PRED DNEVI JE GENERALNI DIREKTOR LITOSTROJA DIPL. INŽ. marko Kržišnik s sodelavci obiskal gradbišča naših HIDROELEKTRARN v DALMACIJI IN ČRNI GORI. V NASLEDNJEM SESTAVKU POSREDUJEMO BRALCEM NEKAJ NJEGOVIH OPAŽANJ S TEGA OBISKA. Na področju Črne gore in Dal-macije trenutno delamo na petih velikih objektih, in sicer: V TVORNICI LAKIH METALA v Šibeniku — 19 žerjavov V HE ORLOVAC — tri velike turbine V HE TREBINJE — ena turbina V HE MRATINJE — tri turbine V HE PERUCICA — dve turbini Skupna vrednost del znaša po Pogodbenih cenah 9 milijard sta-f‘h dinarjev. Ta dela predstavljalo pretežni del naše turbinske proizvodnje v letošnjem letu, ob-onem pa so to tehnično zelo zahtevna dela. Naj poudarimo, da naročniki niso bili nikjer zaskrb-l)eni glede kvalitete izdelave na-fočil, še več, prepričani so, da Jo Litostroj v celoti sposoben izpeljati še tako zahtevna naročila. mnogo, saj pričakujemo pri vseh petih naročilih kar za celo milijardo starih dinarjev povečane cene. Naj ob koncu še enkrat poudarimo, da smo na podlagi omenjenih pogovorov dolžni do konca leta dokončati vseh 19 žerjavov za Šibenik ter devet omenjenih turbin. Prav posebno se bomo morali potruditi pri izdelavi dveh turbin za HE Peručico, kjer se dela pomikajo šele iz livarne v mehansko obdelavo. Katera gradbišča bomo letos odprli v inozemstvu V letošnjem letu ima Litostroj sklenjene pogodbe za graditev štirih HE v inozemstvu, in to v: ARGENTINI KENIJI TANZANIJI NOVI GVINEJI — Avstralija Ta novica je pomembna predvsem zato, ker smo s tem uspeli prodreti s svojimi proizvodi skoraj na vse kontinente. Naj ob ob tem poudarimo še to, da so vse HE prodane za gotovinsko plačilo v konvertibilni valuti. Vrednost vseh prodanih HE je skupno 4.200.000 dolarjev. Omenjene HE bomo dobavili v letu 1973 in v prvi polovici leta 1974, gradbišča za HE pa bomo začeli odpirati že konec letošnjega leta. Prav gotovo nam ta prodor na svetovna tržišča odpira perspektive za naprej in tako bo sloves litostrojskih rok še večji. NA TREH KONTINENTIH... HE Gabra Corral, tri Francisove turbine po 35,5 MVV. Vrednost del: 900.000 dolarjev. Naročnik: Agua y Energija Electrica — Argentina. HE Kamburu, tri Francisove turbine po 30 MVV. Vrednost del: 1.100.000 dolarjev Naročnik: Tana River Developpment Co — Kenya. HE Kidatu, dve Francisov! turbini po 52 MVV. Vrednost del: 1.200.000 dolarjev. Naročnik: Tansanian Electricity Supply Co Ltd. HE Ramu, tri Francisove turbine po 17 MVV. Vrednost del: 1.100.000 dolarjev. Naročnik: Papua and New Guinea Electricity Commi-sion, Papua and New Guinea. Delo je dne 3. 4. 1972 objavilo vest z naslovom Devizni ^al pa so imeli naročniki upravičene pripombe glede na rok izdelave. Zamujeni roki izdelave se namreč nanašajo na vse objekte, 0 katerih smo se pogovarjali. V medsebojnih pogovorih smo •norali kupcem zagotoviti, da bojno storili izredne ukrepe, tako da bi že do sedaj nastale zamude kolikor mogoče zmanjšali. Dogovorili smo se, da bomo z nadurnim delom in s številčno okrep-•lenimi delovnimi ekipami pospe-Seno dokončali vse te objekte, naročniki pa bodo zaradi večkratnih podražitev, ki so