Kranj ............................................................................. 140 6. november Franc Krisper, Kranj ............................................................................. 140 8. november Anton Tušar, Volosko .................................................................................... 307 13. november Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 b.d. (november) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) . ................................................................... 142 b.d. (november) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 4. december Josef Jedlička, M aribor.................................................................................... 103 22. december Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 103 29. december Anton Tušar, Volosko ..................................................................................... 307 b.d. Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 1866 b.d.(začetek 1866) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 11. januar Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 19. januar Josip Krisper, b.k. (Ljubljana) ........................................................................ 142 24. januar Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 24. januar Ivan Tanšek, Ljubljana .................................................................................... 291 26. januar Marija Grasselli, Kranj .................................................. , ............................... 84 12. februar Josef Jedlička, Maribor .................................... ............................................. 104 13. februar Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 14. februar Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 104 21. februar Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 12. marec Anton Tušar, Volosko .................................................................................... 307 17. marec Anton Tušar, Volosko .................................................................................... 308 20. marec Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 105 23. marec Anton Tušar, Volosko .................................................................................... 308 26. marec Anton Tušar, Volosko .................................................................................... 309 1. april Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 105 4. april Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 b.d.(sreda aprila) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 9. maj Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 105 19. maj Anton Tušar, Volosko ..................................................................................... 309 23. maj Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 105 5. junij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 20. junij Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 105 23. junij Josip Krisper, Ljubljana .................................................................................. 142 27. junij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 28. junij Anton Tušar, Volosko .................................................................................... 309 10. julij Adolf Pollack, Ljubljana .................................................................................. 246 b.d.(sreda julija) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ............................................................. ...... 142 2. avgust Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 105 3. avgust Johann Krisper, Rogatec ................................................................................ 141 11. avgust Anton Tušar, Tolmin ........................................................................................ 309 14. september Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 14. september Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 17. september Karl Tschurn, Ljubljana .................................................................................. 299 26. september Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 106 september Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 1. oktober Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 9. november Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 13. november 7. december 15. december b.d.(december) 1867 1. januar 4. januar 5. januar 7. januar 10. januar 12. januar 14. marec 18. marec 30. marec 16. april 8. maj 10. maj 21. maj 30. maj 28. junij 28. junij 9. julij 22. julij 23. julij b.d.(začetek avgusta) 12. avgust 26. avgust 27. avgust 29. avgust 22. september 8. oktober 15. oktober 20. oktober 22. oktober 29. oktober 6. november b.d. (november) 11. december 12. december 14. december 14. december 14. december 15. december 16. december 16. december 18. december 18. december 19. december 21. december 23. december 24. december 24. december 29. december 31. december 1868 2. januar 5. januar 5. januar 6. januar Josefa Krisper, Poredija .......... Narodna čitalnica v Kranju, Kranj Franz Krisper, Kranj ................... Raimund Krisper, b.k. (Kranj) .. Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ...................................................................... 142 Anton Tušar, Tolmin ....................................................................................... 310 Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. io 7 F. Unger, b.k. (Ljubljana) ............................................................................... 313 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. 106 Josef Jedlička, Maribor ................................................................................ 107 Franz Krisper, Kranj .................................................. ................................... 140 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 Josef Fabian, Novo mesto ........................................................................... 66 Jan Macâk, Ljubljana ..................................................................................... 158 Jan Macâk, Ljubljana ..................................................................................... 158 Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 140 Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. 107 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Ivan Zupan, Smokuč ..................................................................................... 326 Ivan Tanšek, Brežice ..................................................................................... 291 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Jan Macâk, Črnomelj ...................................................................................... 159 Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 142 Ignaz Heiss, Škofja Loka ............................................................................... 90 Andrej Vojska, Novo mesto ......................................................................... 319 Johann Bobula, Budimpešta ......................................................................... 47 Johann Mahkot, Videm ................................................................................. 165 Johan Thoman, Kamna gorica ..................................................................... 294 Franz Pasič, Pičan .......................................................................................... 234 Leopold Kordesch, Ljubljana ....................................................................... 134 Jožef Podobnik, Čatež ................................................................................. 245 Franc Hriber, Jesenice ................................................................................. 99 Adolf Obresa, Cerknica ................................................................................. 221 August Dimitz, Ljubljana ............................................................................... 59 Aegid Trček, Admont ................................................................................... 297 Georg Varl, Krašnja ........................................................................................ 314 Ivan Tanšek, Brežice ..................................................................................... 291 Anton Tušar, Gorica ........................................................................................ 310 Johann Virten, Lipica ...................................................................................... 317 Jan Macâk, b.k. (Črnomelj) ........................................................................... 159 Valentin Krisper, Gradec ............................................................................... 142 Maria Deu, Tržič .............................................................................................. 59 August Dimitz, Ljubljana ............................................................................... 59 Ferdinand Hoffer, S t Radegund pri Gradcu .............................................. 90 6. januar Guido Pollak, Celovec .................................................................................... 247 8. januar Vincenc Nolli, Königgraetz ............................................................................ 220 15. januar Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 26. januar Primorsko namestništvo v Trstu, Trst ......................................................... 248 4. februar Leopold Albreht, Dob .................................................................................... 38 5. februar Milko Pfeifer-Gratus, Pazin ............................................................................ 239 17. februar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 21. februar Raimund Krisper, Kranj .................................................................................. 142 27. februar J. Popp, Dunaj ................................................................................................... 247 16. marec Ludvig Ličen, Vipavski Križ ............................................................................ 156 26. marec Prvo splošno uradniško društvo avstrijske monarhije, Dunaj ........................................................................... 249 31. marec Gustav Dzimski, Ljubljana .............................................................................. 64 24. april Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 124 27. april Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 124 5. maj Anton Frölich, Ljubljana .................................................................................. 70 10. maj Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 14. maj Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 124 19. maj Vojteh Kraus, Postojna .................................................................................. 140 29. maj Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 107 2. junij Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 107 2. junij Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 125 8. junij Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 108 10. junij Južna železnica, Dunaj .................................................................................... 120 13. junij Državno odvetništvo v Ljubljani, Ljubljana .......................................................................................................... 64 15. junij Primorsko namestništvo v Trstu, Trst ......................................................... 248 16. junij Ivan Zupan, Gorica .......................................................................................... 327 18. junij Milko Pfeifer-Gratus, Pazin ............................................................................ 240 23. junij Davorin Trstenjak, Šentjur pri Celju ............................................................. 298 28. junij Josip Sajovic, Jezersko .................................................................................. 257 30. junij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 b.d. (junij) Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) .............................................................................. 213 5. julij Milko Pfeifer-Gratus, Pazin ............................................................................ 240 7. julij Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 108 9. julij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 14. julij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 16. julij Marija Grasselli, Tenetiše ................................................................................ 84 21. julij Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 27. julij Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 29. julij Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 julij Jean Kam, Ljubljana ........................................................................................ 122 2. avgust Ivan Zupan, Gorica .......................................................................................... 328 5. avgust Johann Suppanz, Vipava ................................................................................ 284 9. avgust Vojteh Kraus, b.k................................................................................................. 140 24. avgust Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 125 26. avgust Občinski urad Krško, Krško .......................................................................... 220 29. avgust Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 29. avgust Franc Kapus, Celjg .......................................................................................... 126 1. september Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 126 3. september Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 8. september Heinrich Žark, Krško ...................................................................................... 330 17. september Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 20. september Heinrich Žark, Krško ...................................................................................... 330 21. september Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 127 23. september Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 127 29. september Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 127 4. oktober Matija Kulavic, Šentvid pri Stični ................................................................. 147 9. oktober Franc Kapus, Celje .......................................................................................... 127 16. oktober H. Bresnitz, Dunaj ............................................................................................. 50 19. oktober Heinrich Žark, Krško ...................................................................................... 330 20. oktober Franc Kapus, Celje ........................................................................................... 128 22. oktober Franc Kapus, Celje ........................................................................................... 129 30. oktober Heinrich Zark, Krško ....................................................................................... 330 8. november Ivan Murnik, b.k. (Ljubljana) ............................................................................ 179 23. november Akademsko bralno društvo v Pragi, Praga ................................................. 38 27. november Osnovalni odbor za Prešernovo besedo, Dunaj ......................................... 230 2. december Carl Sochar, Celje ........................................................................................... 279 5. december Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) .............................................................................. 214 8. december H. Bresnitz, Dunaj ............................................................................................. 51 18. december H. Bresnitz, Dunaj ............................................................................................. 51 22. december Ignaz Heiss, Škofja Loka .................................................................................. 90 22. december Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 22. december Dragotin Ravnikar, Leoben ............................................................................ 252 24. december Johann Lesjak, Kostanjevica ........................................................................ 153 24. december Ivan Zagorjan, Rovte ....................................................................................... 325 26. december Valentin Krisper, Gradec ................................................................................ 142 26. december Santo Treo, Trebnje ......................................................................................... 298 27. december Josip Burger, Šmartno pri Litiji ........................................................................ 53 28. december Akademsko bralno društvo v Pragi, Praga ................................................... 38 28. december Janez Iglič, Mengeš ......................................................................................... 99 28. december Franc Kapus, Celje ........................................................................................... 129 28. december Narodna čitalnica v Kanalu, Kanal ................................................................ 182 28. december Anton Peterlin, Stari trg pri Ložu .................................................................. 239 28. december Josip Sajovic, Jezersko .................................................................................. 257 28. december Janko Urbančič, Potoče ................................................................................ 314 29. december Josef Janc, Rukavac ....................................................................................... 102 30. december J. Popp, Dunaj ................................................................................................... 247 30. december Luka Robič, Kranj ........................................................................................... 257 b.d.(decgmber) Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) .............................................................................. 214 b.d. (december) Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) .............................................................................. 214 b.d. (konec 1968) Carl Sochar, b.k. (Celje) ................................................................................... 279 b.d. Anton Dolenc, b.k. (Ljubljana) ........................................................................ 62 b.d. Johann Kasteliz, Mokronog .......................................................................... 131 b.d. Blasius Muhovec, Mošnje .............................................................................. 178 b.d. Anton Pajk, Marof ........................................................................................... 234 b.d. Franz Pfeifer, Goričica pri Moravčah ............................................................ 239 b.d. Franjo Ravnikar, b.k. (Ljubljana) .................................................................... 253 b.d. Peter Režek, Mirna peč ................................................................................... 253 1869 1. januar Johann Golob, Črni vrh ................................................................................... 80 2. januar Josef Jedlička, Maribor ................................................................................... 108 2. januar Josefine Jedlička, Maribor ............................................................................ 109 4. januar Georg Varl, Krašnja ......................................................................................... 315 5. januar Henrik Dolenc, Lož ......................................................................................... 62 5. januar Štefan Kočevar, Celje ..................................................................................... 134 9. januar Josip Brence, Unec pri Rakeku .................................................................... 50 11. januar Aegid Trček, Admont ..................................................................................... 298 11. januar Rudolf Vagaja, b.k................................................................................................ 314 16. januar Josef Golija, Podbrdo ..................................................................................... 80 18. januar Marija Grasselli, Kranj ..................................................................................... 84 18. januar Matevž Frelih, Prem ......................................................................................... 70 19. januar Franc Kapus, Celje ........................................................................................... 129 22. januar Marija Grasselli, Kranj ............................................................., .................... 84 22. januar Marija Grasselli, Kranj ..................................................................................... 84 22. januar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 22. januar Martini Joseph, Čelje ....................................................................................... 169 24. januar J. Popp, Dunaj .................................................................................................... 247 25. januar Janko Paik, Maribor ......................................................................................... 231 25. januar Josef Voglar, Mirna ......................................................................................... 319 4. februar Raimund Krisper, Kranj ................................................................................... 142 Stran 142 142 248 148 170 142 222 178 118 132 140 110 331 89 108 79 292 294 129 311 157 108 141 142 182 257 80 99 131 184 222 254 315 148 80 247 270 314 71 130 170 229 247 175 63 146 140 182 109 108 246 146 280 325 287 322 253 322 50 84 142 Raimund Krisper, Kranj ........................... Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ................. Johann Poženel, Črni vrh ....................... Andrej Lavrenčič, Postojna ..................... Martini Joseph, Celje ............................... Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ................. Oesterreichische oeconomist, Dunaj . . . Friedrich Müller, Dunaj ............................. P.J. Jordan, Dunaj ...................................... Ottokar Klerr, Ljubljana ........................... Franz Krisper, Kranj ................................. Avguštin Jenko, b.k. (Ljubljana) ............. Heinrich Žark, Dravograd ....................... C. Hauser, Dunaj ........................................ Josef Jedlička, Maribor ........................... Alexander Gobane, Kapela ..................... Anton Tavčar, Raka ................................. Johan Thoman, Kamna gorica ............... Franc Kapus, Celje ................................... Anton Tušar, Tolmin ................................. Jožef Luzar, Tržič ...................................... Josef Jedlička, Maribor ........................... Fritz Krisper, Kranj ................................... Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ................. Narodna čitalnica v Kanalu, Kanal ........ Anton Savnik, Bilje ................................... Johann Golob, Črni vrh ........................... Franc Hriber, Jesenice ........................... Michael Khoss, Sevnica ........................... Narodna čitalnica v Kranju, b.k. (Kranj) . Antonie Ogrinc, Novo mesto ................. Luka Robič, Kranj ................................... Georg Varl, Krašnja .................................. Pavel Lang, Kamnik ................................. Jože Golob, Gradec ................................. Ludvig Pour, Prestranek ......................... Schweiger, Martin Stari trg pri Ložu . . . Janez Urbančič, Trnovo ........................... Šimen Gabrščik, Vipavski Križ ............... Franc Kapus, Celje ................................... Franz Matičič, Buzet ................................. Josef Orešnik, Mehovo ........................... Guido Pollak, Celovec ............................. Franc Močnig, Kapelski vrh ................... Dramatično društvo v Ljubljani, Ljubljana Ferdinand Krištof, Bolzano ..................... Franz Krisper, Kranj ................................. Narodna čitalnica v Kamniku, Kamnik Josefine Jedlička, Maribor ..................... Josef Jedlička, Maribor ........................... Franz Pokorny, Zagreb ........................... Ferdinand Krištof, Bolzano ..................... Carl Sochar, Celje .................................... France Zamida, Dolenjske Toplice ___ Szillich, Ljubljana ........................................ J. Waldhäusl, Gradec ............................... Ludvig Redeli, Slovenske Konjice ........ J. Waldhäusl J, b.k. (Gradec) ................. Martin Bole, Innsbruck ............................. Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ..................... Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ................. Stran 142 215 283 108 253 246 140 283 51 108 131 215 130 222 215 320 89 296 321 185 60 231 142 108 100 320 185 165 39 44 89 133 133 156 247 279 285 324 326 331 256 140 184 243 168 112 108 57 182 72 142 185 142 92 140 222 222 285 479 b.d. (avgust) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 9. september Josip Nolli, Ljubljana ..................................................................................... 10. september Alexander Strzelba, Celovec ....................................................................... 19. september Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. 21. september F,H. Ravnikar, Hirschberg ............................................................................. 29. september Johann B. Pol, Postojna ............................................................................... 30. september Franz Krisper, Kranj ....................................................................................... 30. september Alexander Strzelba, Celovec ....................................................................... 5. oktober Brunn, Celovec ................................................................................................ 5. oktober Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. 5. oktober Anton Kesch, Metlika ..................................................................................... b.d. (prva polovica oktob- ra) Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) ............................................................................. 14. oktober K. Kareiz, Praga .............................................................................................. 15. oktober Caroline Ody-Dragojla, Ljubljana ................................................................. 19. oktober Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) ............................................................................. 21. oktober Vukovarski Srbi, Vukovar ............................................................................. 23. oktober Haasenstein&Vogler, Dunaj ......................................................................... 24. oktober Ljudevit Ivan Tomšič, Karlovac ..................................................................... 10. november Vukovarski Srbi, Vukovar ............................................................................. 17. november Narodna čitalnica v Postojni, Postojna ...................................................... 22. november August Dimitz, Ljubljana ............................................................................... 29. november Anton Ozwirk, Slovenske Konjice .............................................................. b.d. (november) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ......................................... ......................... 15. december Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. 21. december Karl Ipolt, Dunaj .............................................................................................. 21. december Andreas Vuk, Ptuj ............................................................................................ 23. december Narodna čitalnica v Postojni, Postojna ...................................................... 24. december Johann Mahkot, Videm ................................................................................. b.d. Johann Babnik, Šentjernej ............................................................................. b.d. Jakob Blaznik, Hrenovice pri Postojni ........................................................ b.d. Johann Hartmann, Ljubljana ......................................................................... b.d. Ignac Ključevšek, Travnik ............................................................................. b.d. Janez Kobilica, Stopiče ................................................................................. b.d. Fridrich Leyrer, Maribor ................................................................................. b.d. J. Popp, Dunaj .................................................................................................. b.d. Mathias Smolej, Videm ................................................................................. b.d. Johann Svet, Dolina pri Trstu ....................................................................... b.d. Franjo Weiss, Zagreb ................................................................................... b.d. France Zupan, Poljane pri Lovranu ............................................................. b.d. Josef Žitek, Karlovec ...................................................................................... 1870 2. januar Josef Sajovic, Ljubljana ................................................................................. 3. januar Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 3. januar Narodna čitalnica v Kranju, Kranj ............................................................... 3. januar Maks Pleteršnik, Trst ...................................................................................... 8. januar Fr. Malle, b.k. (Ljubljana) ............................................................................... 9. januar Josef Jeras, Osijek .......................................................................................... 11. januar Josef Jedlička, Maribor ................................................................................. b.d. (januar) Anton Černe, b.k. (Tomaj) ............................................................................. 2 februar Narodna čitalnica v Kamniku, Kamnik ...................................................... 15. februar Max Gaidich, Ljubljana ................................................................................... 23. februar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 23. februar Narodna čitalnica v Potojni, Postojna ........................................................ 25. februar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ....................................................................... 1. marec Josip Horak, Temišvar .................................................................................... 9. marec Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 25. marec Jože Ogrinec, Dunaj 28. marec Caroline Ody-Dragojla, Ljubljana ................................................................. 28. marec Luka Svetec, b.k. (Dunaj) ............................................................................... 17. april Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 25. april Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................. 295 2. maj Miroslav Koren, Planina ................................................................................... 134 20. maj Narodna čitalnica v Kamniku, Kamnik ........................................................ 182 22. maj V. Stangl, Postojna ........................................................................................... 280 b.d. (maj) Ursula Lenček, b.k............................................................................................... 153 3. junij Miroslav Koren, Planina .............................................................................. 135 7. junij Jakob Lukan, Šentvid pri Stični ..................................................................... 157 20. junij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 22. junij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 26. junij V. Stangl, Postojna ........................................................................................... 280 27. junij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 27. junij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 27. junij Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ......................................................................... 142 29. junij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 1. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 10. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 15. julij Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 18. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 19. julij Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 21. julij Josef Jedlička, Maribor .................................................................................. 108 23. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 27. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 29. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 30. julij Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 3. avgust Franjo Okorn, Vipava ...................................................................................... 228 4. avgust Jurij Grabrijan, Vipava .................................................................................... 83 10. avgust Južna železnica, Dunaj ..................................................................................... 121 25. avgust Johann Kalin, Kostanjevica ............................................................................. 122 7. september Anton Tušar, Tolmin ......................................................................................... 311 13. september Josef Sajovic, Ljubljana ................................................................................... 257 15. september Josef Sajovic, Ljubljana ................................................................................... 257 17. september Josef Jedlička, Maribor ................................................................................... 108 25. september Ivan Murnik, Dunaj ........................................................................................... 179 1. oktober Anton Tušar, Tolmin ........................................................................................ 312 7. oktober Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 11. oktober Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ......................................................................... 142 13. oktober Josef Jedlička, Maribor ................................................................................... 108 16. oktober Caroline Ody-Dragojla, Ljubljana .................................................................. 222 22. oktober Gusteo Jäger, Dunaj ......................................................................................... 102 b.d. (oktober) Edvard Hohn, b.k. (Ljubljana) ......................................................................... 91 b.d.(4. november) Narodna čitalnica v Postojni, Postojna ........................................................ 185 15. november Franz Krisper, Kranj Kranj) ........................................................................... 140 17. november Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ......................................................................... 142 20. november August Dimitz, Ljubljana ................................................................................. 60 20. november August Dimitz, Ljubljana ................................................................................... 60 20. november Josip Strossmaier, Djakovo ........................................................................... 283 21. november August Dimitz, Ljubnjana ................................................................................. 60 28. november Josefine Jedlička, Maribor ............................................................................. 109 30. november Josefine Jedlička, Maribor ............................................................................. 109 6. december Wagner, Maribor ............................................................................................. 322 7. december Karol Bleiweis, Ljubljana ................................................................................ 46 7. december Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 10. december Jan Macäk, Tolmin ........................................................................................... 159 15. december I. Šušteršič, b.k. (Ljubljana) ............................................................................. 285 24. december Anton Tomšič, Maribor ................................................................................... 296 31. december Franz Krisper, Kranj ................................. ........................................................ 140 b.d. Marija Grasselli, b.k. (Kranj) .......... .................................................................. 84 1871 1. januar Henrik Podkrajšek, Ljubljana ......................................................................... 244 10. januar Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................ 295 12. januar Narodna čitalnica v Postojni, Postojna ......................................................... 185 13. januar Jan Macâk, Tolmin ........................................................................................... 161 15. januar August Dimitz, Ljubljana ................................................................................ 61 16. januar Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani, Praga .......... 272 18. januar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 21. januar Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani, Ljubljana .... 273 24. januar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ......................................................... 142 b.d. (26. januar) Narodna čitalnica v Postojni, Postojna ......................................................... 185 28. januar Z. J. Vesely, Ljubljana ...................................................................................... 316 29. januar Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani, Ljubljana ____ 273 3. februar Narodna čitalnica v Tolminu, Tolmin ........................................................... 186 6. februar August Dimitz, Ljubljana ................................................................................ 61 b.d.(11. februar) Narodna čitalnica v Postojni, Postojna .................................................... 185 16. februcr Ivan Gabršek, Ljubljana ................................................................................... 71 16. februar Maks Pleteršnik, Trst ....................................................................................... 243 23> februar Miroslav Koren, Planina ................................................................................... 135 24. februar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 28. februar Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani, Ljubljana .... 273 2. marec Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 3. marec Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 4. marec Ottokar Klerr, Ljubljana .................................................................................. 132 5. marec Josefine Jedlička, Maribor . . . : ................................................................... 109 10. marec Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 21. marec Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani, Ljubljana .... 275 4. april Anton Tušar, Tolmin ......................................................................................... 312 4. april Anton Tušar, Tolmin ......................................................................................... 312 5. april Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 15. april Leopoldine Gregorizh, Ljubljana ................................................................... 85 20. april Leopoldine Gregorizh, Ljubljana ................................................................... 86 30. april Ivan Murnik, Dunaj ........................................................................................... 180 17. maj Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 10. junij Cornelia Schollmayer, Ljubljana .................................................................... 269 12. junij Fran Celestin, Vladimir ............................................... ................................. 54 28. junij Raimund Krisper, Kranj .................................................................................. 142 29. junij Henrik Podkrajšek, Ljubljana ........................................................................ 245 29. junij Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani, Ljubljana .... 275 1. julij Josefine Jedlička, Gradec .............................................................................. 109 18.julij Marija Grasselli, Kranj ..................................................................................... 84 20. julij Marija Grasselli, Kranj ..................................................................................... 84 23. julij Fran Erjavec, Zagreb ....................................................................................... 64 24. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 31. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 31. julij Jan Macâk, Tolmin ........................................................................................... 161 b.d. (julij) Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 7. avgust Farsky, Praga ................................................................................................... 66 7. avgust Železnica Prestolonaslednika Rudolfa, Dunaj ............................................. 331 8. avgust Franc Kapus, Celje ........................................................................................... 130 13. avgust Margareth Podgraischig, Ljubljana ................................................................ 244 18. avgust Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 28. avgust Marija Grasselli, Kranj ..................................................................................... 84 31. avgust Franz Krisper, Kranj .................................................................. ................... 140 22. september Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 24. september Janez Mencinger, Gradec .............................................................................. 171 6. oktober Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 10. oktober Franz Krisper, Kranj ....................................... .............................................. 140 26. oktober Branislav Grabovsky, Varšava ...................................................................... 81 27. oktober Franz Krisper, K ranj........................................................................................... 140 3. november Perne, Panisova ................................................................................................ 234 14. november Anton Kapus, Kamna gorica ........................................................................ 124 14. november Nedelko Nedelkowitsh, Zagreb .................................................................... 189 16. november Janez Jesenko, Trst ........................................................................................ 113 16. november Josip Starê, Slavonska Požega ................................................................... 282 16. november Ivan Zupan, Reka ............................................................................................. 328 17. november Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 18. november Alfons Mosche, Ljubljana .............................................................................. 177 18. november Luiza Pesjak, b.k. (Ljubljana) .......................................................................... 237 28. november Franjo Hren, Begunje pri Rakeku ................................................................. 95 30. november Karol Bleiweis, Ljubljana ................................................................................ 46 30. november Franjo Hren, Begunje pri Rakeku ................................................................... 95 30. november Franz Kratz, Dunaj .......................................................................................... 139 I. decembér I. Šušteršič, Ljubljana ...................................................................................... 