Gola Goga in zakulisje premiere Sara-šele spočeta, pa že poicopana mm 7 3 ST. 24 - LETO 62 - CELJE, 23.3.2007 - CENA 1,25 EUR - 299,55 SIT _ Laškega parka ne dajo za trgovino Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš /r^ä'^'W prostor prezračevan /tudi ko so zaprta? ]j CELJE MIKd.o.o.,Gaii42b, Celje "NOVA" OKNA OSO 12 24 www.mik-ce.sl Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kran' MercatordsDDGsf? ©d Opekamiška 9, Celje Petek, 23. marec, ob 18. uri Pomladni koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe. posi gosta Alenka Godec in Uroš Perič 9770353734051 Kl H«. Kdo se gre mance? M BRANKO STAMEJČIČ V zadnjem meseca se je i» Savinjski regiji vse vrtelo okoli Sare. Pa ta ni kakšna lepotička, ki bi zmešala glave regijskim velmožem. Je le spočeta in zdaj že pokopana nova Savinjska razvojna agencija. Po pomoti, v prepričanju, da nalog lokalnega javnega interesa, kot se dodeljevanju razvojnih spodbud občinam za njihove razvojne načrte umno reče, ne bo mogla opravljati RRA, so Saro spočeli Celjani. Ker je vladna služba za regionalni razvoj in lokalno samoupravo medlem spremenila pravibiik, ki je prej onemogočal dodeljevanje spodbud preko razvojnih agencij, ki so v manj kot polovični lasti občin, kar naenkrat pravega razloga za rvovo agencijo ni bilo več In vendar so v številnih obänah na Celjskem zamisel in Saro kot kakšno »mično deklino« zagrabili »aberoč«. Povsem jasno je. zakaj. V številnih občinah Savinjske regije namreč že dlje časa s prstom kažejo na Regionalno razvojno agencijo (RRA) kot na grešnega kozla, ki se ukvarja s pridobitnimi posli, z razvojnimi projekti za poslovneže in gospodarske družbe, zanemarja pa naloge za občine, torej tüte, zaradi katerih je sploh bila ustanovljena. Posebej nezadovoljni so v zgornjem koncu Savinjske doline, še bolj na Kozjanskem. Kar 19 od 32 občin v regiji je nezaupanje v RRA pokazalo s svojo pripravljenostjo, da »objamejo« Saro. Ker pa v teh občinah ne živi 60 odstotkov prebivalstva v regiji, je morala dična Sara umreti, še preden je prvič globoko zajela sapo. In direktor RRA-ja Boris Klančnik se je vsaj za leto dni, za kolikor je ponovno dobil mandat občin za »svojo» agencijo, (spet) lahko oddahnil. Meni namreč, da še ena agencija ni potrebna. Enako mislijo tudi i; največjih občinah na Celjskem, kjer je prevladalo prepričanje, da RRA vendarle dela dobro in i; interesu lokalnih skupnosti. Izidi glasovanja o povabilu Mestne občine Celje k sousta-noviteljstvu nove regionalne razvojne agencije vseeno kažejo, da se v ozadju vsega tega dogajanja nekdo igra mance. Kako drugače si naj razlagamo dejstvo, da je tudi Celje glasovalo proti lastnemu predlogu za iwvo agencijo? Je šlo za dodaten pritisk na občine v regiji, za »napako«, ker nekdo v obäni pač ni prebral uradnega lista z objavljeno spremenjeno uredbo? Ali pa je pri vsem šlo morda le za slepilni manever, s katerim je celjska obäna želela dodatno utrditi položaj RRA-ja? Ta je zdaj pred prelomnim obdobjem. Če ji toka evrov iz unije ne bo uspelo v zadostni meri preliti v regijo, če ne bo ločila siceršnjega posbvanja od onega, ki ga opravlja u javnem interesu za ločine skupnosti in če ne bo ločila financ za eno in drugo, si bo dofconcno odžagala vejo zaupanja, ki ga je po vseh mancah s Saro na tesno, a vendar, pridobila. »Sare ni več, odšla je drugam ...« bi lahko parafrazirali uspešnico Mirana Rudana. A lahko se spet pojavi. V Celju, Velenju, na Kozjanskem v »zgornji« ali kje drugje. Sen^urski resničnostni šov šentjurski svetniki so se na zadnji seji v daleč najbolj intenzivno razpravo zapletli ob izpostavljanju problematike zapisnikov prejšnjih sej. Nekaterim se namreč zdi, da v pisnih povzetkih njihove izjave nikakor ne pridejo dovolj do izraza in sodeč po na trenutke sijajnih retorični biserih je zainteresirana javnost zares prikrajšana. Nihče pa po krivici ne bi več ostaJ spregledan, če bi, kot je predlagal mag. Marko Diaci, uvedli neposredne TV-pre-nose sej na »kateri od lokalnih televizij«. Glede na domačnost in sočnost razprav, ki na trenutke odlikujejo šentjurske občinske seje, bi z gledanostjo gladko posekali Big brotherja. CMCelJe ctsrc MOSTOVI CfUCdd. PROSTA STANOVANJA V VBČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Grozna 10, Šentjur, 2 oznako B 17 v velikosti 136.2 m^ in garaža št 22 (na končuj. Ostala stanovanja in garaže si prodani in predani. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pii priflobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanl. Za vse dodatne informacije polizumüa< RRA. njih letih ni delovala slabo. To pa ni naloga razvojnih Regija je z osmega napredo- agencij. V javnem interesu vala na četrto mesto po raz- morajo znati le najti prave vitosti v Sloveniji. Vzroke za poti, da nezadovoljstvo z delom RRA-ja bi morali mnogi iskati v svojem (ne)delu. Prevečjena- izdelani in pri-'Ijeni projekti opredme- BRANKO STAMEJČIČ TI O ve m Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim. mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta: 1. Poslovni sela«tar (m/ž) (opravljanje poslovne korespondence na ravni podjetja, pripravljanje ali prevajanje tekstov in gradiv za potrebe podjetja, organiziranje sestankov znotraj podjetja ali z zunanjimi strankami, obračunavanje potnih stroškov in službenih poti, vodenje in obračunavanje tolarske in devizne blagajne ...) Pogoji: - srednješolska ali višješolska ali izobrazba ekonomske ali upravne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, - aktivno znanje nemškega jezika in pogovorno znanje angleškega jezika, - računalniškaznanJa{Word, Excel, e-pošta, Internet), - vozniški izpit B-' :a čas nadomeščanja, s poskL 2. Kadrovski referent (m/ž) (vodenje kadrovskih ewdenc zaposlenih, administrativna opravila pri postopku izbora kandidatov za zaposlitev, ažuriranje delovne dokumentacije v času zaposlitve za vse zaposlene, organiziranje dela študentov in dijakovglede na potrebe poslovanja...) Pogoji: - srednješolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali upravne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, - poznavanjedelovnezakonodaje, - vozniški izpit B-kategorije, - računalniškaznanja(Word, Excel, e-pošta, internet, SAP), manje nemškega Jezika ali angleškega jezika. - občutekzadelozljudmi. Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas, s 3 mesečno poskusr možnost podaljšanja pogodbe za nedoločen čas, - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno plačilo. iWITiUil BIG BROTHER Vstopi v hišo največjega resničnostega šova - BIG BROTHER in kupi enkratni neomejen dosCop do popolnega vpogleda 24 ur na dan v živo za samo 10 EUR! 03 42 88 112 03 42 88 119 www.novitednik.com ^ODGOVOR čakanje na pokrajine II. Prejšnji teden ste na tem mestu lahko prebrali trditev Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), da napačnega podatka (o dvanajstih namesto štirinajstih predlaganih pokrajinah) nismo prejeli od njih. Vsekakor mi ga je v četrtek, 8. marca 2007, ob 13.45, na službeni telefonski številki novinarskega središča te vladne službe -kar dokazuje izpisek mojega službenega telefona - spo- ročil ženski glas, ki se je predstavil kot >>PR vladne službe«. Pogovoru, v katerem sem trikrat ponovil vprašane, ali gre za 12 ne pa 14, je bü priča tudi sodelavec, oba pa bova z užitkom to potrdila pred ustreznimi organi, če bo potrebno. Ne samo, da |e vladna služba že drugič zapored zavajala bralce tega časnika, tokrat jim celo laže, da bi sprala svojo napako, in jo prelaga na spodaj podpisanega, SEBASTUAN KOPUŠAR Najvišja kakovost po najnižjih cenali! KJE SO MAŠI POSUUVCI? Preračunljivost in pristransifost Politično mešetarjenje, ki ga povzroča erozija nekdaj največje slovenske stranke LDS, si je v sredo nadela praznično podobo, ko so v SD slovesno sprejemali štiri eminentne nekdanje el-deesovce: bivšega predsednika vlade in tri njegove nekdanje ministre, vodjo poslanske skupine in sveže izvoljeno članico izvršnega odbora LDS, vodjo parlamentarne nadzorne komisije ... Odhod Toneta Ropa, Milana M. Cvikla, Darje Lavtižar Bebler in Marka Pavlihe najprej iz LDS, nato pa po »tehtnem« dvodnevnem tuhtanju v poslanske vrste SD, je resnično težkokategorniški premik. Hkrati pa je vzrok za neprikriti sarkazem v očeh tistih političnih analitikov, ki še niso pozabili pisemskega obkladanja predsednikov strank, nekdanjega in še vedno aktivnega, z »dragi Borut« in »dragi Tone«. Kljub izvrstni režiji prestopa, ki je dodobra napolnila medije, se je težko znebili občutka, da je vsa četverica naredila nekaj preprostih verjetnostnih računov in iz toneče Kacinove lupine lokalnih odborov prestopila na barko, ki trenutno v svoja jadra najbolje lovi veter poUtičnega razpoloženja vohvcev Rop je za Pahorja javno izjavljal, da je podoba brez vsebine. Šalečan Milan M. Cvikl, ki je še par tednov pred prestopom trdil, da so za vse slabe stvari, ki se dogajajo v tem mandatu, sokri-ve tudi opozicijske stranke, ki sodelujejo vPartnerstvuza razvoj, pa je s prestopom v SD še sam postal član partnerstva. Politične preračim-Ijivosti se zavedajo tudi v objemu nove strankarske »mat-juške« četverice, zato se ne gre čuditi lakoničnemu opozorilu prvega poslanca SD Mirana Potrča, da ne bi rad »na primer iz medijev izvedeli, da eden izmed naših poslancev zahteva sklic izredne seje državnega zbora«. Morda je slednje letelo na vedno zgovornega Cvikla, ki je svoj prestop komentiral z besedami, da se je pridružil strarüd, ki želi premagati in spremeniti sedanjo politiko, saj ta Slovenijo pelje na zelo nizko raven spoštovanja vrste pravic. V okrilju SD se lahko nadejajo izvoljivih okrajev, morda celo ministrska mesta in vidne evropske funkcije. Pri čemer bo Cvikl težko kandidiral v svojem domačem Velenju, kjer že tretji mandat kraljuje Bojan Kontič. Nenazadnje je tu še velenjski mestni svetnik in kranjski poslanec Matej Lahov-nik, ki te dni vodi še eno »odpadniško« LDS frakcijo v obliki društva Zares. Kako resna politična prihodnost je pred njimi, je težko ocenje- Milan M. Cvikl vati in morda so se ravno zaradi tega »veliki štirje« odlo-čih za prestop v SD. Pred Zares je kljub obetavni javnom-nenjski podpori in visokem volilnem potencialu še težaško delo. Nekateri analitiki pa ji dajejo dobre možnosti za uspeh, kar lahko pomeni vsaj tri trdne stranke na levosre-dinski polovici poütike, podobno, kot je to že nekaj časa na desnosredinski strani. Ta že doživlja napade nela-godja, saj so v NSi Draga Korena in Martina Mikoliča prestop četverice označili kot »eklatantno prevaro množice volivcev LDS«. »Obstaja velika verjetnost, da bo Janez Janša leta 2008 premagan na državnozbor-skih vohtvah,« soli v žulje vti-ra tudi Cvikl, Pravzaprav je SD v javnomnenjski anketi štajerskega dnevnika že premagala SDS, kar pa je očitno tako presenetilo tamkajšnje novinarske kolege, da so to pozabih dati na naslovnico. Morda gre tudi v tem primeru za samocenzuro, o kateri govori poslanec vladne SDS Branko Girms. Poročilo State Departmen-ta o stanju človekovih pravic v Sloveniji v minulem letu je opozorilo na primere samo-cenzure v slovenskih medijih, s Čimer se strinja tudi Grims. Tako po njegovih besedah mediji ms(m)o poročali o najvišji gospodarski rasti in def-ladji v zgodovini Slovenije, ki je ob tem prevzela evro. »Tega drugače kot samocenzuro ni mogoče razumeti, čeprav bi vladni koaliciji veljalo priznati dosežke zadnjih dveh let,« je prepričan avtor zakona o RTV-ju. Kot paradoks je označil tudi prezrtje znižanja RTV-naroč-nine, ki je z novim letom manjša za 0,96 evra, s čimer se ne hvali niti sama RTV. Morda se v državni televiziji na ta način želijo odkupit ^e-dalcem za nov nacionalni televizijski program, ki bo TV-gledalce doletel konec letošnjega leta. Na novi TV Slovenija 3 se bodo takrat začeli prenosi parlamentarnega dogajanja in »drugih vsebin, zanimivih za širšo javnost«. Glede na to, da poslanci ob vsakem prenosu sej in zasedanj postanejo hiperaktivni, si bodo poslej morda zaslužili še dodatek za TV-izčrpa-nost. SEBASTUAN KOPUŠAR Mo Odprto pismo za neoporečno mivko Zaskrbljeni le še nekateri starši - V odprtem pismu zahtevajo vzpostavitev normativov Prve analize krvi otrok, ki so se igrali v mivki, v kateri so našli krepko povišane vrednosti kadmija in svinca, so dobre. Kljub temu so v torek v Vrtcu Anice Čemejeve v enoti Mavrica v Celju pripravili srečanje staršev, predstavnikov vrtca, občine, zavoda za zdravstveno varstvo in predstavnikov podjetja RSCM - Gradbeni materiali iz Žerjava. Na srečanju so starše skušali še enkrat po-mirid, da otroci zaradi povečane vsebnosti svinca in kadmija v mivki niso bUi ogroženi. Starši pa so predstavili odprto pismo, v katerem od pristojnih zahtevajo, da se pripravijo normaüvi za materiale na otroških igriščih. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen je na sestanku še enkrat pojasnil, da zdravje otrok ni bilo ogroženo. Dodal je, da pa je treba izpostavljenost svincu in ikomi«.«draslim iz najbojj o^ž^fii dejov Slovenije Na nivoju vrtcev. • 1. Weverba izvcffa in^kvalitete mivke s strani-vads- : ■' -tva-vrtea. ■ • 2. Pfldahicev izjave o skladnostfc.certifikata o:ußof--.. rabnosb m preverljivega tebmčnega lista s stram -proizvajalca pred izvedbo naročila. •• . i. Natančna opredelitev postopka nabave in ureditve jgrišč tffE prevzema odgovornosti 4 Poenoteno, azumoin celovito obveščanje staršev v primera ugotovljenih nepravilnosti oziroma zdravju škodijivih podatkov. V peskovnike -pesek Na analizo so vzorce mivke iz vseh svojih peskovnikov poslali tudi iz Vrtca Slovenske Konjice. Rezultate pričakujejo danes, že včeraj pa so ravnateljici Mariji Primožič po telefonu sporočili, da je vsebnost svinca v mivki povečana v vzorcih iz vseh peskovnikov, a ne dosega v Celju izmerjenih vrednosti. Zanimivo, saj so mivko iz Mežiške doline imeli samo v peskovniku enote Tattenbach. Takoj, ko so bili opozorjeni, so jo odstranili. Glede na rezultate meritev se sedaj v vrtcu odločajo, da bodo mivko odstranili tudi v vseh ostalih peskovnikih. Ker je zadnje čase slišati veliko opozoril o možni neprimernosti mivke tudi iz drugih virov, ne le iz Mežiške doline, jo bodo najverjetneje zamenjali kar s peskom iz Konjiške gore. Vrtec Slovenske Konjice bo starše otrok obvestil o rezultatih analize takoj, ko bo dobil uradne podatke. Mivko iz Mežice sn imeli zadnji dve leti tudi v peskovniku vrtca Vitanje. Tako kot v Konjicah so jo kupili v najbližji trgovmi. Ko so bili opozorjeni na vsebnost svinca in kadmija, so jo takoj odstranili in izprali peskovnik. Na analizo je niso pošiljali, saj so stroški zanjo višji kot za novo mivko. Mivka, ki so jo imeli v peskovniku vrtca Podčetrtek, ne ustreza veljavnim predpisom. Kot nam je pojasnil ravnatelj Darko Pepevnik, so mivko zamenjali še preden so dobili rezultate analize. Ta je pokazala, da je bilo v mivki 76 mg kadmija na kilogram (dovoljena vsebnost je 1 mg/kg) in 2300 mg svinca na kilogram suhe snovi (dovoljeno je 85 mg/kg}. Sporno mivko so v vrtcu kupüi leta 2004. Starše bodo o rezultatih pisno obvestili in jim tudi poslali fotokopije rezultatov analize. Tudi v vrtcu Bistrica ob Sotll so imeli v dveh peskovnikih mežiško mivko. Mivke na analizo niso pošiljali, ker je bilo mežiške malo, s tem pa se je strinjala tudi inšpektorica, kot pojasnjuje ravnatelj Jože Uršič. So pa takoj, ko so izvedeli za spornost mežiške mivke, mivko v obeh peskovnikih v celoti zamenjali. MBP, ŠO FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 V/,I)U/,I<:VANJK IN PRODAJA ItIKO ITMIMČNIH S rUOJflV IN l'Ol ROSNIXiA MAI MUlAl A programi Caaoo. Miiwlla. DeLa Rok, Glympi».,.. stroji za štetje dsisqa DNU i AKTUALNO Po Afganistanu spet doma v celjski vojašnici je bila včeraj slovesnost ob vrnitvi šestega kontingenta Slovenske vojske iz Afganistana. 54 pripadnikov, med njimi je bilo 43 celjskih vojakov, se je s šestmesečnega delovanja mednarodnih mirovnih sil Isaf v Afganistanu vrnilo 11. marca. Območje njihovega delovanja je bUo v Heratu v zahodnem delu Afganistana in v KabuJu. V šestem kontingentu je pet pripadnikov sodelovalo pri usposabljanju afganistanske vojske, drugi pripadniki 20. motoriziranega bataljona pa so poleg varovanja kampa v Heratu izvajali tudi drage naloge, kot je patruJjiranja v okolici Hera-ta, spremljanje vozil ter delovanje na kontrolnih točkah. «Delovali smo na relativno mirnem območju, zato v izrednih situacijah k sreči nismo posredovali. Je pa situacija tam dokaj nemirna,« pravi poveljnik motoriziranega voda, Aljoša Kaučevič. Z lokalnimi prebivalci so se vojaki srečevali dnevno in slabih izkušenj niso imeli z njimi. Slovenski vojaki so v Afganistanu delovali v okviru mednarodnih sil pod italijanskim poveljstvom skupaj s Ponovno srečanje z demačimi je bilo Španci. Od marca 2004 je na ske. Trenutno to nalogo operacijah kriznega odziva- opravlja 53 vojakov 20. mo- nja znotraj ISAF v Afganista- toriziranega voda iz Celja, nu sodelovalo že več kot 290 MJ pripadnikov Slovenske voj- Foto: GREGOR KATIČ Vzajemni skladi KBIVI Infond Francije, Belgije, Romunije, Grčije, Švice tn Bolgarije, Najboljši Velenjčani v Celju je v torek Slovenija proslavila svetovni dan frankofonije. Že deveU tovrstna prireditev, na kateri 80 se s pesmijo, plesom in recitali predstavili učenci, dijaki in študenti francoskega jezika, je v Celju zbrala okoli 400 mladih, od tega skoraj 200 nastopajočih. Prireditev so s svojim obiskom in jutranjim zajtrkom za vse sodelujoče podprli veleposlaniki frankofonskih držav v Sloveniji - kar šest jih je prišlo v Slovensko ljudsko gledališče. Poudarili so. da frankofonija ni Francija, ampak mnogo več - je praznik jezika, ki ga govorijo v mnogih državah sveta. Kot je dejala veleposlanica Francije v Sloveniji Chantal de Bour-mont, jo je zlasti presenetila množičnost prireditve, pa tudi obvladovanje jezika, ki so ga med nastopi pokazali mladi. Dijaki iz ene slovenske osnovne šole, iz gimnazij in drugih srednjih šol in študenti iz filozofske fakultete so se predstavili s skeči, odlomki iz ^e-daliških predstav, šansoni in plesom in v SLG prinesli duh francoske kulture. S celjskega območja so se predstavili dijaki velenjske splošne in strokovne gimnazije, dijaki gimnazije Lava in I. Gimnazije v Celju. Potegovali so se tudi za nagrade francoskega inštituta in francoske_ televizijske postaje TV 5. Šanson je najbolje odpela Velenjčan-ka Dommika Glinšek in si s tem prislužila nastop na splitskem festivalu šansonov. Obisk avignonskega gledališkega festivala so si priborili gimnazijci iz Brežic, obisk Pariza v okviru projekta AUons en France pa velenjski, gimnazijci. Komisija je posebej pohvalila interpretacijo glasbenih točk v izvedbi Tanje Rav-Ijen in Janoša Pečnika iz I. Gimnazije v Celje ter Barbare Kotnik iz gimnazije Lava. Prireditev je pripravila celjska enota zavoda za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport, s francoskim veleposlaništvom. z občino Celje ter s sodelovanjem celjskega gledališča in francoske televizije TV 5. Počastitve frankofonskega dne v Celju pa s tem še ni konec. V soboto bodo namreč ljubitelje francoskega šansona ponesli v svet glasbe in