nastale v Jenskem letu, spremenili poged-oene cene. Obljuba naših naročnikov po-nieni za naše podjetje izredno OB PRVEM MAJU MEDNARODNEM PRAZNIKU dela želimo delovnemu kolektivu titovih zavodov [-1TOSTROJ MNOGO DELOVNIH USPEHOV, MEDSEBOJNEGA Razumevanja in OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA OELAVSKI SVET PODJETJA upravni odbor /Jy uprava podjetja komite zk IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE organizacije 1OVARNISKA KONFERENCA ZMS OBRATNA ambulanta lN UREDNIŠKI ODBOR časopisa V Nairobiju so podpisali sporazum med poslovnim združenjem INGRA iz Zagreba in predstavniki vladne agencije za gradnjo hidro energetskih objektov Kamura na reki Tana. INGRA bo izročila dva generatorja vredna poldrug milijon dolarjev. Kot se je izvedelo, bodo kmalu podpisali dogovor o prodaji opreme za novo elektrarno Kidatu na reki Ruaha (Tanzanija). Vrednost podpisi sporazuma naj bi bila šest milijonov dolarjev. Ingra je zmagala tudi na mednarodni licitaciji za prodajo opreme za hidroelektrarno Kariba v Zambiji. Vrednost dveh generatorjev po 300 megavatov je več kot šest milijonov dolarjev. Generatorje bo izdelal zagrebški »Rade Končar«, turbine ljubljanski »Litostroj«, hidroopremo pa ma: riborska »Metalna«. Ob 1. maju KO V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJEMO TAKO POMEMBEN JUBI LEJ, KOT JE 25. OBLETNICA PODJETJA, SE OB PRAZNIKU 1. MAJA V MISLIH BEŽNO POVRNIMO V CAS PRED PETINDVAJSETIMI LETI. TEDAJ NAS JE PREVEVALO CISTO POSEBNO NAVDUŠENJE, SAJ SMO BILI ŠE VSI PREŽETI Z ZMAGO, KI SMO JO IZBOJEVALI NAD OKUPATORJI. NA DAN PRAZNIKA SMO SE MNOŽIČNO ZBRALI PRED TOVARNO Z ZASTAVAMI IN TRANSPARENTI, SE OBLIKOVALI V ŽIVO REKO IN SE KOT PISAN TOK ZLILI V MESTO. ŽULJ A VE ROKE, KI SO ŠE DAN PREJ NA UDARNIŠKEM DELU STISKALE KRAMP IN LOPATO SO PRIJELE TRANSPARENTE Z NAPISI »DELU ČAST IN OBLAST«. VZKLIKI TITU, PARTIJI, PROLETARCEM VSEH DEŽEL PA SO SE STRNILI V EN SAM ODMEV: ŽIVEL PRVI MAJ PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA. NAJ TA ODMEV SEŽE TUDI V DANAŠNJI CAS PO PETINDVAJSETIH LETIH KO 1. MAJ PRAZNUJEMO ZARES SVOBODNO, PA SE TEGA SKORAJ NE ZAVEDAMO. Delu čast in oblast Že dolgo je tega, odkar smo pisali in vzklikali najrazličnejša gesla in parole. Tedaj, takoj po osvoboditvi, so bile to le navdušujoče in spodbujajoče besede in nič več. Danes, po petindvajsetih letih, so te besede že uresničene. Imamo delavsko samoupravljanje, ki je utelešena misel, zgoščena v skopih besedah: »Delu čast in oblast!« Davna želja delovnega človeka je torej uresničena. Od ideje do uresničitve je dolga doba, polna trpljenja, žrtvovanih življenj, odrekanja in delovnih naporov. Žal vse preveč hitro na to pozabljamo. Res je, da je to preteklost, ki že prehaja v zgodovino, za marsikoga pa je pomembna edinole sedanjost. Preteklosti mu ni mar, pa tudi na prihodnost večkrat pozablja. Vendar je preteklost tu kot neizpodbitno dejstvo, brez katerega ne bi bilo našega danes, obenem pa se vprašajmo, kakšen naj bi bil naš »jutri«. V zadregi smo, ko se pogovarjamo o minulem delu. Kakšna naj bi bila merila za njegovo priznavanje in ali naj