128
Serbsko klagovanje za mertvimi.
Po Vuku.
1.
Mati nad sinom. Kaj sem tužna dočakala mati!
gorje! *) Da naredim način sinu svoj'mu, Cesar tužna se nadjala nesem, Da bom le to nikdar dočakala! Mili moj Bog, bodi tebi hvala! Da si me tak tužno razžalostil, Da jaz plačem srečo od napredka, Od napredka,   od serca svojega! 2. Druge mater tolažeče. Jaz sem ti se potrudila ,
sestra tužna! Hudo si mi obolela
od žalosti 5 Ker si le to dočakala
prežalostna! Da ti kušaš srečo svojo
od napredka, Od serčnega serca svoj'ga
bila tužna! Ktera rana leka nima?
vila u jad! **) Vsaka rana svoj lek ima,
sestra tužna! Le serčena leka nima,
vila u jad.
3.
Spet tako,
Nemorem se načuditi
bratec tebi! Da si pustil mater svojo
prežalostno , In zapustil dom in hišo ,
domu gorje! In žalostno vlado svojo
s tugo vlada! U naj veči nepogodi
bila tužna! Kjer ostala mnogo mlada
da V prebila! In z nejako deco tvojo ,
rana huda! Kdo če deco podigniti,
bila tužna! Alj kdo jih če odgojiti?
rana skljeca! Kdo li v soli naučiti?
prežalostna! Sirotinja vedno plače —
preplakala! Vedno plače, hitro raste —
to mi tuga!
(Dalje sledi.)
*) Se prideva vsaki verstici. **) Vijem, viti pri Belih Kranjcih tuliti. Jad, strup, jeza, tuga.
132
Serbsko klagovanje za mertvimi.
(Dalje.)
4. 4. Dve in dve.
Stojte druge, da se poslušamo , Da o le ti tugi govorimo. Na pot se je Ivane odpravljal, Za njim tužna mati pristajala, Tužna mati in bratje žalostni, In ljubica mnogo žalostiva, Pa tako mu veli svoja mati: „Kod si mi se namenil moj sinek?" Bratje vele: „kod češ naša dika? l) Svoja ljuba:   Kam ceš  moj gospodar?" „Natem tamkej poti grozno dolgem 5,Od kodar se nikdar ne prihaja? „S kem ceš mene tužno zapustiti?" Ivane se proti njim oberne Pa žalostno besedo govori: „Nekar mati za mano ne hodi, „Mati moja in bratje rojeni, J5In ljubica moja premilostna ! „Ne morem se damo k vam verniti, „Ker sem odšel k ovi grajevini. „Tanr bom našel tri grade careve „V gradu pervemni žarkega sonca, „Poleti grad drugi vode nima, „Tretji pa grad ognja zimi nima, „Tu vam bom   jez na veke ve-
koval"  2). Oj, Ivane, žalostna ti mati! Mati tvoja in bratje rojeni! In ljubica mnogo žalostiva!
5.
5, Spet tako. Ločil se je hišni starašina Iz ovega 3) doma žalostnega, Za njim stara mati pristajala, Ter ga s tugo ona zaklinjala. Da bi ne šel tamkej na te pota,. Pa mu tužna tako govorila: „Oj, Ivane, sinek, dobro moje, rKomu puščaš svojo tužno materr „In žalostno vereno ljubico „Zajokane brate in sestrice „In nesrečno svojo deco mlado?"-K materi se Ivane oberne, Pa besede ji te pregovori: „0 tako mi, moja stara mati! „Tebe puščam tvoji deci mili, „In ljubico mili deci svoji, „Moje brate prebelemu danu f „In sestrice u svoje domove. „Meni treba tamkej potovati, „Mene ondi veče dobro čaka. „Tamkej nek so trije beli gradi „V enem vedno žarko sonce sije, „To je meni danes potamnelo 4)$ „U drugemu ljuta kača spava, „Ktera mi bo pila oči černe; „V tretjem neki biva černa zima, „U tem hočem večno zimovati". Pa zdej temu domu na veselje!
(Dalje sledi.)
1)  Pri belih Krajncih dika 1. slava, 2. blaženost nebeška.
2)  Beli Krajnci pravijo: ve ko vat i, ewig seyn, večen-no-na bitf..
3)   O v, ova, ovo pri Belih Krajncih v enaki rabi s ta, to, ta.
4)  Tudi Beli Krajnci pravijo: tarna, tam nit i, ne pa tema.
136
Serbsko klagovanje za mertvimi.