285 4. december Franz Krisper, Kranj ............. ....................................................................... 140 16. december Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 18. december Janez Mencinger, Kranj .................................................................................. 171 24. december Josip Starê, Slavonska Požega ................................................................... 282 24. december P. Veger, Ljubljana ........................................................................................... 316 b.d.(december) Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 b.d.(december) P. Veger, b.k. (Ljubljana) ................................................................................ 315 1872 3. januar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 17. januar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 27. januar Luiza Pesjak, b.k. (Ljubljana) .......................................................................... 238 28. januar Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ..................................................................... 44 29. januar Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ..................................................................... 44 30. januar Dragotin Žagar, Ljubljana .............................................................................. 62 5. februar Ernest Klavžar, Gorica .................................................................................... 132 12. februar Slovenska narodna čitalnica v Ljubljani, Ljubljana .................................... 277 16. februar Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ..................................................................... 45 20. februar Branislav Grabovskÿ, Varšava ...................................................................... 82 28. februar Valentin Mandelc, Karlovac ......................................................................... I 168 12. marec Janez Jesenko, Trst ........................................................................................ 113 3. april Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 b.d. (april) Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 16. maj Tiskarna Gutenberg, Gradec .......................................................................... 294 24. maj Anton Mandelc, Škofja Loka ........................................................................ 168 29. maj Janez Mencinger, Kranj .................................................................................. 172 15. julij Josip Kopač, b.k. (Ljubljana) .......................................................................... 134 27. julij Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 15. avgust Josefine Jedlička, Kranj .................................................................................. 109 22. avgust Marija Grasselli, Kranj .................................................................................... 84 3. september Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ............................................................................ 84 4. september Fran Levstik, Dunaj .......................................................................................... 154 12/13. september Fran Levstik, Dunaj .......................................................................................... 154 21. september Tiskarna Gutenberg, Gradec .......................................................................... 294 23. oktober Katinka Stanič, Kanal ...................................................................................... 280 15. november Katinka Stanič, Kanal ...................................................................................... 281 19. november Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 27. november Heinricj Weidt, Temišvar ................................................................................ 323 6. december Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 9. december Franz Krisper Kranj ........................................................................................ 140 15. december Jan Ladislav Cerny, Praga ............................................................................ 57 20. december Jan Ladislav Černy, Praga .......................................................................... 58 b.d. Davorin Hostnik, b.k. (Ljubljana) ................................................................... 94 1873 b.d.(začetek 1873) Janez Jesenko, b.k. (T rs t)................................................................................. 114 7. januar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 7. januar Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................. 296 I I . januar Katinka Stanič, Kanal ...................................................................................... 281 15. januar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 58 235 267 292 245 114 267 284 140 92 161 57 140 140 140 241 73 152 45 153 284 140 38 31 38 41 323 93 114 115 140 116 140 215 216 186 172 216 140 324 140 169 84 299 255 294 174 86 319 64 267 84 84 84 313 331 267 174 267 31 Raimund Krisper, Kranj ....................... Jan Ladislav Černy, Praga ................. Rajko Perušek, Gradec ....................... Julius Schilling, Dunaj ........................... V. H. Tanšič, Šmarje pri Jelšah .......... Ferdinand Pogazhnik, Dunaj .............. Janez Jesenko, Trst ............................. Julius Schilling, Dunaj ........................... Franz Suppantschitsch, Ljubljana ___ Franz Krisper, Kranj ............................. Josip Horak, Temišvar ......................... Jan Macâk, Gorica ............................... Etbin Henrik Costa, Ljubljana ............ Franz Krisper, Kranj ............................. Franz Krisper, Kranj ............................. Franz Krisper, Kranj ............................. Milko Pfeifer-Gratus, Pazin ................. Josip Gacelj (Kocelj), Ljubljana ........ Alois Lenček, Blanca ........................... Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) .......... Vilim Lesič, Zagreb ............................. Josip V. Supan, Celovec ..................... Franz Krisper, Kranj ............................. Maks Armič, Ljubljana ......................... Carl Ahazhizh, Ljubljana ....................... Maks Armič, Ljubljana ......................... Bavdek, Celovec ................................. Heinrich Weidt, Temišvar ................... Josip Horak, Temišvar ......................... Janez Jesenko, b.k. (Trst) ................... Janez Jesenko, Trst ............................. Franz Krisper, Kranj ............................. Janez Jesenko, Trst ............................. Franz Krisper, Kranj ............................. Josip Nolli, Dunaj ................................. Josip Nolli, Dunaj ................................. Narodna tiskarna v Ljubljani, Ljubljana Herrmann Michaelson, Karlovy Vary . Josip Nolli, Dunaj ................................. Franz Krisper, Kranj ............................. Anton Weiss, Reka ............................. Franz Krisper, Kranj ............................. F. Marinschek, Škofja Loka ................ Marija Grasselli, Kranj ......................... Hugo Turk, Ljubljana ........................... Karol Rosman, Novo mesto .............. Ivan Tisen, Dunaj ................................. Herrmann Michaelson, Berlin ............ Johann Gusell, Škofja Loka .............. Josef Vogl, Ljubljana ........................... Emilji, Ljubljana ..................................... Julius Schilling, Dunaj ........................... Marija Grasselli, Kranj ......................... Marija Grasselli, Kranj ......................... Marija Grasselli, b.k. (Kranj) ................ G. Tušar, Gorica ................................... Heinrich Žark, Celje ............................. Julius Schilling, Dunaj ........................... Herrmann Michaelson, Berlin ............ Julius Schilling, Dunaj ........................... Carl Ahazhizh, Ljubljana ...................... 3. november Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 7. november Janko Paik, Maribor ............................ ............................................................ 232 10. november Alfons Mosche, Ljubljana .............. ............................................ 177 13. november H. V. Tanšič, Slovenjske Konjice ................................................................. 292 15. november Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 28. november Guttman Emil, b.k................................................................................................ 86 28. november L. Rosner, Dunaj ............................................................................................... 256 28. november H. V. Tanšič, Šmarje pri Jelšah ...................................................................... 292 29. november Janko Paik, Maribor ......................................................................................... 232 4. december Rajko Perušek, Gradec .................................................................................. 236 7. december Julius Schilling, Dunaj ....................................................................................... 267 9. december Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ...................................................................... 45 9. december Josip Gecelj (Kocelj), b.k. (Ljubljana) ............................................................. 73 11. december Louise Chiades, Ljubljana .............................................................................. 57 16. december Janko Paik, Maribor ......................................................................................... 232 27. december Julius Schilling, Dunaj ....................................................................................... 267 31. december F. Marinschek, Škofja Loka ............................................................................ 169 b.d. Marija Grasselli, b.k............................................................................................. 84 b.d. Marija Grasselli, b.k............................................................................................. 84 b.d. Marija Grasselli, b.k. ........................................................................................ 84 b.d. Marija Grasselli, b.k............................................................................................. 84 b.d. Marija Grasselli, b.k.................. .......................................................................... 84 b.d. Marija Grasselli, b.k.............................................................................................. 84 1874 1. januar Janko Paik, Maribor ......................................................................................... 233 1. januar Henrik Podkrajšek, Ljubljana ........................................................................ 245 5. januar Janko Paik, Maribor ......................................................................................... 233 9. januar Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 13. januar Janko Paik, Maribor ..................................................... .......... .. . ............. 234 15. januar Franz Suppantschitsch, Ljubljana ............................................... : . .......... 284 21. januar Rajko Perušek, Gradec ................................................................................... 236 23. januar Janko Paik, Maribor ......................................................................................... 234 25. januar Jože Ogrinec, Vinkovci v Slavoniji ................................................................ 223 28. januar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 2. februar Alois Lenček, Blanca ....................................................................................... 152 8. februar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 12. februar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 13. februar Franz Krisper, Kranj ...................... ..................................... ............................. 140 18. februar Carl Ahazhizh, Ljubljana .................................................................................. 31 19. februar Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 24. februar Franz Krisper, Kranj ........................................................................ ................ 140 25. februar Rajko Perušek, Gradec ................................................................................... 237 1. marec Georg Schantl, Ljubljana ................................................................................ 257 2. marec Marija Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 9. marec Franz Krisper, Kranj ............................................................................ ........ 140 10. marec Heinrich Weidt, Troppau ................................................................................ 323 1. april Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 2. april Jan Macâk, Gorica ........................................................................................... 161 2. april F. Marinschek, Škofja Loka ............................................................................ 169 11. april Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 3. maj Josefa Krisper, Poredija ................................................................................ 142 b.d. (sreda maja) Josip Nolli, b.k. (Ljubljana) ............ ........................................................ 217 6. junij Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 6. junij Raimund Krisper, b.k. (Kranj) ........................................................................ 142 17. junij Josefine Jedlička, Gradec .............................................................................. '1 0 9 28. junij Jan Macâk, Pazin ............................................................................................. 162 30. junij Guttman Emil, b.k................................................................................................ 87 17. julij Alfons Mosche, Bled .................................................................................. 177 26. julij Ernst Förchtgott, Hernals pri Dunaju ............................................................ 67 julij N.N. »Delničar štev. 216«, b.k. (Bukovca) ..................................................... 332 6. avgust Franz Krisper, Kranj ............................................................................ 14g 10. avgust Marija Grasselli, Kranj ................................................................. 54 10. avgust Fran Levec, Na Trati ................................................................. 154 10. avgust Simon Pessiack, Škofja Loka ............................................................. 238 17. avgust Simon Pessiack, b.k. (Škofja Loka) ............................................................. 239 17. avgust Dragotin Žagar, b.k. (Ljubljana) ............................................................... 329 20. avgust Anton Weiss, Ljubljana ................................................................................ 324 26. avgust Jože Ogrinec, Podgorje .................................. ......................................... 226 28. avgust Anton Weiss, Ljubljana ............................................................................ 324 9. november Josefine Jedlička, Gradec .............................................................................. 109 20. november Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ...................................................................... 45 30. november Narodna tiskarna v Ljubljani, Ljubljana ......................................................... 186 ts11. december Carl Ahazhizh, Ljubljana .................................................................................. 31 12. december Heinrich Skodlar, Gradec ................................ ............................................. 272 16. december Carl Ahazhizh, Ljubljana .................................................................................. -35 28. december Josefine Jedlička, Gradec .............................................................................. 109 30. december Franz Titzenthaler, Dresden ......................................................................... 296 31. december Hugo Turk, Ljubljana ....................................................................................... 299 december Nace Mali, Ribno ................... ......................................................................... 166 b.d. Marija Grasselli, b.k................................... ........................................ .......... 84 b.d. Georg Schantl, b.k............................................................................................... 258 1875 2. januar Jan Ladislav Černy, Praga ........................................................................... 58 9. januar Jan Macàk, Trst .............................................................................................. 162 18. januar Narodna tiskarna v Ljubljani, Ljubljana ......................................................... 187 25. januar A. Bettelheim, Gradec ..................................................................................... 41 26. januar Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................ 296 5. februar Hugo Turk, Ljubljana ....................................................................................... 299 19. februar Franz Titzenthaler, Dresfen ............................................................................. 296 1. marec Wilhelm Urbas, Trst ......................................................................................... 314 8. marec Adolf Obresa, Cerknica ................................................................................... 221 14. marec Adolf Obresa, Cerknica ................................................................................... 221 22. marec Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................. 296 3. april Luka Robič, Postojna .................................................................................... 254 7. april Janez Jesenko, Trst ........................................................................................ 117 8. april Krajevni šolski svet Trnje, Trnje ................................................................... 139 17. april Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................. 296 1. maj Cerkniški volilci, Cerknica .............................................................................. 56 3. maj Carl Ahazhizh, Ljubljana .................................................................................. 37 5. maj Viljem Pfeifer, b.k................................................................................................ 241 6. maj Franz Krisper, Kranj ........................................................................................ 140 13. maj Carl Ahazhizh, Ljubljana .................................................................................. 37 16. maj Carl Ahazhizh, Ljubljana .................................................................................. 37 13. junij Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani, Ljubljana .............. 249 29. junij Henrik Podkrajšek Ljubljana ......................................................................... 245 5. julij Franz Walland, Ljutomer ................................................................................ 322 6. julij Ljubljanska mestna godba, Ljubljana ........................................................... 156 17. julij Nace Mali, Ribno .............................................................................................. 166 10. avgust F. Hlawatschek, Gradec .............................................................. .................. 90 8. september Jan Macâk, Moščenice ................................................................................... 162 30. september Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 30. september Franz Krisper, Kranj ......................................................................................... 140 6. oktober Josip Nolli, Ljubljana ....................................................................................... 218 22. oktober Franz Krisper, Kranj .......................................................................................... 140 26. november Josefine Jedlička, Gradec ............................................................................... 109 1876 9. marec Jan Macäk, Trst ............................................................................................... 164 14. marec Jan Macâk, Trst .............................................................................................. 164 19. marec Jože Ogrinec, Vinkovci .................................................................................. 226 9. april Gariboldi Anton, b.k. (Ljubljana)...................................................................... 72 17. april Jan Macak, Trst ............................................................................................... 164 19. april Ljudevit Ivan Tomšič, Ljubljana ...................................................................... 297 18. maj Othmar Mattanovič, Ljubljana ........................................................................ 170 5. junij Karol Rosman, Novo mesto .......................................................................... 256 27. junij Jan Macak, Novaki ........................................................................................... 165 30. junij Othmar Mattanovič, Ljubljana ........................................................................ 170 b.d. (poletje 1976) Davorin Hostnik, b.k............................................................................................ 94 12. julij Nace Mali, Ribno ............................................................................................. 167 8. avgust Franz Krisper, Rogatec ................................................................................... 140 25. avgust Valenta, Beljak ................................................................................................. 315 25. november Therese Kern, Ljubljana .................................................................................. 131 25. november Ferdinand Omejc, Ljubljana .......................................................................... 