ga sploh priznavamo? Vprašanje je pravzaprav nesmiselno, kajti dejstva, ki pomenijo preteklost, so tu in jih ne moremo izbrisati. Zavedati se moramo, da brez naše borbene preteklosti, ki jo ponazarja tudi naš republiški praznik 27. april, ne bi bilo praznika dela, 1. MAJA. Dolžnost mladega rodu je, da spoštuje preteklost in nadalljuje delo tam, kjer so njegovi očetje nehali. Današnja generacija dolguje to svojim predhodnikom, sebi in svojim potomcem. Žal se tega mnogi večkrat ne zavedajo. Vedno bolj prevladuje hlastanje za izključno materialnimi dobrinami, ponovno vzplamteva šovinizem, ne briga nas več delovni tovariš, naš sosed, skratka nihče. Poznamo le svoj lastni jaz in ma-mon je naš bog. To ni dobro in tudi ni prav. Številne težke žrtve niso bile samo za takrat, temveč tudi za danes, za jutri, za vedno. Zato da bi bili ljudje med (seboj bolj človeški, da ne bi bilo sovraštva, da bi vsak človek imel svoj kos kruha; zato da bi naši otroci imeli to, kar potrebujejo. Za vse to moramo delati, saj poznamo staro resnico, da brez dela ni jela. Zelo hudo pa je, če ni dela. Tega mladi ne vedo tisti, ki so bič brezposelnosti že kdaj prej okusili, se tega dobro zavedajo. Delo je tisto, ki nas hrani in ohranja, delo daje smisel našemu življenju, zato moramo delo spoštovati. Delo ni le dolžnost, ampak je celo pravica. Kdor dela, ta ustvarja dobrine zase in za druge, zato je upravičen, da odloča o rezultatih svojega dela. Zato še enkrat in vedno znova: »DELU ČAST IN OBLAST«. Trimesečni rezultati dela Po kratkem obdobju mirovanja pri zasledovanju proizvodnih rezultatov v letu 1972 smo primorani, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo naredili in kakšni so rezultati našega dela v I. tromesečju 1972. Ogledali si bomo fizični obseg proizvodnje, ki se deli na: skupno proizvodnjo, to je proizvodnjo, ki je bila dovršena in z odpremnim obvestilom ali predajnico predana odpremi oziroma finalistu. Ta se približuje in skoraj ujame začrtano pot, to je plan, seveda le v povprečju. Pri posameznih proizvodih so večja ali manjša odstopanja, ki bi jih bilo treba v bodoče odpraviti. Če se ozremo nazaj in ga primerjamo z istim obdobjem preteklega leta, ugotavljamo, da smo startali z enakim tempom razen pri proizvodnji avtomobilov, ki letos zelo zaostajajo za osnovno proizvodnjo. Tu so nastopili nekateri problemi. Blagovna proizvodnja je tista proizvodnja, ki je pripravljena za prodajo, ni pa nujno, da je že od premij ena. Ta poteka sorazmerno s skupno proizvodnjo in je le za nekaj nižja od planirane. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je malo nižja. Blagovna realizacija je tisti del blagovne proizvodnje, ki je odpremi) en, to se pravi, da je pro- izvod zapustil naše podjetje. Tu opazimo, da odprema proizvodov ne poteka po začrtani poti in so odstopanja že kar velika. Interna realizacija je tisti del proizvodnje, ki je namenjen izdelavi osnovnih proizvodov. Ta je v poprečju v razmerju s skupno proizvodnjo in se približuje planu z istim tempom. Pri interni realizaciji najbolj kasnimo z zvarjenci. Kako bomo praznovali Program praznovanja ob 25. obletnici našega podjetja Septembra letos bo naše podjetje dopolnilo 25. leto svojega delovanja. Temu pomembnemu jubileju bomo morali posvetiti posebno pozornost. V ta namen bomo organizirali širšo akcijo, ki bo člane kolektiva in širšo javnost seznanila s petindvajsetletnimi prizadevanji kolektiva in njegovim pomenom v naši družbeni skupnosti. SLAVNOSTNA SEJA CDSP — Sobota, 2. 