plesa nekdanji in sedanji dijaki I. Gimnazije v Celju. Prireditev z naslovom Na drugi strani mavrice bo v Narodnem domu ob 19.30, organizira pa jo Leo klub Mavrica, ki bo izkupiček od prodaje vstopnic podaril v dobrodelne namene. BRST Foto: GREGOR KATIČ Temperaturni minus šifodi sadju v zimske Ii km »skoči. Kolikšno škodo so povzročili težak sneg in nižje nočne temperature, bodo po podatkih Igorja Škerbota, specialista za poljedelstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, bolj natančno vedeh prihodnji teden. Kakor je kazalo včeraj, je nižja temperatura, ki se je na Celjskem vrtela okrog minus 4 stopinje Celzija, prizadela predvsem koščičasto sadje, torej breskve, marelice in češnje, ki so zacvetele že prejšnji teden. Zelo verjetno je po-zeblo kar nekaj brstov. Poškodbe na brstih in rodnem lesu na jablanah bodo vidne šele čez teden dni. Kakor ugotavljajo v celjskem KGZ. se je zaradi težkega snega polomilo precej vej predvsem v kmečkih nasadih, kjer bo verjetno tudi nekaj škode. V tržno intenzivnejših sadovnjakih vsaj zaenkrat snegolom še ni povzročil tolikšne škode. >>Na teren gremo prihodnji teden. Takrat bomo podrobno pregledali brste, tako da bodo podatki o more- bitni večji škodi znani konec tedna,« je napovedal Škerbot, seveda pa se tako v zavodu kot vsi, ki se ukvarjajo s pridelavo sadja, bojijo nadaljnjih nizkih temperatur in snega. V vinogradih in sadovnjakih konjiškega Zlatega griča sneg ni povzročil škode. Tudi nizke temperature zaenkrat v vinogradih niso pustile posledic, v nasadih jablan pa je prišlo do pozebe le pri določenih vrstah na izpostav-Ijenih legah. »Večje škode zaenkrat ni, bi jo pa povzročila pozeba, če bi temperature padle še za 2-3 stopinje Celzija,« ugotavlja vodja proi- zvodnje v Zlatem griču Dejan Brečko. Kar nekaj škode bodo verjetno zabeležili tudi v šentjurski Meji, kjer je mraz najbolj prizadel breskve, nekaj škode pa je povzročalo tudi lomljenje vej. V Sadjarstvu Mirosan v Ka-sazah so brste včeraj še natančno pregledovali. Kakor je povedal Simon Amšek, je šlo za mejne temperature, ki so nekatere sorte poškodovale bolj, druge pa manj. Poškodbe cvetov bodo sicer ugotovili že v teh dneh, bolj pa jih skrbijo poškodbe plodov, W bi se zaradi mejnih temperatur znale pojaviti, vendar bodo vidne šele kasneje. MBP, US NOVO: SALON CELJE iMATON www.maton.sl □FIMSTHÄIA™""™" " BEHAU »KCUA: B TOČ o cetis- Luksuzni avtomobili z žaisicim deicorjem v podjetju Novem car interior design na Ložnici dnevno izdelajo približno 4.500 kosov lesenih dekorativnih oblog za avtomobile. Njihove izdelke najdemo v posameznih modelih različnih firm, Irat so Mercedes Benz, BMW, Audi in Renault, lani pa so začeli izdelovati okrasne obloge za novega roverja, A4, renault laguno in volva 50/60. Podjetje je v lasti nemške skupine Novem, na Ložnici pa je 642 zaposlenih delavcev. Glede na to, da njihovo poslovno leto traja do konca marca, natančni rezultati poslovanja še niso znani. Kaže, da bocio prodali za 51,5 milijona evrov izdelkov, s čimer bodo za 17 odstotkov presegli načrtovano realizacijo. Pričakujejo, da se bo rezul- tat vrtel okrog pozitivne ničle, na njihovo lansko poslovanje pa je vplival tudi eden največjih požarov na celjskem območju. »Požar je povzročil 2 milijona evrov škode. Polovico smo z zavarovalnico že zaključili, milijon evrov škode, ki so nastali zaradi izpada proizvodnje, pa je še odprt,« je povedal direktor Ivan Podpečan. Novem se je lani srečeval s hitro rastjo in povečevanjem proizvodnje, kar je pomenilo tudi prilagajanje, notranjo reorganizacijo, nove zaposlitve in posledično precej nenačrtovanih stroškov, Vzrok je bila tudi selitev dela proizvodnje iz Italije in Nemčije v žalski Novem. >>Av-tomobilska branža je precej nepredvidljiva, proizvajamo le, kar lahko prodamo. To- rej so dekorativne obloge na tekočih trakovih vnaprej prodane,« je omenil Podpečan. Zaradi zagona novih proizvodov, kar je povezano s precejšnjimi stroški, tudi letos še ne načrtujejo dobička, V zadnjem času stavijo na oblikovanje lastne razvojno raziskovalne skupine, ki bo štartala tudi na evropska sredstva, projekt pa vodi Matjaž Omladič. V žalskem Novemu so pred približno štirimi leti začeli z lastnim razvojem, sedaj pa so znotraj koncema že označeni kot podjetje z največjim razvojnim potencialom. Zelo dobre rezultate je dala t. i. vitka proizvodnja, v kateri poskušajo vse procese poslovanja izpeljati brez zapravljanja. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Z dokapitalizacijo do sodobnih term Zdravilišče Laško je zaradi velikih novih naložb pripravilo novo dokapitalizacijo, ki jo bodo izvedli 30. marca. Pri nakupu novih delnic imajo prednostno pravico obstoječi delničarji. Kot smo pred časom že poročali, je med njimi tudi Občina Laško, ki pa se za dokapitalizacijo ni odločila. Po besedah direktorja Zdravilišča Laško mag. Romana Matka so med obstoječimi delničarji prednostno pravico pri nakupu novih delnic zdravilišča izko- SUKOPLESKARSTVO INKU6ANJEPODOV »PLASTIČNIH MU IN PARKETA ristili predvsem manjši delničarji. Po prvih podatkih bo zdravilišče z dokapitalizacijo osnovni kapital povečalo za od 10 do 15 odstotkov. »Sicer pa je d o kapitalizacij a iz odobrenega kapitala namenjena predvsem realizaciji gradbenih izvajalskih pogodb,« pravi Matek, »kjer imamo zapisano, da se 30 odstotkov izvedenih del poplača z delnicami. Največji lastniki laškega zdravilišča tako postajajo Vegrad, KM Inštalacije ter druga gradbena in inštalacijska podjetja,« našteva Matek, »ki imajo v Vodja procesno-tehnične službe Matjaž Omladič. koordinatorka poslovnih procesov Karmen Nahtigal In direktor Ivan Podpečan [z leve), vodstvo podjetja Novem car Interior design, ki na Ložnici zaposluje 642 delavcev. tem obdobju tudi že največ realizacije po sklenjenih pogodbah.« Kot je še dejal, gradnja novih term poteka po načrtih; »Zgrajeni so že skoraj vsi podzemni deli term in bodočega hotela -to so temelji kupole, kamor bomo prihodnji mesec začeli montirati steklene elemente, podzemni deli vseh bazenov in podzemne garaže, na katerih bo stal nov hotel,« Rok za dokončanje termalnega centra je I. september letos. V njem bodo med drugim bazen z valovi, hitro reko, celoletni zunanji bazen in podobno. V drugi fazi bo sledila gradnja wellness hotela ter tretjega kongresnega centra. Obnovljeno in razširjeno zdravilišče bo skupaj prineslo 200 novih delovnih mest, od tega 50 po končani prvi fazi gradnje. BOJANA AVGUŠTINČlC Obrtniicom nova stanovanja in kartice Območna obrtna zbornica Celje je v sredo predstavila delovanje v letu 2007 ter razgrnila nekatere načrte. Predstavljene so bile tudi aktivnosti izobraževalnega centra delavcev ter stanovanjske ustanove, ki načrtuje gradnjo novih blokov. Zbornica pa je pripravila tudi nove kartice Obrtnik. Kot je povedal predsednik celjske zbornice Miran Gra-cer, se še letos po vsej verjetnosti obeta sprememba nekaterih členov obrtnega zakona, ki bo nekoliko spremenil plačevanje članarin, o čemer se je veliko razpravljalo. Članarine, ki jih bo zbornica pobirala neposredno, bodo usklajene z velikostjo dejavnosti obrtnikov oziroma podjetnikov oziroma se bodo zaračunale glede na njihove prihodke ter število zaposlenih. Večji naj bi tako plačevaU več, manjši manj. Minuli mesec je zbornica že začela z razdeljevanjem nove kartice Obrtnik, ki je rezultat sodelovanja z Banko Koper. Poleg članske in bonitetne ima tudi plačilno funkcijo, pri čemer gre za dve vrsti kartic, in sicer bančno-poslovno plačUno ter predplačilno. Imetnikom naj bi nudila možnost koriščenja brezplačnih storitev, ugodnosti in popustov v obrtnoz-borničnem sistemu. Miran Gracer Marijan Jeranko, sekretar Stanovanjske ustanove delavcev pri s. p. Celje, je predstavil dosedanje rešitve na področju reševanja stanovanjske problematike delavcev Z vselitvijo v drugi blok v Što-rah bo imela skupno 74 službenih neprofitnih stanovanj. Zaradi velikega povpraševanja ie lani od celjske občme odkupila se 5677 m- veliko zemljišče v Bukovžlaku, kjer že stojijo večstano van j ski bloki, Na zemljišču bo mogoče zgraditi nove tri 8-stanovanj-ske bloke, vsakega z okoli 640 m^ stanovanjske površine. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija, ki naj bi bila narejena do konca marca, pri čemer je začetek gradnje odvisen od zbranih sredstev. Sicer pa bo zbornica v letošnjem letu nadaljevala program vavčerskega svetovanja za 12 občin Savinjske statistične regije, informiranje lokalnega okolja ter sodelovanje v razvojno naravnanih programih in projektih, med drugim pri pripravi regionalnega razvojnega programa. Izobraževalni center delavcev, ki je v lanskem letu v svoje aktivnosti vključil več kol dva tisoč udeležencev, bo nadaljeval izredno izobraževanje. tečaje, seminarje ter strokovne oglede. PM ■ Želja lahko postane resničnost iQtüll paniKtimjboljslmokmom Moje »odštekano« Celje še vedno ste vabljeni k sodelovanju v nagradnem razpisu, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Tokrat objavljamo tekst bralca Franca Štolfe, ki si je s tem prislužila mesto v skupini nagrajencev, ki jih bomoob koncu akcije v sodelovanju z li po mestu z okolico in izlet zaključili s kosUom. Pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugačno in »odštekano« besedilo, ki nam ga boste poslali na temo obiska tujca v Celju. Lahko temelji na resničnih dogodkih ali pa je povsem domišljijsko. Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno, oziroma največ dve na roko napisani strani. K sodelovanju vabimo predvsem številne mlade iz osnovnih in srednji šol, kjer imajo novinarske, literarne in podobne krožke. Vašeprispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na tednik@nt-rc.si. ■V pr- očelje Kam da in kam ne Veliko poklicanih, jtioIo izvoljenih. Štiri mesta gredo v boj. Slovenija je razdeljena natančno na »četrtine«. Ne bi se čudil, če bi od mrtvih vstal dr. Janez Bleiweis, vitez pl. Trsteniški, zdravnik in veterinar, politik in urednik Noviz, oče Slovencev (takrat), in nam oponesel: »Moji labi Sbvenci, že zopet po starem, saj se prepirate kot bra-njevke na tržnici« Če se ne preklamo, je gotovo nekaj narobe. Pri tem se ni kaj veliko spremenilo. Kaj bi prijatelju iz tujine pokazal v mojem mestu? Gotovo ga ne bi vodil v Mestni park, ne na Savinjsko nabrežje s polomljenimi koši za odpadke, z umazanimi klopmi, razbitimi svetilkami, razbitimi steklenicami, da niti neomenim ubogih upokojencev, ki morajo biti pravi ek-vilibristi, da jih ne povozi motorist, kolesar, rolkar ... ali ne ugrizne kakšen štiri-nožni ljubljenček. Pa tudi skozi ožje mestno jedro ga ne bi peljal. Domačih gostiln ni več, po sedmi zvečer pa lahko streljaš, a ne boš nikogar zadel. Vseeno smo lahko Celjani ponosni na svoje mesto, na svojo preteklost. Da ne bo nesporazuma. Želim, da je Celje v tem boja izbrano. Toda Slovenija je majhna. Za en pošten hotel nas je, atomske bombe pa tudi nimamo. Ponosen bom ob kakršni koli izbiri, da bomo le prepoznavni. Kam bi popeljal prijatelja iz tujine? Med ostalimi znamenitostmi bi ga peljal na ogled Pokrajinskega muzeja, viteške dvorane in posmrtnih ostankov grofov in knezov Celjskih. Z uso pieteto. Pa še kam! Celjski grofi in knezi bodo. ne glede na čas, za Slovence legenda. Velik del ozemlja so imeli v svoji lasti. Povsem so bili v svojem času enakovredni Habsbur-žanom. Le usoda jim ni bila naklonjena. Po smrti Urha II., ko so bili Celjski m višku moü. a brez naslednika, nam je ostal spomin, da smo Slovenci samostojen in državotvoren narod. Celjski zgornji in spodnji grad nam to še danes poOjujeta. Po šestih stoletjih kljubujeta času. Vsak podaiek, ki opisuje njihovo življenje, je dragocen. Pomembni so pisni viri. svojo zgodbo pripovedujejo ostanki njihovih gradov, kot tudi njihovi posmrtni ostanki. Mrtvi imajo svojo govorico in sporoäla, kdo so bili, kako so živeli in umirali. Ta sporočila je treba znali prebrati. Od knezov in grofov Celjskih je ostalo le 18 nepopolnih lobanj. Prve štiri so ženske, naslednjih pet je Trwš-kih, pa spet tri ženske in šest moških. Široko interdisciplinarno pristopanje je korak za korakom somatske rezultate primerjalo z zgodovinopisnimi in rodoslovnimi. Če zob časa ne bi po več kot pol-tisočletni odmaknjenosd okrnili tudi teh podatkov, bi bilo delo pri identifikaciji in identiteti lobanj veliko lažje. VeUko odprtega je puščal tudi dokumentarni molk, kot posledica premaganja Celjskih. Lobanje so molče kazale svoje tajne kode v nepojasnjenih številkah na zatilju. Avtorica doc. dr Zvonka Zupanič Slavec je ob podpori in strokovni pomoä prim, dr. Franca Štolfe in kolektiva Pokrajinskega muzeja Celje z znanimi identifikacijskimi, antropometrijskimi, paleopatološkimi metodami dala ime vsaki od lobanj. Presenetljivo je bilo odkritje, da imajo potomci nekda- njih plemičev s tremi zlatimi zvezdami na modrem polju še danes živeče potomce po najznamenitejši Celjan-ki Barbari Celjski, ki že kar 20 generacij po njej ostajajo na samem vrhu evropskega plemstva'. Identifikacija in identiteta Celjskih je objavljena tudi v nemščini in angleščini. Delo je unikatno z velikanskim pomenom za naše mesta in državo. Je tako dragoceno kot idrijska čipka, tudi snežno bela. Na podlagi podatkov je naš znani slikar Rudi Španzel izrisal portrete Friderika L, Friderika K, Hermana II., Barbare, Veronike Deseniške in Urha U. Iz njih veje odločnost in razumnost mož le tako pomembne družine. V projektu Evropska prestolnica kulture 2012 moramo sodelovati vsi, ki želimo dobro našemu mestu. Zani-manjezavse, karjevzvezis Celjskimi grofi in knezi, daleč presega meje naše domovine. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Zagrabimo jo. FRANC ŠTOLFA, Celje lesnina trgovina s pohištvom, d. d., Ljubljana, C. na Bokalce 40, na| uspešnejši trgovec s pohištvom, želi svoj dinamičen in ambiciozen tim na lokaciji Lesnina Leveč dopolnili z novimi sodelavci. MIZARJA (monterja - servisanta pohištva) Od kandidatov, ki Jim nudimo zanimivo, kreativno in samostojno delo ter stimulativno plačo, pričakujemo: - zaželene izkušnje pri podobnih delih, samoiniciativnost, smisel za delo z ljudmi in pozitiven odnos do deia; - !V. aliV. stopnjo izobra^e-smer mizar, lesarski tehnik ali druga ustrezna smer. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo Svoje ponudbe pošljite v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov. Informacije po telefonu 01 /241-21-02. Velika nagradna igro , Citycentra Celje in Casinoja Faraon Vsako SREDO ob 10.15 V Ciiycentru Celje in na frekvencah Radia Celje. Tokrat vam predstavljamo Blagovna znamka Geox sodi med najhitreje rastoče proizvajalce čevljev. Hitra rast podjetja je rezultat izredne kvalitete In posebr^lh lastnosti čevljev Geox. Posebnost blagovne znamke Geox je v zgradbi in obliki podplata, ki omogoča zračenje noge preko posebne membrane, ki je vgrajena v podplat Enostranska propustno membranasta zgradba podplata nogi omogoča dihanje in ohranja od zunaj čevelj nepremočljiv, stopalo pa se z notranje strani zrači. V čevljih Geox se noga ne poti In zato jI zaupajo najbolj zahtevni kupci. Blagovno znamko Geox sestavljajo tako trendovski kot klasično elegantni modeli čevljev. Čevlji Geox so za vsakogar, za vse priložnosti, potujejo po mestih, deželi, pa ob tem diha in se počuti svobodno. ~ Nosite Geox in spoznajte nov občutek ugodja! GEOX Pravila igre so objavljena na ooiUdcfAm^e«» V trgovini Fabiani nogavice boste našli največjo izbiro ženskih, moških m otroških nogavic na enem mestu. Atraktivne ženske nogavice iz nylona blagovnih znamk SisI, Omsa. Golden Lady. Transparenze in hAax Mara bodo polepšale in dopolnile vašo spomladansko garderobo. Pisane nogavičke Zvezda bodo s svojo igrivostjo razveselile vas In tiste, kijih boste z njimi obdarili. Moški bodo zadovoljno stopali v elegantnih in tudi bolj sproščenih designih blagovne znamke Fabiani, Cronert Calcifico Italiano in še bi lahko naštevali. Otroci pa bodo prav gotovo veseli kratkih bombažnih nogavičk pisanih vzorcev. Več informacij O trgovinah in dogajanju v Citycentra na www.city-center^i Festival AGRUMov w.radiocelje.c Tiščijo nam palice med špice Boris Klančnik, direktor RRA: »Iz lokalne politike zdraharstva je treba preiti na resno regionalno politiko.« Boris Klan^ik, univ. dipl. ekonomist, je bil pred prihc^m oa Re^onidno razvojno, ageadjo C^^ direkter druäjeJdaiizSloveaskffi Konjic. Po ojegoi^ naporodih naj bi ^dšSna po^a eden teme- ljih generatorjev razvoja T.občinl. »Še vedno trdima da Je bil v tistem času to eden boljših ^ektov. da ^q v danih Tamerah .nare(^-vse, kar je bilo možno. Smo pa dosegli h^t. Ko sem MnaFIlA, je tudittbil «den izmed razlogov, saj sem misiii. da bora lahko na ta način dodatno pomag^ konjskemu podn^. Žal se je tam zgodiiadniga, negativna zgo(&a zadeve Jelen. li^m, posku- stvari, ki vzeti v Tavpra- ..........