§. 11. Kar nam zgodovino starih Slovanov najbolj temni, je to, da so se koj v začetku na svetovno pozorišče piikazali v toliko rodovih in s tako različnimi imeni, da človek naposled ne ve, kteremu narodu se imajo prištevati razni rodovi. Mnogim starim pisateljem so na pr. Suevi, Skiti, Sarmati, Tračani, Iliri kar naravnost Slovani, nekterim celo Huni in Avari! Ločiti so najprej imena domača, ktera so imeli naši predniki sami med seboj, in tuja, ktera so jim dajali bližnji sosedje pa vnanji narodi; potlej imena občna, kterih se je poprijemal ves narod, in posebna, s kterimi so se klicali le posamni rodovi. Ker se pa Slovani nikdar niso prikazali kot edin narod, torej se o njihovem občnem naslovu v ožjem smislu ne more govoriti. V širjem pomenu so vendar nektera itnena, ki jih sploh prilastujejo slovanskim rodovom in so torej nekako občna. Anten je prvo tako irae, ki se je dajalo slovenskim plemenom na vzhodu, v južni Rusiji, krog Črnega morja, nekaj v Daciji in Meziji (1. 550 — 630), ktero pa občno ni postalo, kajti v VII. stoletju izgine iz zgodovine. — Ime to je tuje, navadno vzlasti grškim pisateljem. Eni mislijo, da Antes je iz gr. ai-vog, divttol t. j. cvetoči, sloveči, slavni; drugi menijo, da je iz slov. atinii (mas, vir, gigas), češ: rAntes, qui sunt eorum (Vinidarum) fortissitni" (Jornandes). Spet drugi trdijo, naj se razlaguje iz vinda-venda (unda, voda) ter primerjajo Ante pa Vende, eni celo Benečane in Lužičane itd. Venden — Viuden je drugo ime, ktero so našim prednikora med Jadro in Baltom do Črnega morja dajali tujci v raznih oblikah p. Venedi, Veneti, Winidae, Venethithae, Wenden, Winden itd., ktero je bilo skorej občno, a se je poznej prijelo posamnih slovenskih rodov tako, da le Nemci Srbotn Lužičanom pa nam Slovencem še pravijo Wendeu —"VVinden. — Kako naj se pojasnuje? Eni pravijo, da Heneti, Eneti, Veneti, Venedi, Venden, Vinden je isto ime. nKar jih je dozdaj spisovalo zgodovino ter v njej preiskovalo ljudstev izvirek in njih nrave, vsi se vjemajo v tem, da Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slaveni so isti narod ter enega in taistega izvirka (A. Bohorič v. Arct. Hor. 1584)". Drugi ugibajo, da vinat je kelt. bel, svetel, in da se Sloveni tako imenujejo po beli baivi bodisi telesni, bodisi po nekdanji beli nošuji, ali po belih hramih in gradovih. Tretji kažejo, da so bili pastirji, pasoči po rodovitnih polj.inali vzhodne Evrope (R. Rossler), ali da so Winid — Wined mej seboj poprijaznjeni, nekaki pobratimi (Zeuss). Spet drugi hočejo, da Venti je ind. vanitas, vantas to kar arjas laudabiles (Hilferding); ali da je Vent vgt magnus, comp. v§tši (venči — vinči), toraj Venti ali Antes fortissimi; cf. Veleti iz velij magnus, rus. velet gigas; Wilzi sive Lutici a fortitudine (.1. Perwolf); rus. Vjati, Vjatiči itd. In še drugi, da je skr. vand laudare z nosnikom : Vand, Vend, Vind najprej to, kar šumeti, potem govoriti, hvaliti (Arja), ter primerjajo slov. vaditi, ovaditi koga, svaditi se itd. — Tako se razlaguje tudi ime Germani iz kelt. claraor, strepitus, in Deutsche ne od Teuta ali Tuiska, ampak iz got. thiuda polk, ljud, ljudstvo, narod, iti thiudisks, diutisks, deutsch