9. 1972. — Pričetek slavnostne seje ob 10. uri, — Zaključek seje ob 12. uri, — Slavnostna seja bo v veliki jedilnici DR, *— Na slavnostno sejo bomo poleg članov DSP in drugih udeležencev iz podjetja povabili še vse člane kolektiva, ki so v podjetju od njegovo ustanovitve oziroma 25 let. Poleg omenjenih bomo na sejo povabili predstavnike mestnih in republiških organov ter predstavnike kolektivov, s katerimi naše podjetje sodeluje. Posebno vabilo bomo poslali predsedniku SFRJ tov. Titu. Na slavnostni seji bomo podelili priznanja članom ko lektiva za 25-letno sodelovanje in odlikovanja predsednika republike. ZBOR CELOTNEGA KOLEKTIVA — Sobota, 2. 9. 1972. — Pričetek ob 12,30. — Zbor kolektiva bomo organizirali v prostorih obdelovalnice. v primeru, da se bo predsednik predsedstva SFRJ tov. Tito odzval našemu vabilu in govoril, bomo zbor organizirali na prostem pred vhodom v tovarno. V tem primeru bomo povabili tudi člane kolektivov iz šiške in širšega področja Ljubljane. Ta vabila bomo poslali v dogovoru z družbeno-politič-nimi organizacijami šiške oziroma Ljubljane. ZABAVNE PRIREDITVE ZA ČLANE KOLEKTIVA •— Sobota, 2. 9. 1972. — Ob 14,30 bo zabavna prireditev za vse člane kolektiva. —- Od 14,30 dalje bo kosilo za vse člane kolektiva v prostorih DR in za to pripravljenih prostorih DR, — Zabavni program se bo pričel ob 17. uri, — Po enournem programu bo zabava predvidoma do 21. ure. — Redni avtobusi za prevoz naših delavcev bodo tega dne odpeljali s parkirnega prostora nasproti DR ob 21. uri. — Na tej prireditvi kakor tudi na vseh drugih prireditvah bo sodelovala 11-tostrojska godba. — Na prireditev bomo povabili tudi vse naše upokojence. V letu 1972 ne bi posebej zanje organizirali drugih prireditev. LIKOVNA RAZSTAVA AMATERSKIH DEL ČLANOV KOLEKTIVA — V času od 1. do 9. 9. 1972 bomo organizirali razstavo amaterskih del članov kolektiva. — Razstavo bomo uredili v prostorih male galerije ali v prostorih podjetja. RAZSTAVA IZDELKOV LITOSTROJA — Od 1. do 3. 9. 1972 bomo pripravili razstavo raznih izdelkov ob vhodu v tovarno in na delovnih mestih v prostorih, ki bodo določeni za ogled tovarno. ŠPORTNE PRIREDITVE Nedelja, 10. 9. 1972 /— Poleg športnih prireditev, ki bodo v počastitev 25. obletnice v vsem letu 1972, bomo organizirali to nedeljo centralno športno prireditev z različnimi tekmovanji. Vse športne prireditve bodo organizirane kot tekmovanja članov kolektiva in tekmovanja med posameznimi podjetji. Tega dne bomo organizirali tudi vsa tista tradicinalna tekmovanja, ki so predvidena med podjetji v letošnjem letu in kjer je naše podjetje gostitelj. — Tekmovali bomo v naslednjih panogah: orientacijski pohod, balinanje, kegljanje, šah, namizni tenis, rokomet, mali nogomet, streljanje, odbojka, gasilsko tekmovanje. OBDARITEV 25-LETNIKOV — Vsem članom kolektiva, ki so 25 let zaposleni v našem podjetju oziroma od njegove ustanovitve dalje, bomo podelili v znak priznanja zlate jubilejne plakete. — Poleg plakete bomo 25-letnikom podelili knjigo »TITO«. — Podelitev plaket in knjig 25-let'nikom bo v soboto, 2. 