-rat, ko te v^ >seeirajo<. ) velja. Človek se rodi in «mre. sti. Resda tudi sami opažamo. da nekatere stvari niso dobre, da bi lahko bil učinkovitejši. ampak dejstvo je. da je sedaj polno. Prej ni bilo tam nič, zemlja, pa neke prašiče so tam vsake toliko obračali in pekli, zdaj je tam stavba, ki ima podjetja, ki zaposlujejo ljudi. Skratka, naredili smo kar veliko, a to res ni niti približno listo, kar računamo da bo. To je pa seveda izredno trdo delo. Pri Slovencih eden pleza, trije ga vlečejo dol. Mi smo prepričani, da delamo prav, in ravno to nas pri vseh intrigah drži gor. Smo zelo dovzetni za konstruktivne, dobronamerne kritike, kar direktno pa povemo tudi, kaj se nam zdi manipulacija. Marsikomu nismo všeč tudi zato, ker če kaj ni dobro, tistega ravno ne hvalimo do onemoglosti. Kakšno bo po vašem Celje recimo leta 2020? Vedno razmišljam o potencialih, ki jih daje čas, ki prihaja. Čas globalizacije ima vedno ene. ki padajo in ene. ki se razvijajo. Čas globalizacije ima prednosti za tiste, ki so odprti, ki gledajo v svet, kise ne bojijo konkurence, temveč jo privabljajo. In v tem kontekstu vidim Celje kot eno izredno zanimivih mest. ki bo leta 2020 imelo okoh 70 tisoč prebivalcev, bo evropsko mesto, bo torej prestopilo dolino Šentflorjansko. v njem bodo študirali iz vseh evropskih držav, predvsem vzhodnoevropskih, ogledovali si ga bodo kot model razvoja, in predvsem bo most zahodnih držav do jugovzhodne Evrope, Ne smemo zapraviti priložnosti, ki jo v Celju imamo. Tudi na področju turizma. Lahko smo nosilec aktivnosti za ves del južnega Balkana. Brez prepotentnosti lahko razmišljamo širše, o večjih zgodbah. Kot razmišljajo evropski mali narodi, na primer Finci, ki so globalni igralci, pa jih je samo recimo enkrat več kot nas. Najti moramo naše konkurenčne prednosti - te so zagotovo na trgih bivše Jugoslavije. če nas ne bodo pri tem že drugi prehiteU. Notranja podeželska men-taliteta Celja ne sme zatol-či, saj je Celje je v slovenskem merilu pomembno mesto. Zato naj bodo vse male igre v Savinjski regiji zgolj začasnega značaja, saj če bo Celje leta 2020 imelo 20 tisoč visoko izobraženih ljudi, bo to dvignilo tudi ostala področja regije, ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ fiföNK 9 ■H Jana Govc Eržen »Rada vas imamtc o vsebini delavnic, vadbi, težavah s kilogrami ter s pomanjkanjem gibanja smo spregovorili z dušama akcije, Jano Govc Eržen in Natašo Šuster Naši udeleženci so »prestali« drugo delavnico. Tehtnica je preverila, ali so upoštevali prvo navodilo, da se za začetek ognejo maščobam, namesto sladkih sokov in alkohola pa srkajo vodo ali nesladkan čaj. Vsem je kilograme že uspelo izgubiti. Veselje je bilo neizmerno. Pravo delo se za udeležence šele začenja. Preden jim povsem namenimo te strani, pa spoznajmo gonilni siU akcije zdravega hujšanja, prtm. Jano Govc Eržen in Natašo Šuster. Požrtvovalno ji ob strani stojita vsa štiri leta, odkar akcija poteka. Prva je zdravnica v Zdravstveni postaji Vojnik, druga inštrukto-rica fitnesa v celjskem Top-fitu. Z udeleženci sta se po dveh srečanjih že bolje spoznali. Kakšni so? Govc Eržen: V torek je bilo zelo veselo, lepo in pozi- in da se v skupini odlično počuti, so me ganile. Šuster: Za nami je testiranje in prva skupinska vadba, Navdušeni so. Nekateri v fit-nes prihajajo že zgodaj zjutraj, spet drugi zvečer. Vadba jim je všeč in zaenkrat kaže dobro. Kakšna bo vsebina delavnic In kakšna bo vadba? Govc Eržen: Postopoma se bomo naučili spremeniti način prehranjevanja in življenja nasploh. Predvsem pa, da bomo telesno težo, ki jo bomo težko, z naporom in lastnim potom pridobili, nato obdržali. Naučili se bomo kupovati živila in sestavljati jedilnike, ki bodo zdravi in obenem primerni za vsakega posameznika. Govorili bomo o duševnem zdravju ter se naučili nege telesa in kože. K sodelovanju smo zato povabili še dr. Nušo Konec Juričič, mag. Damjano Podkrajšek in Brigito Fižu- WWAO Z NOVIM TEDNIKOM !N RADIEM CEUE Udeleženci so visoko motivirani. Vsak, ki je stopil na tehtnico, je ugotovil, daje pokazala manj in veselje je bilo neizmerno. PohvaUli so drug drugega in si zaploskali, kar dostikrat pogrešamo v življenju. Besede ene od udeleženk, da nas ima rada iet Šuster: Delali bomo aerobne vaje in vaje za mišično maso. Dvakrat tedensko bodo imeli skupinsko vadbo, kjer bomo delali aerobne vaje. Tri do Štirikrat na teden pa bomo v fitnesu kombinirali aerobne vaje z merilci srčnega utripa in vaje za obli- kovanje telesa in mišično ma- Se vi ubadate z odvečnimi kilogrami? Govc Eržen: Oh, seveda se. Tudi mene spremljajo težave 2 vzdrževanjem teže, predvsem od poroda dalje. Skrbno pazim, da se kilogrami ne prüepijo tja, kamor bi si želeli. Pred leti sem spremenila način prehranjevanja. Imam to srečo, da imam rada zelenjavo in me maščobe ne privlačijo preveč. Šuster: Malo je tistih, ki so povsem zadovoljni s svojim videzom in predvsem počutjem. Prednost dajem predvsem slednjemu. Kadar se premalo gibljem, zjutraj težje vstajam, pade mi pritisk in težje opravljam svoje de- lo. Zato se potrudim, da se vsaj trikrat tedensko gibam. Kaj lahko najdemo na vašem krožniku? Govc Eržen: Danes ne bom za vzgled. Zaradi obveznosti bom imela malico pozno, ki je obenem tudi kosilo. Vsi v službi že vedo, da imam skoraj vedno s sabo solato, ki si jo prejšnji dan pripravim doma. V posodici imam regrat s paradižniki in s trdno kuhanim jajcem. Kosila žal ne bo, ker me čaka pot v Ljubljano in bo vmes le jabolko, za večerjo pa regrat, ki še čaka v hladilniku. Ne bo tako, kot bi moralo biti, bo pa jutri bolj zdravo. Šuster: Pijem veliko vode, v prehrano dodajam minerale, medtem ko drugih vitaminskih pripomočkov ne uporabljam. Skrbim, da na tržnici pri kmeticah kupujem svežo zelenjavo in sadje, za ogljikove hidrate v telesu pa poskrbim s polnozrnatim kruhom, testeninami in ne-prečiščenimrižem. Vsakdan načrtujem, kaj bom jedla naslednji dan in si stvari odnesem s sabo v službo. Ne dovolim si, da bi se, po možnosti šele popoldan, začela spraševati, kaj bom jedla tisti dan. Kako bosta poskrbeli za gibanje v prihodnjih dneh? Govc Eržen: Obljubila sem si, da bom takoj, ko sneg skopni, sedla na svoje novo kolo. Že kmalu me bo mogoče videti dirjati s kolesom po Ostrožnem. Se kdaj pregrešite? Šuster (v smehu): Oh, kdaj pa že, MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATiC POZOR, HUD PES Schwarzenegger »Poslušajte, vi ftikači, vi, pojebani v glavo, "Mcaj je človek, ki tega ne bo več prenašal. Človek, ki je vstal proti smetem, pičkam, psom, umazaniji, dreku. Tukaj je človek, ki je vstal. Tukaj je S tem motom, prevzetim iz nekega znamenitega ameriškega road-movieja, Mišo Mrkaič starta v strani svoje knjige, recimo knjige, čeprav bolj zbirke člankov, ki jih je z leti objavljal v sprotni žurnalistiki. Naslov njegove knjige je še posebej zanimiv: To so bile svete krave, Če izvzamem, da se ob nekoliko banalnem naslovu lahko zgolj nasmehnem, me po drugi plati, recimo skozi prizmo, najšiiie vzeto, nekakšne splošne etike, ki jo vsakdo, ki je kdaj slišal za besedo kultiu"a, privzema ali zanjo pač ve, če je že ne sprejema, nekoliko žalosti to romantično viharništvo avtor- Če nekoliko preletimo splošno družbeno vzdušje v Sloveniji, nam namreč kaj kmalu postane jasno predvsem to, da je danes opozicija aktualni oblasti v glavnem zredudrana predvsem na levo^ pa dodajmo k temu še meščansko kulturniško srenjo, nadi^atero je Mrkaič pred časom precej nemarno zmahoval z roko, češ, nekakšni paraziti, ki se šlepa-jo na državni proračun, od njih pa bore malo učinka. No, sama vsebina Mrkaiče-ve knjige ne daje vtisa, da je s »svetimi kravami« mislil na le-te, prej bi bilo razumeti, da so ožigosani predvsem tisti, ki prihajajo iz nekega drugega področja, ki mu je Mrkaičeva in Damijanova garnitura, seveda s premierom Janšo v ozadju, napovedala reformsko vojno. Iz katere seveda ni bilo nič. Če bi biii zlobni, bi rekli, da očitno nekaj (reforma kot večplastna družbeno-kultur-na celota) ni bilo povsem tako brezhibno narejeno, kot se je obljubljalo in širokou-stilo. Če se le spominjate, je bila reforma zastavljena v smeri, ki bi ravno tistim, ki jih zdaj Mrkaič naslavlja s »svetimi kravami«, omogočala večje dohodke in manjše davčne obremenitve. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com Torej mi je.ta odnos do »svetih krav« nekoliko nerazumljiv, seveda skozi moj »kulturni kod«, prav tako bi skozi ta kod prej imel za sveto kravo nekoga, ki je sestavni dei vladnega aparata, kot koga drugega. Možno pa je, da seveda ničesar ne razumem, predvsem pa ne logike gospoda Mrkaiča. Nekateri se zgražajo nad dikcijo mota pred knjigo, kar se mi zdi nesmiselno, je pač del drugačnega kulturnega koda, ki ga naš zatohli slovenski človek le stežka razume. Mišo Mrkaič pač k nam prinaša dih Amerike, ki ga mi vsekakor ne zmoremo razumeti, kakor tudi redki razumejo način vnašanja demokracije, širjenja demokracije, kot jo širi npr. ameriška diplomacija na čelu s predsednikom Geor-geom Bushem. To jepač različen kod kulture, ki še najbolj diši po zmesi Schwar-zeneggerjeve filmske in politične scene in tradicionalnega ameriškega pragmatizma, dostikrat imunega na kakršnokoli hiunanistično evropsko tradicijo. V tem kontekstu ima Mrkaič povsem prav in je dosleden svojemu kulturnemu kodu, ki nikakor ni »zares« skregan s svetimi kravami, prej gre za muhasto pubertetniško užaljenost japijevskega fri-ka. Toda tudi tradicionalna evropska kultura ima podobne tiče v svoji zakladnici, Kreon, uzurpatorski kralj v Antigoni, namreč sarkastično pravi svojim žrtvam; »Najhujše zlo na svetu je denar: denar pogublja mesta in peha može na tuje, pamet zmeša, spridi srca, ljudi poštene spelje v slaba dela, da z ravnih stopajo na kriva pota, denar človeka hudobij uči...« Vse lepo in prav, če te s tem ne »fopa« »sveta krava«. Do idealne teže na naraven način Borba proti celulitu in odvečnim maščobam je popolnoma neuspešna, če maščobe in celulit jemljemo kot sovražnike v našem telesu. Dušan Donko bo v soboto ob 11. uri na predavanju v Planetu Tuš razložil in pokazal, zakaj sploh nastajajo celulit in odvečne maščobe ter kako jih »stopiti«, ne da bi škodovali lastnemu zdravju in počutju. Vstop je prost. Za varstvo otrok je poskrbljeno. Na stojnicah v t. i. Deželi zdravja boste od 10. do 14, ure lahko preizkusili živila, ki pomagajo uravnavati telesno težo in pospeševati našo presnovo na naraven način. Spoznali boste okusne zamenjave za siadkor, rafinirano moko in slabe maščobe. Pulka Zdravka bo otrokom in obiskovalcem razkrila skrivnost, zakaj kure'rade kokodajsajo in jih poskusila navdušiti za zelenjavo. DG IP v Tehnopolisu laserski center? >slanik Združenih držav Ame- rike v Sloveniji, Thoraas Robertson, je v sredo obiskal Celje. »Tokrat sem v Celju že drugič, poprej sem si ogledal muzeje in zgodovinske spomenike, tokratni obisk pa namenjam delovnim pogovorom. Obiskal sem policijsko postajo, saj se je nekaj celjskih policistov udeležilo usposabljanja, ki smo ga pripravili v Budimpešti in rudi v državi Nev/ Mexico. Prav tako sem obiskal vojašnico in vojake, pri katerih smo pomagali z različnimi usposabljanji, vesel sem pogovora z dijaki Šolskega centra Celje, zelo pomemben pa je bU pogovor v Tehnopohsu. Tam so priložnosti za naložbe, razvijanje trgovine in sodelovanje,« je med dmgim dejal Robertson. Zupan Bojan Šrot je o obisku v Tehnopohsu povedal, da bi tam radi razvijali lence tehnologije oziroma laserske tehnologije. »Te bodo kupili v ZDA m v Celju naj bi tako dobili prvi tovrstni center v Sloveniji, kar je pomembno za razvoj mesta, regije in celotne Slovenije.« BRST, foto: GREGOR KATIČ nlka v Celju opravila več kot le vljudnostni pogovor. med obiskom veleposla- Pomembna je kondicija Na rednem občnem zboru so se v Celju v torek sestali člani Zveze društev upokojencev Celje, ki povezuje delovanje 17 celjskih in še treh društev upokojencev iz občin Štore, Vojnik in Dobrna. Predsednik zveze Emil Pepelnjak pravi, da so lani uspešno delovali na področju pomoči starejšim, saj vsi skupaj ugotavljajo, da je vse več upokojencev, ki se ne vključujejo v delovanje društev upokojencev, prav tako ne v kulturne, športne in rekreacijske ter družabne dejavnosti, ki jih v društvih zanje pripravljajo. »Zato je neposredna pomoč članov društev vsem takšnim vrstnikom še toliko pomembnejša. Osnovna naloga za prihodnje bo pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencem,« je poudaril Pepelnjak. Lani so uspešno rešili šest stanovanjskih problemov starejših, pri čemer je »odprtih« ostalo še več kot štirideset problemov. »Prav tako bomo še naprej gojili najširše možne oblike delovanja društev, ki bodo prispevale k vzdrževanju in rasti psihofizične kondicije starejših pripadnikov družbe,« je dejal Pepelnjak. ki še naprej ostaja predsednik Zveze društev upokojencev Celje. BS Še teden do čiščenja Slabo vreme je preprečilo izvedbo celjske spomladanske čistilne akcije. Načrtovali so jo za ta petek, ko naj bi okolico svojih šol in Mestni park počistili učenci in dijaki celjskih šol, in tudi za soboto, ko naj bi ribiči počistili okohco Šmartinskega jezera, občani, člani društev in drugi pa Savinjsko nabrežje. Akcijo so-prestavili za teden dni, na petek, 30., in soboto, 31. marca. BS Regijski Idub svetniicov SDS Svetniki Slovenske demokratske stranke iz 21 občin celjskega območja in iz Zasavja so ustanovili Regijski klub svetnikov. Vzrok za to je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, usklajen nastop v pripravah na sprejem Zakona o pokrajinah, na podlagi katerega se bodo občine povezale v pokrajine. Osnovna naloga kluba bo izmenjava informacij znotraj svetniških skupin, usklajeno delovanje, aktivno sodelovanje pri izvedbi regijskih projektov ler oblikovanje iniciativ za nove projekte. Za predsednico so izvolili mag. Alenko Pustinek, dr. med., vodjo svetniške skii pine celjske SDS. BS Na Celjski koči spet smuka v družbi TRC, ki upravlja s smu^ščem Celjska koča, 80 2aradi novozapadl^ snega znova pognali;žief niške najprave. • Že včeraj popoldne je brezplačno obratoval otroški-pö-ligon z najdaljšim smučarskun tekoäm trakom v Slove-, n^i, dolgim 65 metrov, m tako bo tudi danes. Danes [petek) ob 15. uri bo na sraučišCu tudi tradicionalna teknm za pokal Celjske koče. Vpetek bo možna tudi nočna smuka. V soboto dopoldne pripravljajo tudi tekmo nekategori-ziranih šolskih m predšolskih otrok. sKer pa bo v soboto in nedeljo smučišče odfHto ves dan, tudi nočna smuka bo, otroški poligon pa bo mogoče uporabljati brezplač- Strokovno srečanje zdravnikov V petek in soboto bodo v celjskem Narodnem dorau tradicionalni, bienalni Celjsld dnevi. Pripravlja jih Društvo travmatologov Slovenije v sodelovanju z Ortopedsko sekcijo Slovenskega zdravniškega društva in Splošno in učno bolnišnico Celje. Letos bodo številni travmatologi, ortopedi, fiziatri, ane-steziologi, nevrokirurgi in urgentni zdravniki obravnavali dve temi - Nacionalni register travme in Kostne nadomestke in transplantate. Prva tema je aktualna v zvezi z uvajanjem urgentnih centrov v Sloveniji (tudi v Celju). Tako kot ob preteklih Celjskih dnevih bo tudi letos izšel Zbornik izbranih predavanj. MBP JAVNE NAPRAVE « it/rt/i* javno podjetje, d.o,o. ODVOZIH RAVtVANJE Z ODPADI LOČENO ZDIRAMJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ 35JJ3 Stres računa na darežljivost s kar nekaj koncev je slišati odmeve na pismo, Id ga je na vernike na Celjskem na-slovU celjski škof dr. Anton Stres. V pismu prosi za pomoč pri zbiranju denaija za odkup prostorov, mnogi pa se sprašujejo, če bo pri zbiranju denarja sodelovala mariborska nadškofija. »Vsaka dejavnost potrebuje tudi ustrezne prostore. TUdI župnija in škofija. Vodstvo škofije zdaj bivainposlujevnaje-tih in izposojenih prostorih Mohorjeve dmžbevPrešemo-vi ulici in v kaplaniji na Slomškovem trgu v Celju. Najemnina za prostore ordinariata je kar velika, zato menimo, daje smiselno in koristno te prostore odkupiti, da bomo na svojem. Tako bomo lažje in uspešneje delovali v dobro vseh,« je med drugim zapisano v pismu celjskega škofa ter dodano, da bo posebna nabirka za nakup škofijskih prostorov po vsej škofiji natibonedeljo, torg 25. marca. »Zato vas iskreno vabim k sodelovanju ter vas prosim za pomoč. Za odkup prostorov potrebujemo najmanj milijon evrov, Ta sredstva bomo zbirali na različne načine, če ne bo šlo drugače, bomo morali najeti tudi kredit.« Pcjasnila škofa Kakor rečeno, slišati je številne odmeve, zato smo škofa dr. Antona Stresa prosili za dodatno pojasnilo: »Kakor sem v pismu izrecno omenil, bomo denar zbirali iz različnih virov in ne računamo le na eno vrsto prihodkov. Gotovo računamo na izdatno podporo mariborske nadškofije. Premoženje si bomo v vseh treh škofijah razdelili, saj smo vse tri škofije naslednice nadškofije smo vsi dediči našega skupnega premoženja. To seveda ne bo zadoščalo in bomo morali iskali druge vire. Povabil sem vernike iz naše škofije, naj sodelujejo. Zdi se mi prav, da začutimo, da smo škofija vsi skupaj. Čisto nekaj drugega je, če ima vsak vernik zavest, da je sodeloval pri nastajanju, organiziranju in vzpostavljanju nove škofije, kot pa bi imeli občutek, da je padla z neba. Pričakujem lep odziv, čeprav ni najpomembneje, koliko bomo nabrali. Pomembna je zavest, da smo vsi sodelovali, ter daje to, kar bomo imeli, rezultat sodelovanja vseh. Seveda upam, da bodo ljudje radi pom^ali. Veste, Cerkev živi od tistih, ki imajo najmanj. In tudi če dajomanj, je njihov prispevek toliko bolj dragocen, ker je dan iz ljubezni in pripadnosti naši skupni zadevi.« Seveda je med odzivi slišati tudi očitke o »bogati Cerkvi«. »V sodobnem času oziroma v zadnjih mesecih se je veliko govorilo, kako je cerkev bogata. Seveda ni tako, kot se prikazuje, pomembno pa je, da cerkev ne bo nikoli tako bogata, da bi lahko pogrešala darežljivost vernikov. Gre za to, da vsi sodelujejo pri skupnih zadevah in da potrebujemo drug drugega. V slovenski Cerkvi je bila prostovoljnost vedno velika in Cerkev ne bi preživela, če ne bi bilo ljudi, ki so prispevali. Pa ne le denarja, temveč tudi svoje prostovoljne ure, delo, čas, sposobnosti. Tudivpri-hodnje bog ne daj, da hi bila Cerkev tako bogata, da bi lahko pomešala prostovoljno delo svojih članov To ni le prispevek ki se lahko izračuna, temveč izraz pripadnosti cerkvi,« je zaključil dr. Su-es. US Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanja prostora (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/3-popr In 58/03 ZZK-1) sklicuje PROSTORSKO KOWFEREWCO STORSKIH AKTOV ZA OBMOČJE BABNO, ki bo v petek, 31. ma v spodnji stranski dvorani ca 2007, ob12.uri larodnega doma v Celju. Namen prostorske konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne Interese lokalne skupnosti, gospodarstva. Interesnih združenj In organizirane javnosti ler uskladiti Interese pri pripravi prostorskih aktov (28. člen ZUreP-1) Na prostorsko konferenco so vablji neskupnosti, gospodarstva,' javnosti ter nosilci ureja Udeleženci prostorske konference, . . nlzacljo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registi udeležbe priložiti pisno pooblastilo. župan ftne občine Celje Bojan Šrot, i.r. i predstavniki lokal-uženj, organizirane istora. zastopajo organ, orga- Me »II IIIIII jyA»ljJEj ŽALEC I BRASLOVČE Koncert za bolne otroke Približno 600 Zgomjesa-vinjčanov se je minulo nedeljo v športni dvorani v Nazarjah udeležilo dobrodelnega koncerta v korist Ustanove za pomoč otrokom, obolelim za rakom iz Ljubljane. Jože Pančur, vodja tria Ha-brovi fantje iz Krnice nad Lu-čami, kmet in mali podjetnik je s svojo družino, ženo Marijo ter sinovoma Jožetom in Alešem, organiziral humanitarno glasbeno prireditev. Pobuda za veliko parado domače in razvedrilne glasbe je bila bolezen pet in pol letne Pie Pavlovič iz Oko- nine, ki je zbolela za malignim tumorjem v glavi. Pia se je skupaj z zdravniki Onkološke klinike v Ljubljani in člani družine borila z boleznijo in jo, kot vse kaže, uspešno premagala. Na dobrodelnem koncertu, ki so se ga udeležili številni uveljavljeni glasbeniki, so z vstopnino zbrali 1.713 evrov, še več denarja pa so prispevali donatorji iz Zgornje Savinjske doline, predvsem podjetje BSH Hišni aparati, kjer sla zaposlena zdaj spet srečna Piina starša. Na prireditvi so nastopili otroci OPZ Ljubno z mento- rico Alenko Kralj, Alya in kitarist Igor Grofelnik, duet Kati iz Celja, Suška pleh banda z Rečice z dirigentom Darkom Atelškom, učenci Irene Vrč-kovnik ter harmonikarja Matija Veninšek z Rečice in Robi Weiss iz Okonine. Prireditev so zaključevali narod-nozabavni ansambli Zvončki, Ojstrica, Gamsi, solčavski humorist Žiki ter ansambel Krila. Številne udeležence je pozdravil nazarski župan Ivan Purnat, ki je menil, da je prijetno, da lahko ta športni objekt služi tudi v humanitarne namene. JOŽE MIKLAVC Jože Pančur s sinovoma. Trio Habrovi fantje izvaja izključno stare pesmi brez glasbene spremljave. Izgnancev vedno manj čeprav je število izgnancev Slovenije v vojnih letih 1941-45 vedno manjše, pa je bU obisk zbora članov Območne organizacije Društva izgnancev Slovenije v Žalcu zelo dobro obiskan. Zbor sta z doživelo zapetimi domoljubnimi pesmimi začela Viki Ašič st. in Andrej Bremec, poročilo o lanskem delu in letošnji program pa je predstavil predsednik Ciril Blagotinšek. Pri tem je posebej omenil, da je bilo za izgnance (aktivnih je še 221 rednih in 30 podpornih