228 9. december Therese Kem, b.k. (Ljubljana) ........................................................................ 131 9. december Johann Kulavic, Dunaj ..................................................................................... 146 23. december Franz Stekar, Ljubljana .................................................................................. 283 1877 4. januar Ferdinand Omejc, Ljubljana .......................................................................... 228 14. april Jan Macâk, b.k. ................................................................................................ 165 30. julij Vincenz Boben, Novo mesto ........................................................................ 47 11. september Jože Ogrinec, Podgorje ................................................................................ 227 6. oktober C. Platzer, Gradec ........................................................................................... 242 8. oktober Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................ 296 19. oktober F. Marinschek, b.k................................................................................................ 169 22. november Johann Brolich, Ljubljana .............................................................................. 51 26. november Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................ 296 10. december Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................ 296 14. december Franz Titzenthaler, Dresden ............................................................................ 296 22. december Franz Titzenthaler, Dresden ............................ ............................................ 296 30. december Guttman Emil, Dovje ....................................................................................... 87 1878 24. februar Franjo Šušteršič, Črnomelj ............................................................................ 290 26. maj C. Platzer, Gradec ........................................................................................... 243 28. junij Guttman Emil, Dovje ...................................................................................... 87 17. avgust Franz Titzenthaler, Ljubljana .......................................................................... 296 21. avgust F. Marinschek, b.k................................................................................................ 169 25. oktober Politično društvo Edinost za tržaško okolico, Trst ................................... 246 27. november Heinrich Skodlar, Gradec .............................................................................. 272 3. december Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ...................................................................... 46 3. december Jožef Gerčar, Tržišče ...................................................................................... 75 30. december Guttman Emil, Gornji grad .............................................................................. 88 31. december Valentin Krisper, Gradec ................................................................................ 143 (konec leta 1878) Franz Titzenthaler, Dresden ........................................................................... 296 1879 7. januar F. Marinschek, b.k................................................................................................ 169 11. april Pongratz, Dunaj ............................................................................................... 247 19. junij Raimund Krisper, Kranj .................................................................................. 142 Stran 88 46 167 37 42 293 39 42 318 318 249 75 42 75 218 . 76 096 38 86 313 119 120 313 188 136 188 219 189 120 248 65 147 228 95 268 219 81 268 298 67 68 68 292 58 247 322 148 142 138 487 Guttman Emil, Gornji grad .............. Janez Bleiweis, b.k. (Ljubljana) ___ Nace Mali, Ribno ............................. Anton Ahčin, Reteče pri Škofji Loki Anton Bezenšek, Sofija .................. A. Thierfelder, Brandenburg ........................................................ M. Bahn, Berlin ............................................................................... Anton Bezenšek, Sofija ................................................................ C. Viviani, Milano ........................................................................... C. Viviani, Milano ........................................................................... Prva občna zavarovalna banka Slovenija v Ljubljani, Ljubljana Jožef Gerčar, Tržišče ..................................................................... Anton Bezenšek, Sofija ................................................................ Jožef Gerčar, Tržišče .................................................................... Josip Nolli, Milano ......................................................................... Jožef Gerčar, Tržišče ..................................................................... Franz Titzenthaler, Dresden ..................... Otto Apfaltrern, Gradec ........................... Jakob Gross, Zagorje ............................. Anton Tušar, Kanal ................................... Andrej Jukič, Gorica ............................... Andrej Jukič, Gorica ............................... Anton Tušar, Kanal ................................... Narodna tiskarna v Ljubljani, Ljubljana Anton Kos, Zagreb ................................... Narodna tiskarna v Ljubljani, Ljubljana . Josip Nolli, Crevalcore-Bologna ............ Narodna tiskarna v Ljubljani, Ljubljana . Andrej Jukič, Gorica ............................... Požar, Dunaj .............................................. Fran Erjavec, Gorica ............................... Johann-Kulavic, Dunaj ............................. Franc Orešec, Ljubljana ......................... Ivan Hribar, b.k. (Ljubljana) ..................... Schneid, Gorica ........................................ Josip Nolli, Bukarešta ............................. Josip Gorup, Reka ................................... Schneid, Gorica ........................................ Wilhelm Treo, Ljubljana ........................... Ivan Franke, Kranj ................................... Ivan Franke, Kranj ................................... Ivan Franke, Kranj ................................... Ivan Tanšek, Brežice ............................... Delavsko podporno društvo v Trstu, Trst Fran Povše, Gorica ................................. Elsa Wechtitsch, Orehovica pri Reki . . . Kupka, Dunaj .............................................. Raimund Krisper, Kranj Anton Kos, Zagreb . . . 1. julij Anton Kos, Zagreb ........................................................................................... 138 24. julij Johann Kulavic, b.k............................................................................................. 147 1884 11. februar Miroslav Koren, Planina .................................................................................. 135 25. avgust Johann Kulavic, Dunaj ..................................................................................... 147 24. oktober Luka Svetec, b.k. (Litija) .................................................................................. 286 1885 9. avgust Henry M. Vertouz, Ljubljana .......................................................................... 316 1886 31. december Josip Poklukar, Dobrova ................................................................................ 245 1887 • 4. marec Jan Lego, Praga ............................................................................................... 149 25. maj Jan Harrach, Dunaj ........................................................................................... 123 15. oktober Béseda v Pragi, Praga ..................................................................................... 41 10. november Peter Miklavec, Ribnica na Pohorju ............................................................... 174 23. december Ivan Kač-Savinjski, Žalec ........................................................................ 121 31. december Leopoldin Happe, Ljubljana ........................................................................ 89 1888 11. maj Peter Miklavec, Ribnica na Pohorju ............................................................... 175 9. avgust Krisper, Celje ................................................................................................... 140 22. oktober Wilhelm Treo, Ljubljana .................................................................................. 298 1889 26. februar Normann, Dunaj ............................................................................................... 220 23. marec Peter Miklavec, Ribnica na Pohorju Pohorju ............................................... 175 9. junij Avstroogrska monarhija v besedi in sliki, Dunaj ........................................... 39 12. junij Ivan Kač-Savinjski, Velika Pirešica ................................................................ 121 2. julij Egon Winkler, Radovljica ........................................................................ 325 5. november Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 8. november Josip Suman, Ljubljana ................................................................................... 289 19. november Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 9. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 b.d. Miroslav Malovrh, b.k.......................................................................................... 168 1890 14. januar Josip Nolli, Milano ........................................................................................... 219 21. januar Valentin Krisper, Radeče ................................................................................ 143 10. marec Prokop Grasselli, Dunaj ........................................................................... 85 21. marec Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 2. april Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 9. maj Valentin ml. Krisper, Dunaj ........................................................................ 145 28. junij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 29. junij Ivan Hribar, Ljubljana ....................................................................................... 96 23. julij Ivan Hribar, Cerklje ......................................................................................... 96 24. oktober Valentin Krisper, Njivice pri Radečah................................................................ 143 4. november Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 18. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 18. december Valentin Krisper, Njivice pri Radečah ........................................................... 144 1891 15. marec Luka Svetec, Litija ........................................................................................... 286 19. marec Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 1. junij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 10. junij Peter Bohinjec, Vrhnika ................................................................................... 48 28. junij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 7. julij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 5. september Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................. 85 28. september Prokop Grasselli, Dunaj ......................................................... 85 13. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ......................................................... 85 6. november Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................. 85 5. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................... 85 15. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................... 85 29. december Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 1892 3. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 3. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 17. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 3 1 . marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 15. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 14. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 18. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 27. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 13. julij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 17. september Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 4. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 8. november Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 16. november Luka Svetec, b.k. (Litija) .................................................................................. 2 8 7 21. november Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 31. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 b.d. (ok. 1 8 9 2 ) Anton Levec, b.k................................................................................................. 153 1893 9. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 2 0. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 5. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 17. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 12. maj Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 2 8 . junij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................ 8 5 8. julij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................ 8 5 1. avgust Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................ 8 5 1. september Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 8 5 18. september Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................... 8 5 9. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................ 8 5 6. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................ 8 5 31. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................ 8 5 1 8 9 4 28. januar Anton Koblar, Ljubljana .............................................................................. 1 33 7. junij Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 8 5 28. junij Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................. 8 5 11. avgust Prokop Grasselli, Dunaj ....................... .................................................. 8 5 19. avgust Prokop Grasselli, Celovec ....................................................................... 8 5 20. avgust Prokop Grasselli, Fisching pri Weisskirchenu ..................................... 8 5 27. avgust Prokop Grasselli, Reichenfels ................................................................... 85 14. september Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................. 8 5 27. september Ivan Hraskÿ, Ljubljana ................................................................................. 9 5 2. oktober Heinrich Lazarini, Smlednik .................................................................... 148 8. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................... 85 24. oktober Adolf Koy, Dunaj ......................................................................................... 139 6. november Valentin Krisper, Njivice pri Radečah ....................................................... 144 16. november Henrik Dejak, Vrhpolje pri Vipavi .............................................................. 5 8 b.d. Valentin Krisper, b.k........................................................................................ 145 1895 b.d.(začetek 1895) Ivan Jenko, b.k. (Ljubljana) ......................................................................... 110 28. februar Marija Grasselli, Ljubljana ........................................................................... 84 15. marec Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 17. april Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................. ................. 85 8. maj Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 27. maj Julius Müllner, Dunaj ................................................................................... 178 30. maj Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 28. julij Anton Globočnik, Dunaj ........................................................................... 78 6. avgust Anton Globočnik, Dunaj ........................................................................... 78 10. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 31. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 19. oktober »Fratz«, Bela peč ......................................................................................... 68 14. november Natalie Klegle, Dunaj ................................................................................... 132 21. december Ivan Gogola, Ljubljana ................................................................................. 79 31. december Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 b.d. Prokop Grasselli, b.k. (Dunaj) ................................................................... 85 1896 2. februar Južna železnica, Dunaj ................................................................................. 121 26. marec Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 19. april Camillo Sitte, Dunaj .................................................................................... 61 8. junij Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 9. junij Karol Bleiweis, Ljubljana ............................................................................. 47 27. junij Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 30. julij Ivan Hribar, Ljubljana ................................................................................... 96 13. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 31. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 7. september Marija Grasselli, Celje ................................................................................. 84 16. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................. 85 12. november Anna Belle, Ljubljana ................................................................................... 41 18. november Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 12. december Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 24. december Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 30. december Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 1897 9. januar Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 17. april Jan Lego, Žižkovo ....................................................................................... 149 6. maj Peter Bohinjec, Horjul ................................................................................. 50 28. junij Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................. 85 5. avgust Prokop Grasselli, Celje .............................................................................. 85 16. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 20. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 5. september Marija Grasselli, Celje ................................................................................. 84 1. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 9. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 30. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .............................................................................. 85 3. november Ante Bogdanovič, Trst ................................................................................. 48 11. november W. fvastov, Trst ............................................................................................. 101 24. december Prokop Grasselli, Dunaj ............................................................................. 85 1896 9. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 20. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 26. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 7. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 14. maj Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 b.d. (maj 1898) Prokop Grasselli, b.k. (Dunaj) ........................................................................ 85 15. junij Prokop Grasselli, Gorica ................................................................................ 85 26. junij Prokop Grasselli, Gorica ..................................................................... 85 29. julij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 27. avgust Marija Grasselli, Celje .................................................................................... 84 29. avgust Marija Grasselli, Celje .................................................................................... 84 2. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 24. november Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 12. december Reinländer, Portorož ...................................................................................... 253 16. december Anton Pace, Dunaj ....................................................................... ............... 231 18. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 24. december Ivan Hribar, Ljubljana ...................................................................................... 97 28. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1899 29. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 25. maj Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 14. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 17. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 19. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 28. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 16. september Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 20. november Anton Fuchs, Dunaj ........................................................................................ 70 29. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1900 7. januar Andrej Winkler, Gorica ............................................................. .................... 325 7. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 10. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 30. marec Ivan Šubic, Ljubljana ...................................................................................... 287 4. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 20. junij Ivan Jenko, Ljubljana .................................................................................... 112 7. julij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 2. avgust Ivan Murnik, Ljubljana ..................................................................................... 180 2. september Ivan Murnik, Radovljica .................................................................................. 