t. j. ljudsko, narodsko (Grimm). — Venetke ali Benetke lat. Venetiae t. j. naselbina na vlažnem produ, v melčinah ali lagunab (Šembera; cf. iz kor. ben Mikl. Fremdw. S. 6). Srbi ali Serbi bilo je ime doraače, pravi Šafafik, po kterem so klicali se predniki naši sarrii; ali tudi to je prijelo se poslej le posamnih rodov, na severu Sorbov ali Srbov v Lužicah, in na jugu Srbov ob Donavi do Balkana in do Jadre. — Jako različno se je pisalo nekdaj to ime in tako tudi tolmačilo na pr. Serbin t. j. Vend, voda — unda; Sirbi a serendo, Sporoi a crnopddrjv (cf. Suevi non sunt nati, sed seminati); Servi, Seruiani t. j. Sclavi, servi, sužnji itd. Šafafik lika ime iz srb ind. gens, natio, in Srbi so mu ljudje istega naroda, svojaki ali rojaki (cf. thiuda). Iliri ali Ilirjani je tudi naslov, ki se je zlasti v mnogih latinskih in cerkvenih knjigah dajal našim prednikom (Eos sc. Cyrillum et Methodiutn tamquam Apostolos et Patronos Illyrica gens longe lateque ad extremos borealis orbis fines propagata agnoscit et veneratur cf. Vit. Sanct. Prop.). — Obračali so besedi pomen nekaj v lastnem smislu, nekaj v občnem po zemlji ilovnati. Nahaja se pa itne to pri pisateljih sedaj v verozakonskem oziru t. j. Vlasi, po zakonu vere pravoslavne; sedaj v narodoslovnem, sedaj v zemljepisnem na pr. po Napoleonu itd. V narodoslovnera služi nekterim v smislu najširjem p. Slavus, slavicus sive illyricus; drugim v širjem na pr. Jugoslovani (Bolgari, Srbi, Hrvatje i Slovenci); spet drugirn v ožjem p. Hrvati i Slovenci, iu — pravim jezikoslovcem sedaj v najožjem, češ, nekdanjim Iliroiu istiniti rodovinci se Albanci, Arnavti ali Škipetari, navzlic prvemu našemu pesniku, kteri poje: Ilirsko me kličeDobrovfian, Kotoran Latinic in GreTi,Primoric, Gore"nc, Slovensko me pravioPokopjan po starim Domači vsi prek.Se zove S1 o v e n c. §• 12. Sloveni — Slovani je sedaj občno ali splošnje imenovanje našeganaroda. Bilo je to ime posebnega plemena ali rodu, ki se je nahajal ob Ilmenskem jezeru na Ruskem. Sloveni so bili jako množni nekdaj ob Donavi, kteri so mnogo opraviti imeli z omikanimi Grki, Rimljani in drugimi zahodnjimi narodi. K njim sta prišla Ciril in Metod, njihov jezik se je prvi pisal, postal je književni in to je staroslovenski jezik. Tedaj so Sloveni (Slovenci) najpred zasloveli, ia tako je njihovo ime prešlo na ves narod le z nekterimi premembami. V knjigah iz raznih časov ima se tudi razno tolmačiti, sedaj v lastnetn ali posebnem, sedaj v občnera pomenu. Slovenje ali Slovani v obče smo sedaj Slovenci in Slovaki, Hrvatje in Srbi, Bolgari, Rusi, Poljaci, Čehi pa Srbi Lužičani. Stara domača oblika temu imenu je Sloveninti, Sloven, prid. slovenski. Po tujib, grško, latinsko in nemško vzobraženih pisateljih so razširjale se oblike Slavjanin, Slavjan, Slave.ii, prid. slavjanski, slavenski, V ruaovske knjigc so pvišle po sv. pisniu in po cer- kvenih obrednih bukvah, ktere so sredi XVII. stoletja popravljali grško - slavenski knjižniki. Poprijeli so se teh oblik Rusje, Poljci, Srbi in deloma Hrvatje; Čehi dosledno pišejo Slovani, slovanski. Ker se v najstarejših domačih virnikih redoma nahaja v deblu o, vjemarno se zdaj skoro sploh, da