članov) pomembno lansko leto, ko so se na različnih prireditvah spomnili 65 let izgnanstva in IS let ustanovitve društva izgnancev v samostojni Sloveniji. Letos se bodo udeležili simpozija o vojni škodi in vplivali na poslance v državnem zboru za čimprejšnji sprejem zakona o pravici do odškodnine za materialno škodo. Pomagali bodo tudi članom pri vlaganju zahtevkov po sprejetem zakonu. Udeležil se bodo proslav, še posebej na Čreti in v Brestanici ob dnevu izgnancev 7. junija. Med gosti je predsednik območnega združenja borcev Vili Petek med drugim opozoril na skupno pobudo Inštitutu za novejšo zgodovino, ki naj bi pripravil pregled vseh žrtev, ki so vojno preživele. Vodja Oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Žalec Melani-ja Žvikart je zbranim predstavila poročilo s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja, kjer je še 1.024 upravičencev v 12 kategorijah. Nekdanji izgnanci lahko vse probleme urejujejo v krajevnih uradih Prebold (.v ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure), Vransko (v torek, ob istih urah). Polzela (v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure), Tabor (v četrtek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure) in Braslovče (v petek od 8. do 13. ure). TONE VRABL dlevejMelanijaŽvikartterčIaniU. v Žalcu Branko Hribereek, Pavlina Jost in Pavlina Glušič. - §L24 TABOR I 11 GZ Žalec Francija Skoka Boljši naj dobijo več v Žalcu so pripravili slavnostni podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe v občini za letošnje leto. Pogodbo so podpisali v imenu Občine Žalec župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec Franci Skok in 15 predsednikov prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini. Župan Posedel se je gasilcem zahvalil za uspešno in učinkovito delo. Za delo 15 društev in zveze so lani namenili 39 milijonov tolarjev oziroma 162 tisoč evrov, kar ni bilo dovolj. Gasilsko poveljstvo občine je pripravilo točkovnik, iz katerega je dobro razvidno delo, pa tudi nedelo posameznih PCD. Naj- boljša so bila PCD Vrbje, Velika Pirešica in Griže, ki so za svoje delo prejela tudi finančno nagrado. Lani so se gasilci spoprijeli z enim največjih požarov v zadnjih letih, saj je zagorelo v podjetju Novem na Ložnici pri Žalcu. Sicer je skozi vse leto na različnih intervencijah sodelovalo 646 operativnih gasilcev Predsednik GZ Žalec Franci Skok je povedal, da se bo morala tudi zveza glede na pokrajine reorganizirati- Zahvalil se je županu PosÄelu za pomoč pri podpisu pogodbe o financiranju novozaposlenega strokovnega sodelavca, ki ga bodo financirale vse občine, v katerih deluje GZ Žalec. IT Z OBČINSKIH SVETOV Zaustavili gradnjo telovadnice BRASLOVČE - Gradnja telovadnice, ki jo bodo v občini krili iz najetega dolgoročnega kredita, se je zaustavila. Župan Marko Ba-lant je o tem dejal, da je gradnjo trenutno zaustavila inšpekcija, saj del nove telovadnice sega za osem centimetrov na zemljišče, ki ni last občine oziroma osnovne šole. Vendar to po zatrjevanju občinskih predstavnikov naj ne bi spremenilo roka njene izgradnje in naj bi bila zgrajena do poletja. Šola pred gozdnimi cestami TABOR - Predlog proračuna, kjer so odhodki skoraj enaki prihodkom, gre približno za 1,5 milijona evrov, so svetniki občine Tabor na ponedeljkovi seji skoraj soglasno spreje- li. Proračun je naletel na pripombo oziroma amandma svetnice Tatjane Kobale Kho-dary (LDS). Meni, da je sredstva, namenjena projektni dokumentaciji za dodatne tri razrede podružnične šole Tabor, katere pozidava se sploh še ni začela, bolj smiselno nameniti vzdrževanju gozdnih cest. Amandmaja niso upoštevali z obrazložitvijo, da je izdelava projekta za širitev OŠ Tabor zaradi potreb devetletke nujno potrebna v tem letu, saj bodo le tako lahko vložili zahtevek za devetletko prihodnje leto, ko bodo rezultati trenda povečanja poselitve že krepko vidni. V proračun so všteli tudi postavko za vzdrževanje občinskih cest in s tem nekaterih slabo vzdrževanih gozdnih cest, kot je bil eden od očitkov. Vanj so vključili tudi načrt nabave osnovnih sredstev v višini 8.400 evrov in prodajo zemljišč Ojstrica in Tabor-jug v višini slabih 480 risoč evrov MJ Velikonočna akcijska prodaja pohištva fiUMfeiMilo idiote omfAt^i eautma iA«ufii|a«.iPglstrokovne^< zagovora, temveč gre pri tem za vprašanje morale tistih, ki so odgovorni za urejanje prostora,« v pismu navaja Šrot in nadaljuje: »Zdraviliški park ni zgolj v lasti zemljiško knjižnega lastnika, ampak je javno dobro, ki ga koristijo tako meščani kot zdraviliški gostje in ga zato Občina Laško vzdržuje iz javnih oziroma davkoplačeval-skih sredstev.« Poudaril je tudi, da se zaveda problema pomanjkanja parkirišč, ki bo nastal z izgradnjo novega zdravilišča, in predlagal rešitev: »Severno od objektov novega turistično zdraviliškega kompleksa obstajajo zemljišča. za katera smo se pripravljeni potruditi in jih pridobiti, da bi si zdravilišče na njem zagotovilo ustrezno število parkirnih mest za potrebe vseh svojih gostov in zaposlenih.« Boško šrot pismo zaključuje z opozorilom, da se bodo v pivovarni proti poskusu uničenja zdraviliškega parka uprli z vsemi pravnimi sredstvi in znanjem »in če bo treba, bomo pozvali krajane, da se o posegu v zdraviliški park odločijo na referendu- BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: MOJCA MAROT iSVETOV Potijeno obdobje začasnega financiranja ŠENTJUR - Na zadnji seji so svetniki na predlog župana mag. Štefana Tisla soglasno sprejeli sklep o podaljšanju začasnega financiranja. Ta bo začel veljati s 1. aprilom, obdobje pa bo trajalo vse do sprejetja proračuna za leto 2007. Predlog proračuna naj bi sodeč po obljubah v prvo branje šel že na naslednji seji, ki bo aprila. Iz enega nastali trije odbori ŠENTJUR - Svetniki so gladko izglasovali predlog o spremembah ter dopolnitvah statuta in poslovnika. Komisija za mandatna vprašanja, vohtve in imenovanja je namreč predlagala delitev dosedanjega odbora za šport, kulturo in problematiko mladih na tri ločene odbore, Po izračunih naj bi sprememba proračun dodatno obremenila za približno 4 tisoč evrov, po izračunih nekaterih svetnikov celo manj. Župan mag. Štefan Tisel je ob tem izrazil pomisleke, saj naj bi takšna delitev še povečala nesorazmerje. So pa svetniki zatem, ko so izglasovali delitev odbora, soglasno podprli še člane 12 delovnih teles ter njihove predsednike. Prizidelc še zmeraj v zraloi DOBJE - Svetniki so obravnavali ljudsko iniciativo glede gradnje prizidka pri tamkajšnji osnovni šoli. Po dolgoletnem usklajevanju z ministrstvom je kazalo, da se bo gradnja prizidka, kjer bi prostor dobili vrtec, knjižnica s čitalnico ter tri do štiri neprofitna stanovanja, vendarle lahko začela. Je pa svetnik Kari Cadej (SD) že v času prejšnjega mandata nasprotoval, da bi v prizidku zgradili tudi stanovanja, in v ta namen zbral podpise podpore 50 občanov. Pred jesenskimi volitvami je kazalo celo na referendum, tokrat pa se je na dnevnem redu znašlo glasovanje o ljudski iniciativi na to temo. Trije svetniki so jo podprli, štirje so bili proti, vendar, kot pravi Cadej, zgodba s tem še ni zaključena. Doslej je občina v pripravo potrebne dokumentacije vložila že 40 tisoč evrov, opozarjajo pa, da bi postopek za sprejetje novega odloka pomenil še dodatnih 10 tisoč evrov, začetek gradnje pa bi se spet časovno oddaljil. PM Smo fote studio v mestu M • " » T I po äogovanu vampovrnemoVV •• // izdelava ali odracunamo ^ ^ ~ /J fotomateriala od storitve XSJ^ ' za kataloge ipd. ^Foto Zorko, Gosposka ---------- Cel|e, tet. 041 -759-485 j FOTO ZORKO že 38 let v Celju Na Ponilcvi o Blažu Kocenu Občina Šentjur, Slovenska matica Ljubljana in Turistična društvo Ponikva pripravljajo dvodnevni simpozij o Blažu Kocenu, začetniku moderne geografije in kartografije. Posvetili mu bodo dvodnevni niz predavanj in prireditev v Ljubljani ter na Ponikvi. O Blažu Kocenu, rojenemu na Hotunjah pri Ponik- vi, bodo najprej spregovorili v Ljubljani, kjer v sredo, 28. marca, pripravljajo niz predavanj o njegovem delu. V Slovenskem šolskem muzeju bodo odprii tudi priložnostno razstavo o razvoju geografskega pouka in Ko-cenovih del, ter na okrogli mizi spregovorili o njegovem prispevku krazvoju šolske geografije v srednji Evropi. www.novitediiik.coin EBC Dan kasneje se bodo gostje podali na ekskurzijo na Ho-tunje, Slom in Ponikvo. Na Hotunjah pripravljajo slovesnost ob spominski plošči z nagovori, zatem bodo obiskali še Slomškovo hišo, kjer jih bo med drugim sprejel tudi šentjurski župan mag. Štefan Tisel, krajše nagovore ob tem pripravljata prof. dr. Joža MahniC, predsednik Slovenske matice, ter prof. dr. Igor Grdina. Udeleženci ekskurzije si bodo ogledali še župnijsko cerkev sv. Martina na Ponikvi ter tamkaj šnje rastišče velikonočnice in kraške pojave. PM f PETEK. 23 -Tiai ■ 3B0tA.24. marsc ?007. ob 1R. in 18. uri NEDEUM:J>. n^arac 2007, d) 16. in 18. -SOBOTA. 31. man •lEDEUA, 1.apf«1ßör,ob"l6.ih18.w1 " IrH.i'i' iäci e:,mi 746 779,031 548 247 • www.razboret*^9on-Si NOVI lEDNII ŠMARJE p. J.| ROGATEC j ROGÜKA^ PIDOČErmrEK| KOZJE | § f 13 Mesec dni za sosesko Dobrava Občina Šmarje pri Jelščih pripravlja v ponedeljek v spodnji dvorani Kulturnega doma javno razgrnitev občinske^ lokacijskega načrta za stanovanjsko sosesko Dobrava. Lokacijski načrt bo v javni razgrnitvi 30 dni. Lokacijski načrt zajema območj e nad železniško progo in cesto v Dvor, gre torej za enega lepših predelov Šmarja pri Jelšah. Večji del zemljišča bo namenjen za gradnjo individualnih hiš, ki naj bi jih postavili od 20 do 25. Ob železnici pa r vajo postaviti od štiri do pet vila blokov, v katerih bi bilo največ pet stanovanj. Glede lokacijskega načrta so pripravili že dve prostorski konferenci, zdaj pa bo gradivo načrta trideset dni javno razgrnjeno. Zainteresirani si ga bodo lahko ogledali vsak dan v času uradnih ur knjižnice. Tam bo tudi knjiga pripomb, v katero lahko občani in zainteresirani do konca javne razgrnitve vpišejo pripombe in predloge glede na lo- kacijski načrt, sicer pa lahko predloge in pripombe pošljejo tudi občinskemu oddelku za okolje in prostor. Občina pripravlja 19. aprila še javno obravnavo naftta. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor Peter Pla-ninšek, je že sedaj nekaj informativnega zanimanja za parcele. V občini računajo, da naj bi lokacijski načrt sprejeli najkasneje do jeseni, potem pa bi začeli s projekti za ceste in komunalno ureditev. Parcele naj bi bile nared za grad- njo konec leta 2008 leta 2009. Edino, kar bi lahko malce oddaljilo začetek gradnje, so morebitna arheološka najdišča. V bližini, ne sicer na tem območju, so namreč našli območje dveh rimskih vil. V prihodnjih dneh bodo opravili predhodno raziskavo, ki bo pokazala ali bodo morali opraviti še večje raziskave območja. V vsakem primeru bodo vse opravili prej, kot bodo parcele na voljo zainteresiranim kupcem. ŠO Hotel za divje čebele Večina ljudi pozna predvsem koristnost medonosnih čebel, ki oprašujejo drevje in druge rastline. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da jih divje (takoimenovanesolitar-ne) čebele zaradi svoje ko-smatosti pri tem celo prekašajo. Žal so slednje ogrožene, zato izvajajo v Romanskem parku posebni projekt Solitame čebele, za katere je zanimivo, da so brez žela ter ne pikajo, so zaradi industrijskega kmetovanja vse bolj ogrožene. Zaradi njihove izjemne koristnosti bi moralo biti drugače, zato so v Kozjanskem parku uredili »prvo slovensko vas za divje čebele<. To se je zgodilo v sodelovanju s hrvaško kmetijsko svetovalno službo, še posebej z mag. Marijo Ševar, ki se z divjimi čebelami in drugimi gospodarsko pomembnimi žuželkami ukvarja že vrsto let. Takoimenovane čebelje hotele tako poznajo že na Hrvaškem ter v Avstriji, Nemčiji. Gre za posebne hiške, z navrtanim lesom in s snopiči trstičevja, ki pomagajo pri ohranjanju ogroženih divjih čebel. V Kozjanskem parku so postavili čebelje hotele v neposredno bližino matičnega nasada visoko-debelnega sadne^ drevja. Pri vsem skupaj je treba vedeti, da je bilo v preteklosti več trhlih dreves, trstičevja in slamnatih streh, kjer so lahko divje čebele spomladi odk^e jajčeca v primerne votlinice, Učenci osnovnešole Kozje so za opozarja mag. Bernard Gor- šak iz zavoda Kozjanski park. S prečnimi predgradami nato ustvarijo posebne celice, kjer se dokonča razvoj in preobrazba do odrasle Čebele. Mlada čebela zapusti svoje bivališče šele naslednje leto, kar pomeni, da ostane v njem dolgo časa. V omenjeni projekt so bile v preteklih mesecih vkijuče ne osnovne šole z območja parka. Tam so se posebej poučili o pomenu in razvoju divjih čebel, izdelovali zanje lesene hiške ter jih postavili v bližino sadnega drevja. BJ, foto: LIDUA CEPIN različnih vidikih razvoja Posotelja, ki je bil pred dnevi v dvorcu Strmol v Rogatcu. O vidikih Posotelja v dvorcu Strmol v Rogatcu je bil pred minulim koncem tedna strokovni posvet s predstavitvijo zbornika na temo Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja, ki je izšel v tem mesecu. Posvet je pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru v okviru evropskega projekta Okoljska dediščina, ki povezuje pet držav od Francije do Turčije. Kot pravita organizatorja posveta mag. Klemen Prah in Andreja Nekrep, je namen posveta, da bi s prispevki iz omenjene publikacije strnili poglede, stališča in razvojne pobude različnih dejavnikov o posebnostih Posotelja. Med osrednjimi temami posveta so bili trajnostni sona-ravni razvoj na primeru Posotelja, njegove naravne možnosti, SoÜa kot povezujoä dejavnik občin na obeh strani meje, problem kakovosti vode, dejanske možnosti oživitve Vo-narskega jezera, razvoj Krajinskega parka Boč, Rogatec med danes in jutri ter podobno. Med številnimi predavatelji jih je bilo kar nekaj iz pokrajine ob Sotli, tudi s hrvaške strani, BJ, foto: RUDI KREBS Četrta obletnica slatinskih lionsov Lions klub Rogaška je v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška 10. marca organiziral dobrodebii ples ob svoji četrti obletnici ustanovitve. Plesa se je udeležilo 125 obiskovalcev, med njimi tudi guverner Lions distrikta 129-Slovenija Anton Camplin in viceguvernerka Lorena Hus. Lions klub Rogaška št^e 27 članov, ki so z zbiranjem dona-cij, licitacijo umetniških del in srečelovom zbrali 18.000 evrov. Sredstva bodo namenili Šolanju petih slepih in slabo- vidnih iz naše regije, za svetovni lionistični projekt preprečevanja in odpravljanja slepote v najbolj nerazvitili delih sveta ter za pomoč trem bolnim otrokom iz socialno ogroženih družin iz naše regije. Na plesu so v kulturnem delu programa nastopili klarinetist Toni Ojsteršek, pianist Domen Pihler in violinist Klemen Krklec, v zabavnem delu pa Nuša Derenda in skupina Victory. Prireditev je povezovala Tanja Jurjec. BT Kako graditi v paricu s posvetom Prostorska identiteta - prostorski razvoj v odpriem prostoru s poudarkom na območju Kozjanskega parka, ki je bil včeraj v Podčetrtku, želi organizator zavod Kozjanski park, pridobiü smernice za prihodnje delo. V dopoldanskem uvodnem delu so predstavili park z raz-hčnih vidikov, od opoldneva pa so se vrstili referati različnih slovenskih in tujih strokovnjakov. Med osrednjimi temami so biii novi cilji v povezavi varovanja dediščine in načrtovanja prostorskega razvoja, kultura bivanja v Kozjanskem parku, tamkajšnja etnološka stavbna dediščina ter regionalna kultura gradnje v Bavarskem gozdu. BJ 14 _TOJmK_J S^mL^ VITANJE | H; ..i,. Šolarji^ pozor - Arclin! Ko je lani v Arclinu zrasla nova trgovina, se je na delu ceste, ki pelje proü Lju-bečni, spremenil prometni režim, zaradi česar so morali prestaviti postajališče šolskega avtobusa. Ko pa je bil končan priključek z avtoceste na Ljubečno, varnosti za šolarje tudi na novi lokaciji ni več. V celotni vojniški občini je kar nekaj prometnih odsekcfv, ki so za šolaije še posebej nevarni. Ponavadi zato, ker ni ustrezne prometne signaliza-cije, prehodov za pešce ali pločnikov in kolesarskih stez. Med najbolj nevarne odseke sodi tudi cesta, ki pelje proti Arclinu. Zaradi nedavno zgrajenega izvoza z avtoceste, ki vodi proti Ljubečni, pa se je prometna varnost na tem odseku, ki že ob zgraditvi trgovine ni bila najboljša, še poslabšala. »Zaradi neurejenega prometa smo morali avtobusno postajo šolskega avtobusa prestaviti do transformatorja na arclinski cesti, ki pe- Sošolaijt v Arclinu kljub pret (ki sicer ni označeno) bolj varni? Ije proti Ljubečni, tam pa imamo eno zelo nevarno prevozno cesto, ki se nam priključuje z leve strani. V prometni konici smo našteli do 67 vozil na uro, med njimi pa je večina tovornih,« pravi predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Kocman. »Otroci so sedaj praktično nevidni za vse uporabnike cestno motornih vozil, niti ni opremljenosti s prometnimi znaki, tudi avtobus stoji direktno na cesti,« poudarja, »več kot opozarjati, da je v občini premalo narejenega za malega šolarčka, pa svet za preventivo ne more naredi- ti,« še pravi Kocman in se sprašuje, kdo bo ob morebitnih nezgodah prevzel odgovornost. »Mislim, da smo premalo naredili za korak malega šolarčka, malega otroka. Ta zadeva bi morala biti rešena že včeraj, ne jutri, sicer bo lahko že prepozno.« RP Sneg prestavil čistilno akcijo Spomladansko čistilno akcijo v občini Vojnik, ki so jo nameravali izvesti v tem tednu, so zaradi slabega vremena prestavili na prihodnji teden od ponedeljka, 26., do sobote, 31. marca. Program odvoza odpadkov bo po prej določenem urniku, osrednji del čistilne akcije z udeležbo članov vseh dru- štev, šol in krajevnih skupnosti pa bo v soboto dopoldne od 8. ure dalje. Kljub slabemu vremenu pa so na določenih mestüi v krajevnih skupnostih Vojnik, Frankolovo in Nova Cerkev pustüi že postavljene kontejnerje, ki jih bodo v primeru, da bodo polni, tudi odpeljali. TV Loče v strmem vzponu Loče, druga največja krajevna skupnost v konjišM občini, v zadnjih letih dosegajo neverjeten razvoj. »Vse, kar delamo, usklajujemo vsvetu KS. Ponosni smo, ker smo z vodovodi, novimi mostovi, cestami v Lipo-glav, Ostrožno in še kam, dosegli, da ljudje ostajajo v teh hribih, še več: k nam se celo priseljujejo,« ne skriva zadovoljstva predsednik sveta Jože Čakš. Poleg zagnanega vodstva KS je k napredku seveda veliko prispevala konjiška občina, svoje pa tudi podjetniki. Na enem koncu Loč je Alojz Kračun zgradil pravi novi center kraja, ki se bo v naslednjih letih predvidoma razvil v večji turistični center, na drugi strani izstopa uspešen podjetnik Alojz Cugmajster. V veliki meri je njegova zasluga, da imajo Loče od letos ogrevanje z lesno biomaso. Ampak to sta le dva izstopajoča primera, uspešnih podjetnikov je v Ločah še veliko. Z njimi so prišla v kraj tudi nova delovna mesta in novi prebivalci, z nji- mi pa tudi nove potrebe. Loče so tako eden redkih krajev, kjer narašča število otrok. Osnovno šolo obiskuje sedaj 450 otrok, šola pa postaja premajhna, predvsem pa potrebna obnove. »Zanjo bomo potrebovali preko 3 milijone evrov. V načrtih je prihodnje leto. Letos bo največja naložba v kraju izgradnja kro-žišča, ki je ocenjeno na 400 tisoč evrov. Projekti so pripravljeni, gradnja se bo predvidoma začela maja,« napoveduje dve veliki in pomembni pridobitvi Jože Čakš. Seveda je ob njima še kopica manjših, za katere pa so zaradi predvidenega zmanjšanja denarja za potrebe KS v občinskem proračunu zaskrbljeni. Na to sta Jože Čakš in še drugi svetnik iz Loč, Ervin Jančič, opozorüa tudi pri obravnavi predlaganega proračuna. »Lani smo razpolagali s 83 tisoč evri, letos bi naj samo z 62 tisoč,« so razočarani Ločani. A zagnanosti jim tudi to ne bo zaustavilo. Hočejo naprej. MILENA B. POKLIC V Vitanju za nova igrala i, posamezniki, društva, učenci in učitelji iz i jih poklonili vrtcu. Izkupiček od prodaje bo nakup igral in opreme vrtca. C iz Vrtca Vitanje pa bodo že drugič pripravUi ikdjo zbiranja starega papirja za nova igrala in Vrtec \ritanje, ki deluje v okviru osnovne šole, želi kupiti nova igrala in drugo opremo. Da bi zagotovili vsaj najnujnejše, potrebujejo več kot 8 tisoč evrov. Resda jim namerava na pomoč priskočiti Občina Vitanje kot ustanoviteljica, a zbiranja potrebnega denarja so se lotili tudi sami. V sredo so otroci iz Vrtca Vitanje v kuhuraem domu pripraviti proslavo ob materinskem dnevu, pred prireditvijo pa si je bilo mogoče ogledati in kupiti izdelke, ki so jih izdelali otrc OŠ Vitanje i namenjen z Starši otr( dobrodelno . . _ . . . opremo. Akcija bo od srede, 28. marca, do torka, 3. aprila. Zabojnik bo stal pred Vrtcem Vitanje. S prvo akcijo so na ta način zbrali nekaj preko 300 evrov. MBP Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v C Iju, zadeva St 84/2006 z dne 12.03. 