181 3. september Prokop Grasselli, Dunaj ..................................................................................... 85 7. september Ivan Murnik, Radovljica .................................................................................. 181 25. september Ivan Murnik, Radovljica .................................................................................. 181 10. oktober Jernej Zupančič, Litija .................................................................................... 328 30. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1901 21. avgust Marija Grasselli, Celje ..................................................................................... 84 7. september Schwegel Jožef, Grimšiče pri Bledu ............................................................ 270 14. september Fran Višnikar, Ribnica ..................................................................................... 317 15. september Ivan Murnik, Radovljica ................................................................................... 181 27. november Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 19. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 28. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 1902 25. januar Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 20. februar Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 28. februar Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 4. april Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 28. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 22. avgust Andrej Feriančič, b.k. (Ljubljana) .................................................................... 66 24. avgust Andrej Feriančič, b.k. (Ljubljana) .................................................................... 66 25. avgust Marija Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 3. september Marija Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 20. september Marija Grasselli, Ljubljana .............................................................................. 84 85 ’51 85 85 85 85 85 85 85 85 1 25 85 85 85 85 85 85 85 1 48 >87 317 85 85 85 85 85 85 85 98 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 99 85 85 85 85 Prokop Grasselli, Dunaj Fran Ravnihar, b.k. . . . Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Jan Lego, Žižkovo . . . Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Evgen Lah, Ljubljana . Ivan Šubic, Ljubljana Fran Višnikar, Gerovo Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, b.k. (Dunaj) Prokop Grasselli, Dunaj ___ Ivan Hribar, Ljubljana .......... Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj ___ Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj ___ Prokop Grasselli, Dunaj ___ Prokop Grasselli, Dunaj ___ Prokop Grasselli, Dunaj ___ Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Karlsbad Prokop Grasselli, Karlsbad Ivan Hribar, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. Prokop Grasselli, Dunaj .. 11. junij 20. junij 24. junij 6. julij 5. avgust 2. september 8. september 12. september 23. september september 6. oktober 19. oktober 5. november 26. november 20. december 1909 15. januar 9. april 19. april 26. junij 14. julij 26. julij 31. avgust 24. september 12. november 16. december 29. december 1910 29. marec 31. marec 9. junij 25. junij 26. julij 9. september 4. oktober 15. oktober 8. november 4. december 16. december 18. december 28. december 1911 14. januar 20. februar 30. marec 21. maj 4. junij 26. junij 26. julij 29. avgust 1. september 29. september 3. oktober 31. oktober 22. december 23. december 28. december Janez Jesenko, Trst ....................................................................................... 117 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................. jg Prokop Grasselli, Dunaj ....................................................................... 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Janez Mencinger, Krško ............................................................................... 172 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Friedrich Görtz, Dunaj ................................................................................... 80 Peter Radies, Ljubljana ................................................................................. 251 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ......... ..................................................................... 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ........ ' ...................................................................... 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj ........................................ ......................................... 85 Ivan Murnik, Radovljica ........................................ ................................. 182 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................. ......................... ............... 85 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Fran Višnikar, b.k.......................................................................................... 318 Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 Stran 85 85 85 85 85 85 85 85 250 250 85 277 85 85 85 100 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85 72 270 85 271 179 272 85 72 251 100 237 85 Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Milan Pugelj, Ljubljana ........................................ Milan Pugelj, Ljubljana ........................................ Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... Slovenska sokolska zveza v Ljubljani, Ljubljana Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... Fran Ilešič, Ljubljana ............................................ Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj ..................................... Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj Prokop Grasselli, Dunaj ............. Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Engelbert Gangl, Idrija ........ Ferdinand Seidl, Gorica ............. Prokop Grasselli, Dunaj ............. Ferdinand Seidl, Gorica ............. Matija Murko, Gradec ............... Ferdinand Seidl, Gorica ............ Prokop Grasselli, Dunaj ............ Engelbert Gangl, Idrija ............... Vladimir Ravnihar, b.k. (Ljubljana) Fran Ilešič, Ljubljana ................... Rajko Perušek, Dunaj ............... Prokop Grasselli, Dunaj ............. 6. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 6. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 16. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 20. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 28. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1915 17. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 12. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 12. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 11. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 22. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 5. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 18. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 24. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 14. julij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 8. november Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1916 17. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 12. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 24. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 31. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 21. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 15. maj Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 2. junij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 24. avgust Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 25. september Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1917 15. februar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 9. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 11. maj Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 28. maj Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 5. junij Prokop Grasselli, Semmering ........................................................................ 85 2. julij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 16. julij Ivan Tavčar, Ljubljana ..................................................................................... 292 25. avgust Ivan Tavčar, Ljubljana ..................................................................................... 292 11. september Ivan Tavčar, Ljubljana ..................................................................................... 292 13. oktober Izidor Cankar, Ljubljana .................................................................................. 53 22. oktober Izidor Cankar, Ljubljana ................................................................................... 53 25. november Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 4. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................. 85 1918 22. januar Zveza dramatičnih društev, Ljubljana ........................................................... 329 2 8 februar Prokop Grasselli, b.k.......................................................................................... 85 17. marec Slovenska Matica, Ljubljana .......................................................................... 276 23. marec Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1. maj Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 14. junij Prokop Grasselli, b.k........................................................................................... 85 23. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 7. julij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 22. avgust Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 13. september Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 17. september Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 19. oktober Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 2. november Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 4. december Prokop Grasselli, b.k........................................................................................... 85 22. december Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 1919 6. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 18. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 9. februar Prokop Grasselli, -Dunaj . .............................................................................. 85 28. marec Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 25. april Prokop Grasselli, b.k. ...................................................................................... 85 28. april Prokop Grasselli, b.k........................................................ ............................... 85 30. april Prokop Grasselli, b.k........................................................................................... 85 13. julij Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 17. avgust Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 17. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 22. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 14. november Prokop Grasselli, Dunaj ................................................................................... 85 1920 9. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 23. januar Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 10. april Prokop Grasselli, Dunaj ....................... .......................................................... 85 16. maj Prokop Grasselli, Dunaj ............................. M.v>................. ......................... 85 1, junij Prokop Grasselli, Dunaj ............................ .................................................. 85 15. junij Prokop Grasselli, Dunaj ......................... Л . . .,'v: ..................................... 85 10. julij Slovenska Matica, Ljubljana ............., . . 4 “ ................................... 277 19. oktober Prokop Grasselli, Dunaj ............................ ...................................................... 85 2, december Prokop Grasselli, Dunaj .............................. .................................................... 85 8. december Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... ...................................... 85 15. december Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 1922 13. januar Glasbena Matica, Ljubljana ............................................................................ 77 1. februar Jugoslovenski sokolski savez, Ljubljana ..................................................... 119 13. april Župan Ljubljane, Ljubljana .............................................................................. 332 1925 5. november Jugoslovenski sokolski savez, Ljubljana ..................................................... 119 7 . november Ljubljanski Sokol-Narodni dom, Ljubljana .............. ..................................... 156 1926 24. junij Prokop Grasselli, Karlsbad ............................................................................ 85 22. oktober Jugoslovenski sokolski savez, Ljubljana .. : ............................................... 119 1927 11. julij Prokop Grasselli, Karlsbad ............................................................................ 85 1928 10. julij Prokop Grasselli, Karlsbad ........ .................................................................. 85 1930 b.d. Anton Slodnjak, b.k. (Ljubljana) ................................................................... 275 1931 10. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 26. junij Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................... 85 13. avgust Prokop Grasselli, Mojstrana .......................................................................... 85 22. avgust Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I, Ljubljana ........................ 221 1932 12. april Prokop Grasselli, Dunaj .................................................................................. 85 9. junij Ljubljanski Sokol - Narodni dom, Ljubljana ................... ..................... 157 26. junij Prokop Grasselli, Dunaj ................................ ............ ..................................... 85 1933 26. junij Prokop Grasselli, Dunaj ...................................... b.d. b. d. W. F. Exner, Dunaj .............................................. b. d. F., b.k......................... ............................................... b. d. Olga Hein, b.k.......................................................... b. d. Ferdinand Hess, Dunaj ............................... b. d. Edvard Hohn, b.k. (Ljubljana) ............................ b. d. Janez Jesenko, b.k. (Poljane nad Škofjo Loko) b. d. Marie Podkrajšek, b.k............................................. b. d. F. Witsçhl — , b. k.................................................. b d. Ignacij Žitnik, b.k..................................................... b. d. N. N, b.k.................................................................. b. d. N. N. »Veš kdo«, b.k. (Ljubljana) ....................... 85 65 65 90 90 92 117 245 325 332 333 333 SEZNAM GLEDALIŠKIH IN DRUGIH LITERARNIH DEL Imena so navedena tako, kot jih preberemo v ar­ hivskem gradivu. Kratica (F. P.) označuje tista dela, ki so navedena v Prešernovi literarni zapuščini (glej št 417.3) Afričanke (E. Scribe) 376,447 Adelma 92 Adrijansko morje (Winter) 348 Advokati 243 Alte Schactel 147,236 An böser Wunde (F.P.) 430 An Freund Doktor Prešern (F.P.) 433 Antixantipe 216 Aus des Gesellschaft 387 Banova surka 373 Baron Görtz 238 Bela gospa (Die weisse Dame, La Dame Blanche; Bouildie) 347 Beli Otelo ali Kaznovana ljubosumnost 375 Benečanska trojka (F.P.) 432 Benefica (F. Šamberk) 378 Berite Novice 348,367 Blagi spomin (A. Stöckl) 348 Blazineč v pronim poschodi (F. Šamberk) 282 Blo Mojzesu (F.P.) 432 Bob iz Kranja 182,220,281,380 Bog v farnih (F.P.) 432 Bojar (Der Bojar oder wie denken Sie liber Rumä­ nien; G. Moser) 174,387 Bon soir H. Soutalon 256 Brat in sestra (P. Bohinjec) 48-50,151,152,429,430 Cabale und Liebe (Kovarstvo in ljubezen; Schiller) 154,192,193,202,266 Carlsschüller v. Laube 193 Casanova 195 Causin Jacquis (Lecroy) 294 Čarobne gosli 373 Čarovnica 378 Čestitam (K. Trifkovič) 448 Češki godec 383, 384 Čevljar baron (R. Hahn) 373, 375 Čevljarska učenca (Unser Lehrbuben) 378 Črt na gemi 216 Dalmacija (Dalmatien; Bahr) 368 Damoklov meč 375 Daničarji (F.P.) 432 Deborah (Mosenthal) 377 Deklica, zlatolasa boginja poganskih Slovanov (J. J. Hamuš) 427 Dem Andenken Čop s (F. P.) 432 Der Mensch muss untergehen (F.P.) 432 Der Seiltänzer 256 Des Sängers Klage (F.P.) 432 Devi (Otto) 346 Diamant 375 Die fliegende Hollaender 203 Die Maler 256 Die Resignation (F.P.) 432 Die Rose von S t Flour (Odfenbach) 216 Die Schmuggner (Offenbach) 216 Die schöne Spanierin 216 Die Tochter des Wucherers 256 Die treulose Witwe 256 Die Waffen Fnieder! (Suttner) 368 Die Weiber von Veldes 198,205 Dim (I. Turgenjev) 449 Dimitrij Ivanovič Donskoj 169 Divje race (Ibsen) 448 Dobro jutro g. Fischer 256 Doktor in postrešček 384 Domovina (Nedved) 392 Domovina mili kraj 43 Don Carlos 193 Don Juan 205 Dorothea (Offenbach) 216 Drei alte Junggesellen 192 Dumm, dümmer, am dümmsten 192 Ein delicater Auftrag 256 Eine Frau, die in Paris war (G. Moser) 174,387 Einer von unsere Leute 203 Emilia Galotti (Lessing) 448 Empörung in Harem 323 Ena se joče, druga se smeja 378 Eno uro doktor 373 Epidemija (Narimsky) 81 Er lebt in der Einbildung (F.P.) 432 Essex 203 Fantasca (Taglioni) 216,447 Faust in Margareta 373 Favst 168 Filozof 375 Francozi v Kamniku (J. Alepovec) 378 Frau Aventure 86 Frauenkampf 236 Freischütz 205 Fürst Lüberiau 387 Gardinenspredigt 174, 216, 236 Gasparone 448 Gavand(t) Minard et Comp. 216,217,294 Gedichte von Dr. Julius Kozjek 444 Gefahr im Vorzüge 236 Gluh mora biti (Elle est Folle, Wann und Wahnsinn) 378 Gospod Čapek ali Kaj me nihče ne pozna? 184 Gospodin Franjo (F. Maselj) 197,251,271,361,363,367,368 Gostilnica na pošti 381 Graničar 439 Gretchen (LipichUtz) 448 Hamlet 216,233 Hce mit švandu 216 Hčere svet (F.P.) 432 Hercog von Antrag 323 Heros des Gottes Komus 262 Herz-bub (F. Wagner) 448 Hiša slabega glasu 217,223,226,375 Hitri računar (GDzimski) 64 Hrvatsko srbske narodne pesmi 361,368 Hugenotten 205 Hunyadi Laszlo 93 Husitska (Tovačovski) 346, 392 Hymne pour le premier (F.P.) 432 Iliada 258 Jamska Ivanka (M. Vilhar) 375,376 Je od veselga časa (F.P.) 432 Judovsko dekle (F.P.) 432 Kaj je človek (Was ist der Mensch) 444 Kampf ums Dasein 256 Karnevalsabentheuer von Paris 205 Karolčekova prva ljubezen 62 Kaufmann von Venedig 216 Kdor prej pride, ta prej melje (M. Vilhar) 185 Kje je meja 226 Korčovski 169 Križarji (Bazin) 348 Križarji (Sienkiewicz) 368 K slovesu (I. Tanšek) 434 Lacus Renz 262 La Marseillaise 444 La Patrie 216 L'avare (Moliere) 94 Le fils naturel (Damus) 94 Lepi Ljubljani (F.P.) 432 Les deux sourds 169 Lev Latinske četrti (Le Lion du Quatier Latin) 444 Ljubica na strehi 373 Ljubljana (G. Dzimski) 64 Lumpaci vagabund (Lumpacivagabundus) 61,192,373 Na osojah (Der Sonnenhof; Mosenthal) 378 Naprej zastava slave 43 Na Prešernovem domu (B. Ipavec) 346 Nasledki skrivnostne prisege (Der Goldbauer) 377,378 Na spornih Franceta Prešerna (LPesjak) 346 Naši nemški liberalci (F.Levstik) 410 Nauk o telovadbi 92,156,279,389,392 Na velikem pogorišču (LLenard) 361 Nazaj 442 Neni doma 282283 Očetova kletev 384,386 Odkrila je srce 375 Od svet Šmarne gore (F.P.) 432 O, ljubi me (O, liebe mich) 444 Ona me ljubi 375 Pališova dcera 282 Papa hats erlaub 216 Parisini (F.P.) 432 Pes in mačka 378 Pesek v oči 373 Pesem hrvatskih dijakov (Zajc) 347,392 Pesem od zidanja cerkve (F.P.) 432 Pesmi (P.Pajk) 143 Petelinček 161 Pevcu (F.P.) 432 Pevčeva kletev poleg Uhlanda 440 Pevec buditelj 347 Pevski pozdrav (Hendrych) 392 Pfarrer von Kirschfeld 384 Pijerot in Vijoleta (A.Adam) 373 Pismo 375 Pod slamnato streho 49,151,175,420 Po jezeru bliz Triglava 347 Pomota 185 Po plesu pozabljeni 375 Popotnik (Nedved) 348 Poprej mati 373 Poštena deklica 161 Pražski flamender 282 Pred lovsko hišo 375 Prigodna pesem 436 Priložnostna prigodnica 434 Pri meni bodi 375 Prophet 205 Proslav slavi 400-godišnjice hrvatske umjetne knji­ ževnosti 369 Prošnja (F.P.) 432 Prva ljubav 448 Rado ide Srbin 392 Räubern (Die Räuber; Schiller) 193,378 Ravni pot najboljši pot 185 Rigoletto (Verdi) 347 Robert der Teufel 205,216 Rohovin ötwerrohy 380 Rosen Duft VI 256 Roulotte 216 Roza 54,373 Rože (Tovačovski) 346 Salamander (F.P.) 432 Salome 448 Maria Stuart 193 Marica 217 Marie Jeanne 94 Maščevalec 217 Matiček se ženi 373 Medeni tedni 373 Meineidbauer 384 Mignon 447 Mila lunica 199 Mirakelkreuz (Rosegger) 226 Mladi kandidat 375 Modrovons 216 Moj prvi (Mon Premier!) 380 Mojstri pevci nUmberški (Wagner) 447 Mördergrube heisst 256 Müller u. sein Kind (Mlinar in njegov otrok) 193,295,384 Na deželi 217 Na kosilu pri svoji materi 124 Samo (Förster) 347 Sardanapal (Taglioni) 447 Serežan 276 Servus H. Stutzerl 256 Sirota 386 Skozi uho 216 Slab prepir 217 Slavnostna kantata (B. Ipavec) 348 Slep ni lep 185 Slovenija cesarju svojemu 452 Slovenka 437 Slovensko gledališče (A. Trstenjak) 318 Sonambula (Bellini) 347 Sovraštvo med brati in sprava 376 Spekel se je 297 Spisje za slovensko mladino (A. Praprotnik) 176 Spjev Patriotov polskih (F.P.) 432 Spomin Matija Čopa (F.P.) 432 Spomin na Solferino (Dunant) 402 Stanak moj (Lisinski) 392 Stare hiše v Ljubljani (P.v.R.) 251 Starost slabost 185 Stradella 205 Strah v kuhinji 373,376 Straža na Višegradu (Tovačovski) 346 Striček 252 1848 Stürme der Zeit 262 Suknjo doli 375 Sveti večer na straži 373 Svetozar 449 Svojeglaveži 281 Šilo za ognjilo 297 Šola ljubezni 323 Štirje temperamenti 238 Študentska pesem 434 Šumi Marica 42 Taktno (Tactvoll) 442 Tannhäuser 205 Taub musser sein 169 Telegram 375 Theodoline 174,236 Thierfabel aus Krain 267 Tihotapec 217 Ti si angelj 375 Tovarištvo (Nedved) 392 Trdoglava žena 217 Trdoglavec 217,382 Trebisondka 216 Tricochet et Cacolet 216,217 Trije klobuki (Drei Hüte, Trois chapeaux; Han- nequin) 216,294 Tri želje (F.P.) 432 Trompeter von Buckingam 86 Ulajnar od Koprolu 110,444 Ultra 161 Vatra u djevojačkoj školi (A.Reinecke) 448 Večer pred ženitvijo 315 Večerna (Ipavec) 346 Venetianer Trias (F.P.) 432 Verflucht sei (F.P.) 432 Viel Lärm um nichts 216 Vinko, vrli slovenski sin 49,151,430 Vino, ženske in petje 378 Vinska poskušnja 391 Visoki C 376 Vixisse floruisseque (F.P.) 432 V Ljubljano jo dajmo 161,281,375 Vmorstvo v Kravjej dolini 297 Vodnikova kuharska knjiga 49 Vodniku (Nedved) 347 Voščilna pesem 434 Vso srečo ti želim (F.P.) 432 V tujini 346 Wallenstein 193 Was ist Liebe (Morländer) 323 Wilhelm Teil 193 Wohl gross war und Aufthun wird sich (F.P.) 430 Zabavljivi spisi (F.P.) 432 Zakonske nadloge 185,281 Za kurirja (M. Twain) 430 Zampa (Herold) 348 Za narod je nevarno 437 Zaporniška pesem 436 Zapušena (F.P.) 432 Zaročevalna napoved na k kmetih 373 Zaroka v kleti 323 Zastavenička 348 Zauberflöte 205 Za vezilo Prešernu (F.P.) 432 Zažigalčeva hči 282 Z Doby Kotillonuv 283 Zdravica ob novem letu (F.P.) 432 Zigeunerin 202 Zlatorog 39,293 Zrinyi (Körner) 316 Zum Abschiedene von Čop (F.P.) 432 Zvezdi (Nedved) 392 Želje (Nedved) 348 Ženski jok 168 Živalstvo (F.Erjavec) 359 Živo - mrtva zakonska 185,375 Župan (M.Vilhar) 135,161 Županova Micka 161,276,380 IMENSKI IN KRAJEVNI REGISTER Abram Filip 160 Adam Anton 373 Adlešiči 159 Admont 297,298 Aemona 205 Afrika 355 Ahačič (Ahazhizh) Helena 37 Ahačič (Ahazhizh) Karl (Carl, Karel, Karol) 31-33,35-37,187,299,389 Ahačič Karol 71,389,457 Ahčin Anton 37 Ahil (Achilles) 202 Ahrens Heinrich 23 Akademija, pevska - Berlin 293 Albori Eugen 455 Albreht Leopold 38 Aleksander Karadjordjevič 405 89,92,122,130,165,182,254,270,284,373,375,3 76,378,386 Alexander 258 Alkier Carl 337 Ambroš 410 Ambrož (Ambrosh) Mihael 19,212 Ambrožič M. 422 Američani (Yenkerji) 376 Andre 108 Andrejčkov Jože gl. Podmilšak Jože Angleži 356,365,375 Anglija (Angležka, Velika Britanija) 208,264,365,402 Angyelic 321, 322 Anshlovar 455 Apfaltrern Otto 38 Apolon (Apollon Foibos) 427 Arad 93 Arce Rajko 213 Arko Anton 112 Arko Franc 422 Arko Jernej 432 Armič Maks 38,219 Atanackovič Platon 321 Auersperg Anton Aleksander 220,221,432 Auersperg Rihard Jožef 221 Auersperg Sophie roj. Chorinsky 455 Augsburg 341 Avsec (Ausetz) 47 Avstrija 42,55,56,106,107,186,199,286,336,355,365,36 7,398402-404 Avstrijci 365,402,429 Avstro-ogrska monarhija 85,403 Ažman Josip 329 Babina greda 223 Babnik Johann 39 Bach Eduard 240,455 Bačka 321,322 Bahr Hermann 368 Ballant Jože 39 Ballant Meta 39,40 Balkan 42,85 Banja Loka 317 Banke, hranilnice, posojilnice, zavarovalnice: - Allgemeine Verkehrs Bank 417 - Boden Credit Anstalt Allg. österr. 