pišemo Sloven, Slovjen, Slovjan, ne pa Slavjan, Slaven; v končnicah se pa še jako razlikujemo. Da se ločimo v končnicah, izvira morebiti odtod, ker se staroslovensko pisme jat in ja pogostoma zamenjuje celo v Glagolici in Cirilici, ter se v novejši latinski abecedi mnogotero nadomestuje,' vzlasti v živih narečjih slovanskih. Izgovarjalo se je baje vže nekdaj bolj po vzhodu ja (bolg. ea, la), po zahodu e (franc ete). Na primer bodi prejšnje hrvaško pisrne č: Sloven-in-ien-jen-jan, Slaven-in-jan, slovinsko, sloviensko, slovjensko itd. Kako pa se razlaguje naše občno ime? Dokaj različno, da človek naposled ne ve, komu bi verjel! Razlagovali so si je nekteri v lastnem pomenu, češ, Slavus — Slav bil je slavni voditelj našim pradedom; po staroindiški boginji Svaha, Svava, Slava (Kollar), v čegar smislu poje Prešern: nNar več sveta otrokam sliši Slave". — Nekteri v občnera poraenu češ, iz slava gloria so Slaveni — Slavjani gloriosi, a rebus praeclare gestis (Bohorič); drugi iz selo, seliti se, torej Seloveni, Selovani, Selovenci, in potem Sloveni, Slovenci (Linhart) itd. — Opet drugi iz sclavus, servus, suženj, saj se grški in latinski pisari: (jnlafiog, crMdpog, ffx).a^tjv6s, sclavus, sclavenus, sclaviniscus, sclavani, laški: schiavo, schiavone, francoski: esclave, esclavon, turšk: isklavun itd. Da se je to ime z zmerjanjein (Sklave iz Slave) spočelo medNemci, to nekateri trdijo, kajti v 9. in 10. veku so Nemci tirali in prodali Slovence za težake celo v jutrove kraje. Preučeni med njimi se [>onašajo s tem, da je ime naše iz gotovskega slavan t. j. molčati, vzlasti taki, kterini naša izpeljava besede Nemec iz nem mutus ni všečna (cf. ne-ni-jeti) Taki velijo, da je Nemec iz sanskrta in to iz besede namata lord, a master! Primeri Hungarorum Nemet, Nemetes, populus germanicus (Kopitar. Glag. Cloz. 77). — Nasprot psovki ,,Sclavusa naj se pomni: Grkom in Rimljanom Sloveni niso bili sužnji; Gerk sužnja ne imenuje <rxldfiog ampak ddvlog, Latin ne sclavus ampak servus; da nima ne ta ne un besedi s čistira sl v začetku, malokdaj v sredi, kaže jezik sain; torej sta si ga strojila s k ali th (0) vmes ter pisala: Sclavi-ini-eni-ani-inisci in Sthloveni-avi-avani, in odtod tudi laški: schiavo, franc. esclave. Sedaj ste, kolikor se mi zdi, le še dve izpeljavi našega občnega iraena v navadi. Prva kaže, dajeSloven — Slovenec iz slovo verbum t. j. beseda, govor, po kterem so se mej seboj umeli; nasprot Germanora, kteri so jim bili neunaevni, kakor mutasti ali nemi (Vodnik). To izpeljavo sta čislala tudi Dobrovski in Kopitar, in posebno podprl jo je Miklošič, kteri v nRadices linguae slovenicae veteris dialecti" 1. 1845 str. 10 k besedam vluhvti magus, vltihvovati artes magicas exercere, vlusna,ti balbutire piše kratko pa krepko: ,,Huc refer vlahu, slavi enim homines latine loquentes vlahv (balbos), germanos plane nemicg (mutos), se ipsos slovenicg (loylovg, distincta loquela praeditos) appellabant". Nato je Metelko na pr. mirno dokazoval, da po zgodovini že je našim prednikom veliko bolj mar bilo za mir kot za slavo, da po jeziku jiin vojska poineni exercitus krdelo vojščakov, bellum pa bran, kar spričuje, da so se