2007 nad stečajni dolžnikom ESTET d.o.o. v stečaju. Kozje 194, 3260 KOZJE OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITEU ZBIRANJE PONUDB (I. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. Premičnine - stroji, oprema in Izdelavna orodja (del proizvodne opreme, pisarniška oprema, gasilni aparati, regali, paletni voziček, razna Izdelavna orodja, elektro odjemno mesto. Itd.), vse po ceniWenem seznamu; Premoženje - premičnine pod točko 1 se prodajajo v kompletu kot celota, Izklicna cena znaša 41.353,50 EUR. Varščina znaša najmanj lO % 'izklicne cene. 2. Premičnina - zaloga materiala, (razne barve, tekstilno blago, kanalčki, podložni kartoni, lepilo, sponke. Itd.) vse po cenitvenem seznamu; Premoženje - premičnina pod točko 2 se prodaja v kompletu kot celota, Izklicna cena znaša 9.409,50 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % Izklicne cene. 3. Premičnine - zaloga izdelkov (razna namenska embalaža), vse po cenitvenem seznar . Premoženje - premičnine pod točko 3 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 4.252,20 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 20. 2. 2007 In bo prodano po načelu 'Videno -kupljeno". Izklicne cene so vskladu scenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika, unIv. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu "videno kupljeno", po posameznih kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje več kompletov, oziroma vse skupaj. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo Izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 30 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku In sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni List RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo celoti plačana kupnina. Kupec si mot potrebna soglasja oz. odobritve in potr godbe o nakupu nepremičnin v skladi nodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženjazzbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, 11. In lil. odstavka ZPPSL 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ ir SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane & mo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navt dene pogoje. 5. Ponudnil« plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje št. 0600-0097-1 845, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni Izbran za najugodnejšega ponudnika, s varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O Izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec nI dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli dmgače ne more skleniti kupoprodajne pogodbe 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje , s pripisom Stečajni postopek St 84/2006 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kosu, tel. 03 427 44 80 In GSM 041 652-18- takrat, ko je iam pridobfti v i za sklenitev po-obstoječo zako- MOVilDNIi gjaiLTORA 15 Opažena v New Yorku Celjska slikarka Špela Cvetko Penič je razstavljala v slovitem centru umetnosti To, da so naši umetniki pogosto prej in bolj opaženi ter cenjeni v tujini kot doma, ni nič novega. To zagotovo velja tudi za Celjanko Špelo Cvetko, ki je leta 2004 diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Nekajkratseje na razstavah predstavila slovenskemu občinstvu, v času od 20. februarja do 13. marca letos pa je razstavljala v i^ora Gallery v New Yorku. «Svoja dela doživljam tako, da jih imam predvsem rada - tako kot ima vsak človek rad svojega otroka in ga sprejme takšnega, kakršen je,« je o sebi kot slikarki rekla lani, ko smo jo predstavili v našem časopisu. Takšen odnos do svojih stvaritev pa ne more biti neopa-žen in tako je Špelino delo opazila tudi neka newyorš-ka galeristka in jo povabila v svoj razstavni prostor Agora Gallery. To se je zgodilo po tem, ko se je Špela prijavila na nagradni natečaj v organizaciji Chelsea International Fine An Competition, na katerem sodelujejo likovni us- Slikarka Špela Cvetko Penič tvarjalci z vseh koncev sveta, Na razstavi v okviru natečaja se je Špela predstavila s tremi svojimi deli v kategoriji perspektivnih abstraktnih slikarjev. Nagrade sicer ni prejela, a so jo opazili in temu je sledilo že omenjeno povabilo v umetniških krogih zelo cenjene galeristke. Dragoceni stiki telo na velik odziv in obisk poznavalcev in ljubiteljev slikarstva in med vso to množico se je vrtela tudi naša Celjanka, sprejemala čestitke, »najbolj pa me je navduševalo to, da sem se lahko pogovarjala s tamkajšnjimi umetniki - slikarji in z nekaterimi sem še vedno v stikih. Eden od njih, slikar-galerist, me je celo povabil, da pridem spet v New York in se predstavim v njegovi galeriji. Čudovitih spominov in občutkov je nešteto, saj New York obiskovalcu, sploh pa umetniku, ponuja kar najširši spekter likovnih umetnosti na neštetih prizoriščih. Za tamkajšnje galerije je predvsem značilna njihova specifičnost glede na motiviko, likovne tehnike, stile, umetniška obdobja ipd.,« je med drugim pove- »DeloŠpeleCve) Povabilo Agora Gallery na otvoritev razstave slikarke Špele Cvetko iz Slovenije je nale- dala Špela Cvetko nekaj dni po prihodu domov, kjer z novo, poživljeno energijo in notranjim žarom spet ustvarja in bo nemara spet nekje prese- netila, prebirala kritike o svojem delu, predvsem pa se ljubeče veselila ob vsakem novorojenem otroku. MARJELA AGREŽ o, metamoifoze umet- nikove zavesti v iskanju svojskega izraza. Zlitje abstrakcije in simbolizma v delih slovenske umetnice Špele Cvetko dosega močan učinek, ki opazovalcu ne dopušča ravnodušja. V delih iz cikla Povratno potovanje (Retumii^ Journey) se umetnica obrača k temi kre^vnosü kot taki, k njenemu izvoru, upodobljenemu kot zlato jedro. Obrača se k neskončnim kombinacijam kodnega zapisa vertikale - horizontale in tke vsepojavno. Suličaste silhuete kot zareze v plamo namigujejo na prehod, skozi katerega zavest za trenutek zdrsne vdrugo pozornost, vnek drugi svet Sila njenih abstraktnih del kar bije s platna: barva in oblika dosegata moč zvoka; bistvo pomena se rojeva iz nasprotja. Ob pt^edu na s simboliko prežeto slikarkino delo opazovalec zasluti dano sporočilo, hkraü pa iz umetniška dela, ki ga prebira, odkriva in dodaja lasten pogled, svojo vizijo ... Na ta način nam Špela Cvetko dovoljuje, da njeno delo postane naše lastno.« (izrez iz ocene, objavljene ob otvoritvi razstave Špele Cvetko v newyoriki likovni galeriji Agora) Na odru mladih Celjska izpostava JSKD pripravlja v torek srečanje otroških gledališč in otroških gledaHških skupin celjskega in velenjskega območja. Srečanja, ki se bo v dvorani L OŠ Celje začelo ob 9. uri, se bo udeležDo pet gledaliških skupin osnovnih šol in kulturnih društev. Dramska skupina podružnične OŠ Šmartno v Rožni dolini bo uprizorila predstavo Ferija Lainščka Ko se ptički ženijo, otroška gledališka skupina Pod kozolcem Šmanno ob Paki se bo predstavila s pravljico bratov Grimm Volk in sedem kozličkov, gledališče Pingo OŠ Lava s predstavo Smra-dek Svetlane Makarovič, gledališka skupina OŠ Gustava Šiliha iz Velenja z Anal- fabetom Braniš lava Nušiča ter učenci OŠ Ljubečna s predstavo Marjance Tanšek Tisto malo, kar jih je še ostalo. Srečanje bo spremljala režiserka in gledališka pedagoginja Branka Bezeljak Glazer, ki bo najboljše skupine uvrstila v program meti območnega srečanja otroških gledališč. To bo 17. in 18. aprila v Slovenskih Konjicah. BA Godalke prevzele GM oder Na GM odru je v sredo v Galeriji sodobne umetnosti Celje nastopil godalni kvartet Alamir^. Violinistki Maja Savnik in IVlojca Gal, violist-ka Maja Rome in violonče-listka Katja Beguš so navdu-SÜe. Idejo za ime kvarteta so mlade glasbenice dobile pri profesorju za hteraturo na Akademiji za glasbo Ivanu Florjancu, kot pojasnjuje Maja Savnik: »Povedal nam je, da še iz srednjega veka izha- jajo štiri različna poimenovanja tona a. Se pravi a, la, mi in re. In smo si rekle, da je to idealno za nas, saj smo štiri, pa še godalke, glede na to, da so godala uglašena prav na ton Glasbenice so v kvartetu začele ustvarjati pred dvema letoma pod vodstvom Tomaža Lorenza. Danes imajo tri mentorje, profesorje Primoža Nov-šaka, MiletaKosijain Cirila Sker-janca. Celjane so ^sbenice navdušile z godalnim kvarte- tom v F-duru Josepha Haydna, z godalnim kvartetom v F-du-ruAntoninaDvoraka,kijeznan tudi kot ameriški kvartet, in z delom Brine Zupančič Tri skladbe za godalni kvartet. To delo so lani prvič izvedle prav glasbenice kvarteta Alamir^. Nad njihovo izvedbo je bila navdušena tudi skladateljica Brina Zupančič, ki je bila prav tako med občinstvom, ob koncu vidno prevzetim nad čudovitim koncertom. ŠO Nedeljski muzejski mozaik v Muzeju novejše zgodovine Celje vsako četrto nedeljo v mesecu obogatijo s pestrim programom, ki so ga poimenovali Nedeljski muzejski mozaik. V celjskem muzeju bodo tako vnedeljo med 16. in 18. uro oživili muzejsko ulico obrtnikov z demonstracijami vseh mojstric in moj strov, pri čemer posebno ponudbo za obiskovalce pripravlja mojster zlatar Miroslav Bah-čič, ki bo brezplačno čistil okrasne kamne v zlatem nakitu. Obiskovalci bodo na družinski ustvarjalnici lahko izdelovati bleščeče darilo za svoje mamice ali (in) prisluhnili nostalgičnim zvokom zejski kavarnici, V fotografskem ateljeju Josipa Pelikana pa ob 16. uri pripravljajo kostumirano vodstvo. Čaša nesmrtnosti gre v Prekmurje Nagrado čaša nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskih verzov, ki jo simbolizira bronasti kip Jureta Smoleta, je ob svetovnem dnevu poezije v sredo zvečer na prireditvi Akademija Poetična Slovenija v Velenju prejel Milan Vmcetič. Vincetič je objavil že več kot dvajset knjig poezije in drugega avtorske^ leposlovja. Za svoje delo je prejel tudi nagrado Prešemovega sklada. Zivi in ustvarja v Prek-murju. Za čašo nesmrtnosti, ki so jo uvedti lani ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca, se je potegovalo pet nominirancev, ob nagrajencu še Iztok Geister, Jurij Hu-dolin. Brane Mozetič in Vinko Möderndorfer. Pesmi na- grobna ruf^t^. Prva družina, ki bo v nedeljo obiskala Muzej novejše zgodovine Celje, bo imela prost vstop, ob nakupu vstopnic pa bodo obiskovalci dobili tudi darilo. Poleg tega bodo v muzejski trgovini za obiskovalce pripravili lO-odstotni popust ob nakupu muzejskih izdelkov, sporočajo iz muzeja. BA grajenca. nominirancev in še dodatni izbor 21 slovenskih pesnikov in pesnic so objavljene v pomladanski izdaji revije za poezijo Lirikon 21. Na prireditvi j e Mestna občina Velenje tudi prvič javno predstavila svoj del kandidature za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2012. Velenje se je namreč za izbor mesta za nominacijo za EPK prijavilo skupaj s petimi drugimi mestnimi občinami, Prijavitelj projekta je mestna občina Maribor, vsaka ob občin partneric pa je prevzela koordinacijo aktivnosti na posameznih področjih. Velenje je tako koordinator področij Otroški programi, Industrijska dediščina in Literatura. ITJOA Hana, osrednji lik . . . _ _ trenutku pojavi gola (do spodnjega perila je trenirala že v komediji Šah mat), je pavzročila, da je umolknila celo dvorana, tako da hi bilo slišati šivanko, ča bi padla na da, Zaradi prizora in njenega lepega telesa. V zakulisju se je Tjaša, ki je vse holj popularna filmska in gledališka igralka, najbolj razveselila objema mame. V teatru pa so hili tudi veseli njenega obiska, saj je gospa Ana Tina Kosi sta vi sekretarka za področje financ na ministrstvu za kulturo. Fotu: DŠ i (na premiera je pripeljal tudi soprogo), in z dogodkom v našem mestu in v širšem slovenskem gledališkem prostoru, In morda še dlje? Gola Goga in zakulisje dogodka Celjsko premier no obiiostvo, ki sicer že po pravilu velja za ne-kotiko bolj zadržano, jepredstavavSLG Celje Dogodek v mestu Gogi dvignila nanoge, ganila v srce in napol-oiia duSo. Tako dolgega is burnega aplavza že dolgo ni bilo, prav . tako po prestavi ne tor liko eminentnib go^ stov, ki so si prišli dogodek v Celje ogledat iz vesoljne Slovenije. Ze kar kultni tekst Slavka Gnuna, postavljen na oder malega me- . steca z ravno pravo mero balkanskega melosa, je že s širienjem-novic 9-sastajan)u predsteve dal slutiti, dasobovCe-Iju nekaf zgodilo ... Na odruSLG in nato pozno v.noč še na drugi strani •zavese... - ; MA^rtJA Hot).it:u v objem celjskim igralcem v Gogi so padali na samo prijatelji, sorodniki, režiseiii, partneiji. mame in oča^e (celo večni mladenič Damatar Bitenc z mlado prijateljico sa je, iščoč medijski dogodek, znašel v Celju), ampak tudi krhik Tomaž Simon, ki ni mogel skriti očitnega nawlusenja nad predstava. Takole smo ga ujeli, ko seje stisnil k Barbari Vidovič. Najbrž ji je spotoma čestital še za bronasti celjski grb. Igor Žužekin Lučka Počkaj nista imela nič prati.čeju takole (na kolenih)vidi javnost- la in da je noč ia mlada! Čestitke njima in ekipi. mo našega časa ali mesteca, da sta se tako na ves glas nasmejala. Ali pa se Vinku plete po glavi nova komedija ...Vsekakor sta bila nad predstavo kolegov očarana. i«fi Tiiiir pIKCIJA 17 Središče ob štirih Strmci s kapelo in starejšimi hišami, medtem ko si /e bolj na robu. Mladi se priseljujejo Iz Strmce nad Laškim je treba po vsako stvar v dolino - Kraj s kmetijami in najstarejšimi orglami klasičnim kmetijstvom se ukvarjajo družine Kačič, Železnik, Pos-peh in Kladnik. Imamo tri ekološke ovčerejce Zdenka Kneza, Mirka Veligovška in Darka Nagli-ča. Ivan Razboršek se ukvarja z ekološko pridelavo hrane. Poznana sta bila sodarja Franc Seni-ca in Nesti Šuhel. Razvito je čebelarstvo, kjer še posebej izstopata Henrik Hren (150 panjev] in Franc Šolar z ženo Tatjano. Pri Šolarjevih čebelarijo že štiriindvajset let na dveh stojiščih v neokrnjeni okolici Laškega. Imajo kontrolirano predelavo medu. Po starih recepturah izdelujejo iz medenega testa razne okraske, krasijo značilne lectove srčke, konjičke ... Za veliko noč bo Tatjana Šolar predstavila prve medene pirhe.« Bregovi nad Strmco so bili nekoč polni vinogradov in po pripovedi naj bi prav v njih bil spočet znameniti laški rizling. Trtna uš je vinograde povsem uničila, vkra-ju je ostalo samo še nekaj braj-dovca za domačo rabo. Vsi so ponosni na domačo cerkev sv. Krištofa, v kateri so tudi Strmca je zaselek z okoli dvesto krajam v krajevni skupnosti ko. Kraj z večinoma skoraj m)vi-mi in lepimi hišami z urejeno okolico je postavljen nad sedanjo magistralno cesto Celje-Zidani Most in človek ima občutek, da se spre-. haja po veliki dlani, nad katero je razprto nebo, po katerem je ves dan možen sončev sprehod. Seveda pod pogojem, da je vreme lepo in pot za sonce primerna. Sam sem Strmco obiskal v letos verjetno najbolj vremensko nemogočem dnevu, 20. marca, ko je ponoči ob slovesu zime in v pozdrav pomladi zapadlo res veliko snega. Strmca je bila odeta v debelo snežno odejo, čez njo pa je bil kot pajčolan razpotegnjen meglen oblak. Pogled na cvetoče grmovnice je bü žalosten in neprijeten, veliko drevja je bilo pot težo mokrega snega zlomljenega... Najprej sem se ustavil pri Francu Rajhu, ki se je iz Šentruperta NOVI TEDNIK vimmkmp nad Laškim v Strmco preselU leta 1966. Pripoved je začel s simpatično primerjavo. »Strmca je predmestje Laškega in Rimskih TopUc, razpotegnjenapajeob štiri kilometre dolgi nekdanji Rimski cesti. Z magistralne ceste so trije dovozi: iz Laškega pri pokopališču, pri nekdanji gostilni Šuhel in pri tudi nekdanji gostilni Nagode. V kraju živi okoli 200 ljudi, med katerimi je okoli štirideset otrok, ki se vsak dan vozijo v vnec in šolo v Laško, nekaj pa tudi v Rimske Toplice. Že šestindvajset let sem svetnik v KS Laško in lahko rečem, da smo v tem času kraj lepo uredili, nujno pa bi potrebovali še pločnik proti Laškemu in Rimskim Toplicam, razsvetljavo in boljšo komunal- no ureditev, Nemalo težav nam povzročajo tudi plazovi. Sicer pa v kraju nimamo gostilne, ampak imamo prodajalno vina, nimamo trgovine, razen Šolarjeve za drobno kmetijsko mehanizacijo. Po vse je treba v dolino. Nimamo nobenega društva, čeprav so naši krajani člani folklore, godbe, pevskih zborov in drugih podobnih druženj. V kraju prevladuje kmetijstvo in veseli smo, da se priseljujejo mnogi mladi in si tu ustvarijo dom.« Ekološki kmetje, čebelarji ... Franc Rajh, ki je bil zaposlen v rudnikih Laško do njegovega zaprtja leta 1991, Hrastnik in Senovo, kjer se je leta 1996 upokojil, dobro pozna svoj kraj, ki mu ga uspe tudi lepo predstaviti: »Največjo kmetijo ima Vlado Petek, ki se ukvarja z živinorejo. V hlevu ima škotska goveda in lame. S Franc Rajh, »župan« Strmce, upokojeni nidar in predsednik humanitarne organi-zaciieSa. M. 4., i dni; Mitwra ki U. »aio, 29.4. 4 dri; VregolngiidrM>, 21.4., 6M; (Mtvil« J«r4ariK 2S.U0.4., 7 dni; Jo 25m4,7dnl;EBi|i*lnbil«)Hf>,l4.,2I.UB.4.,8dri,PofiWn>r " " ' Morako,Z7.4.,ldri svrrom* FOTOVMUA: bk 25.4., 12 dni: DAoi, 26.4., 6 dni; KKo|sU |mlK 27.4.9 dri: Mkg Ixproii, 27.4., 5 dri; Hw V«*, 2. S., 5 dri: Htw Y«k ki Niognkl slopni, 28.4., I dri: ZloH miad loM ta Hov« 25.4., 12 iH; Tiiiko ta l(oi«t««« d poMa M PotlOYl 23.4 JI dni hI; JorMjrtSIriii, 14.,2Ii28.4.,8dri,- K MLMIIIMTJWG "»'^EUN ^ Grup h^oHo^ii^iirj^^^ . K0m,le(.05 6633 640,pi m IZLCrMlSil^VA TUI2J6TIČNA ACJtNCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnii(.si KRAJŠI IZLETI: SARAJEVO-MOSTAR 27.-29.4., 25.-27.5., 23-25.6. • BRUSEU 26.-30.4., 21.-25.6.. BAVARSKI DVORC112.-13.5., 9.-10.6. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.5., 16.-17.6. • BOROMEJSKI OTOKI 20.-21.4., 12.-13.5.. 9.-10.6.. TIRO LS K A 19.-20.5., 23.-24.6. • NAKUPOVALNI IZLET ARIZONA -BiH 21,4, DIIL6A POtowsjÄs smummM PsssrsiKics 30.6.