417 - Boden Credit Anstalt innerösterr. 417 - Böhmische Hypotheken Bank 417 - Credit Anstalt Handel & Gewerbe 417,419 - Donau, avstrijska zavarovalna družba 455 - Erste oesterreichische Sparcasse 417 - Galiz. Boden Credit Verein 417 - Hypothekar Credit & Vorschuss Bank 417 - Krainische Industrie Gesellschaft 417 - Laibacher Gewerbe Bank 417 - Laibacher Handels & Gewerbe Bank 417 - Landwirtschaft Credit Verein 417 Ljubljanska občna banka 134,415,417,418 - Lloyd-Trst 101 - Nytrai & Comp.-Gradec 41 - Osterr. Hypoth. Bank 417 - Osterr. Allgemeine Bank 417 - Slavija, vzajemno-zavarovalna praška banka v Ljubljani 95,272-275,315 - Slovenija, prva občna zavarovalna banka v Ljub­ ljani 47,58,152,166,167,187,249,256,294,419,420 - Sparcasse Sagov 417 - Steierm. Escompte Bank 299,417 - Union allg. Versihers Bank 417 - Unionbank 417 - Vindobonna Hypothek. Versichers. 417 - Wielmungs Casse, niederösterr.Escompte Ge­ sellschaft 417 - Založna Smrchov 417 Baraga Friderik Irenej 79 Barbo Josef (Josip) Emanuel 76,175,286,418 Barje, Ljubljansko 421 Barthol A. 341 Basarič 303 Basting 403 Bastl 287 Baudoin (Boduar) de Curteney Jan 82 Baumbach Rudolf 293 Bavarska 341 Bavdek J. Ulčarjev 41,217,378 Bayr Alojzij 96 Bazin 348 Beddig Albert 455 Beer 24 Begunje pri Cerknici 95 Bela Krajina 255 Bela peč 68 Belar Jožef 73,229,260 Belgija (Belgien) 90 Belič Ivan 79 Beljak 315 Belle Anna 41 Bellini Vincenzo 347 Belokranjci 159,290 Ben Akiba 357 Benedig Josef 333 Benetke 64,301 Beograd (Belgrad) 360,428 Berčič Johann 229 Beri Alojzij 378 Berlin 34,39,172,174,293,387 Berneker Franc 428 Bernska konvencija 365,366 Beseda v Pragi 41 Betlehem 357 Bettelheim A. 41 Betti Flora roj. Souvent 457 Bety 206 Beust Ferdinand Friedrich 106,107 Bezenšek Anton 4 2 4 3 Bianchitti 302-304 Bilinski Leon 368 Bilje 257 Birackÿ 369 Birch-Pfeiffer Charlotte 377,37& Bismarck Otto 107 Bistrica pri Kamniku 198 Biščan Emil 44,254 Bizovik 352 Bjelovar (Belovar, Bellovar) 294 Blanca (Blanza) 152 Blaschke Johann 25 Blaznik Blaž 432 Blaznik Fany (Fanika) 240 Blaznik (Blasnik) Jakob 44 Blaznik (Blasnik) Jožef (Joseph, Josip) 59,65,70,256,257,405-407 Blaznikovi 241 Bled (Veldes) 112,177,198,287, 300,301 Bled: - grad 166,167 -je z e ro 166,167 Bleiwels Janez (Ivan) 19,28 44-46,75,95,215,248,263,273,275,277,290,307 -309,348,366,369,380,399,400,415,418,432,43 3.457 Bleiweis Karl (Carl, Karel, Karol) 46.47.183.290.346.352.457 Bleiweis Karolina 457 Bleiweisove pogrebne svečanosti 147 Bloch Eduard 387 Boben Vincenz 47 Bobula Johann 47,48 Bogdanovič Ante 48 Bohinj 161,171,300,301 Bohinjec Peter 48-50,151,152,429 Bohinjska Bela 112 Bohr Rudolph 455 Bolaffio 101 Bole Martin 50 Bolgarija (Bulgaria) 42,44 Bolgari 42 Bologna 219 Bolzano (Božen) 146 Boris Miran gl. Stritar Josip Borovnica 136 Bosna 271, 367 Boštanj pri Sevnici 75 Boieldieu (Bouldieu) Adrien François 347 Boudon G. 380 Božič Ivan 112,423 Brani Petar 448 Brandenburg an Havel 3„293 Bremen 293 Brence Josip 50 Brescia 402 Bresnitz H. 50 Bretl Edvard 457 Breznik Josip 361 Brežice 291,292 Briza 392 Brolich Johann 51 Brseč 273 Bruck an der Leitha 154 Brunn Aleksander 38,51 Brus 289 Brus Albina 223 Bruss 205,206,267 Bučar Josip 140 Bučar Katerina 457 Budimpešta (Pest) 47,48,207,321,323 Bukarešta (Bucarest) 219 Bukovica (Boogovitza) 332 Burger Josip 53 Buzet (Pinquente) 170 Cankar Izidor 53,54,329 Carl Franz 193 Carli 160 Carneri-Hohinnger 171 Castiglione 402 Catara 213 Cavour Camillo 208 Cegnar Franjo 377 Celestin Franc 54,56,61,373 Celje (Cilli) 84,85,89,121,124-130, 134, 140,169,170,279,280,331,334,389,390 Celovčani 109 Celovec (Klagenfurt) 41,51,85,94,109,172179,214,217,247,283,284, 333,429,451 Cene 210,212 Centralna komisija za regulacijo zemljiškega davka 163 Cerklje 96 Cerknica (Cirknica, Zirknitz) 48,56,221,338 Cerkniški volilci 56 Cerkno 301 Cesar Franc Jožef I 451,452,461,462 Cesar Wilhelm II 462 Cham 201 Chiades Louise 57 Chorinsky-Ledske Ego 455 Chorinsky-Ledske Heinrich 455 Chorinsky Rudolf 455 Christel 208 Cicero 202 Cilka 195,196 Cimadori 48 Cimperman Josip 94,348,373,375 Cirkheimb Therese 455 Clardi 208 Codelli Anton 202, 455 Coloretto Viktor 158,352,389 Conrad N. Eybesfeld 286,410 Costa Anton 457 Costa Etbin Henrik 19,57,58,157,273,275,295,296,349,351,352,41 9.422.455.457 Costa Henrik 457 Cragnez Lojze-Plešarjev 308,309 Crevalcore 219 Cucek Franc 259 Cvajar Ivan 457p Cvajar Karol 352 Czerni 198 Czerny 164 Č. 123 Čadež Johann 197 Čatež 245, 292 Čebašek Andrej 229 Čeh 216 Čehi (Czechi) 103,105-108,112,203,207,236,264,384,398,449 Celakovskÿ (Čelakofski) František Ladislav 432 Čepiško jezero-lstra 162 Čepon Anton 354 Černe Anton 57,286 Čemi 107 Čemy Jan Ladislav 57,161,273,275 Černy Miloš 58 Česnik 432 Češka 106,174,195,198,199,201 Češko 339 Čitalnice v : -C e lju 125,129,130 - Celovcu 109,110 - Črnomlju 290 - Kamniku 182 - Kanalu 182 - Kranju 84,142,183,184,338 - Ljubljani 45,71,73,77,78,86,95,107,122,129,158,160,212, 213,218,243,253,277,316,318,324,345-348,35 1,352,358,371-373,376,378,390-392,395,400, 447.457 - Ložu 238 - Mariboru 103-108 - Novem mestu 222,319,320 - Postojni 185 - Rojanah 226 - Trstu 243 -To lm in u 160,186,301 - Vipavskem Križu 71 -Ž a lc u 129 Čop Johann 433 Čop Matija 432 Črni vrh 80,248 Črnomelj 112,159,239,290 Črnovršci 317 D. 289 Dalmacija 101,203 Dandini 303 Danska 336 Danzer 78 Darwin Charles 454 Debevc Jernej 57 Debevec (Debeutz) Jože (Josip) 249,354,389,419 Dečko Vinko 138 Dejak Henrik 58,229 Dekleva Anton 81 Dekleva Franc 117 Delpiny 118 Derbič Maks (Maksimilijan) 192,203,206,267 Dereani Julij 112 Dereani Mano 112 Derschatta Julius 98,99 Dessau 172 Detela Fran 329 Deu Edvard 188,189 Deu Marie 59 Devetak Jožef 160 Deželna vlada za Kranjsko 25-27,76,251,406,345,364 Deželni odbor, Goriški 120 Deželni odbor, Kranjski 81,119,133,135,181,189,242,328,406,452 Deželni zbor, Goriški 120 Deželni zbor, Kranjski 95,189,218,221,248,357,398,399,406,421-423 Deželni šolski svet, Kranjski 286 Deželno pravdništvo v Ljubljani 362,405 Deželno sodišče v Ljubljani 19,408 Deželno predsedstvo za Kranjsko 25-27,207,364,405,406 Dežman (Deschmann) Karel 265,266,457 Dimitz (Dimic) August 59-61,69,89,369 Dimnik Jakob 361,363 Distler 163 Divjak Štefan 112 Djakovo (Diakovar) 283 Dob 38 Dob pri Podpeči 314 Doberlet Franc 156 Döbling 263 Dobrova 245 Dolenc Anton 62 Dolenc Henrik 62 Dolenja Trebuša 301,302 Dolenjci 105 Dolenjska (Unterkrain) 112,131,242,245,319,408 Dolenjske Toplice 112,325 Dolina pri Trstu 246,285 Dolinar 246 Dolinar Franc 118 Dollenc 302 Dollinar Jac. 194 Dolšein 267 Domicelj Johann 193,196,200 Dominkuš Ferdinand 106,171,273,275,418 Donizetti Gaetano 375 Dori 334 Dörnbach 448 Dovje (Legenfeld) 87,88 Draga 317 Drašler (Drahslar, Drachsler, Draksler) Pavel 19, 158,295,352,369 Dravlje 391 Dravograd 331 Drenik 284,285 Drenik Bertel 213 Drenik Franc (Franjo) 45,353,401,455,461 Drenik Marija roj. Več 455 Dreo Aleksander 410 Dresden 295,296,380 Društva - Avstrijsko društvo Rdečega Križa 403,404 - Beli Križ, Dunaj 454 - Delavsko podporno društvo v Trstu 58,59 Deželno in gospenje pomožno društvo za Kranjsko 29,402,403 - Dramatično društvo v Ljubljani 41,54,61-64,66,71,81,91,94,100,101,113,124,1 54,161,168,172174,179,180,185,213,215-218,220 ,222,226,232,236,237,240,241,257,269,276,280,29 1,295-297,313,316,318,319,323,329,345,347,369- 374,376-382,387,392,394,450 - Društvo Kranjske hranilnice v Ljubljani 460 - Društvo sv. Cirila in Metoda 49,137,151,152286,363 - Društvo zdravnikov na Kranjskem 250 - Filharmonična družba 447 - Glasbena matica 29,42,77,78,220,401 - Hrvatska matica 137 - Katoliško obrtno društvo v Ljubljani 287 - Kolo, Zagreb 59,125,389,392 - Kranjsko muzejsko društvo 59,133,454,457 - Leonova družba 53,329 - Ljubljanska mestna godba 156,258 - Ljubljanska prostovoljna požarna bramba 396 - Ljubljanski zvon 77 - Mohorjeva družba 279,361 - Nemško-avstrijsko planinsko društvo, sekcija za Kranjsko 453 - Nemško-avstrijsko telegrafsko društvo 454 - Nemško telovadno društvo v Ljubljani (Turnve­ rein) 410 - Novomeška meščanska garda 29 - Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani 454 - Politično društvo Edinost za tržaško okolico 246 - Prvo splošno uradniško društvo avstrijske monar­ hije 249 - Rdeči Križ 29, 401-405 - Slavjanska beseda, Sofija 42,44 - Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic v Ljubljani 95,146,157,397-400 - Slovenska matica 53-55,72,100,114,117,118,136-138,146,148,1 79,220,228,237,250-252,257,270,271,276,277,279 ,287,292,293,329,360-364,366-369,371,390,397 - Slovenski Rdeči Križ 404 - Slovensko pevsko društvo na Dunaju 448 - Socialna matica 72 - Sokol: Gorenjski 142,391 Južni, Kranj 142 Južni, Ljubljana 103,119,130,157,279,283,349-352,358,389,3 90.396.460 Kranjski 337 Ljubljanski 55,58,70,72,83,100,101,125-129,134,156-15 8,161,182,184,185,212,228,246,257,280,291, 302,318,327,345,347,355,388,390-393,395-3 97.457.461 Planinski 135 Praški 389,393 Savez, Jugoslovanski 119 Slovenska sokolska zveza 277-279 - Srbski Rdeči Križ 405 - Strelsko društvo v Ljubljani 451 - Tiskarsko izobraževalno društvo v Ljubljani 450 - Zveza dramskih društev 329 - Zveza prostovoljnih gasilskih društev za Kranjsko _ 29 - Žensko društvo v Ljubljani 291 Državna obrtna šola na Dunaju 61 Državno odvetništvo v Ljubljani 64 Državno pravdništvo 367 Državni zbor, Dunaj 56,94,99,139,148,208,398,406 Dumas Alexandre 94,355 Dunaj (Beč,Vidin, Wein) 25,26,29,33,39,50,51,54,61,64,65,70,76,78-80,8 4,85,89,90,93,98-100,102,106,118,120-123,13 2,138,139,145-148,154,158,163-165,178-181, 186,187,202,203,205-212,215,216,220,222,22 3,229-231,237,239,245,247-249,254,256,258- 261,263-265,267,268,285,294,305,306,308,32 6,328,331,334,337,408,419,447,448,449,4524 55,461 Dunajšče 146 Dunajewski Julian 218,455 Dunajski mestni odbor 355 Dunant Henry 402-404,461 Dworžak 267 Dzimski Gustav 64 Egerija 354 Egger 300,301 Egger-ca 305 Ehrwerth 19 Einspieler Andrej 109,132 Elsner Friedrich 163,164 Emilji 64 Engel 61 Engelman (Engelmann) Avgust.(August) 21 Engelsberg 346 Engelshaus Josefine 455 Erben 248,249 Erfelt 57 Erjavec Fran 64,65,132138,359,369 Eržen Ivan 112 Eržen Viktor 378 Etvös 321 Exner W.F. 65 Eybesfeld Sigmund Conrad 410,455 F. 65 F. Jože 66 Fabian Johann 19 Fabian Josef 66 Faidiga 101 Farsky 66 Fava Anna roj. Fux 457 Feldmann 192 Ferjančič (Feriančič) Andrej 66,100,181,182 Feuerlein Carl 239 Fider 426 Fides 357 Figl (Feigl) 455 Filapič Štefan 352 Finančna direkcija v Ljubljani 162,163 Finančno ministrstvo na Dunaju 162-164 Firence (Firenze) 219 Fisching pri Weisskirchenu 85 Fleischmann Leopold 457 Fliess Johann 192,193,196 Flinsch F. 267 Forchgot-Tovačovsky 346,392 Förster Anton 160,347 Foumier N. 380 Francozi 55,295,355,365,372,375,402,429 Franke Ivan 64,67,68 Frankfurt 267,358 »Fratz« 68 Fredry 81 Frelih Matevž 70 Frence (Franze) 205,206,258-260,262 Frey Berta 347 Frölich Anton 70 Fuchs Anton 70 Furlan 404 Furlani Ignac 205 Fürst 211 Fužine (Kaltenbrunn) 199,339,352 Fux Antoin 19 Fux Antonia roj. Müller 457 Fux Franc 19,336 Gaberšček Janez 160 Gabrščik Šimen 71 Gabršek Ivan 71,375 Gaidich Max 72 Gaj Ljudevit 432 Galé Josip 354 Galicija (Galizien) 199 Galle Anton 179,362 Galle Carl 457 Gangl Engelbert 72,361,363 Garibaldi Giuseppe 107,265 Gariboldi Anton (Antoine) 72,73,455 Gariboldi Fanni 455 Gariboldi Raimond 455 Gaštej 426 Gecelj (Kocelj) Josip 73,74,375-378 Gerbič 189 Gerčar Jožef 73,75-77 Germek Henrik 158,457 Gerovo 317 Gestrin Karl (Dragotin, Dragutin, Karol) 341,352,369 Gestrin Magdalena roj. Auer 457 Gim nazije v: - Gorici 301,327 4 - Karlovcu 331 - Ljubljani, klasična 21,146,175,227,229,366,367,447 realna 57,110,314,447 - Novem mestu 200 - Pazinu 240,241 - Trstu 243 Giontini Janez 65 G lasila - Blätter aus Krain 193 - Brencelj 50,70,71,92,93,108,130,131,222,229,245,254, 270,284,285,292,256,359,360 - Danica 59,70,240,241 - Der Osten 50-52 - Dom in svet 53,54 - Frankfurter Journal 203 - Fremdenblatt 205 - Gartenlauby 81,82 - Glasnik 203,383 - Gratzer Telegraf 198 - Jugoslovan 207 - Kladeretatsch (Kladeradač) 199,203 - Klagenfurter Zeitung 79 - (Laibacher) Tagblatt 231,322 - Laibacher Zeitung 54,55,59-61,69,172,193,196,205,207,208,213, 249,262,406,407,410 - Marburger Zeitung 108 - Moskovske vede 55 - Narodni listi 355 - Naši listi 108 - Neuer Frankfurter Presse 271 - Njiva (Niva) 81-83 - Novice 50, 54,59,65,83,157,160,172,183,196,205,207,208, 212,213,215,221,223,240,241,254,266,302,307 -3 0 9 - Oesterreichische Oeconomist 222 - Ost und West 207,208,266 - Politik 199,213,240 - Pravnik 245 - Presse 79,205,208,331 - Slavjanski jug 395 - Slovenec 110,221,223,236,254,268,286,329 - Slovenske Noviny 47 - Slovenski glasnik 395 - Slovenski gospodar 107 - Slovenski narod 32,34,38,4255,93,94,113,124,126,152,158,165, 171,172,177,188,189,219-221,223,227,241,24 2,245,254,268,292,296,328,332,414 - Slovenski tednik 414 -S o č a 161 - Tagespost 302 - Tourist 102,454 - Tribüne 65 - Tugodnik lllustrovany 81 - Učiteljski tovarš 59 - Vienac 94 - Vrtec 454 - Wiener Blätter 249 - Zeit 271 - Zeitschrift des deutschen und österr. Alpenverei­ nes 314 - Zora 45,93,232,233,245,282,381 - Zukunft 118 - Zvon 55,68 Gledališča v: - Berlinu, Hof-Theater 172 - Celju 125,334 - Dunaju, Carltheater 203, 448 Hof-Burgtheater 216,448 Hof-Opernhaus (Operntheater) 203,205,216,447 Laubetheater 216 Theater an der Wien 448 Trenmanntheater 203,262 Vary's Linderspelhalte 203 Deutsches Volkstheater 448 Strampfertheater 216 - Gradcu 92 - Ljubljani, Slovensko (ljubljansko) gledališče (Tali­ ja) 60,93,191-193,195,202,276,295,296,313,323,3 71,372,380,381,384,423,451 Deželno gledališče 373,375 Nemško 372,373 - Mannheimu 378 - Novem mestu 254 - Parizu, Gymnase Dramatique 380 Pariška 372,395 - Pragi, Češko narodno 103,216 Nemško 216 Neustädtertheater 216 Prstrosca 216 - Temišvaru 92,323 -Z a g re b u 153,372,391,448 Gledališka zadruga, Ljubljana 329 Globočnik Anton 78,79,457 Globočnik Edvard 112 Globočnik (Globočnig) Janez 21,341 Gmuden 266 Gnezda Anton 137,138 Gnjezda Ivan 146,151,429,430 Gobane Alexander 79,331 Gogala Ivan 146,191 Gogala Ivan 79,333 Golar 426 Golc Bogumil 355 Goldmann Johann Ed. 100 Goldenstein Franz 265 Golia Ludvik 243 Golija Josef 80 Goli 461 Goli Josephine roj. Kotnik 457 Goli Wenzel 457 Gollmayr Andrea 455 Golmajer Urban 273,275 Golob Johann (Josip) 80,248 Golob Jože 80 Golob M. 426 Gorenjci 120 Gorenjska (Oberkrain) 145,166,327,337,408 Gorica (Görtz, Gorizia) 65,82,85,101,114,118-120,132,161,162,182,24 7,257,268-272,281,282,299-303,310-313,325, 327,328,332,389,455 Goričani 327 Goričica pri Moravčah 239 Goričnik Franjo 354 Goriška (Goerz) 80 Gorjanci 242 Gorje 181 Gornji Grad (Oberburg) 88,89,171 Goršič 284 Görtz Friedrich 80 Gorup Josip 35,81,273,415,418 Gostilne, kavarne, restavracije, hoteli: - Al Cavallo Tigro, Trst 334 - Bauer, Dunaj 205 - Bavarski dvor, Ljubljana 73 - Biergierhütte, Dunaj 448 - Baron Hirsch, Paris 178 - Češnovar, Ljubljana 79 - Divji mož, Gradec 171 - Fantini, Ljubljana 462 - Görk, Ljubljana 158 - Gilly, Celje 334 - Kaiserkrone, Gradec 171 - Kazina (Casino Caffe), Ljubljana 193,245,316,408,447 - Knödelhütte, Dunaj 448 - Macakar, Ljubljana Pašteta, Gradec 171 - Petschnagg, Celje 334 - Pri Nordpol, Ljubljana 79 - Pri Zlati zvezdi, Ljubljana 450 - Pri znamenju, Ljubljana 462 - Pri zvezdi, Ljubljana 453 - Sandwirth, Celovec 51 - Slon (Elefant Mokar), Ljubljana 286,316 - Štefan Bergant, Ljubljana 79 - Švicarija, Ljubljana 462 - Tavčerjeva, Ljubljana 346,390,391 - Tosti, Ljubljana 79 - Weiss, Zagreb 324 - Weissen Ochsen, Celje 334 - Zum goldenen Löwen, Celje 334 - Zum goldenen Krone, Celje 334 - Zum goldenen Sattel, Celje 334 - Zum Mohren, Celje 334 - Zur goldenen Krone, Celje 334 Göstl Fran 458 Gothofredus Jacobus 258 Götz Franz 162,164,458 Govekar Fran 360,361,363 Grabovsky Bronislav 64,81-83 Grabrijan Jurij 83 Gračišče (Gallignana) 234,336,343 Gradec (Graz, Gratz) 23-25,38,41,80,84,90,109,117,122,123,125,14 2,143,171,179,197,201-203,205,206,208,209,2 11,226,229,235-237,241-244,259,263-265,26 7,272,294,300-305,322,334,336,337,389,449 Graf 144 Grafenstein, Dun aj 259 Grandjean MA. 376 Grasselli Andrej (Andreas) 19,84,244,333,335,458 Grasselli Anica 454 Grasselli I . G. 84 Grasselli Katarina 454 Grasselli Lea 454 Grasselli Marija roj. Krisper 19,84,140,337,340,454,458 Grasselli Marija roj. Walland 336,458 Grasselli Marjanca 454 Grasselli Milan 161 Grasselli Mirko (Kika) 19,454 Grasselli Nevenka 454 Grasselli Nikolaja (Doda) 454 Grasselli Prokop 85,146,297,454 Grasselli Soni (?) 454 Grassi 24 Grašič Anton 314 Grčija 79,331 Gregel Josef 458 Gregorič Vinko 112 Gregorizh Leopoldine 85,86 Grimšiče pri Bledu (Grimschizhof, Veldes) 270 Grinzing, Dunaj 207 Grivičič Michael 455 Griže (Greis) 129 Grm 242 Grojzdel 404 Groschel Andrej 247 Gross Jakob 86 Grošelj Pavel 360,363 Gruden Josip Valentin 53,54 Grzinič 361 Gürtler Fr. 193,198 Grusell Johann 33,86 Gruselli Ignaz 458 Gustin 404 Guttenberg 238 Guttman Emil (Emilij) 19,56,86-89,94,114,116,118,154,215-217,262 369 Haase Andreas 455 Hadersfeld, Dunaj 334 Hafner Janez 121 Haimerl 24 Hamburg 267 Hamuš Josef 58 Hannover 172 Happe Leopoldin 89 Harrach Jan 123 Hartmann Johann 89 Hauffen Josef 410 Hauser C. 89 Hausmann J. 375 Havana 218 Heggenberg 234 Heidelberg 211 Heileri 211,213 Heilmann 455 Heimann 208 Heimanova 211 Hein Olga roj. Apraxin 90 Hein Viktor 27,401 Heinold Karl 363 Heinrich Anton 21,23 Heinz Ilona 458 Heiss Ignaz 90 Heller Paul 293 Hendrych 392 Hennequin 294 Herbich 201 Herbst 209 Herkul (i) 359,375 Hermann 336 Hermann Michael 171 Herodot 202 Herold LJ. Ferdinand 348 Herr 326 Hertel 447 Hertl 243 Hess Ferdinand 90 Hibäer Hugon 461 Hillardt 22 Hinko 213 Hinterlechner Franz 201,259,261,263-265,267 Hirsch Carl 458 Hirschberg 253 Hladik Rudolf 458 Hlawatschek F. 90 Hochenwarth Carl 145,336 Hoffer Ferdinand 90 Hoffman 143 Hoffmann Paul 191,192 Hohn 242 Hohn Edvard (Eduard) 91,92,389 Hohn Hugo 352 Hohn Melanija 347 Hohn Robert 352 Hohola 42 Holandija (Holland) 90 Holding Franz 139 Hollinger Neža 291 Hölzl Josef 458 Homan Alojzij 112455 Homer 357 Horac 202 Horak Edvard 352 Horak Ivan 136,147 Horak Josip 9293,323 Horak Janez Nepomuk 458 Horjul 50,151,152 Hostnik Davorin 94 Hrastnik 334 HraSky (Hrasky) Ivan 95 Hren Franjo 95,145,188 Hrenovice pri Postojni (Hrenovic) 44 Hribar Ivan 28,95-99,146,150,151,180,181,188 Hribar Marjeta 38 Hriber Franc 99 Hrowatzky stan 334 Hrušica pod Gorjanci 242 Hrvaška (Hrovaška) 159,203,260,276,297 Hrvati 59,107,112158,203,205,207,226,227,271,422, 427,428 Hubad Matej 181 Hudovemig Primus 458 Hugelmann 301 Hughes & Kimber, London 267 Huje 425,426 Hummer Franz 331 Hus Jan 108 HUtteldorf 448 Iber Ivan 354 Ibsen Henrik 448 Idrija (Idria) 7280,200,300,301 Iglič Janez 99 Ilešič Fran (Žito) 100,179,271,367,368 Ilirska Bistrica 62112 Innsbruck (Inomost) 50,133,216 Ipavec 254 Ipavic Benjamin 346,348 Ipavska Ivanka 436 Ipolt Karl 100 Issleib (Issleb) 193,208 Istra (Istrien, Istrija) 101,136,234,240,273,275,309,326 Italija (Italia, Italein, Laška) 90,208,240,336,365,365,402,403 Italijan(i) 101,160,303,375,402 Ivanikič Marko 321 Ivanovič Milan 321,322 Iwastov (?) W. 101 Jäger Gusteo 102 Jagič Vatroslav 179,363 Jagodic (Jagodiz) Mano 112 Jak Avgust 354 Jakopič 305 Jamnik Toman Ivanka 377,384 Jamšek Janez 341 Jamšek Margareta 19 Janc Josef 102 Janče 110,400 Janežič Valentin 284 J.A.P. 373 Japelj Jurij 429 Japonci 376 Japonska 376,403-405 Jazon 205 Jedi R. 455 Jedlička Josef 90,102-104,106,107,159,322,458 Jedlička Josefine 109 Jeglič Andrej 132 Jeglizh Anton 455 Jekovec Andrej 379 Jellenz 261 Jeločnik 79 Jeločnik Anton 346 Jeločnik Jerta 447 Jenčič Alojz (Alojzi) 56,109,110,118,147,205,259,264,458 Jenko Avguštin (A.J.) 110 Jenko Davorin 205,243,267 Jenko Ivan 110-112 Jenner Edward 19 Jenšek 104 Jentl (Jentel) Anton 45,353 Jentl Bernard 341,354 Jeras 26 Jeras Josef 112 Jereb Joseph Anton 455 Jeruzalem 359 Jesenice (Jessenitz) 99 Jesenice na Gorenjskem 168 Jesenko (Jessenko) Janez (Johann) 113-118,229,259,264 Jezersko 257 Jezuiti 355 Jordan J.P. 118 Jožefinum (Josephinum), Dunaj 261 Joyal Alexander 262 Jugoslavija 266,427,428 Jugoslovan(i) 42,99,103,203,205,264,392,428 Jugoslovanska enciklopedija 100 Jukič Andrej 119,120 Jurčič Josip 94,188,189,226,246,366,458 Jurčičev spomenik 219 Jurinac M. 308 Jušek 38 Juvančič Dragotin 346 Južna železnica 90,102-108,120,121,287 Kač Ivan Savinjski 50,121,151 Kaderžavek Matija 450,451 Kadilnik Franc (Franjo) 249,316,354,419,345 Kahlenberg, Dunaj 207,260 Kaiserberger Anton 112 Kajzel 68 Kajzel Alojzi 352 Kajzel Peregrin 352,377-379,384 Kajzelj 277,279 Kalan Ivan 286,378 Kalin Johann 46,122 Kalliw(v)oda Johannes Wenzeslaus 93 Kaltenegger Friedrich Riedhorst 119,163 Kam Jean 122,211 Kambersky Rosa roj. Gürke 458 Kamelca 226 Kammerhuber Antonie 122 Kammerhuber Fany 122,336 Kammerhuber Franz 122,123 Kamna gorica (Steinbühel) 124,294 Kamnik 46,89,112,148,158,182,198,199,214,227,418 Kamnje 273 Kanal (Canal) 182,280-282,313 Kandernall Franjo 369 Kandija 254 Kapela 79 Kapelski vrh 175 Kaplan 159 Kapretz Anna 19 Kapretz Jean (Johann) 19,458 Kapus Anton 124 Kapus Franc 124-130 Kareiz K. 130 Karlov spomenik, Dunaj 260 Karlovac (Karlstadt) 168,169,296,297,402 Karlovec (Karlovitz) 331 Karlovški Slovenci 168 Karlovy Vary (Karlsbad) 85,172,174 Karlsruhe 172 Kartin Alois 455 Kassel (Cassel) 177 Kastav 307,389 Kastavci 308 Kastelic