NA RAKOVI JELŠI SE PROBLEMI KOPIČUO
Črnograditelji so izsilili priključke
Na že omenjenem sestanku na OK SZOL so predstav-niki KS Rakova Jelsa iznesli tudi veliko skrbi in nezado-voljstva. ter še več nemoči nad bohotenjem čmega nase-Ija onstran Južne obvoznice. Potem, ko so s skupnimi napori v sodelovanju z občinskim izvršnim svetom na skupščini sprejeli težko pričakovani zazidalni načrf in so njihovi napori namenjeni njegovem uresničevanju kar pomeni dolgotrajno in upomo delo. saj bosta že vodo-vodno in kanalizacijsko omrežje, zahtcvala nemalo sred-stev in dela, se prizadevnemu vodstvu KS odpira nova velika trna rana.
To je siccr ne novo a vedno večje črno naseljc na drugi strani J obvoznice. Na območju, ki je sicer z dolgoročnim ljubljanskim planom opredeljeno kot rezervat za novo čiospodarsko razstaviSče. stoji nekaj več kot 60 objektov, zgrajenih na Crno, ki so glede na gradnjo zelo različni - od zidanih do povsem preprostih barak. Laslniki leh črnih objektov so vsi iz drugih republik, nekateri so zaposleni v OZD, drugi pri obrtnikih, nekateri spet imajo obrt v svoji matični republiki. precej je nezaposle-nih. Vsi lastniki teh objektov imajo že odločbe o ruSenju. Pa vendar se že dalj časa obračajo na KS kot tudi na občinske upravne organe, pa na mestne in preko pritožbe tudi na komisijo republiške skupščine za proSnje in pri-tožbe, da hočejo imeti elektnčni priključek. Upornost svojih zahtev so tako izrazili tudi z nastopom na seji zbora KS občinske skupščine, kjer jim je bil dan jasen odgovor, da v skladu z zakonitostjo takšnega dovoljenja ne morcjo in ne smejo izdati, pa tudi z nastopom na seji zbora občin mestne skupščine, kjer so dobili odgovor, da le-Ia za to ni pristojna. S tem pa se seveda niso zadovoljili in svojo nejevoljo izrazili z grožnjo, da bodo organizirali javno manifestacijo.
To pa se je 6. marca tudi zgodilo. Blizu sto krajanov lcga črnega naselja (med njimi je bilo precej otrok - tudi takjinih v materinih naroijih) je s fotografijami Tita, pa zastavami in transparcnti in svojo glasnostjo odkorakalo od J obvoznice mimo občinske skupiCine pred Ijubijanski Magistrat. Glasne zahteve po takojšnji zagotovitvi elek-tričnih priključkov so podprli ie z zahtevo odnosno grož-njo, da se ne razidejo vse dotlej doklcr jim ne bo ugo-deno.
S predstavniki mestne in obiinske skup&ine tcr njunih upravnih organov so skoraj pet ur potekali mučni razgo-vori. Nedvomno je bil za predstavnike obeh družbenopo-litičnih skupnosti to tudi svojevrsten pritisk, ki je prispe-val h končnemu dogovoru. Ta pa je naslednji: po«ebna komisija si bo vse objekte lakoj ogledala in ocenila, na katere lahko prikljutt elektriko. To pa pomeni, da jih na barake ne bo, saj je bilo jasno povedano, da se tako odgovorna odločitev lahko sprejme le za lehnično ustre-zen objekt. Prikljuiki bodo zgolj zalaml, kar pomeni, da
bodo objekt takral. ko bo potrebno, tudi ruiili. Lastniki ao zato morali podpisali dogovor, da potem povračiia stroSkov za elcktrični prikljuiek ne bodo zahtevali, jasno je, da morajo tako kol vsi drugi plačati priključek sami. Podpis dogovora pa tudi pomeni sodelovanje z inšp«kcij-skimi službami pri odpravljanju vsake nadaljnje ime gradnje, pa tudi če gre le za nadzidavo že obstoječega. Obljubili so tudi, da tlstim sosedom, kalerim komisija ne bo dovolila priključke ne bodo »posojali« elektrike.
Poleg dveh lastnikov črnih objektov sta se pod ta dogovor podpisala tudi predsednika mestnega in občin-skega izvršnega sveta Hrvoje Draškovič in Slane Droljc.
V tem trenutku je tezko predvidevati vse možne nepri-jetne posledice tako izsiljenega podpisa o tem. da bodo le te prisotnc pa je vsak komentar odveč.
Vsekakor črne gradnje v našem mestu niso le muha enodnevnica, so širok socialni in družbeni problem z vse-mi svojimi razsežnostmi, ki terja takojinjo odločno in vsestransko uresničevanje sklepov občinske in mestne skupščine o nelegalnih gradnjah. o iemer je bilo mnogo znanega povedanega na obeh skupščinskih zasedanjih, ne gre pa pozabiti tudi ostrih in upravičenih besed in zahtev delegatov, ki zahtevajo večjo uiinkovitost pa tudi reševanje v okviru legalnih institucij na osnovi zakom-tosti.