le branili, in da se niso vojskovali za slavo. Lahko si je pa misliti, da so le po besedi kakor druge tudi svoj narod imenovali: Latince so imenovali Vlahe, to pomeni pri njih, kar pri nas blebetavce, vlahvovati je pri njih blebetati, — Tevtone pa Nemce, to je mutce, nem pomeni mutastega; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil Sloveu ali Slovan, to je z besedo, njim znano, obdarovan; slovo poiueni besedo, govor itd. Druga izpeljava pa je krajevna. — BCf. tamen Šaff. Starož. 6. 10 et 14.8." — pristavlja Miklošič v nRadiees" 1. 1845. — Bivali so Sloveni nekdaj na Rusovskem, kjer je še sedaj Slovvenske jezero, Slovečna (potok), Slovjensk, Slovinsk (mesto), Slovjani, Sluvon (vasi). Dežele, kjer je vladal nekdaj jezik slovenski, se zovejo Slowy, in po njih se glasf ime Slovanin, Slovenin, ktero je tedaj krajno. Tako nekako pravi Šafafik v Starožitnostih , in je v neki dobi mislil i Dobrovski (Poljan po polju, Moravan po Moravi itd. in litv. sallawa ostrov, Šalawy staropruska krajina, vid. Jungmann). Sloveči J. Perwolf piše (Archiv VIII. 1884), da Sloveni — Slovenci imamo svoje ime od gradu ali mesta Slovno, češ, v baltijski Slaviji (Wendland, Vindland) je urbs et terra Slauna, Zlauene, Sla\vene, de Slavo, Slauensis, Zlawe, Zlowe; v vztočuem Pomorju grad Schlawe, kteremu bližnji Kašubi ali Slovinci pravijo Slovno. V tej stari Kašubiji se imenuje villa Slouin, stagnum Slouuino, villa Zlouenkow. — V starera Novgorodu se mestu neki konec zove Slavno, Slavenskij konec, grajani se kličejo Siavljane. Prim. litv. salava brdo, ostrov, staroprus. pokrajino Šalavy — Schalauen. — Narodu prvotna oblika je Slovy, odtod Slovjane, Slovene, Slovenci, Slovinci, adj. slovenski, slovinski; Slovino, Slovinja, Slovenje. — Pomen slovanske besede nslov" ni znan; prim. srb. Slovac gora in grad itd. — Kar je Miklošič v nRadices linguae slovenicae veteris dialecti" 1. 1845 tako krepko podprl, to je pa v nEtymologisches W6rterbuch der slavischen sprachen" 1. 1886 str. 308 kratko podrl rekši: ,,Die bildung des wortes sloveninu, sloven durch das suffixeuti deutet auf ein 0 N. (ortsnamen) als thema: die ableitung von slovo ist abzmveisen". In to stori Miklošič v dobi, kedar sem jaz, vesel lepe izpeljave iz slovo (beseda, govor), učil in v tolažbo pisal vsem, kterim se milo dela po razlagi iz slava gloria, Slavjani — Slaveni gloriosi, inclyti, da je na zadnje vse eno, ker sloveti — sloviti in slaviti so iz korenike slu v glagolu sluti (nominari, clarum — inclytum esse), slujem — slovem, ki se vjema z gršk. xli<a in lat. cluo cliens — cluens, inclutus. In če se tudi sklepamo v pravi in prvotni pisavi: Sloven — Slovan, Slovenec, slovenski, vender peti smemo, svesti si boljše prihodnosti, s pesnikom (Jarnikom): nSlava bode spet slovela, Ki Slovencam da ime". V tem smislu je vže 1. 1835 v »Danicza Horv. Slavon. i Dalm. I. 17." pisal Ivan Mažuranič: Odkuda ime Slavjan? Slava li? il' mudro nareknuše nekada slovo Slavjana? pod sndcem još sada pravda stoji. Slaven, ak' difina nadenuše slava pridavak, Biti če; a Slovan, ako ga slovo zove. Dajte z obiuih ovaj izvadite, Slavjani, znafiaj: Historici z slave, z mudroga slova drugi!