-77 . SSAfJOSWÄVäJA Oü fJOS^DKÄPA 7,-21.7 » KßSVSäiS! i-JG8Öi 21,-28,7, BOGATA PONUDBA PRVOMAJSKIH POČITNIC !! Vatikan-Sorefilo-Nsop0?j-AmQSf! 27.4.-i .S.iJozero Maggiore-SoromeiskS otoki-Miiano 27-28,4.; innsbruck-Swarovski-Bodensko jezero-Mainou-Renski siapovi 28-30.4ižerseva 26-30.4.;SvSoöugorie-Mo.^tar-Sa!aievo 30.4.^S.5 ;Ziata Praga in gradovi južne Češke 30.4-2.5.;S©ograd-Zjatit>or-Sarganska osmlca-Sirogojno 27-29,4 :Peiopnez in Atene 27.4,-2.6.;Sicilija 28.4.-2.5.:Kaprun 30.4.; S^oensburg-V^oihaiic^z ladjo do Passau-cs 2?-2S.4;lepo{6 Rena 29.4-2.5.; Oflövo gnezdo 2,5,;Dunaj-Bratisla;va l-2.5.;Budimpešta l-2.5.;Potepon!e po Medimufju 30.4,;Beograd in Srbski samostani 27-30.4,;Čma gora in Aibanija 27.4.-2.5.;GORIŠKA BRDA-praznikčešenj 2,9.6; l.MAJ ODDIHI Šibenik h.lVAN 3 dni ] 0?5€:Petfčane h.Pinija 3 dni 8;e:Vodice h.Punta 3 dni 102€;Pag h.Luna 3dni 99€; Karibu KENIJA 8 DNI 19.,26.10; TANZANUA 12 DN! 26. i0,.24.i2 POLETJE: PAKOŠTANE 7 DNI ALL INCL. 171€, 10% za prijave do 31.3.2007 email :info^Dofec 3Uh si PI Af^im r Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/7132308 23 , Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI SMO Naravovarstveno nasilje Ljudje smo si različni, med drugim tudi po srčni kulturi. Eni jo imamo, drugi ne in so zato grobi in nasilni do vsega živega, tako ljudi kot do živali. V to sorto ljudi spadajo predvsem jagri, ki jim gre zgolj za užitek, uživanje ob ubijanju in koristoljubje (zastonj meso). Poleg tega je ja-ger v današnjem času edini, ki sme streljati na žive cilje, UREDNIŠTVO za razliko od vojaka, ki mu največkrat nasproti stoji enakovreden nasprotnik, je jager še posebno nizkoten: strelja samo kadar se žrtev ne more braniri. Ker nočejo iz^biti svojega posla, ljudi strašijo, kako se bo potem divjad namnožila. To ni res, ker za ravnovesje najbolj in brez škode poskrbi narava sama. Ker pa mora biti vse na strokoven način regulirano, ravnotežja v naravi ni več. Posledica tega je izumiranje posameznih vrst živali. Kakšnih 13 let nazaj smo še videli kakšnega zajčka, sedaj nobenega več. Pa se je tudi takrat kmetovalo in škropilo. Ni čudno, saj pride vpovprečju že pet jagrov na eno žival. Tako bodo sčasoma ostali samo še jagri z orožjem sami sebivnamai. Nobene zve- Otroci, po lepscy te praznik mamicam! i::;^ v nagradni akciji striske preobrazbe za mamice se je en: od izžrebank, ki smo jih objavili torkovi številki, odpovedala sodelovanju v akciji, zato namesto nje Izžrebali Julijo Rožencvet iz Bistriška 85 v Poljčanah. Več o tem v reportaži prihodnji petek! fl3/490-7tWJ3 ali 041/928-460 Hair center Darja ; Darja Kocmut.s.p. I UI.Frankolovskihirtev 24, Celje ' Tel.: 491 87 00 ri se ni bati tako kot hudobnega človeka. Mi želimo kmetijo v izmeil 20,7 ha prestrukturirati v miroljubno naravovarstveno smer, ki bo prijazna do vseh živali, rastlin in tistih ljudi, ki v srcu dobro mislijo. Načrti za dosego tega cilja so že v teku. Smisel našega delovanjaje, kolikor se da rešiti življenje nasilja in neodgovornega ravnanja, ker le v takšnih okoUšSnah lahko kvalitemo živimo brez nepotrebnih stresov, ki povzročajo bolezni. Kot jagri pravijo tudi sami, njihova organizacija ne bi več imela nobenega smisla, če bi lastniki posestev sami odločali, ali dovoljujejo j^o ali ne, Jasno bi se izkazalo, da marsikdo ne odobrava njihovega nasüja nad ljudmi in živalmi ter da je bil ta zakon vsiljen, zato grobo posega v svobodno odločanje ljudi. Država naj bi denarna sredstva, s katerimi podpira jagre, raje namenila kmetom, ki pošteno in tido de-lajo. Tako pa beremo v časopisih: strasten lovec ubil ženo s starši vred, in dmgi primer: jager ustrelil malo čapljo, ki je zaščitena. Pa tudi če ne bi bila, kaj ima od tega... Odgovor se si: sproščanje morilske strasti. Koliko je že bilo in še bo takšnih primerov, Tovrstiii ljudje povzročajo samo škodo in žalost na tem svetu, priznal pa ne bo, če mu je tudi stoodstotno dokazana. Čas bi že bil, da bi jagri svoje »naravovarstveno mišljenje in dejanja« pospravili v muzej kamene dobe, ker ne spadajo več v naš novi čas, ki bo prijazen do vseh živih bitij. - MIHAELA GROS, Dobrovlje ZAHVALE, POHVALE Posijalo mi je sonce K pisanju članka za ve^ in naš časopis me je vzpodbudila misel na praznike, ki so v temme-secu, da smo enakopravni -praznujemo vsi - z malo prednosti žensk^ spola, kateremu sta namenjena dva praznika, moškemu pa samo eden. Ampak leto ima 365 dni, glejmo na vsak dan s ponosom, naj bo vsak dan nekaj posebnega. Poklonimo toplo bese do prijateljem, ustavimo se za hip, nasmejmo se, vzemimo si čas drug za drugega z mislijo, da je življenje najdragocenejša vrednota. Malo pred dnevom žena, ko sem opazovalaprezgodnjebuh-tenje narave, ko je že vse poganjalo, brstelo, se vzpenjalo proti sončnim žarkom in nam sporočalo, da je pomlad že na pragu, me je doletel šok. Iz dneva v dan se je to brstenje krčilo, pisanih bivpo travnikih ni bilo več, sonce je nekam utonilo, kot da se je vse skrilo za devet gora in devet voda. Še sama nisem mo^a verjeti, da vsega tega ne vidim več. Ob svetovanju domačih in prijateljev sem se odločila, da obiščem osebnega zdravnika, ki me je nemudoma napotil na Očesni oddelek Splošne bolnišnice Celje. Po trpečem slovesu od domaČih semzaslišala prijetno to-lažljiv glas, ki me je sprejel. Ta žametni glas me je spremljal boko v srce. Iz trde teme se je začela svetlikati svetioba, opazila sem obrise, potem obraze. Saj ni res, zopet vidim. To je bilo zame kot novo rojstvo, pa čeprav blizu skorajšnjega abrahama. Moje misli so bile polne mešanih občutkov. Videla in spoznavala sem obraze v bolniški sobi, ki sem jih ves teden samo sUšala. Toplina besed pa se je ovila okoE srca, ki me še sedaj grejejo ob mislih nanje, Zdaj sem že v domaä oskrbi in bi se rada zahvalila za nego in oskrbo osebju Očesnega oddelka z dr. Zeličem na čelu in za pomirjujoče ter vzpodbudne besede dr. Pajtieijeve. Zahvaljujem se za vso prijaznost celotnemu kolektivu, ker se zavzamejo za bolnika kljub vsakodnevnim službenim obremenitvam. Bolniku je vsaka prijazna beseda kot novo jutro polno upanja. Naj na koncu zaključim z iskrenimi čestitkami vsem zaposlenim v bolnišnici Celje ob vseh marčevskih praznikih. Vaša zvesta naročnica (naslov v uredništvu) Najlepši praznik Medobänsko društvo slepih in slabovidnih Celje je letos za nas žene, dekleta in matere pripravilo nepozabno praznovanje - ekskurzijo vpočastitev 8. marca in materinskega dne. 8. marec je mednarodni praznik, dan žena, kot spomin na velike ženske demonstracije marca 1909, kjer so ženske dobile volilno pravico ter zaščito žensk in ott-ok. Materinski dan pa je nefonnalen paznik, posvečen materam, ki se praznuje od leta 1910. Praznuje ^ katoliška cerkev kot praznik ange-lovega oznanila Mariji, da bo rodila božjega sina. Naše društvo pa nam je praznika povilo v nepozaben šopek kulturnega doživetja, ogleda zgodovine, geografije, etnologije in kulinarike, 10. marca smo se odpeljali do Gradca in Dunaja skozi Gradlščansko do Eisentada in si ogledali enega najlepših dvorcev Esterhazy, kjer je živel in delal eden veli- Msgr. Ivan Pajk Na lep pomladni dan, 13. marca 2007, smo seposb-vili od velikega človeka, g. msgr. Ivana Pajka. Rojen je bil kot človek pomladi. Že v prvih otroških letih je občutil, da materialne dobrine niso najpomembnejša stvar v človekovem življenju. Z mamo sta živela navzven zelo skromno: v resnici pa se je v teh rosnih letih navzel skrbi za sočloveka, kigaje spremljala vse življenje. Zase ni nikoli iskal, nüi potreboval posvetnih irednor. Svojo srečo je iskal tako, daje osrečeval soljudi. Nenehno seje trudil, daje z nasveti, na neprisiljen način skrbel, da so njegovi farani naSli uteho 'težavah, ki jim jih je pri-lašalo življenje. Cospod Ivan Pajk je kot kaplan prišel v Konjice v vgustu leta 1969. Spričet-kom šolskega leta je na novo organiziral in oživil delo z mladimi. Njegov življenjski optimizem je pripomogel, da smo 'i v Konjicah v petnajstih letih (1974 do 1989) kar >em novomašnikov. Kmalu po prihodu v naš kraj je poslal desna roka takratnemu arhidiakonu Francu Tovorniku pri gradnji nove cerkve v Tepanju. Sam se ga spomnim, kako svojim spačkom hitel po naših krajih, da bi uspel uresničiti vse naloge, ki sijih je zadal. Z občudovanjem se spominjam, kako se je z nami, takrat Še najstniki, podil za žogo, kako smo se v njegovi družbi inz njegovimi nasveä naučili igrati tarok... Zadnjega maja leta 1973 je bil umeščen za konjiš-k^a nadžupnika in arhi-diakona. Istega leta je poskrbel za adaptacijo praznih hlevov i; veroučne učilnice. Sledilo je petletno obdobje temeljite obnove nadžupnijske cerkve svete- □ ga Jurija ter večletna obnova župnišča, ene najznamenitejših stavb v Slovenskih Konjicah. V začetku osemdesetih let je bila pod njegovim vodstvom urejena okolica cerkve. V obdobju od 1985 do 1989 je ves svoj čas posvetil še obnovi cerkve svete Ane. Težko je v kratkem niti vse dobro, kar je gospod Ivan Pajk storil za naše mesto, občino in ljudi. Čbvek mu je bil vedno na prvem mestu. Vsak, ki se je kdaj srečal z njim, je lahko spoznal, da je svoje življenje daroval za svoje so-krajane, za dobrobit skupnosti. v kateri je deloval več kot polovico svojega življenja. Konjičani smo lahk> ponosni, da je živel in ustvarjal med nami. Cospod arhidiakon. tmš duhovni vodja, človek velikega duha, globokih misli in dejanj, je odšel od nas. Njegova ljubezen do ljudi in Konjic je bila in ostaja med nami Ob njem. njegovi dobri volji, so mnoge generacije rasle in se učile za življenje. Mnogo lepega bi o njem lahko povedal vsak izmed nas. Samo delček hvaležnosti smo mu povedali leta 2005, ob podelihn naziva častni občan Občine Sbvenske Konjice. Vse ostalo je ostalo skrito v besedah, ki smo jih tako pogosto izrekali »liaš arhi». S tem smo mu hoteli enostavno povedati: »Radi vas imamo!« Naj tako vedno ostane. MIRAN GORINŠEK, župan Občine Slovenske Konjice kih komponistov, Josef Haydn. Sprehajali smo se skozi sobane z imenitnim pohištvom ter se spogledovali in otipavali umetnine baroka, obiskali koncertno dvorano, kjer smo poslušali Haydnovo glasbo, ter baročno dvorišče in park. Nato smo se odpeljali do prelepega Rusta in naprej v madžarsko baročno mesto SoprotL TU smo si o^edali uršulinski tigob cerkvi, židovsko ulico z manjšo sinagogo, zanimivo in živahno tiiristično središče, nato pa smo imeli v čardi kosilo ob zvokih prelepe ciganske ^be. Da je bilo vzdušje na višku, smo si ogledali 300 let staro vinsko klet, ki se skriva v zemlji, in degustiraJi madžarska vina, ki so prav tako odlična kot slovenska. Žal ^ nam je mrak onemogočil boljši pogled na nacionalni p^k in Nižidersko jezero, kjer je niz prelepih hiš, kritih s slamo, ter mnogo red- kih vrst ptic. Smo pa lahko poslušali njihovo petje in žvrgo-lenje. Šopek lepot, ki nam jih je s svoj požrtvovalnostjo, večno dobro voljo in neomajno ener-^jo pripravila tajnica Nada Mo-čenik v odlični soizvedbi firme Euroval z vodičko gospo Va-lant, voznikom Janijem, odličnim muzikantom Jožetom in humoristom Karlijem ter z veliko sladkih in tekočih dobrot, ki so jih prinesU udeleženci, je še dopolnilo vzdušje in narava, ki je bila na Gradiščanskem odeta vpomladansko cvetje. Vse dogajanje je bilo za nas resnično velik in nq)ozaben šopek lepot, spominov, pesmi in želja po novih srečanjih. Vsem, ki ste ktemu doživetju prispevali svoj deiež, še enkrat iskrena hvala. Za udeležnce ekskurzije OLGA VEBER, Šentjur 24 ^ RMtmMmrn BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE fTTTTT? Ü.UU iaceteK jutranjega programa, 5.30Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoročEo OKC. 6.15 C^oplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radfo, 10;00 Nowce, 10.15 Vaše skrite žeije uresničita Novi tednik in Radio Celje - Pri prvi dami protokola (fotografije na www.fa-diocelje.com), ll.OOKulturni mozaik, 11.15 MESTNI STUDIO RADIA CJUE - Foxy teens, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Neplodnost - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki.in odmevi Rj^lo, 17.00 Kronika, 17.4SJackpöt, IS.OOGlasbenitrojčdszMajoGorjup, 18.30Na plesnem parketu. 19.00 Novice. 19.10 VeSemi program, 22.00 20 Vročih Radia Celje. 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Robin) . NEDEUA, 25. marec - MATERINSKI DAN NA RADIU CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč svetivtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci jttedmikrcrfonom-igralka BaibaiaVidovič, 11.00 Kulturnimozaik, 11.05 DomačihS. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Nino Pader, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Robin) mmm S.OOZačetekjutianjegaprograma, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25PoroäloPU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Stetoskop -zdravstvena oddaja, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, veUke ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - župan občine Šentjur Štefan Tisel, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00Nivsezafrkandja.je se znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rokz Boštjanom Dermo-lom, 21,30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) Zeleni val s Faniko Burjan z oddajo Zeleni val z Matejo Podjed in gosti se ob sredah med 11. in 12. uro radi preselimo v Mestni studio Radia Celje, v Stanetovo ulico, kjer je večkrat gostja tudi ze-liščarka Panika Burjan iz Za-bukovice. V oddaji je spomnila na zdravilne tiobentice in opozorila, da pri nabiranju tretjino cvetov trobenti-ce pustite v zemlji, da bodo naslednje leto spet zacvetele. Poslušalci so bili še posebej veseli nasveta, kako pripraviti sirup iz trobentic, ki ga bomo potem, zmešanega z vo- do, pili kot pomladanski napitek - za žejo in proti pomladanski utrujenosti. Če ste preslišali: »V steklen kozarec polagamo plast rjavega slad-koija in plast trobentic (z listi in cvetovi), tako da je na vrhu sladkor. Pokrijemo z gazo in tri tedne ptistimo (vsend, da ne oksidira) na temperaturi okoli 22 do 24 stopinj. Lahko kar v kotu na kuhinjskem pultu,« predlaga Panika, Po treh tednih precedimo in spravimo v steldeničke in pijemo za krepitev imunskega sistema in odpornost. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 PorOČiloPU Celje, 8.45 Jackpot. 9,15 Bingofack -predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo ^rtno dopoldne, 11.00 Kulhirni mozaik, 12.0aNovice, 12.15 MESTNI STUDIO RÄDIA CEUE Stopnice do prestolnice, 13,00 Bingo jack- izbiramo ddadbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15,30^Itogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Poglejte vzvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19,15 Vrtiljak poOc in valčkov - Vandrovd. 24,00 SNOP (Radio Univox) , : V...: Langa v Mestnem studiu Radia Celje Skupma Langa, ki le po ocenah poznavalcev trenutno naibolj avtentična ciganska akustičaa glasbena skupina v Sloveniji, je v soboto pripravila koncert v Mestnem kinu Metropol, že pred tem pa je z vodjem skupine Mi-šem Kontrecem v Mestnem studiu Radia Celje klepetal Andrej Krajnc. 5.00 Začeti jutranjega prc^-ama - jutranja nostalgija, S.30. Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-so^ov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSki, 8,00 ft)ro-čila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, S.55 PiSkoslovje, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - na-gradnaigra,11.00 Kulturni mozaik, lllS MESTNISTUDIORADIA CEDE - Zeleui val 12,00 Novice, 12.15 Hujšajmo z NT & RC, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 MaU O - klici, 14.00 Regijske novice, ISiMD Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Film-skoplatno, IZOOKronika. 17.45 Jackpot, 18.00MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Pop črck - Sama doma, 19.00 Novice, 19.30 Mal dn^čs6PackCufcurjem,23.00'Eiobra Godba, 24.0OSNOP (Radio Celje - gostiteljica Magda Ocvirk} ČCntTEK, 29. marec 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6,15 Časoplov, 6,30 Čigav glas seževdeveto vas?, 6,45 Horoskop, 7,00 2. jutranjakronika RaSlo, 8,00 Poročila,8.25 Poročilo PU Celje,8.45 Jackpot, 9,15Bonbon zaboljšibonton. 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice. 13,00 Odmev, 14,00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18,00 Pred poroto, 19,00 Novice, 19,15 Visoki C, 23.00 M.LC. aub, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30Narodnozabavna melodija tedna, e.OOPoroČUo OKC, 6,15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjakronika RaSlo. 8,00 Poročila, 8.25 Poroälo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12, ure). 10,00 Novice, 11.00 Kulturnimozaik. 12.00 Novice, 12,13 Od petka do petka, 14.00 Regijsl® novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje shiti prežeto popoldne, 14,30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes. 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 FesUvaljada, 19,00 Novice. 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Taja Zuceato. 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Sora) v Celju, ner. Kar Mljask, dobrote v taverni Carrar kot jagoda na sadni kupi pa še Wt nekaj vprašanj imam zanj, jih imate tudi vi? Bi mu radi pogledali v oči? Izkoristite priložnost in pokličite na 090-93-61-70. Odgovorite na današnje dnevno vprašanje, ali je Orgy-nal V Mestnem studiu Radia Cehe v centru mesta vsako sredo ob 18, uri pripravljamo Pop čvek. Minuli teden j e tako voditelj Matjaž Apat klepetal s skupino G-spot, ki je med drugim predstavila novi singl Orgy-nal. Katjo, ki je bila med drugim tudi Full Cool Demo Topovka Radia Celje, so povabili, da bi bila tudi letos spremljevalna vo-kalistka na Evrosongu, a je tokratno ponudbo zavrnila. ■H TUJAL£S1VICA 1, ROA(MJUSTDONTCARE|-JOHN L£G»D (4) 2, ßRACEÄLLY-MIKA |6| 3, STARZINTHBREYES-JUSTJACKIS) 4, SONDT(MBYOU-SIMPLYRED (1| 5, TEaME'BOinTT-JOSS STONE (4) ß. CANDYMAN- AGUIlfRACHRISTlNA (5) 7, SAYFTRIGKT-NEILYRJRTADO (6) 8, RüBY-KAISERCHiffS (2) 9, ULSTAR-KEUS (2) ia.HYMN4MYSaUL-J0EC0CKER (H DOMAČA LESTVICA 1, Et£M£NTL-NUDE 2, KAMORKOUGREŠ-TINKARAKOVAČ 3, SENCA SEBE-ŠANK ROCK 4, CVETZJÜGA-AlfNKAGOTA 5, CUMŽISMEHUAJA-EVAČEf 6, T1NISITA-MI2 7, MESTO DUHOV-UKDO 8, MISUŠ.OANEVEM-KREMA 9, NEN«RNAt£TA-PANDA 10,SNOW-INT1MNFRIZURN Sk »«ii.Krani.tlji»lian*7ab,Wi(! Vroč bo Gorazd Dominko Dame, ki jih je očaral voditelj letošnje Eme Gorazd Dominko, bodo nocoj še posebej vesele, saj ^ bo besedno razgalil voditelj oddaje Vroče Anžej Dežan, Vroče je na sporedu Radia Celje na sporedu vsak petek ob 19.15, Minuli teden je Anžej klepetal z vsestranskim glasbenikom Vojkom Sfiligojem (na sliki), ki se je prej mudil na smučanju glasbenikov na Golteh, lahko pa vam že namignemo, da bo prihodnji teden gostja Taja Zuccato, voditeljica oddaje Tistega lepega popoldneva na nacionalni televiziji. Večerja z Wernerjem vsako soboto Db 20, uti VRTIUIAK POLKIH VALČKOV CELJSKIH S plus t. MU2KANTAB0MVZELA-CEÜ^I INSTRUMEMTAINI KVINTET (3) 2, UJELA SEMTiNAUMANCE-VESEIEŠTAJERKE (7) 3, NIKOTINSKA KRIZA-MODRUANI (1) 4, NAJ PESEM TVOJ BO SVET-ČRNAMAČKA (2) 5, KOORASTODEKLf-KOZJANSKIZVEN (41 PREDLOG ZA LESTVICO: EDINO UPANJČ-SPEV SLOVENSKIH 5 plus t NIČNEOKlfVAJ-AtfSKIKVlNTETI?) 