(Dalje.)
„Da me drugo dočakati nece, ,,Z očmi mene vidili ne bojo". Posluhne ga bleda tica kavran , In ona je za Boga marala, K njegovemu dvoru poletela, In doklicuje Ivanovo mater: „Zlo ti jutro, Ivanova mati! „Ivana ti rane so dopale *) „In boluje brez   nikogar svoj'ga.ct Mati veli: „Gorje meni, sinko ! Bratje vele: „Prejoh! naše krilo, y,Na junaštvu povsod odosvete!*4 Tužna ljuba: „Prejoh! moja dika !ct (Dalje sledi.)
6. Spet tako. Bojno kopje u planini stalo, Vsa planina od njega se sjala, Tu je bolan Ivane bolehal ; K njemu pride bleda tica kavran V kljunu mu je vode donašala Ter mu smertne   usta namakala Ivane jo po Bogu zaklinja: „Oj za Boga, bleda tica kavran „Ti poleti do dvora mojega, „Pa materi reci tužni moji, „Tužni majki, i bratom žalostnim „In ljubici moji zajokani, „Da so meni rane dosadile ,
*) Rane so dopale, to je, je ranjen. **) Beli Krajnci ne pravijo: aube, ampak j oh, prejo h!
140
Serbsko klagovanje za mertvimi.
(Dalje in konec.)
7.
Spet tako.
Kadar   merlica  iz   hiše nes ej o. Svet so imeli gospoda banovi Na utoku morja debelega: „Komu bomo dali banovino ?a Star'mu Janku sreberno palicu 2) Kristanu pa zeleno obleko , Jovu dajo oklep na ramena, Dimetrii kučmo podarijo Ivanu pa prečerno bandero , Da ga vije žalostna mu mati Žalostna mu mati in ljubica! (Ko se pop   od pogreba  verne v hišo umerlega, mu pade mati ali žena rajnega na noge): ,,Kaj hočem zdej po Bogi duhovnik! Kako se čo u jad razabrati? Alj kako se tužna skolehati Od te moje velike žalosti? Ko me je to tužno čudo našlo, Ovo tužno čudo iznenadi$ Kako čo ti tužna s tugo vladat' 2) Kdo bo hranil ovo sirotinjo?"
8. Pop ji odgovori na priliko: S svetom se treba razabrati Svojo žalost pregoreti. Kdor se rodi , vsak mora umreti, Nekdo poprej, nekdo pa pozneje, AIj  se treba u jad razabrati  3) g In družino svojo utešiti.
9. Tretji dan na grobu rajnega.
Z jadom sem ti na dvor došla,
jad je mene !
Da obidem 4) bolna tebe,
moj gospodar!
In da prašam tužna tebe
mnogo jadna! S čim si mi se ti ponesel 5) „
domačina! Ker dvorove si naredil
grade dome! Nove dvore samotvore,
samo jadna! Pa sem v jutro doranila,
sem šla u jad! Da te dragi z jadom prašam.
dolgo jadna! Kako ti je u tamnilu,
tamni meni! U tamnilu brez videla
vid me jadi! Brez gostega ponujanja
moja slava! Brez promene čiste tvoje
mnogo jadna! Kod li čo jaz zdej brez tebe
sreča moja! Kako čo ti u dom stajat' 1
s jadom stala! Ludo 6) deco podizati
prejokala! Trosit' mladost u neradost
gospodar moj ! Glej ti hodim kukavica
u dom gorje! Kadar pridem u dom tamni ,
tamni meni ! Kaj bom deci povedala,
gorje deci! Ko mi deca prido naprot.
sreča moja! Ker so deca mila debi,
dika mila! Gosto plačo, slabo rasto   *)
cest moj jade!
Ko be.
') To je, očetu umerlega Ivana, drugi so stričeviči. ali od bližnje rodovine.
2)  Vladati, to je , gospodariti.
3)  To je, tugo opustiti.
4)  Beli Krajnci pravijo: obajdem, prišel sem za ofcajt. to je, obiskal.
s) Od tod ponašat se, obnašati se; ne pa sponašati se. Sponašati koga, se pravi: jemanden nachahmen, um ihn lacherlih zu machen; oponašati pa: vonverfen.
6)  Lud brez pomehčavnega lj pomeni pri sosednih Hrovatih bedast, trapast, neumen.
7)  Rasti in plakati ima v 3. oseb viš. br. plača, rastu pri Belih Krajncih.
._______________________________________________________-    _-