Miha 432 Kasteliz Johann 131 Katkov 55 Katoliška narodna stranka 28,422 Kavčič Ivan 96,353 Kazina, Kranj 84,142 Kellersperg 304,306 Kenda Alois 200 Kenda Avgust 209,259,264 Kepes Anna roj. Lazarini 458 Kern Therese 131 Kersnik Janko 100 Kesch Anton 131 Kesel 227 Kessbacher Friedrich 452 Kham Ivan (Janez) 353,459 Kham Otto 459 Khom Alfred 205 Khoss Michael 131 Kijev (Kiev) 55 Killer Jean 19 Killer Josefine 455 Killer Karl Stanislaus 459 Kitajci 354 Klavžar Ernest 132 Klegle Natalie 132 Kleinmayer Ignaz 59,322 Klemenčič (Klemenchich) 195 Klemenčič Leopoldine roj. Müller 459 Klemens 126 Klemens Franjo 353 Klerr Ottokar 132,133,214,232,283,387 Klicpera Ivan 38 Klicpera Vaclav Kliment 380 Klimek 112 Klinar Karl 73 Klinkowströmm 211 Kljazma 56 Ključevšek Ignac 133 Kl©un Dragotin 46,218,249 Klobušicki 203 Klodič Anton 327,328 Klofutar Leonard 229 Kmetijska družba na kranjskem 457 Knapitsch 454 Knjigarne: - M. Bahn, Berlin 39,293 - Gerber 169 - Kratz, Dunaj 216 - F. Leyrer, Maribor 389,390 - Rosner, Dunaj 216 r C. Sochar, Celje 279,389,390 K. Tandler, Novo mesto 389,390 - Tauchnitz, Leipzig 258 - Viviani, Milano 318 Kobal Avrelij 380 Kobal Ivan 180 Kobarid 310 Koben J. M. 455 Kobilica Janez 133 Koblar Anton 133,134 Koblar Avgust 352 Kobler 101 Kobler Pavel 328 Kocelj Josip gl. Gecelj Josip Köck N. Ivan 276 Kocmur Ivan 332 Kočevar Ferdo 137 Kočevar Štefan 129,134,432 Kočevarji 296,326 Kočevje 112,159,255,317 Kočevska 326 Koder Anton 360,361,363 Kogl Franziska roj. Jugoviz 455 Kogoj Fran 112 Kokole Franjo 160 Koller Marian 455 Kollienz 455 Kollmann (Kolman) Franjo 188,189,354 Kolpa 159 Komotan 195 Končan Fran 378 Kongregacija usmiljenih sester Vincenca in Pavla v Ljubljani 89 Königgraetz 220 Konscheg 259 Konservatorij, Dunaj 181 Konšek Valentin 367 Kopač (Kopatsch) Josip (Johann) 23,134 Koper 273 Kopitarjeva slavnost 44 Kordesch Leopold 134 Kôrel 218 Koren Miroslav 95,134, 135 Korenovsky J. 373 Körner Theodor 316 Koroška 260,296 Koritko Emil 432 Kos Anton 455 Kos Anton Cestnikov 136,138 Kos Gojmir Anton 332 Kos Jože 109,199,202 Koschenini 336 Koschier 200 Kosler Ivan 348 Kostanjevica 122,153,255 Kosti Gustav 455 Kosti Josef 459 Košana 185 Košmelj Ivan 327 Kotar Janez 461 Kotnik Frančiška roj. Zupaneg 459 Kotnik (Kottnig) Franjo 418 Kotxmuth 300 Kopač Janez (Ivan) 177,414,455 Koy Adolf 119 Kozje 108 Kožar 266 Krajevni šolski svet Trnje 139 Krakov 81 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev 404,405 Kramarič 159 Kranj (Krainburg) 19,21,24,25,68,84,85,102,103,112,140-142,17 1,172,183,184,212213,215,254,290,292,314,3 25,327,333,337,338,340,389,405,425,449,454 Kranjci 39,56,101,104,203,209,259-264 Kranjčani 142,183 Kranjska 24,25,39,44,93,101,106,111,113,121,130,147,1 54,161-163,165,175,203,205,221,265,266,285, 287,296,320,356,372,399,402,404-407,410,42 1,422,425,426,429,449,452,455,457 Kranjska gora 112 Kranjska industrijska družba 170 Kranjsko-primorski prostovoljni lovski bataljon 448 Kras 305 Krašnja (Kraxen) 73,315 Krašovic Alois 283 Kratz Franz 139 Kraus Vojteh 140 Kravs 291 Kreč Matej 188,189,345 Krek Anton 298 Krek Gregor 200,208 Krek Janez Evangelist 48 Krema Ludvik 461 Kremscher 334 Kremsmünster 455 Kremžar Andrej 161,284,345 Kremžar Avgust 354 Kremžar Josipina 223 Kresnice (Kressnitz) 334 Kreuzbergerjeva hiša, Kranj 171 Krimska vojna 402 Krisper 140 Krisper Anton 459 Krisper Carl 459 Krisper Caroline (Karolina) 158,337,338,340,454 Krisper Emma 459 Krisper Fančiška 158,337,340 Krisper Franz (Franc, Fran) 19.140.141.247.340.449.459 Krisper Fritz 141 Krisper Hilde 19,455 Krisper Josef (Josip) 19,141,410 Krisper Josefa 19,142459 Krisper Johann 141,459 Krisper Marija gl. Grasselli Marija Krisper Rajko (Rajmond, Raimund) 142158.338.340.354.449.455.459 Krisper Valentin st 19,142-145,331,415,418,459 Krisper Valentin ml. 144-146 Krisper Vinzenz Josef 459 Kristan Etbin 361 Kristan Josip 275 Krištof Ferdinand 146 Križnič 280 Križaj Anton 459 Križaj Josef 58,197,205,210,211,259,264 Križaj Josip 188 Križna(e)r Friderik (Friedrich) 202,229,459 Krško (Gurkfeld) 47,76,112172213,220,255,291,330 Krt 210 Krušovic A. 57 Ksenofon 260 Kulavic Johann 146,147,229 Kulavic Matija 147,157,459 Kummer Franz 192-194,196 Kuntelj A. 172 Kupka 148 Kuralt 455 Kurelt 142 Kuscher Gregor 456 Kušar 101,144 Kušar Bata 19 Kušar Josef 19 Kušar Josip 19 Kušar Marie 459 Kušar Matija 354 Kutner 220 Kveder Zofka 361 Labore 426 Lah Evgen 148 Lah Gregor 153,318 Lah Ivan 360 Lainer Franc 462 Lamanski Vladimir Ivanovič 328 Lang Donat August 24 Lang Pavel 148 Lanthieri Karol Miroslav 284 La Roche 326 Larisch 308 Lassnik 265 Lašan (Laschan) Anton 432 Laško (TUffer) 334 Lavrenčič Andrej 148 Lavrenčič Josip 168 Lavrica 351,352 Lavrič Janez 48 Lavrič Karol 281 Lavro 210,211 Lazarini Heinrich 148 Laze (Laase) 334 Lecroy 294 Ledar Emilija 378 Ledenig 336 Ledenig Elise roj. Swetiz 459 Ledenig Leopold 459 Ledenik Alfred 96 Legat 58,212 Legat Karl 456 Leger 146 Lego Jan 49,96,149,150-152429,430 Leipzig 267 Lembert 378 Lenard L. 361 Lenček 285 Lenček Alois 152 Lenček Ursula 153 Leoben 252 Leopoldsberg, Dunaj 207 Lercher 201 Lesar Anton 456 Lesič Vilim 153 Lesjak Johann 153 Leskovic (Leskovec) Lorene 191-194, 196,198,209,260,264,266,410 Lessing Gotthold Ephraim 448 Leše (Lieše) 331 Levc(z) Thomas 343 Levec Anton 153,154 Levec Fran (Frančišek) 13213,148,151,154,276,287,364,366,432 Levec Vladimir 459 Levičnik Peter 130 Levičnik 432 Levstik Fran 154,156,207,215,276,291,341,366,369,389,411 ,433Leyrer Friedrich 156,389,390 Libanon 355 Ličen Ludvik (Ludvig) 156 Liegg 205 Ligorijanom 156 Linhart Anton 373,380 Linhart Wilhelm 454 Linz (Line) 216,266,451 Lipica 317 LipichUtz Leopold 448 Lipold 286 Lisinski Vatroslav 392 Lisjak Andrej 313 Litija (Littai, Littäy 112, 286,328,329,334 Ljubljana (Lublan, Laibach, Lublana, 19, 21,25-29,31,37-39,41,44-47,49,51,53,55,57-6 6,68,70-73,75,77-79,81,84-86,89,-100,102-1 05,107,109,110,112-114,116-122125,126,12 9-134,139-143,146-148,151,152154,156-16 5,168,170-172,174-179,182-203,205-210, 212-215,217,218,220-223,226-234,237-239, 241,243-252,254, 256-258,260,262-270,272-277, 279-281,283-287, 289-305,311,313,315,316,3189-322,324,326- 334,336-341,345-352,354,356-358,360,364,3 69-373,375,376,378-383,387-393,395-402 4 04-408,410,412-415,417-419,421,423,428,43 0,432,444,447-455,457,461,462 Ljubljana - Aichholzerjeva hiša 172 - Alojzijevišče 326,328 - Ambrožev trg 462 - Cesarja Jožefa (dan, Krekov) trg 462 - Codellijev grad 193 - Cukrarna 247 - Cvajerjeva hiša 391 - Deželna bolnica 110-112 - Deželni dvorec 662 - Deželno gledališče 462 - Erjavčeva cesta 462 - Franc Jožefova cesta (dan. Cankarjeva ul.) 462 - Frančiškanska cerkev 462 - Frančiškanski most 462 - Frelihova hiša 352 - Grad 265,462 - Gradišče 391 - Hamperlov vrt 247 - Kolera (Colera) Spital 410 - Kongresni (dan. Trg osvoboditve) trg 462 - Kranjska hranilnica 462 - Križanke 462 - Ljubljanica 382 - Merkur 66 - Mestni trg 462 - Reduta 347 - Rožnik 462 -S p ita l 191,192 - Sternalle 191 - Stolnica 462 - Tavčarjeva hiša 31 - Tivoli, park 70 - Tivoli, grad 462 - Tivoli, ribnik 462 - Tobačna tovarna 462 - Šentpeterska cerkev 462 - Šentpetersko predmestje 352 - Špitalska ulica 462 - Uršulinska'cerkev 462 - Višja gimnazija 462 - Zmajski most 462 - Žabjak, zapor 436 - Železniška postaja 462 Ljubljančani 59,105,163,193,198,206,207,302,327 Ljubljanski magistrat 19,27,28,97,146,157,168,244,286,287,399,400 Ljubljanski mapni arhiv 162-164 Ljubljanski občinski svet 26-29,47,121,406,453 Ljutomer 322 Locker (Loker) August 205 Logatec 267 Lokar Janko 360,361,363 Lombardija 402 Lončar Ivan 361 Lončar Karel 72366 Longfellow Henry Wadsworth 402 Lopošič 159 Loška dolina 153 Loški potok 316,317 Lounovic 451 Lovran 308,326 Löwengreif Franz 456 Lozar 124 Lozar 110,211 Lozar Anica 459 Lozar Josipož 62,112,153,239,352 Luckmann Josef 343 Luckmann larel 168,421 Lučič 112 Ludvik Viktor 133 Luka 159 Lukan Jakob 157,354 Lukovica (Lukovitz) 315 Lundep Janez 139 Luzar Josef 157 Luzern 461 Macak Jan (Janez) 103,105,158-160,162,164,165,218,291,380 Macak Jan Venceslav 161 Mader Johann 459 Madžari (Ogri) 205 Madžarska (Ogerska, Ungarn) 195,199,336,404,426 Magdič Franjo 137,138 Maha 449 Mahkot Amalija 165 Mahkot Johann 165 Maidiz Ignaz 57 Majar 210 Majciger Janez 104 Malerič Josip 112 Mali Meta 166 Mali Nace 166,167 Malovrh Miroslav 168 Malle Fr. 168 Manchester 267 Mandelc 213 Mandelc 183 Mandelc Anton 368 Mandelc Valentin 168,169,373 Mandelz 456 Mandič Štefan 158,389 Mangold 101 Mannheim 172,378 Manz 322 Marek Wencl 129 Margetič Johan 321 Margon Jurij 139 Mari 209 Maribor (Marburg) 33,45,102-109,125,126,156,159,171,231-234, 273,296,302,389,412,413,449 Mariborčani 106 Marinschek 410 Marinschek F. 169 Marinšek Franz Xaver 454 Marn France 137,138,260 Marn Jera 459 Marn Josef 146 Marof 234 Marolt Janko 112 Marotti 308 Marre 456 Martinek Celestina 459 »Martinek J.« 184 Martini Joseph 169 Martinic 107 Martinius 192 Marulič Marko 369 Marušič Andrej 132 Maselj Fran Podlimbarski 360, 363 Maširevič Samuel 321 Matevšek Ferdo 138 Matevž 144 Matičič Franz 170 Matišič Mirko 321 Mattanovič Othmar 170,340 Mayer 212 Mayer Emerich 410 Mayer Ignatz 163,164 Mayer W. 295 Mayseder 348 Meden Janez 346-348 Meden Jurij 57 Meden Matija 57 Medvode 285,286,391 Mehovo 229 Meksika (Messica, Mexico) 218 Meksikanarji 110 Melesville 378 Melin 216,217 Melzer Karl 201,207,260,367 Mencinger Janez (Johann) 171-173,369,459 Mendeik 218 Mengel 326 Mengeš (Mannsburg) 99,239 Mengšan Ivan gl. Vesel Franc Menzinger 205 Merk 261 Merschol Matthaeus 456 Mersj 303 Mesar 259 Mestna glavna šola, Kranj 21 Mestni šolski svet, Ljubljana 286 Mestni užitninski zakup ljubljanski 28,77,97 Mestni župni urad Sv. Kancijana in tov. v Kranju 21 Meščanski zavod za nameščanje vojakov, Ljubljana 449,450 Meško Fran Ksaver 361 Metelkova ustanova 76 Metlika (Mottling) 112,131 Metzerih 300 Michaelson Herrmann 172,174 Michel Bernhard Theodor 24 Miglič (Miglitsch) Ludvik 110 Miklavec Peter 50,151,174,175 Miklošič (Miklosich) Fran 259,367 Milano 218,219,318,319 Milavec 318 Milavec Andrej 57 Milčknski Fran 360,361,368 Millitz Rudolf Joseph 59 Minach 311 Mirna, peka 421 Mirna (Neudegg) 319 Mima peč 253 Miškovič Gjoko 321 Mitteis Heinrich 21,200,656 Mlakar Johann 58,254,259,260,267 Mlekarska zadruga Črni vrh 318 Močnig Franc 175 Mohorčič Ivan 71,375 Mojstrana 85 Mokronog (Nassenfuss) 75,131,243 Moliere 81,94 Momjan (Mogliano) 302, 303 Montebella 207 Moos Avgust 459 Moos Julija roj. Oren 459 Moravska (Mähren) 199 Moravsky Hranichy 130 More 283 Morič Maks 104 Morländer 323 Mosche Alfonz (Moše Alfmns) 33,36,177,178,418 Mosenthal Salamon Hermann 377,378 Moser Eustav 387 Moščeniae 162,164,308 Mošnje 178 Mozart Wolfgang Amadeus 348 Mrack Anna 456 Mrazovič Ladislav 138 Mrazovič Mate 138 Mühlbaer Hedviga roj. Blaschek 459 Mühlhauser Josef 209 Muhovec Blasius 178 Müller 118p Müller Anna 19 Müller Arthur 373 Müller Friedrich 178 Müllner Alfonz 133 Müllner Julius 178 München 263 Mur (Murnik?) 259 Murček Ferdinand 230 Murko Matija 179,363 Murnik Janez (Ivan, Johann) 19,56,64,130,179-181,240,261,273,275,279,28 5,400,418,459 Murnik Marija roj. Horak 459 Murnik Michaela 181,182 Musina Michael 343 Nace »Kuranda« (»Curanda«) 208 Nachtigall (Nightingale, Slavčeva) Florence 402 Naglič Ivan 138 Naglič Milko 345 Naglič Rudolf 418 Naklo 426,429 Namré Pavlina 378 Napoleon 405 Narimsky 81 Narodni dom, Ljubljana 46,66,77,93,361,428,462 Narodni muzej (Rudolfinum), Ljubljana 133,134,452,462 Narodno-napredna stranka (NNS) 79,98,99,421-423 Na Trati 154 Nečasek Johann 21,456 Nedelkowitsch Nedelko 189 Nedvëd Anton 347,348,392,447 Nemci (Švabi, Mihelni) 55,56999,103,106,108,133,203,229,232,266, 286,295,333,357358,365,167,375,383,410,427, 449 Nemčija 90,365,403 Nemec 109 Nemec Janez 79 Nemška stranka, Ljubljana 287,410 Nestroy Johann Nepomuk 203,207,262,373 Neuberger Mavrilij 112 Neugebauer Antonija 347 Neumayer 326,456 Neusatz 321 New York 267 Njivice (Nivic) pri Radečah 143-145 N N. »delničar štev. 216« 332 N.N. »iz Novega mesta» 333 N.N. »veš kdo« 333 Nolli 298,334,336 Nolli Anna st 19,202,334 Nolli Anna (Nančka) ml.202,206,208,297 Nolli Gotthard 459 Nolli Josip (Giuseppe, Josef, Josefus semi matura­ tus, Josefus von Flavius, Jože N, Jože Ypsilanti, Jožef, Jožek Pepčik, Seppel, JN) 54, 56,64,71,73,74,84,93,94,109,110,113,159,161,1 89,190,192-220,223,236,240,244,260-262,26 5,267,282284,291,295,298,316,336,346,347,3 52,354,369,371,376,378,379,391 Nolli Srečko 354 Nolli Vincenc Josip (Zeno, Vincenz) 195,198,201,220,334,459 Nonkovič Vukoslav 456 Normann 220 Norveška (Norwegen) 90 Notranjci 95 Notranjska 70,139,432 Lovak 300 Novaki 165 Nova Štifta 58 Novomeščani 205,213 Novo mesto (Rudolfovo, Rudolfswgrth, Neustadtl) 29,44,47,66,87,112,199,200,213,222,242,250,2 54-256,319,333,389,390 Novšak 220 Nussdorf 259 Občinski urad Krško 220,221 Oblak Josip 369 Obreza (Obresa) Adonf 56,218,221,422 Obreza (Obresa) Marija 459 Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. 221 Odesa 55,218,369 Odvetniška komora, Ljubljana 243 Ofy Dragojila (Odi, Odijeve; Dragoila, Dragojla, Ca­ roline) 85,153,215,222,376,384 Offenbach Jacques 208,216 Ogrinc Antonie 222 Ogrinec 135 Ogrinec Josip (Jože) 222,223,225-227,373,375,378 Ogulin F. 242 Okorn Franjo 228 Oliban 432 OlmLitz 61 Omejc Ferdinand 228 Opatija (Abbazia) 308 Opava 165 Oppolzer 263 Oražen Ivan 277,279 Orehovica pri Reki 322 Orešec Franc 228 Orešnik Josef 229 Ormož 125 Orožen Frančišek 250 Ortnek 317 Osana (Ossana, »ta star«, »alter«) Anton 193,196,202,203,229 Osijek 112 Osmani 358 Osnovalni odbor za Prešernovo besedo 230 Ott 326 Otto 346 Ovjiazh Franziska 456 Ozwirk Anton 231 O ...k 197 P. 78 Pace Anton 231 Pace Marie roj. Winkler 459 Pacher 456 Padar Franc 110 Pagon Marie 456 Pajer 120 Pajer (Paier) Kristijan (Christian) 462 Pajk Anton 234 Pajk (Paik) Janko 36,213,231-234 Pajk Johann 456 Pajk Pavlina 143 Pakosta 227 Palacky František 395 Palčje 139 Panisova 234 Papež Franjo 56,68,133,188,189 Pardubska Franja 369 Parisi Franz (Francesco) 238,239 Pariz (Paris) 39,106,145,146,158,178,326,372,380 Parižani 145 Pasič Franz 234 Paternoster Šimen 418 Pau(v)lin August 220,330 Paulin Marie, 456 Paulmann 191,192,203 Pauscheg Georg 456 Pavkovič Nikola 321 Pavle 222 Pavlič Valentin 103,273,275 Pavšler 68 Pazin (Pisino) 162,239,240,241,343 Pazinski okraj 162 Pec Dragotin 183 Pečar Michael 201,202,262 Pečnik 426 Pedena 234 Peharz Josef 459,461 Peharz Marija 459 Pejkovič Vatroslav 321 Pelikan Joseph 456 Pencin Dragotin 160 Perdan Marija roj. Klembas 459 Perenič (Perenitz) Alojzij 418 Perešič 112 Perič Ljudevit 29,332 Perko 110 Perko Karoline 456 Perne Joseph 213,234,261 Peruci M. 79 Perušek Rajko 235-237 Perzija 403 Pesjak 109 Pesjak Luiza (Louise, Lujiza) 45,237,238,346,380,451,455 Pessiack Simon 238,239 Pessiack Viktor 238,456 Pestotnik Johann 239 Pestotnik Pavel 360,361 Petauer 54 Peteani Antoine 456 Peter I. Karadjordjevič 221,404,405 Peterca (Peterka) Franjo 369 Peterlin Anton 239 Peterneli Jos. 194,195 Petričič Pavel 459 Petričič Vaso 459 Petritsch Aloisia 456 Petritsch Johann 456 Petritsch Leopoldine 456 Petritsch Marie 456 'Petrograd (dan. Leningrad) 82 Pfeifer Josip 218, 345 Pfeifer (Pfeiffer) Milko Gratus 239-241 Pfeifer Viljem 241,242 Pfleger-Moravsky 375 Philipigg 456 Pičan 234 Piemont 428 Piemontezi 402 Pillbach 324 Pirc Matej 183 Pirc Tomaž (Pirz Thomas) 19 Pirker Raimund 110 Pirkmayer Anton 459 Piskar Ana 378 Piskar Friedrich 242 Pitrdle Vilém 41 Planina 95,112,134-136 Platzer C. 242 Pleiweis Ernestina roj. Bučar 460 Pleiweis Marija 460 Pleiweis Valentin 460 Pleiweiss Ivana roj. Kopecky 460 Pleiweiss Jožef (Jože) 341,352,390,460 Pleiweiss Konrad 426 Pleše Andrej 273,275 Pleše Jožef 113 Pleško Janez 460 Pletešnik Maks 115-117,243,328,361,369,386 Plinska družba, Ljubljana 341 Ploj Jakob 179,363 Pochlin Chrisostme Jean 456 Podboj 122 Podbrdo 80 Podbrezje 39,40,426 Podbrezje pri Adlešičih (Freithurn) 159 Podgorje 226,227 Podgraische/i)g Ignaz 19,244 Podgraischig Margareth 244 Podkrajšek 209 Podkrajšek Cecilija 377-379,384 Podkrajšek Henrik 244,245 Podkrajšek Marie 226,245 Podmilšak Jože 375 Podobnik Jožef (Joseph) 245 Podonavska kneževina 402 Pogačar Ivan 165 Pogazhnik Ferdinand 245 Pogorelc(z) Ernest 147,198 Pogorezl st. 259 Poklukar Johann Evangelist 456 Poklukar Josip (Jože) 157,218,245,352,369,372,380,418 Pokorny Franz 246 Pokrajinska uprava za Slovenija, Oddelek za pro­ sveto in vere 29 Pol B. Johann 246 Polec 450 Poljaki (Poljaci) 207,209,384,398,449 Poljane nad Škofjo Loko 117 Poljane pri Lovranu 326 Poljane pri Starem trgu ob Kolpi 159 Poljčane (Pöltschach) 125,231 Pollack Adolf 246 Pollak Guido 247 Pollak Heinrich 209,259,267 Pongratz 247 Popp J. 247 Poredija 142 Portik 112 Portorož 253 Portugale 303 Posaner 163 Postojna (Adelsberg) 107,108,112,140,148,185,228,246,254,280, 422,423 Potoče (Thurn unter Neuburg) 314 Potočnik 81,83 Potočnik Franjo 369,373,419 Potočnik Michael 50 Potočnik Mici 81 Pour Edvard 369 Pour Ludvig 247 Pour Slavoljub 353 Povše 145 Povše Fran 242,247,248,318 Poznik Albin 250 Požar Lovro 248,329 Poženel Johann 248 Prade Heinrich 98,99 Praga (Prag) 34,38,41,57,58,66,105,130,149,158,210,212,21 5-217,272,275,389,393,395,449,451 Prapreče 325 Praprotnik Andrej 176,345 Praprotnik Avgust 329 Prašniker & Jochem 252 Pratkar et Comp. 113 Pravda 159 Prckin 87 Predgriže 317 Predjamski grad 296 Prelog Matija 104 Preloka 159 Prem 70 Premerstein Janez 160 Premrov Ivan 221 Premrov Karl 140 Preska 391 Prestranek 247 Prešeren France 45,154,230,346,402,427,430-433 Prešernova beseda 45 Prešernova literarna zapuščina 45,430,431 Pretnar 404 Prettner 431 Prettner Anna 456 Primorska 268 Primskovo 425 Primorsko namestništvo, Trst 248,249 Prometheus 356 Prusi 55,106 Prvi jugoslovanski vsesokolski zlet, Ljubljana 119 Ptuj 125,320 Puc Dinko 221 Pucihar Avgust 348 Pugel Avgust 201,202,229,260 Pugelj Milan 250,276,277,360,361,363,368 P... K 197 Račič Alojzij 292 Račič Fina 460 Radeče (Ratschach) 143-145 Radetzkijev spomenik 193-195,198,462 Radey Franjo 418 Radelgruber J. 456 Radgona 175 Radies Peter (P.v.R.) 203, 251 Radovljica (Radmannsdorf) 112,166,181,182,287,294,325,425 Rainburg 109 Rajevskij Mihael 179,217,369 Rak Ivan 378 Raka na Dolenjskem (Arch) 242,292 Rakek 50,133,221,239 Randolf 169 Rapoc Franjo 33,413,418 Rateče 112 Rauber 456 Raunicher Raimund 205,211,265,267 Ravnihar Fran 251, Ravnihar Vladimir 251,252 Ravnik Franjo 273,275,352,369,389,345 Ravnikar Franj -135,158,215,218,253,277,341,354,380,390,419 Ravnikar Dragotin 252 Ravnikar F.H. 253 Ravnikar Karl 354 Ravnikar Rajko 354 Razlag Radoslav 163-165,242,273,275,291,345 Rbežnik Zdenka 379 Redeii Ludvik (Ludwig) 253 Rehn Aleksander 262,263 Reinecke Ad. 448 Reinländer 253 Reka (Fiume, Rieka) 81,102,308,311,324,328 Ren 336 Repič Rudolf 112 Resman Ivan A. 375 Reteče na Dolenjskem 37 Reteče na Hrvaškem 37 Reteče pri Škofji Loki 37 Retz 254,258 Rezka 260 Režek Peter 253 Ribar Ottokar 251,363 Ribnica 112,317 Ribnica, graščina 317 Ribnica na Pohorju (Fresen-Reiffnig) 50,151,174,175 Ribno 166,167 Richetti 101 Richter Anton 203,206,254,258-260,262,263,265-267 Ricoli Alojzi 354 Riedinger Gustav 341 Rieger FrantišekaDISLAV208 Riegler Friedrich 21 Rim (Roma 107,355,428 Rimely 267 Rimljani 356,357 pRobič Luka 138,254 Robida Franjo 460 Robida Ivan 112 Robitsch Matthias 24,25 Roblek Jožef 460 Rode Franjo 353 Rogaška Slatina 129 Rogatec 140,141 Rojic (Rojc) Aleksij 65,301 Romanski Banat 210 Ropotof 213 Rosa Antonija 379 Rosegger 226 Rosen Julij 375 Rosman Karl 255,256 Rosner L. 256 Rotterdam 293 Rovelli 304,305 Rovinj 240,311 Rovte pri Ložu 325 Rozman Janez 456 Rozman Johann 199 Rožič Alois 196 Rožnik (Rosenbach) 199 Rudež Teodor 46 Rudolf Habsburški 461 Rukavac 102 Ruling 211 Rupa nad Kranjem 425 Rupnik 290 Rusi 55,236,384 Rusija (Russland) 55,56,218,402 Ruževa 216 S. Kristina 404 Sabinke 357 Sacher-Masoch Leopold 24 Sajovic 109 Sajovic Josef 36,256,257,408 Sajovic Josip 257 Salburg Edith 368 Sailer 85 Sallocher 456 Salm K. Leopold 419 Salvator Franz 29 Salzburg 133,216,266 Samassa Anton 19,113 Samec Maksimilijan 449 Samobor 99 Samuel 336 Sandhaas Georg 23,25 Sardinija 402 Sark 31 »Satan« gl. Zupanc Anton Sava, reka 404,426 Sava, kraj 334 Savinjska dolina 127,129 Savnik Anton 257 Scari 305 Schack 454 Schaffer Adolf 181,270,456 Schaffer Albert 460 Schantel Fanni roj. Kottnig 456 Schantel Josef 456 Schantel Jurij (Georg) 261,257,258,376,391 Schaschel (Šašel, Šaši) Felix 203,205,206,208,209,254,258,259,261,263-267 Scherenburg 202 Scherer 461 Schevitz Anton 460 Schildenfeld Anna roj. Piringer 460 Schiller Friedrich 154,193,378 Schillerjevo slavje 193 Schilling Julius 267 Schkofich Franz 267 Schiiber 456 Schlegl (Siegel) Avgust 248 Schmalz Johann 456 Schmanz 41 Schmerling Anton 107,208,336 Schmidinger Karel 361 Schmidt 217 Schmidt Albin 456 Schmidt (Šmid, Šmidt) Franjo 347,377,378 Schmidt Ignatz Joseph 456 Schneid Jožef 46,65,268,269_ Schollmayer Cornelia (Šolmajer Kornelija) 269,346,369,380,456,460 Schollmayer (Šollmayr) Fr. 418 Schonta Caroline 456 Schöpfer 321 Schreiner Gustav 24 Schrey Franz 243,456 Schrey Robert 19,451,460 Schreyer Andreas 238 Schreyer 112 Schrottenturn 426 Schubert 243 Schulz Ferdinand 133 Schwarz Teodor 363 Schwegel Andreas 456 Schwegel Joseph (Jožef) 270,456 Schweiger Martin 270 Schwendtner J. 456 Schwerin 172 Scribe Eugène 447 Seidl Ferdinand 270-272,361 Sela (Sella) pri Kamniku 418 Seljanovec 212213 Semen Janez 229 Semmering 85 Senekovič Andrej 360,361,363 Sernec Janko 108,171 Sernitz Elisabeth 456 Sernitz Ignaz 456 Serravalli 429 Seunig Josef st 456 Seunig Josef ml. 457 Seunig Mary 460 Sevastopol 402 Sever 389 Severin 159 Sevnica 131,331 Sevnik Vinko 137,138 Sežana (Sessana) 317 Shakespeare William 232,361 Sibirija 54 Sienkiewicz Henryk 368 Simon Jules 372 Simonetti 334,336 Simonetti Aloisia roj. Staudinger 460 Simonetti Peter 19 Singer 202 Sisak 283 Sitte Camillo 61,62 Skarpo 308 Skaza France (Franjo) 129,292,413,414 Skedl Michael Josef 24,25 Sket Jakob 361 Skodlar 336 Skodlar Anna roj. Bosizio 460 Skodlar Heinrich 272,410 Slaperjeva šola 38 Slavonec 226 Slavonija 223,226,227 Slavonska Požega 282 Slodnjak Anton 275,276 Slomškov spomenik 103,106 Slomškova zapuščina 143 Slovaki 270 Slovani (Slavjani) 55.56.106.107.203.207.208.218.254.328.357.3 61,395,427 Slovanstvo (Slavjanstvo 55,152 Slovanska beseda, Gradec 389 Slovenci 42,44,53,84,98,99,103,104,106-108,110,115,1 20,121,125,130,133,151,160,164,168,189,203, 205-208,240,241,246,247,266,271,283,295,30 1.326.327.330.331.333.357.359.365.371.372.3 94,398,407,410,427,428 Slovenija 41,58,125,273,275,282,372 Slovenska ljudska stranka 333 Slovenske Konjice 231,253,292 Smerdel Luka 139 Smlednik 148 Smokuč 326 Smole Andrej 432,433 Smolej Jakob 146,315 Smolej Mathias 279 Smolena vas 242 Smukavec Janez 157 Sochar Carl (Karl) 279,389,390 Sochar Carl 389 Soča 310 Sofija 42 Sokčevič 203 Sokoli (Sokolovci) 59,110,135,161,211-213,277,279,280,302,327, 328,338-340,351,354,355,359,390-392 Solferino 402 Solkan 327 Somre 47 Souvan 395 Souvan Ferdinand 188,189,418 Souvan Franc Ksaver (Franz Xaver) 418 Souvan Fr. 