2. PRVIH JO-MLAD)DOLENJCI (1) 3. DOMAÖKRAJ-MARJANKOSAN (2) 4 TAKO JE BILO-KORENINE (3t 5. KER NE PLEŠEM RAD-RUBIN (5) PREDLOG ZA LESTVICO: MDJAL£PAGORENJSKA-JUHUBANDASPRUATEJI TejaLes)(ovšsk.LjžlšBl9.Dobje Martina Bezsvšek, Areftn 66, Sko^a va: ponedeiel(ob22.15uri,lestvico Slovenskih 5 pa ob 23,15 uri, ZapradlDgezobahlestviclahko imel Werner pred kratkim koncert v Celju. Morda boste jutri ob 9, uri izžrebani prav vi. Organizator igre je Novi tednik in Radio Celje, cena klica pa je 0,66 evra oziroma 157,31 tolarja na minuto za klice s stacionarnega omrežja. m mum^ - št. 24-23. marec 2007 Od pike do kroga Pravo belo zimsko vreme se je na začetku pomladi začelo obnašati približno U-ko, kot bi človek gledal na platnu film, podnapisi pa bi sledili kakšne pol ure za dogodki ... Naj smo zime, ki je tokrat očiioo prespala svoj čas in se zbudila šele, ko bi mora- la že nazaj v posteljo, siti ali ne, dolgega druženja z njo si nam vsekakor ni treba obetati, Če se že narava obnaša precej kaotično, pa se moda malce manj. Pravzaprav je na trenutke čisto predvidljiva, spokojna, prijazna in le na trenutke spogledljivo izzivalna. Bi si upali trditi, da je modni utrinek, ki vam ga tokrat predstavljamo, dolgočasen? Čeprav ga vsi še kako poznamo, bi bila krivica, če bi ga kar spregledali. Še posebej, ker se prilagaja potrebam vseh generacij, postav in okusov! Gre namreč za najbolj miniatume pikice, kot bi gledali čmo-be-lo migotanje na ekranu pod močnim povečevalnim steklom. Ali malo večje poskočno barvite, največje oziroma tako velike, da se lahko bohotijo na eni obleki komaj v kaj večjem številu, kot ima pikapolonica pik na svojih krilih. Tako kot je prijazen pikast motiv, so simpatični tudi kroji oblačil in modnih dodatkov, ki jih pike krasijo. Tblipanasto ali zvonasto u^jene mini oblekice v stilu 60 se lahko po potrebi podaljšajo! Tako so članica skupine UniCredit GCDUp Vezava iz čiste preračunljivosti! Novi, strukturirani depozit vam ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena, saj je vezana ra rast vrednosti deinic Izbranih podjetij evropskega nepremičninskega sektorja. Čas vezave: do 14, apriia 2008. Minimaini znesek vezave: 1000 evrov. Informacije: 080 88 00 Bank luslrla CrediBnrtalt d.d. tiiAljana, Sinartiwks Iffl, ljuU|ana BankVVustria Creditanstalt Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK primeme ne le za vitka dekleta, temveč tudi za starejše in sploh vse gospe, ki tuhtajo, kako bi skrile kakšen odvečen kilogram. Če vas mika - spustite z vajeti svojo zadržanost in si kupite za pomladno poletne mesece pikaste čevlje ali torbico! Pravüna in neskončno sveža ter modna izbira glede na ostalo, raje kajpada enobarvno garderobo! Skratka, pike in pikice nočejo niti slišati kakšnih žalostnih vzdihov, češ, saj mi je všeč, ampak to ni zame, kaj bodo pa ljudje rekli... Veste, kaj bodo rekli? Naša Metka si pa končno upa kupiti kaj mladostnega in veselega! Seveda, spravo mero! Dobršna mera samozavesti in še česa j e namreč potrebna za rrmogo bolj drzno vzorčenje, ki izhaja iz pike in se spreminja v krug. Če vam postavain leta dovoljujejo, bo to lahko pravi navdih za vas! Velikanski krogi, ki prehajajo iz enega v drugega, tvorijo v barvitih sestavljankah nove geometrijske like, se prelivajo v modno valovanje. Če pa pozabite na barve in se poigrate le s čmo in z belo, da bi tako korigirali postavo, pa je lahko modatudi vaša vsega zaupanja vredna zaveznica! ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 23. marec: Luna v Dvojčku bo dajala veliko optimizma in idealizma. Misli bodo konstruMvne, moč besede velika, še posebej zvečer. Preživite nekaj uric z ljudmi, ki jih imate radi. Dan je primeren tudi za pogovore in sklepanje kompromisov. Pri pogovorih mora biti v ospredju konkretna, jasna misel. Dan bo primeren tudi za večje fizične aktivnosti, veliko gibanja na svežem zraku. Srečala se bosta Luna in Venera v Biku, zato bo poti^lDa po osrečujoči ljubezni velika. Marsikaj boste pripravljeni storiti za boljše razumevanje. Sobota, 24. marec: Mars in Neptun bosta vnapetem aspek-tu, zato se izogibajte nepremišljenih izjav. Moč presoje ne bo najboljša, lahko se pokaže tudi naivna sti'an narave. Na površje lahko pride kakšna prevara, previdni morate biti tudi pri odloätvah, ki se dotikajo financ. Srečanje Marsa in Merkurja sicer prinaša nove, genialne zamisli, a je potrebno mnogo več, da te misli tijdi realizirate, predvsem zaradi sanjave-ga pogleda na situacije. Zadeva bo zvečer boljša, kar se lahko najbolje izrazi v ljubezenskih odnosih. Nedelja. 2S. marec: Nastopi prvi lunin krajec. Ta aspekt vam lahko prinese občutek ali misel, da »nimate sreče«, da se vam majejo da pod nogarm. Gre sicer za kratkotrajen vpUv, ki bo minil brez večjih posledic, v kolikor niste občutijivi na negativne reakdje ljudi, s katerimi delite svoje življenje. Osredotočite se na bolj praktične vidike življenja, kar pod temi vplivi planetov ne bo ravno najlaže. Misli so lahko romantične in zasanjane in kar hitro se lahko spogledujete z željo, da bi pobegnili kam na varno. Malo pred 12. uro prestopi Luna v Raka. Ponedeljek, 26. marec: Luna v družinskem Raku pozornost usmerja v domače okolje in družinske člane. Občutje bo po eni plati izredno sentimentalno in čustveno, po drugi pa bo vpliv Bika povzročal pravo zmedo. Zato je lahko vedenje izredno spremenljivo, kot aprilsko vreme. Zaposliti se bo treba s kakšno konkretno aktiv-nostio, brskanje po notranjosti je lahko ta dan boleče. Družinski spori se lahko vteh dneh spet izpostavijo in so lahko de-likatni zaradi Marsa v Vodnarju, ki sproža nepredvidljive reakdje in malce norčav odnos do življenja. Torek, 27. marca: Luna v ognjenem Levu bo bistveno spremenila razpoloženje, Ob^til se bo priliv enei^je, kar je zelo poativno za vse poslovne premike. Vpliv Lune v Levu bo pomagal, da sebe postavite na pravo mesto, tekmovalnost bo velika, avtoritete in ukazovanja pa ne boste prenesli. Organi- zite, zadeve boste urejevali kar mimogrede. V čustvih se kaže izredno pozitiven premik, še posebej pri vseh, ki ste obtičali nekje na stiani in niste imeli priložnosti izraziti svojega mnenja in doseči želeni cUj, Sreda, 28. marec Posedovali boste veliko notranje mo-ä, misli bodo prodome, hitre in jasne. Mimoze bostelahko razrešili še tako težke projekte, se sestali z ljudmi, ki so na položajih ali kako drugače zavzemajo pomembno mesto v družbi. Samozavest bo večja kot v preteklosti, kar morate izkoristiti v polni meri. Vpliv Jupitia v Sti-elcu vam bo tokrat priskočil na pomoč, saj boste prosni, to pa lahko vodi edino v uspeh. Zaradi vplivov aspek-tov se lahko pojavi tudi kakšna afera ali se sprožijo govorice. Četrtek, 29. marec: Poslovno lahko naredite ta dan kakšno dobro, dobičkonosno potezo, če boste le znali prisluhniti intuidji in občutku. Pri delu boste prepričljivi in samozavestni. Mimogrede lahko opravite kakšno večjo potezo, se dokopljete do infortnadj, ki so vam bile vpreteklosti skrite, ali pa se dogovorite za sestanek, ki prej ni bil mogoč. V ljubezni pa velja previdno ukrepati. Odpirajo se lahko stare rane, vplivi planetov ne bodo najboljši za razčiščevanje odnosov. Negativna energija se lahko sproži in pusti za seboj velike čustvene bolečine. Asttologinji CORDANA in DOLORES ASTROlOGINJA 60RDANA gsmM1404 935 napovedi, bioterapije. regresije astrologinla.gordana§siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090 1428 27 gsm: 041 S19 265 napovedi, prii ^olores.si www.dolores.si STAJERSKIVAL 26 NOVI lEDNlI Novi renauH twingo Novi twingo že nared V novomeški tovarni Re-voz že izdelujejo novega twinga, vozilo, ki je bilo premier no in v končni podobi predstavljeno na nedavnem ženevskem avtomobilskem salonu. Novi twingo naj bi na slovenski trg pripeljal junija, na voljo bo samo v trivrat- ni karoserijski izvedbi, v Novem mestu pa bodo lahko v enem letu izdelali do 210 tisoč vozil. Za začetek bo imel novi mali renualt vgrajen 1,2-Iitrski bencinski agregat (60 KM), sledila bo še nekaj močnejša različica (75 KM), na voljo pa bo tudi 1,2-litrski turbodi- inojfii «6^1 MERILCI PRETOKA ZRAKA VW,AUDI,SKODA-1,Sra KATALIZATOR UNIVERZAINI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KUME TURBO KOMPRESORJI SERVOVOUNSKEČRPAIKE «ofiiorjko »6, Celje tel.; (03J 428-62-70 zelski motor, ki bo zmogel kar 100 KM. Vsekakor bo za slovenski trg zanimiva tudi različica z 1,5-litrskim d-Ci motorjem (65 KM), ki bo tudi okoljsko sprejemljiv (113 g/km C02). Serijsko bo novi renault opremljen z ročnim 5-stopenjskini menjalnikom. Zanimivo je, da bodo izdelovali twinga tudi z volanom na desni strani, saj računajo na trg Velike Britanije. O točnih cenah je ta hip težko pisati, pravijo pa, da bo twingo (seveda) cenejši kot je clio storia, ki ta hip še nastaja v Novem mestu in katerega cena je približno osem tisoč evrov. ■ AVTO CIEI..II Ipavčeva ul. 21, Celje i IMÄTE 1000 €? PRIDITE K NAM PO NOV AVTO ■ PoGoii veliaio za sklenitev pogodbe operativnega leasinga z dobo traianja 23 mesecev. V ceno najemnine so vračunam stroški registraciie. zavarovanja, vzdrževania vozila za cas trajanja najema. Najemnik ima stroške le z gorivom. V aka)0 so le izbrana vozila iz prodajnega programa d d easingodajalec si pridi7iie pravico do ^awnitve fmanc ra^^^ v primeru neustrezne bonitete leasingoiemalca. Ponudba^ iniormativna In velja do 30.04.2007^ ^^ ............... .....I........... s zaupanjem v prihodnost. BMW Service Do zdaj je bil brezplačen servis rezerviran za maloštevilne izbrane voznike avtomobilov BMW. Zdaj ga lahko občutite tudi vi: Brezplačen servis BMW Basic Service Inclusive zdaj kot standardna serijska storitev pri vsakem novem vozilu BMW.* s servisnim paketom BMW Basic Service Inclusive postanejo skrbi glede stroškov za vzdrževanje le še preteklost. Z vsakim novim avtomobilom BMW* boste prejeli brezplačen redni servis za obdobje 5 let ali prevoženih 100.000 kilometrov kot paket standardne konfiguracije, ki vključuje pregled in menjavo olja ter pregled vozila. Z veseljem vam bomo pojasnili vse podrobnosti o tej novi BMW-jevi ponudbi in ostalih paketih BMW Service Inclusive. eairiomoWe, kii^ljajoud «2007. trgovec: Selmard.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 WMV.selmar.sl & /i.-''.. .JI' hfJliji^'' BIGÖDB Pri Hondi Čepin izpeljali uvod v VARNO motoristično sezono Preteklo sončno soboto 17. marca so pri Hondi Čepin pripravili druženje motoristov kot uvod v motoristično sezono. Poudarek je bil na informiranju motoristov o varni vožnji. ki ga je vodil inštruktor varne vožnje Brane Legan. Honda je znana po vlaganju v dodatno varnost motoristov in tudi v Sloveniji vsem svojim kupcem subvencionira celodnevni trening varne vožnje. Honda Čepin ga večkrat letno organizira skupinsko za svoje kupce. Prodajni tim Monde Čepin in generalni uvoznik AS Domžale so predstavili letošnje nove modele Hondinih motornih koles, med katerimi sta posebno pozornost pritegnila športnik CBR 600 RR in novi model naked motorja HORNET 600, ki ima možnost tudi ABS-zavor. Predstavili so tudi zelo ugodna financiranja in novosti pri zavarovanju. Predstavnik Sitar pneumatic, Rok Sitar, je prisotnim predstavil ponudbo pnevmatik. Po končanem informativnem delu je sledilo druženje in odgovori na vsa vprašanja svežih in izkušenih motoristov. Mnenje vseh je bilo, da so takšna druženja ne samo prijetna, ampak tudi koristna. Honda Čepin jih obljublja še več v prihodnosti, kot tudi letos razširjeno paleto testnih vozil in treningov varne vožnje za vsakega motorista. Vozite varno. IOGUISI - IWFOBIWAGI JE itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti • 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje • boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. OSEBNI avto Hexiaglejetnik 1998, kofam-boliron, prevoženih 78.000 km, pro-dafn.T6lefon749-2B06. Š280 PRODAM MOTORYomah&pv 80 cros,lepo ohranjen, prodom. TeleFoR 041S07492. 1435 RENAULT (lio, letnik 1997, bele bom, prvi lastnik, redno servisiran, rag. vse leto, ptodom.TelefonOSl 462-261. i3ii FORD mondeo 1,8 tdi koravon, model 2000, z vso opremo, prodam zo S.300 EUR-Telefon 041 506-145. 1446 GOlf II 1,6 diesel, letnik 1992, metolno rdeč, odličen, ugodno prodam za 1.000 £UR.Telefon041772-260. 1446 ROVER 214 i, letnik 1999, refl.do 2008, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 030911-594. 1441 TWIHGO 1,2, letnik 1999,86.000 km, control no-elektro zaklepanje, reg., zelo ohranjen, nekoromlioliron, prodom. Telefon 031 807-665. 1449 GOLF II diesel, leinik 1991, S vrat, prvi lostnik, metalne barve, prodam. Telefon 041240-580. 1468 CENE NA TRŽNICI V CELJU VRSTA BLAGA CENA ZELENJAVA BUČKE 1,5 BUČNO OUE 2,9-3 KJTVA 2 CVETACA 2-2.2 ČEBULA U ČESEN 4,2-4,3 FiZOLVZRtUU 1,7-4 HREN 4-5 JAJCEVCI 2 KOLERABA 1,5 KORENJE 1-1,5 KROMPIR 0,7-0,8 KUMARE 1-1,5 OHROVT 1.3 BRSnCNI OHROVT 3,8 PAPRIKA 2,5-3 PARADIŽNIK 2-2.5 PETEflSlU 4 PESA 1-1,2 POR 1,5-2 REDKVICA ŠOPEK 1 REDKEV ČRNA 1 RADIČ 2-2,5 MOTDVIIEC 4,5-10 REGRAT 4-5 SOLATA GLAVNATA ENOIVJA 2.5-2.6 CIllNOEIztdvigiriibtnoptisaiiloinklq- dilkipridimiilOOEgR.TiUinO« m«. S24Z SlllOimDALKOSip,puhiliikTiilui, na Irokloiski pogon in seiolnico Olt, draredno, zo koroio, prodom. Telefon »41261« i3eei3S7 mCHO žogo 10 roicei hlodovine, tip 12DD,bmsilnis1roizo tračne liste in slrej 10 voljonie listov,prodon.Telelon 041 593-5B9. L144 ROTACUSKO kosilnico Sip, britev 165, 4'disk, zelodebra ohtonjeno, prodom. Telefon 041507-492. t435 KOSiUIlCO Koto 165, mole robljeno, prodom. Telelorr 5772-362, zveiei. m TIUKIOIIStoyer430l,odEnoobronien, prodom.Telefon031 411-022. Š2?2 KireRprikoliBiTebnostroi,4tone,.bnovlif no, pradoni.Tilefon 041295-239. KOMBUN za siložo, prikolico za živina, zo dva govedi in sciolnik zo rnzsipovonie umetnega gnoio, prodom. Telefon 5795-592. 1423 TR0Sll£Chlevskegogne|aKrpai3S,dabn) ohranien, prodam. Telefon (0599) 32-365. 1476 VRSTA BLAGA CENA " 3 MAJNIŠKA SPINACA 4,2 REPA KISLA 1,67 ZEUE PRESNO 0,8-1 KISLO zeue i,67 ZELENA 2 sadje AIVANAS 2-2,3 BANANE 1.2-1,3 GROZDJE BELD 2,5-2,8 GROZDJE RDEČE 2.5-3 grenivke 1-1.2 hrOSke 2-3 JABOLKA 0,5-0,8 JAGODE 4-6 KIVI 1,5-2 UMONE 1-1,1 UMRELICE SUNE 4 VIANOARINE 1,2-U OREHI CELI 2^ OREHI JEDRCA B-7 POMARANČE 1-1,5 RDZINE 2,5-3 SLJVE SUHE i5 SUHE FIGE 2,5-3 GOBE SUHE 10 DAG 5-10 SAMPINJONI 3 MED 4-5 (mlečni izdelki SlUETANA 3,5 SKUTA as meso in jajca JAJCA 0.12-0,15 PRODAM NA zelo lepi, mirni, senčni legi, v Rnzbarju pri Dromljab, prodom zozidolno parco-lo, veliko 1.460 ni>. Telefon 051 321-925. Š212 POSLOVNI pfoslorvCel|u,obiektlimliinka pri mestni tržnici, I. nodstropje, velikost 22,50 m', primeren zo trgovsko oli drugo poslovno dejavnost, prodomo 70 16.938 EUI. Telefon |03| 491-5062, 031 541-311; ■n.maksimiliioi.si. Maksimilijan, d. o.o.,lioblionsko C. 5, GJje. GUDBENO parcelo, 915 m', v Oebro pri laškem, osfolt,vodovod,elektriko, prodam. Telefon 041691-112. 1383 1.400 m' zemljišča, ao lepi, sončm lefli, v Zogaju pri Ponikvi, prodam. Telefon 041B33-5B4. S2S3204 ZAZIDALNO prcelo Itrovaik), približno 1,25 ho, prodom po ugodni ceni. Tale-fon57394H. 1416 iMMi PRODAM DVOSOBNO slanovanio,CeljoOtok, 53 m", prodom zo 70.940 EUR. Teleloa 040 437-334. 783 ■•jftrsSšfi www.pgp'iicpi vriitcntno.com VZABUKOVIU priSevnid ugodno prodorno 3,; ho vilib kmetijo. Telelon 041 660-017. L143 PAHaLO,150m',.aPra5e.iškeni,plaione vse dojolve, gradbeno dovoljenje, prodom Telefa.041612477. 143« GIIADBENDporiolo,nnHudinpvCel|u,pri> dom.Telefon041 62^256. 1440 FRANKOLOVO Bivalni vikend, v 4. gradbeni lezi > bivalno bninnricnldokannol, osloltiran dostop, elektriko,vodo, telefon,lepn, sončno lego, prodomlračan vzomom stonovonje in uredim kredit. Cenn 70.000 EUR. Telefon 031 714-990. ZAZIDUIVO gradbeno porcelovNevi Cerkvi IVojnikj, sončna lego, predam. Tolefon «31582-277,(031 5741-310. 1489 «ANIŠO hišo, letnik H58, no 4.950 m" velikem zemljišče, lepo vzdrževano, prodam. Talefon03l 46U26. 14« KUPIM PARCELO otstnreišohlSo,vColjuat bližnji akolici,koplnizagc^ino.Telolon041 67!-3;4. 174 WNDnhhiša,do20kmlzColjo,lohko aedokončono oil v slabšem sionju, kupim zo gotovino. Telefon 041397-211- 1017 GRADBENO percale, približno 1.000 do 1.500 m^nn sončni legi, do 10 km iz Celje, kupim.Telefo. 041912-733,041 731-816. 1361 BIVALNI vikend, orejen, nn območju Coljo, kopim.Telelen031692-870. 1400 llliSOBNDstanavaaje,vCelju,objekt»aksl-mllinn, 2. nadstrapje,ve(kosl 101,79 m^, novo, vseljlve tokoj, pradomo zo 143.575 EUR. Telefon (03) 491-5062, 03T 541-388; www.maksimilijnn.SL Msimilijnn,d.n.n.,Ljobljansknc.5, Celje. TRISOBNO slnnovonje v Novi vosi v Celje, Škapinovn ul., I. nndstropje, velikost B3,70 m', opremljeno, vseljivo tokoj, predemo zo 84.710 EUR. Telefon |03| 491-5062,031541-388; ™.maksi-miIijan.si.Mnksimilijnn,d.o.o.,Ljob. lja.ska..5,Celje. CEUE,Delovsko. Prodam stoaovoaje, 33 m',ceno 19.500 EUR. lelelon 041 970-698. 1373 CEUE,Irnwlje.VKlstan.,.njskiv«sonn volj.še3nava,nadstandnril.nsln.» v.nj.zlastni»,adstnnievekole lovinogiodindoninčežgnnieprodnni. Ielelen571Hn. 1419 MUKOVOO lUfo lovnU dvemn enDlnniD in dvobnizdniob,oiolniplugLnndslie,g. odl0dol4iol,p,odoni.Telefon041 829-714. 1417 5MlEllOstenn|nkininvrntn|,ienienie-no zosteklitvi piostoio pod bnlkonom, lesenegnrainnvratn, znCoinmiziuiz ,iitiinn,p[odoin.Telelon041 57597S. 5EN01notovote,l,ezo,,vSenliu,|u,p,i> dn..Ielelon04l 557-754. 8279 ŠIVAINI straj (slerinski), iiišo zo pse in dvn vozitko prodom. Anton lišit, Vojkovo 7, (elj. 1444 KOTElzožgoniebhe,60l,nioloiiibl|en. odlično ohfon|en,p,edent. Cenn po do-govo,o.Ielelen031627-115. 14«7 UPIHIII mntenol zo vzdolžni žimn,, dnižinn I m. stoiele, vodile, voziiek, osevinn z jeimeniii, oleMramoto,, pro-dnni.Ieyon041 75HH. 1488 ŠKARJE zo lezenje ploievine, nwfne, debelina de 5 mm, poceni prodom. Telefon (0315442-578. 1479 llOPAUIOpesodo»ole,bialenden,en-krot robljeno, ptodam. Telefon (03) 5;95il21,0417lM93. 1466 28 B MÄLlÖSiASI - INFORMACIJE KEA, d.o.o. Lokarje 1 a 3230 Šentjur išče za delo v mesnici v Zrečah mesarje Pogoji: - ustrezna izobrazba -vsaj 2 leti delowiili izkušenj Ponujamo: - delo v mladem in urejen kolektivu -stimulativen osebni dohodek n supermarketu KEA-TUŠ v Inf. na tel. št.: 041-628-280, Boštjan MOTOR za kosilnico Bes in dve ttlidn, težki približno 300 kg, prodam. Telefon 041 55(M66. Š281 VINSKO žgonjein 80 smrekovih rant, velt-kost6do1l m,primernih ZD gradbeni oder pri fasadah, ugodno prodam. Telefon S795-597. 14S4 DRVA, suho, mešano, kra^o zagona, z dostavo, od 120 do ]70 EUR in večtelet inkra»,prodam.Telefon03l 463-977. VEÜOkolKino «yjih soinikov ažin Ir ugodno prodam. Telefon 041 530-159. SADIKE jagod, celolehie, zelo debele in kuhinji pečOeriii, dobro ohranjeno, s pečico, ugodno prodam. Telefon 031 30fh074. 1485 m m KUPIM ŽIVINSKO prikolico zo avto, prtliažnik in prednje originalne blatnikezo audi 80, letnik 1991,kupim. Telefon (03) 5795-021,zjutrajoli zvečer, 041 763-893. ODDAM GARAŽO v Celju, Vrunčevo ulica, oddam zo daljše obdobje. Telefon 041818-899, popoldon. 