341 Souvan Franjo 418 Sovdat 218 Sovdat Josip 273,275 Specher 303 Spinčič Vjekoslav 366 Spomenik Janu Žižku 449 Šporar 433 Springer 24 Srbi 85,203,205,207,271,321,367,427,428,449 Srbija 267,367,368,405,427,428 Srbska književna zadruga Beograd 360 Srbstvo 367 Srebre Gvido 104 Srem 321 Stangl V. 280 Stanič Katinka 280-281 Stare Josip (Jože) 219,282,283,369,373,375 Stari trg pri Ložu (Altenmarkt) 133,239,270 Staudinger 326 Stein Lorenz 24 Stekar Franz 283 Stelcer 432 Stelzer 191-193 Sternen Matej 332 Stöckel (Stöckl, Stoekl) Anton 347,348,378 Stojkovič 321 Stol 326,327 Štolfa 101 Stopiče 133 Straheča dolina 426 Stražišče 426 S t Radegund pri Gradcu 90 Stritar Josip (J.S.) 54,55,154,211,223,366,369,375 Strochal 162,164 Strossmayer (Strossmaier) Josip 203,205,283 Strossmayerjeva diploma 66 Strožir Ivan 137,138 Strzelba Aleksander (Sander) 283 Strzelba Josip 354 Studenec pri Ljubljani 112 Sturm Fr. 79 Sturm ml. 79 Stuttgart 172,239 S t Vidska gora 301 Supan Josip V. 284 Supanc Anton 205,212 Suppan Jože 372 Suppantschitsch (Supančič) Franc 200,243,284 Suppanz Johann 284 Šušteršič J. 285 Sušnik Anton 378 Suttner Bertha 368 Suyer (Sojer) Franc 366 Svet Johann 285 Svetec Luka 285-287,289,366,369,371 Sv. Jošt 140 Sv. Katarina 391 Sv. Rok 147 Sv. Sava III. vrste, red 129 Sv. Urh 352 Sv. Višarje 301 Szillich 287 Šafar Johann 196 Šamberk František Ferdinand 282,378 Šarabon 316 Šarc Janez 354 Šarkovič Milan 321 Šauperl (Schaupel) 232,233 Šavnik (Šalnik) Dragotin (Karl) 183,184,389,390 Šavnik Ivana roj. Toman 460 Šembera Alois 298(?) Šenčur 426 Šentjernej 39 Šentjur pri Celju 298 Šent Rupert 75 Šentvid pri Stični (Št. Veit) 112,147,157,200 Šifrer Anton 112 Šimagovič Franjo 457 Šimenc 87 Šimkovič Tošo 321 Šincl 181 Šiška, Ljubljana 226,292 Škodlar 105,159 Škof 260 Škofja Loka (Bischoflack) 33,37,86,90,112,140,168,169,238,239 Škrbina 161 Šlajmer Edvard 110-112 Šlebinger Janko 277,360,361,363,367 Šlezwig 210 Šmarje 129,273,292,412 Šmarjetna gora 140,426 Šmartin 426 Šmartno pri Litiji 53 Šmon Andrej 425 Šneper 226 Šola na Grmu 241,242 Šokci 223 Šolar Giovanni 460 Šolar Ivan 114 Španci 375 Španija 90 Špindler Vekoslav 379 Šrajbarjev turn 220,221 Šram Ljerka 360 Šturje 248 Štrekelj Karel 179 Štajerska 24,139,151,175,231,418 - Spodnja 50,106,234 - Zgornja 106 Šubic Ivan 148,287,361,364 Šubic Jurij 39 Šul(l)er Franjo 138 Šuman Josip 103,289290 Sušnik Lovrenc (Lourenz) 156 Šušteršič Franjo 290 Šušteršič Julij 376,378,379 Švedska 90 Šveiger Martin 153 Švelc Lovro 57 Švedska 90 Švica 403,406 Švigelj® Anton 57,218 Taafe Edvard (Eduard) 26,220 tabori v: Bistrici 129, 130 - Cerknici 280 - Dolini pri Trstu 246 - Šmarju 129 - Vipavi 83,228,280 - Vižmarjih 246,331 -Ž a lc u 125-129,169,170 Taglioni Paul 447 Talija 61,93,241,276,369 Talijci 73 Taridler 389,390 Tanšek Ivan 290-292,341,354,437 Tanšič Hugo Viljem 33,292,413 Tavčar 72 Tavčar Anton 292 Tavčar Ivan st 28,117,118,189,219,265,276,318,363,366 Tavčar Ivan ml. 292,293 Tegetthoff Viljem 400 Tehnološki muzej, Dunaj 181 Tekavčič Karl 188 Temišvar (Temesvâr) 92,93,323 Tenetiše 84,85,140,213 Terček Eduard 196,205 Terpin Edvard 276 Terpinc Fidelis 339,460 Teržiška soseska 76 Thères 209 Thierfelder Albert 39,293 Thoman Johan 294 Thurn pri Kranju 295 Tirolska (Tirol) 199 Tisen Ivan 294,352,390 Tisen Ludvik 276,295,354 Tisen T. 19 tiskarne: - J. Blaznik, Ljubljana 345-348,350,364,388,390-392,397-400,405,4 06,419,449,451,461 - J. Blaznika nasledniki, Ljubljana 345,348,360,401 - Vincenz Boben, Novo mesto 47 - Društvena knjigotiskarnica, Gradec 449 - Eger, Ljubljana 201,345,349,351,369-371,373,376,388,390,41 5,418,444,446-448 - Gutenberg, Gradec 294,295 - Katoliška tiskarna, Ljubljana 54,401 - A. Keiss, Dunaj 452 - Klein in Kovač, Ljubljana 401,451 - Kleinmayr Ig. & Bamberg Fed., Ljubljana 447,449-454 - Loyd(?), Trst 144 - v Mariboru 33,34,232,412 - Milic Ljubljana 447,449,450 - Narodna tiskarna, Ljubljana 31,33-37,58,113-117,124,132,134,152,154,17 7,186-189,233,245,284,292,299,328,332,345,3 46,348,369,371,375,376,389-392,401,412-41 4,447,450,458 - Skaza F, Maribor 413,414,449 - Spurnÿ Josip, Praga 451 - Učiteljska tiskarna, Ljubljana 389 Titzenthaler Franz 295,380 Tolmin (Tolmein, Tmin) 80, 159-161,165,186,301,306,309-312 Tolminska 429 Tomaj 57 Toman Louisa 257 Toman Lovro (Lovrenc) 106,107,157,208,257,263,295,296,460 Tomanija 241 Tomanijec (Tomanier) 265 Tomažič 212,389 Tominšek Josip 361 Tomšič Anton 296 Tomšič Ivan 55,151 Tomšič Ivan Ljudevit 296,297,429,430 Tomšičev spomenik 171 Tonkni Josip 119,132,205,418 Tönnies Gustav 455 Torino (Turin) 428 Trava 317 Travnik 133 Travnik, Gorica 300,301 Trbiž (Treviso) 303 Trbovlje (Trifail) 334 Trček Aegid 297 Trebnje (Treffen) 25,145,199,200,245,298 Treo Anton 298 Treo Santo 298 Treo Wilhelm 298 Treuman 217 Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko 406,407 Trifkovič Kosta 448 Triglav, gora 42,87,108,296,410 Trnje 139 Trnkozy 70 Trnovo pri Ilirski Bistrici 139,314 Trnski Ivan 369 Troja (Troes) 259 Troppau 93,323,324 Trst (Terst Triest) 35,48,58,59,94,101,107,113-117,138,143-145, 162-164,207,208,218,220,238,243,246,248,24 9,264,268,273,285,293,301,303-307,310,311,3 14,326,334,343,393,408,429 Trstenjak Anton 318,360,361 Trstenjak Davorin 232298 Trubarjev spomenik, Ljubljana 428 Tržaški mapni arhiv 162,163 Tržič 37,59,112157,181,182,317,461 Tržič (Monfalcone) pri Trstu 310 Tržišče (Teržišče) 75,76 Tscherin Marx 457 Tschok 300 Tschurn Karl 299,460 Turčija 55,402,403 Turgenjev Ivan Sergejevič 449 Turjak 317 Turk Hugo (Hugon) 33,34,36,177,187,299,346,354 Turk ml. 79 Turk Jakob 360,361,363 Turk Josip 47 Turner Pavel 189 Tušar 160,161 Tušar Anton 299-312 Tušar G. 313 Tušek Ivan 137 Tušek Lojze (Alois, vulgo Jeriho, Jaka iz Beča) 208,259,264,265 Twain Marc 430 Ulaga 106 Ullepič Karl 207 Umberto T. 462 Umetno obrtna šola, Ljubljana 287 Unec pri Rakeku 50 Unger F. 313 univerze: - na Dunaju 24,25,94,122,208,209,230,258,261 -2 6 6 - v Ljubljani 247,428 - v Gradcu 19,23-25,196,236,264 - v Zagrebu (Vseučilišče Frana Josipa I) 391,392 Uranitsch Anton 410 Urbanc 68 Urbanc Franc Ferdinand 460 Urbanček Janez 314 Urbančič 336 Urbančič Janko 295,314,460 Urbas Wilhelm (Viljem) 314 Urh Peter 46,418 Uršulinke, Ljubljana 457 Vacano 158 Va(n)cano 163,218 Vacek Alojzij 112 Vagaja Rudolf 314 Valenta 57,315 Valenta Alois 461 Valenta-Brus 379 Valenta Ludovik 352 Valenta Valentin 315 Valenta Vojteh 352,369,401 Valentin Edmund 460 Valentinčič Ignacij 47 Valjavec Matija 138 Valvasor Janez Vajkard 75 Varl Georg 315 Varšava 81-8 3 Vavpotič Ivan 332 Vavru Ivan 227,341 Vega Jurij 461 Veger P. 315,316 Velika Pirešica 50,121,151 Velikovec 273 Verdi Giuseppe 347 Versa 310 Vertouz Henry M. 316 Vesel Jan 316 Vesél Johann 191 Veselko 112 Vesely Jan Zd. 161,316,369,391 Vesteneck 261 Vevče 110,338-340 Vič, Ljubljana 212 Videm pri Krškem 213 Videm 165,279 Vidic (Videc) France (Franjo, Franc Serafin) 371,460 Vidic (Videc) Valentin 353 Vidmar Andrej 57 Vidrič Lovro 137,138 Vilhar Ivan 137, 158,328,341,352,341,415,418 Vilhar Miroslav 135,185,341,375,460 Vinica 159 Vinkovci 223,226,227 Vintgar pri Bledu 181 Vipava 83,112,228,248,284,292,423 Vipavski Križ 71,156 Virant 359 Virten Johann 317 Vis 400 Višja farmacevtska šola, Pariz 123 Višnikar Fran 100,317,318 Višnja gora 255 Vittosi Carl 101 Viviani C. 218,318 Vižmarje, Ljubljana 246,331 Vladimir, Rusija 54,56 Vladimirov red 68 Vodnik Valentin 185,277,345,347,461 Vodnikov spomenik, Ljubljana 399 Vodnikova slovesnost, Dunaj 210 Vogl Josef 319 Voglar Janez 457 Voglar Josef 319 Vogrin 104 Vogu 160 Vojaški geografski zavod, Dunaj 179 Vojska Andrej 319,320,341 Vojska Anton 460 Volčič 250 Volosko (Volosca) 102,164,306-311 Vonbank Georg 21 Vončina Ivan 27,28 Voss Wilhelm 454 Vošnjak Ivan 320 Vošnjak Josip 34-36,57,106,154,171,189,218,226,273,275,28 4,292,361,366,414 Vmves Ivan 112 Vransko 234 Vraz Stanko 432433 Vrhnika 48,112,151 Vrhovnik Ivan 286 Vrhpolje pri Vipavi 58 Vrtnik Avgust 352 Vučetič 449 Vuk Andreas 320 Vukovar 320,321 Vukovarski Srbi 320 Wagner 112,322(?) Wagner F. 448 Wagner Richard 447 Wahlen 209 Waibel Rudolf 112 Waldhäusl J. 322 Waldherr Alois 457 Waldherr Augusta roj. Glantschnigg 460 Walland Frančiška 336,343 Walland Franz 322 Walland Michael 343 Wallenstein 259,457 Waniš 305 W eber 316 Wechtitsch Elsa roj. Jallen 322 Weichselmann Adolf 21,259 Weidt Heinrich 92,93,323,324 Weinhold Karl 24 Weiss Anton 324 Weiss Franjo, kavarnar 324 Weiss Franjo 23,24 Welling Friedrich 457 W est 426 Wester Josip 361 Widmann Bohuslav 25,450 Widmer Jernej 457 Wiel 242 Wiesbaden 172 Wilfan Marija 239 Wildenmann Fani 211 Winkler Andrej (An dreas) 25-27,120,160,161,165,325,460 Winkler Egon 325 Winkler Emilie roj. Persoglia 460 Winkler Roberta roj. Kauffmann 460 Winkler - Kauffmann 461 Winter Peter 348 Winterfeld 169 Wisinger Karl 112 W olf 86,87 W olf Andrej 182 Wölfler A. 111 W rede 303 Wüllerstorf 308 Wurner Mihael 146,315 Zagorjan Ivan 325 Zagorje (Sagor) 86,334 Zagreb (Agram) 59,64,65,109,125,136,138,145,153,189,215,24 6,254,324,369,372,389,391,392 Zagrebčani 59 Zajc Ivan 347,392 Zalar Franjo 354 Zalog (Salloch) 333 Zalokar 404 Zalužan Heinrich 38 Zamida France 325 Zamida Marija roj. Rosini 460 Zaneš 283 Zarnik Valentin (Tine) 33,36,95,157, 187-189,205,208,223,246,266,369 Zavle pri Trstu 285 Zdravkovič Pavle 321 Zeilinger Josef 326,336 Zelen Josip 254,422 Zettel Fanny 460 Zgornjaiška, Ljubljana 391 Zhibashek Thomas 457 Zidani most (Steinbrück) 105,331,334 Zimmermann Mathiaš 336 Zois Anton 418,460 Zotel Katarina 243 Zupan 109 Zupan France 326 Zupan Ivan (Janez) 138,326-328 Zupan Tomaž 457 Zupanc Anton 56,212,259,260,263,265 Zupanc Marička 212 Zupančič Jernej 118,352 Zupančič Vilibald 118 Zupanec Jernej 188,189,328,329,371,389(?) Zvenkel Anton 331 Zvešina 327 Zwayer Janez 460 Zwinschenberger Alois 457 Žagar Karol (Dragotin, Dragutin) 19,56, 62,63,73,216-218,240,284,329,354,369,371,379,3 80,421 Žagar Marija 460 Žalec (Žavec, Sachsenfeld) 50,121,126, 127,129,130,151,169 Žark Hinko (Heinrich, Henrik) 34,186,187,330,331,414 Žark (Schark) Simon 330 Železnikar Ivan 171,219(?) Železnica prestolonaslednika Rudolfa 331 Železniki 327 Ženeva 403,405 Ženevska konvencija 403,405 Ženevska obče koristna družba 403 Žepič Andreas 259 Žepič Sebastjan 138,229(?) Žeravec 179 Žerovc Fr. 341 Židan Janez 138 Židi 107,260,268 Žitek Josef 331 Žitko 48 Žitnik Ignacij 332 Žižek Jan 449 Žižkovo 149,151,152 Žmavc Jakob 361,363 Žolgar Ivan 179 Žumer Franc 181 Župan Ljubljane 332 Župančič Oton 360,361 Žuža Ivan 129,130,418 Zusammenfassung Der Archivnachlass von Peter Grasselli, der 0,7 Meter des Archivgutes aus der Periode 1842-1933 um­ fast, wird vom Historischen Archiv Ljubljana aufbewahrt. Peter Grasselli ist am 28. Juni 1841 in Kranj geboren und starb am 17. November 1933 in Ljubljana. Auf seinem langen und bewegten 93-jähringen Lebensweg begegnete er viele Mensch, mit denen er mehr oder minder nahe freundschaftliche oder offizielle Beziehungen pflegte. Auch er selbst war im kulturellen, politischen sowie öffentlichen Leben überhaupt im Ljubljanaer und auch im slowenischen Raum von der Mitte der sechziger Jahre des vorigen Jahrhunderts aufwärts, tätig. Nachdem er das Gymnasium in Ljub­ ljana (1859) und das Studium der Rechte in Graz (1859-1862) und Wien (1862-1863) beendet hatte, sc­ hloss er sich ins slowenische kulturelle und politische Leben seiner Zeit ein. Im kulturellen Bereich war er als Funktionär, Schauspieler, Uebersetzer, Kritiker, Jornalist, Verleger, Redakteur usw. tätig. Er erledigte za­ hlreiche Organisationsarbeiten in den Vereinen und anderen kulturellen, sowie auch wissenschaftlichen Organisationen. Jahrzehntenlang war er vielseitig äusserst so im Krainer Landtag (1875-1907), im Wiener Reichstag (1882-1885) und gleich 14 Jahre als Bürgermeister der Stadt Ljubljana (1882-1896) Grassellis vielfältiges Leben, sowie sein inhaltlich und quantitativ reicher Archivnachlasses waren die Grundanlässe die zur Bearbeitung seines Archivnachlasses führten. Das werk selbst ist eine völlige Darstellung des Archivgutnachlasses mit grösseren oder kleineren Nach­ drücken auf einzelnen Dokumenten oder Dokumentengruppen. Der Form und dem Inhalt nach ist es eine Kombination des Archivverzeichnisses und der Quellenveröffentlichung. Da das Verzeichnis allein zu we­ nig informatorisch sein würde, haben wir uns entschieden, die einzelnen Dokumente im ganzen, in kürzerer oder längerer Zusammenfassung zu veröffentlichen bzw. sie ohne Inhaltsbezeichnung nur zu erwähnen. Diese Darstellung ist vor allem ein informatorisches Hilfsmittel, die veröffentlichten Dokumente jedoch sind als quellen verwendbar. Der Mittelpunkt der Publikation ist der Uebersicht des aufbewahrten Archivguts im Archivgutnachlass von Peter Grasselli zugemessen. Sie äussert den tatsächlichen Zustand der Dokumentenordnung und- gruppierung. Die Schriftgutgruppierung ist folgende: A. Persönliches Schriftgut. Diese Gänze umfasst folgende Archivgutgruppen: - Privatdokumente (1.) - Ausbildung in der Volksschule und im Gymnasium (2.) - Universitätsstudium (3.) - Erwählungen, Ernennungen und Dienststellen (4.) - Ehrendiplomen (5.) B. Briefwechsel. Anfangs sind die Briefe an Peter Grasselli adressiert vom Jahre 1855 bis 1933 (6.-384.). Es sind 1471 Briefe von 379 Korrespondenten aus zahlreichen slowenischen Orten und europäischen Städten, z.B. Ber­ lin, Wien, Graz, Prag, Temišvar, Sofija, Milano usw. aufbewahrt Von 1471 Briefe sind 1019 in der deutschen, 386 in der slowenischen, 43 in der tschechischen, 8 in der italienischen und 4 in der serbo-kroatischen Sprache geschrieben: in 9 Briefen gibt es Kombinationen von mehreren erwähnten Sprachen. Es folgen die Briefe, die an Grassellis Vater Andrej Grasselli (386.-387 ), Mutter Marija geborene Wal­ land (388.-390.) und seine Frau Marija, geborene Krisper (391.-397.) adressiert sind; es sind derer 108. Zum Schluss gibt es noch 19 Briefe, die an Josef Luckmann, Prettner und Frančiška Walland adressiert sind (398.-402.). C. Schriftgut der Vereins-, Verlags-, wirtschaftlichen und politischen Tätigkeit In dieser Gänze werden diejenigen Dokumente gesammelt, die sich .beziehen auf die: - Narodna čitalnica v Ljubljani 1867, 1870, 1874-1883, 1911-1912 (40$) - Južni sokol v Ljubljani 1864, 1866-1868 (404.) - Slovenska matica v Ljubljani 1970-1872, 1881, 1900-1901, 1906, 1912-1914, 1917 (405.) - Dramatično društvo v Ljubljani 1866-1867, 1870-1875, 1891 (406.) - Ljubljansko gimnastično društvo Sokol 1868-1875, 1888, 1904, 1932-1933(407.) - Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic v Ljubljani 1868-1873 (408.) - Glasbena matica v Ljubljani 1872, 1874-1875, 1894, 1898, 1906 (409.) -R d e č i križ 1914, 1921 (410.) - Triglav, Zeitschrift für vaterländische Interessen, 1866-1873 (411.) - Narodna tiskarna v Ljubljani 1872-1873, 1890 (412.) - Ljubljanska občna banka 1872 (413.) - finančno gradivo 1846-1875, 1877, 1890, 1897-1898 (414.) und - Kranjski deželni zbor 1874-1875, 1880. 1881, 1900-1904 (415.) D. Handschriften, Druckschriften und Bildgut Diese Gänze umfcsst das Archivgut welches in keine vorangehende Gruppe geordnet werden konnte: - handschriftliche Prosatexte, Rezensionen, Uebgrsetzungen und Erwögungen (416.) - handschriftliche Verzeichnisse und Aufzeichnungen (417.) - handschriftlicheorigin aie und überschriebene Lieder (418.) - Lieder (gedruckt) (419.) - Konzert-, Opern- und Theatereinladungen mit den Programmen von Ljubljana und Wien (420.) - andere Einladungen mit Programmen und Aufforderungen (421.) - Bestätigungen und Eintrittskarten (422.) - Vermählungsanzeigen (423.) - Visit Karten (424.) - Todesanzeigen (425.) Beiledsdanksagungen (426.) und Bildgut (427.). Öfter sind nur Reistteile des Archivguts aufbewahrt, die jedoch dem breiteren Kreis der Kenner dieser Zeitperiode nicht bekannt sind. Des Umfangs wegen entschieden wir uns nur das Archivschriftgut aus dem Nachlass zu veröffentlichen und nicht auch dasjenige Archivschriftgut hinsichtlich Grassellis Tätigkeit welches in anderen Beständen, Samolungen, Zeitungen usw. sowohl in den ein heimischen als auch aus­ ländischen Archiven, Bibliotheken und anderen Institutionen von Ljubljana bis Graz, Wien und Prague auf­ bewahrt werden. W ir machten nur den ersten Schritt. Wenn das sämtliche Archivgut erfasst und gesam­ melt sein wird, wird es möglich sein eine gründliche Beurteilung Grassellis Beitrag zur slowenischen Gesc­ hichte darzulegen. Predgovor ........................................................................................................................................................ 3 Oris življenja in dela Petra Grassellija ......................... ........................................................................... 4 Prevzem in dosedanja urejanja, popisi in uporaba gradiva ................................................................................................................................................ 8 Razvrstitev gradiva in elementi popisa v objavi ....................................................................................... 10 Razčlenitev gradiva ....................................................................................................................................... 12 Oznake in k ra tic e ............................................................................................................................................ 18 A. Osebno gradivo: Privatni dokumenti ................................................................................................................................. 19 Šolanje v ljudski šoli in gimnaziji ........................................................................................................ 21 Univerzitetni študij................................................................................................................................... 23 Izvolitve, imenovanja in službeno delovanje ..................................................................................... 25 Častne diplome in redi ......................................................................................................................... 29 B. Korespondenca Pisma naslovljena na Petra Grassellija ......... ................................................................................... 31 Pisma naslovljena na Andreja Grassellija ........................................................................................ 333 Pisma naslovljena na Marijo Grasselli .............................................................................................. 336 Pisma naslovljena na Marijo Grasseli rojeno Krisper ................................................................... 337 Pismo naslovljeno na Josefa Luckmanna......................................................................................... 341 Pismo naslovljeno na Prettnerja......................................................................................................... 341 Pisma naslovljena na Frančiško Walland ........................................................................................ 343 C. Gradivo o društvenem, založniškem , gospodarskem In političnem delovanju: Narodna čitalnica v Ljubljani................................................................................................................. 345 Južni sokol .............................................................................................................................................. 349 Slovenska m a tic a ................................................................................................................................... 360 Dramatično društvo ............................................................................................................................... 369 Ljubljansko gimnastično društvo s o k o l.............................................................................................. 388 Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic v Ljubljani................................................................ 397 Glasbena m atica..................................................................................................................................... 401 Triglav........................................................................................................................................................ 405 Narodna tiskarna v Ljubljani ................................................................................................................. 412 Finančno gradivo ................................................................................................................................... 419 Kranjski deželni zbor ............................................................................................................................. 421 D. Rokopisi, tiski in slikovno gradivo: Rokopisni prozni teksti, ocene, prevodi in razmišljanja.................................................................... 425 Rokopisni seznami in beležke ............................................................................................................ 430 Rokopisne izvirne in prepisane pesmi 433 Tiskane p esm i.......................................................................................................................................... 444 Koncertna, operna in gledališka vabila s programi.......................................................................... 447 Druga vabila s programi in p ozivi........................................................................................................ 448 Potrdila in vstopnice ............................................................................................................................. 454 Poročna oznanila ................................................................................................................................... 454 Vizitke ................................................................................................ ...................................................... 455 Osmrtnice .................................................... ................................... ........................................................ 457 Slikovno gradivo........................................................................... . / .» ......................... 461 Opombe ...................................................................................... .. , w f».. . . . ......................... 463 Kronološki seznam pisem naslovljenih na Petra Grassellija .......................................................... 470 Seznam gledaliških in drugih literarnih del ........................................................................................ 498 Imenski in krajevni register ............... ........................................................ ................................... 501 Povzetek (Zusammenfassung) ........................................................................................................... 521