1462 fBzpisuje Dečkova 39 v Celju, o prosta delovna mesta z. TRGOVINI, BARU IN AVTOPRAEMICI. Zaželene so izkušnje pri delu v zgoraj navedenih dejavnostih, komunikativnost, pripravljenost za delo v dveh izmenah. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen časz možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom in stimulativnim plačilom. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev(s svojo telefonsko številko) pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: CE-BENZ Gorazd Vukovič s.p. (za OMV Celje-Aero), Dečkova 39, 3000 Celje. O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. Inf. 041-681-747. matjaž MATJAŽ, d.o.o. Montaža, zastopanje Ustvorjomo pozdrave Petrovče 115/b, 3301 PETROVČE Matjaž, d.o.o., je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in podjetju predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte. razpisuje prosto delovno mesto MONTER Pričakujemo: - vsaj III, stopnjo izobrazbe strojne ali elektro smeri, - vsaj 1 leto delovnih izkušenj. - natančnost ročne spretnosti, fizično moč in zmožnost dela v timu. zaželena elektro znanja, - vozniški izpit B-kategorije. NUDIMO; prijetno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim defom. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev najkasneje do 31, 3. 2007 na naslov TRGOTUR. d.0.0.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 VELENJE. voljo 03/898-62-57 asiovu monika@trgotur.{ I- NAJVEČJA IZBIRA DVD MEDIJEV V CELJU (5000 NASLOVOV) ■VAŠE DOMAČE POSNETKE PRESNE tkIAVAMO NAZANESUlV DVD MEDIJ ZAPOSUMO strojnika TGM, Ferdinand Her-cog, s. p., Tevče 8,3270 laško, telefon 041 653-470. li40 IŠČEM delo na domu; pomoč starejšim osebam. TelefonOSI 217-591. 1407 HONORARNO iščemo mloišo upokojenko zo pomočvkuhinli In ciščenie lokala, iz okolice ŠempetravSD.Telefon 041 981-519. Frone Pr'ivošnik, s. p., Rimska cesta 150, Šempeter. 1415 A Iti je upanje v ljubezen povrnilo že več kot 10.000 osebo m, posreduje za vsa starostna obdobja, brezpločno zn mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 S0S49S. Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vos 85, Prebold. n Za prodajo na stojnici vInterparkuvCeiju iščemo (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.:01-241-3372-KLIČITE DOPOLDAN! strošKov spoznajte. Tel.; 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. IsojUld Otiinik. s.p. Doleiiia vaa 85. Prinkl. SIMPATIČNA Ženska, 40 let, uslužbenka, urejena, želi prijotelja. Www,supero-lan.si. 1432 PREMOŽEN Slovenec, višje postave, 50 let, želi žensko od 30 do 45 let, urejeno. Www.soperalan.si. 1432 NATMURICO v bistroju sPeldinček«, v Šentjurju pri Celju, redno zaposlimo. Telefon 041 63(W49.MontehTrflde,d. o. o., Alme Karlin 8,3000 Celje. r ZAPOSLIMO kuharja plcopeko v plceriji Pri Bronetu, v Arciinu pri Celju. Zaželene izkušnje v piceriji in bivonje v neposredni okolici Celje. Telefon 040 458-740, 041 380-798. Darinka Jerše, s. p.. Rodna 19,8294 Boštonj. ^Sllt MEZPUČIIinČAJIlillilEŠČl a3/saa-3673 NtREDInnilSproksioinlnlmisIroilln napravDmiizIzpasDievoInkeSAMJI. brilo. Dobrninikov 13, «udinHtJie, lelefoi (041)629-644,(03) 5414-311, AOArara Mnii, slGnoraiiiklb Obitk- liKtraniiks,RokSni.dei,i.p,Šiii.mio v Rožni dolini 39 i, 3201 Smorlno, Idilon 041 276-973. mu IZDElUIE»Osliihcen.l,,Tiiltfon 031 59H55,Ir-jr.d,d.o-o,Bukm|< pnSli.ni!i24,Goii!opnSli.nii 1054 CELQM prenove kopolnic in slaoovanj, isogrodtiririininiloliiiiskorlelo.Ko-polnito Štek«, Ulgoievo 30, Celle. Telefon 041 826-594. ti73 RAČONOVaD5KE in kn|igovodske storilvel ZDneilii.oinoipešno,odin,knii,o.od-skeäoriteiosonroslolnepoditlnikoln d.o.o.«oitn«nko,!.p.,Z.ir.dl31i, Celje, lelifon 041 710-116, 031 607-969. 1427 NODIII-opr..l|oinpopni»loinse..i»ioirr gorikementrolnoinvseogoliolekn storilve.«oj.n«nko,S-,-,Z.jrodl31,, Celje, lelelon 04171H16,031 407-969. 1427 GRADdEUl.poiorlPokontarontnibmob l!d.luj.,ip.Sinbojl.rje»c.nlr.ln. ogreranje- Peti so zelo primerne zo d»n.Sor.ntijDje5lil.Anl.nA,bi,!. p,Pr*.ije29o,Šk((jo«ii,t.Ho.54l-5011,041 531-976. I4ei KAKOVOSTNO in pi konkurenčnih rennt Izdelujimodinrif fonde. *3Grod,rl.o. o, Goipos.il!ko 3, Celje, telefon 041 771-104. 1477 IŠČEMO gospo zo pomot in nej]o starejsi gospo. Možnost biionjo. Telefon 051 270.597,031522-688, zverer. Ž150 Je čas. ki da, je čas, ki vzame. 1 pravijo, je čas, ki celi In je čas. ki nikdar ko zasanjaš se i* spomine. V SPOMIN BRANKU KUKIČU (27.3.1961-21.3.1999) Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vedno te bomo nosili v srcu: Željana, Diana, Milja 1484 Ob boleä izgubi dragega moža in očeta STANISLAVA BERGLEZA se zahvaljujeva vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Žalujoča: žena in sin z družine tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja c sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Celje V celjski porodnišnici so rodile: 13. 3.: Zorka PRESECNIK iz Ljubnega ob Savinji - dečka, Suzana RADIKOViC z L]u-bečne - deklico. 14. 3.: Jasna ŽLENDER iz Celja - dečka, Blanka VELI-GOVŠEK iz Celja - deklico, Andrejka ALEŠ iz Laškega -deklico, Lidija KUŠAR iz Vitanja - deklico. 15. 3.: Mateja KREMPUŠ VODEB iz Celja-dečka, Andrejka KLADNIK iz Velenja - dečka, Zdenka FREISTEINER iz Šentruperta - deklico, Damjana LESKOŠEK iz Celja - dečka, Jadranka MARIJAN iz Celja - dečka, Marjana ŠULC iz Šentjurja - dečka. 16.3.: Ksenija BRITOVŠEK iz Griž - dečka, Ika BEZLAJ iz Celja - deklico, Klavdija HRASTNIK iz Vojnika-dečka, Barbara MLAKAR s Pol-- Št. 24 - 23, zele - deklico, Irena LAII s Polzele - dečka, Mirem ABA-ZI iz Laškega - deklico. 17. 3.: Mojca ZAPUŠEK iz Šmartna ob Paki - dečka. Saška HRUŠOVAR iz Škofje vasi - deklico, Romana PAVlC iz Žalca - dečka, Petra TURŠ-ČAK iz Prebolda - deklico. 18. 3.: Andreja TROBIŠ iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Vesna PLANINŠEK iz Griž-dečka. LučkaTOMA-ŽIN iz Celja - deklico, Elvi-sa DERVIŠEVIC iz Velenja -deklico, Bojana SITAR iz Frankolovega - deklico. 19. 3.: Martina OŠLAK iz Celja - deklico, Martina OJ-STERŠEK iz Laškega - dečka, Mateja KONAJZLER iz Boštanja - deklico, Irena KO-LAR iz Celja - deklico, Vesna JAMNIK iz Gornjega Grada - deklico. 20. 3.: Boža JAZBINŠEK iz Gorice pri Slivnici - deklico, Alenka MEŽA iz Velenja - deklico, Adrijana LA-HARNAR. Velenje Poročila sta se: Tomaž LOJEN iz Velenja in Monika ŠPEGEU iz Vinske Gorice. Celje Umili so: Emiljana VO-DOVNIK iz Pongraca, 75 let, Jusüna ŠPORN iz Pariželj, 77 let, Ivan KUDER iz Polzele, 71 let, Srečko JUH iz Laškega, 61 let. Dragica TURNIŠKI iz Presečna, 49 let, Alojzij KLINAR iz Debra, 72 let, Ka-rol OTAVNIK iz Marija Reke, 79 let, Damijan POMPE iz Trnovega Hriba, 43 let, Ivana VERDEV iz Šempetra v Savinjski dolini, 95 let, Marija KLANČNIK iz Latkove vasi, 80 let, Julijana DOBNIK iz Kamena, 75 let, Jožef VOGA iz Javorja, 63 let, Anton HOSTNIK iz Celja, 78 let, Marija JONA s Polzele, 82 let, Frančiška VAJDL iz Velenja, 83 let, Bogomira JEZERNIK iz Laškega, 79 let, Ivan JAGER iz Celja, 60 let, Angela KAR-NER iz Celja, 76 let, Ludvik MÜHOVEC iz Celja, 92 let, Franc DREŠČEK iz Celja, 85 let, Stanislav GORJUP iz Celja, 78 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija BREGAR iz Prekope, 84 let, Sumedin MEŠANOVIČ iz Celja, 39 let, Danica LOKAR iz Celja, 87 let, Marija ČRETNIK s Ponikve, 87 let, Marija KRIŽNIK iz Zgornjih Selc, 81 let, Štefanija RATAJC iz Loke pri Žusmu, 82 let, Edvard DEČ-MAN iz Srževica, 63 let. Velenje Umrli so: Marija VRČKOV-NIK iz Šoštanja, 77 let, Ro-zalija KEŠPRET iz Šoštanja, 93 let, Gašper BRGLEZ iz Velenja, 61 let, Sonja NOVlNlC iz Velenja, 48 let. HWWJKHriiMULCOn INFONHWIJE 29 S Ni smn tisto, kar nas loči, in življenje ni. kar druži nas So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Kruta in huda bolezen nam je mnogo prezgodaj vzela njo, ki smo )o imeli tako zelo radi- našo ljubo ženo, mamo, omico, prababico, sestro, teto in taščo MAJDO ŽELEZNIK Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nam izrekli sožalje, se v tako velikem številu poslovili od nje ter ji darovali cvetje in sveče. Še prav posebej se želimo zahvaliti dr. Ruplovi in patronažni službi, bolnišnici Celje, gastro oddelku. Kliničnemu centru Ljubljana, oddelku za abdominalno kirurgijo in društvu Hospicza nesebičnopomoč, vzpodbudo in podporo. Hvala gospodu Valterju Zupancu za ganljive besede slovesa. Hvala tudi vsem, ki se je spominjate inpostojite ob njenem grobu. V globoki žalosti: mož Albert, hčerka Darja z družino, sin Marko z družino, brat Franci z družino in ostalo sorodstvo Svoj dom si ljubil in družino, zdaj v srcih čutimo praznino, a v mislih naših vedno boš ostal, tako veliko vsega si nam dal. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, atija in starega atija EDIJA DEČMANA iz Srževice pri Ponikvi se iskreno zahvaljujemo vsem. sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvala vsem za izrečena sožalja ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, vence, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku Daniju za poslovilni govor, pevcem iz Šentvida za odpete pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko in prostovoljnemu gasilskemu društvu Ponikva. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Olga ter hčerki Irena in Tatjana z družinama Obstalo je tvoje srce, utihnil je tvoj glas. ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA I Ob boleči izgubi drage mame, om. prababice, tašče, sestre in tete JOŽEFE PUŠNIK iz Spodnje Rečice 44 pri Laškem (29.1.1920-14.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala družinama Samec in Pušnik za vso pomoč, gospodu duhovniku Jožetu Horvatu za opravljen cerkveni obred, pevkam, govorniku gospodu Matjažu Piklu, glasbeniku za odigrano Tišino in Komunali I.aŠko za organizacijo pogreba. Žalujoči; hčerka Dragica z Markom, sin Pepi z Antonijo, vnuki Primož, David, Jure, Polona in Katarina, pravnuk Nejc, sestri Micka in Fanika, brat Franci in ostalo sorodstvo Ljubezen, delo in trpljenje bilo je tvoje življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene ii mame FRANČIŠKE BLAZINŠEK iz Vrbe, Dobrna (20.8.1922-26.2.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami ter darovah cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej hvala pogrebni službi Usar, pevcem iz Vinske Gore, Milanu Reberniku za ganljiv govor, g. župniku Kranjcu za lep cerkveni obred in trobentaču. Hvala tudi družinam Ivana Blazinška ter Mlakar in Švent za obiske na domu in pomoč. Žalujoči: mož Vinko in otroci z družinami Kogar inmš rad, nikoli ne umre, ledalečje... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi sin in brat ZLATKO KOLENC iz Trnovelj pri Celju (15,8.1959-7.3.2007) Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala pogrebni službi Raj, g. župniku Ko-stanjšku, pevcem in g. Petru Mravljaku. Posebej pa se zahvaljujemo sodelavcem PE Vzdrževanje Cinkarna ter sindikatu in kolektivu Cinkarne Celje za vso pomoč in podporo. Njegovi domači Spomin je edini cvet. ki ostane, ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne. Luč spomina bo gorela, hvaležnost v naših srcih bo večno živela. V SPOMIN Ü FRANCU (28.11.1924-30.6.2003) FANIKI OSET (21.9.1923-22.3.2004) iz Šibenika pri Šentjurju Hvala vsem, ki se ju spominjate in ohranite lepo misel nanju. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami hčerke, sestre in življenjske sopotnice DRAGICE TURNISKI nazadnje je stanovala v Presečnem 16 Dobje pri Planini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej Hladinovim, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremih na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku Petru Grešniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zalujka za organizacijo pogreba, pevcem za zapete pesmi, govornici gospe Danici, gospodu županu in gospodu podžupanu za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino, učencem OŠ Dobje za zapeto pesem ter učiteljskemu kolektivu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Na nebu nova zvezda je zažarela... Zakaj? Usoda je tako hotela... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, brata in strica STANETA SENICE iz Kovinarske ulice 14, Štore se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče in slovo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kompolskim pevcem za odpete žalo-stinke, g,_župniku, pogrebni službi Veking, kolektivu Železame Štore in ge, Marici Lamut. Žalujoči: hčerka Metka, vnukinja Sabina in sinovi z družinami Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Mirno, kot je živela, od nas tiho je odšla MARIJA PREGLEJ (L 3.1920-13.3.2007) Ob boleči izgubi drage mame se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle našo mamo, taščo, staro mamo in prababico Mimija spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala osebni zdravnici ge. Margareti Selič, zdravniškemu osebju nefrološke^ in dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, osebju Špesovega doma in zdravstvenemu osebju Dializnega centra v Vojniku. Hvala g. župniku iz Kompol za opravljen obred. g. Jazbecu za poslovilni govor, pevcem Rogla za odpete pesmi, pogrebni službi Raj in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoče hčerke Štefica, Ruža in Mari z družinami VODNIK 19.00 oš štore, dvor vsakdan: 16.40,20.00 petek, sobota: 23,20 KsmazhmJime vsakdan: 17.10,20.10 prtek, sobota: 23.00 300 vsakdan: 20.30 «asba in beudilo vsakdan: 16.20,18.30,20.40 petek, sobota: 22.50 sobota, nadtjja: 14.10 Nini« ŽRlve 12.00. 14.00. 16,00, If Asv rokavu 13.30 15.50,18.10 16.40.18.50, 21.00, .23.» PismazhivoJhm 19.00 Čni knjiga 21.50 Glasba in bnedilo 12.40. 14.50. ?7,00, 19.10.21.20,23.30 20.00 Babilon SOBOTA 18.00 Nesmrtea 20.00 Babilon NEDEIJA 18.00 Babilon 21.00 Nasmrtan PETEK 18.00 Krvavi diamant 20.00 V tsliantu sisč« NEOEUA 18.00 V iskanju sreča 20.00 Krvavi «anant 18.00 Dom krajanov Galicija Proslava ob materins 19.00 OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice, teiovadnica_ Prireditev v počastitev prazoi- Ob dnevu žena in materinskem dnevu koncert RAZSTAVE 20.00 Plesni Forum Celje vsiA darr 15.50,18.10 nedelja: 11.00 As v rekam vsakdan: I84a21.20 odtoikadanadeljs: 16.10 petek, sobota: 23.40 NoFbH vsak dan: 18.30 fS.Oa 21.10 petek, sobota: 23.30 st«ot3. nedelja: 11.10,13.30 Ninja ieiva ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota, nedelja: 16.00,18.10,2a20 petÄ. sobota: 22,30 sobota, nedelja: 10.00.12.10 čemek: 17.00, 19.10,21.20 Rocky Balboa ponedeljek, tonk. sreda, petek, sobota, nedelja: 18.50,19.10,21.30 petek, sobota: 23.50 srtota.nede^: 13.00 {etrtek: 19.20, 21.40 Hororskop muhmiedijskipro}elazaTTÜade,po- 20.00 Hmeljarski dom kz Šempeter" V. Mödemdorfer: Vaja zbora O Kulturni dom Slovenske Konjice Rdeča kapica otroški glednliški abonma GLŠen^"''. Koncert Rifniškega okteta 16-00 Večnamenska dvorana Pristava ___prlMestinju_ "Materinski dan 17.Q0 kulturni dom KUo'zarja Trnovije Ceije_ Prireditevvpočastitev dneva žena in materinskega dneva 17.00 Gasilski dom Leveč Za mamice in očke Sing und Spieigruppe, Köflach, Avstrija in Akademski pevski zbor Celje skupni končen dveh štajerskih zborov z obeh strani meje 19.00 Kulturni dom Virštan) Proslava ob materinskem dne- Materinskidan 1^3^SLG CeJie F. Hadžič: Državni lopov izven abonmaja NBWLJA.25.3. 15.00 Gasilski dom Imeno Materinski dan Od 16.00 do 18.00 Muzej novejše __^odovine Celje ■ N^eijskimüzeisidinäz^..... 17.00 Kulturni dom KUD zarja Trnovije 13.00 OŠ Petrovče 19,30 SLG Celje Galerija Železarskega muzeja tb-harje: Ujeti trenutki sveta, razstava članov Društva popotnih fotograf in fotoreporterjev Ljubljana, do 10.4. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava grafik V. mednarodne grafične delavnice na temo Arhitektura Ce.lja, akademski slikarji Milan Jak-šič. Nada Denič. Jelica Culafič, Ana Milosavljevič in Emil Sfera, do 31.3. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na muzejskem trgu: pregledna razstava »Malo drugačen sem, pa kaj..., do 16. 4. Galerija železarskega muzeja Teharje pri Celju: fotografska razstava »Ujeti trenutki sveta«, do 10.4. Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) akademskega slikarja JoieraHor-vata - Jakija. do 10. 5. Galerija Borovo Celje: slike (olja na platno) Amine Kolarič, do 20,4. Galerija sodobne umetnosti Celje: Barvni prostori, razstava Tomaža Gor/upa, do 31. 3. Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vesne Filipič, do 31.3, Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (slike v mešani tehniki) VesRe raipi^,do31.3. Zgodovinski arhiv Celje: Od per-gamentado e-zapisa, do 31. 5. Galerija Nikca Celje; otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007 ter v »Eno roko vzamem puški-co. v drugo svetlo sabljico« avtorica razstave je muzejska svetovalka Tat-■jana Badovinac, do oktobra 2007. Galerija Volk: razstava delAmine Kolarič. äo 31.3. Galerija Mozaik: razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31. 3. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog -zaprt Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona jpohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje. Restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in M. von Mayenbui^: Paraziü abonma po posebnem rc inizmi www.radiocelje.com Glavi aCelie:likovT Petek ob 21., Prostor Jazz večer Sobota ob 17.00, P2 Ogled nogometne tekme via projek- Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petek od 13. do 15. ure. P2 - odpiralni čas (z marcem tudi ob ponedeljkih) :pon.-čet. 18.-22. ure, pet - sob. 19. - 24. ure, nedelja 16. -20. ure. ob prireditvah po dogovoru. gPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torek in petek ob 18.00. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota ob 14,30. pinkaponka. Petek-ONIK večer: Sci-fi filmski večer Ob 18.00 Serenity (2005) Ob 20.10 Dark city (1998) Ob 22.10 Kin DzaDza (1986) Sobota - tarok turnir Začetek turnirja ob 18.00 PLANINSKI KOTIČEK Plamnsko društvo Celje matica vabi v soboto. 31. marca, na Skradski vrh (1044 m) na Hrvaškem. Odhod s postajališča ob garažni hiši na Ljubljanski cesti ob 5. uri. Prijave v društveni pisarni na Stane-lovi20. Sent celeia Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri sodalni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi mornjami Krekov tig 3. Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 slovensko društvo hospjc območni odbor ceue Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju: Malgajeva 4. Celje tel: 03/548 60 il ali 051/ 418 446 krizni center za mlade Tfelefon 493-05-30 fry: Sobota ob 21.00 Koncert: Predizbor za rock Otočec 07 -glasovanje za najboljšo skupino na predizboru -predstavljajo se: Delikt (Rogatec). ZOTS (Uško) in Ma-šina (Celje). Nova razstava na ogled: slike Zorana Lesjaka. Celjski mladinski center in center za socialno delo objavljata javni naziv za naj prostovoljca/-ko za šol. leto 2006/ 07 s Celjskega v dveh starostnih kategorijah. Predloge zbirajo do 4.4.07 KUD Technologia objavlja natečaj za najperspektivnejšega neuveljavljenega techno/electro/house DJ-a. [nfo pisarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn, dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do intemeta. Večinfb: unmv.mc