9. 1972, na slavnostni seji CDSP. OGLED PODJETJA — V nedeljo, 3. 9. 1972, bomo od 9. do 17. ure za vse zainteresirano izven podjetja organizirali ogled Litostroja. IZDELAVA JUBILEJNIH ZNAČK — Od 25. obletnici Litostroja bomo za vse člane kolektiva in goste izdelali jubilejne značke. Izdelali bomo 6000 značk ustrezne oblike In kakovosti. IZDELAVA PROPAGANDNEGA MATERIALA Ob našem jubileju bomo izdali publikacijo »Pregled dela in življenja Litostroja v preteklih 25 letih.« Omenjena publikacija bo služila kot priloga rednemu propagandnemu materialu podjetja. Izdali bomo tudi 50 ekskluzivnih izvodov. — V avgustu bomo natisnili posebno izdajo časopisa Litostroj. — Prek radijskih oddaj in časopisov bomo širšo javnost seznanjali z dosežki našega podjetja v preteklih 25 letih. — Pri generalnem direktorju bomo organizirali tiskovno konferenco. Na njej naj bi iz podjetja sodelovali člani sindikata, ZK, mladinsko organizacije, predstavniki samoupravnih organov itd. —- Skupaj z RTV Ljubljana bomo organizirali izdelavo daljšega propagandnega filma o delu in življenju Litostroja in njegovih članov. IZLET ZA 25-LETNIKE — Sredi septembra bomo organizirali izlet za člane kolektiva, ki so pri nas že 25 let. — Predvideni izlet bi trajal tri dni. — Izletniki naj bi si ogledali znamenitosti Moskve in Leningrada. Predviden je tudi ogled tovarne turbin v Leningradu. No, da nam bo bolj jasno, na- vrste proizvodov, in sicer za pravimo pregled za posamezne skupno proizvodnjo. Naziv proizvoda £, ;u d $ N D d E §'S ni-i % % 3 8 :o n m « $ o ti H c C i- O " Vodne turbine Črpalke Žerjavi in reduktorji Oprema za cementarne Hidravlične stisk. Strojni deli Dizel motorji Talna transportna sredstva Orodje PE FI — skupaj Jeklena litina Ulitki sive litine Ulitki specialne litine Zvarjenci Odkovki PE Pl — skupaj Kisik in drugo Osnovna proizvodnja PE PA Podjetje — skupno Podjetje — blag. proizv. Podjetje — blag. real. Podjetje — interna real. Kako se je po planu odvijal proces skupne in blagovne proizvodnje ter blagovne in interne realizacije za celotno osnovno 104,0 15,2 174,5 58,0 13,8 43,4 107,3 33,1 90,7 141,1 17,4 111,8 130,9 24,6 267,1 91,8 14,6 131,7 73,7 23,2 113,0 85,3 12,4 92,5 141,3 35,3 112,2 93,5 18,3 84,5 112,8 26,5 118,3 78,8 21,0 94,5 155,4 41,3 119,1 80,2 21,3 95,0 137,5 36,7 146,9 94,6 24,8 105,8 115,7 29,6 94,5 96,0 21,9 95,6 50,8 12,7 27,4 91,1 20,9 82,7 83,5 18,3 70,4 79,8 17,5 61,2 96,5 24,9 95,3 proizvodnjo v I. trimesečju 1. 1972, je razvidno iz naslednjih diagramov: Ufnda D M* 0 tomruč* p*>e 1 *o/r*»včeu mršile* $ ! 3 1 ^1 lij troneiečaa ntmiev 1*1 ■» - e K iv < > S fakturirano realizacijo se ne realizacijo je proizvodnja avto-moremo posebno pohvaliti, saj mobilov. zaostaja glede na planirano in Bolj nazorno si oglejmo faktu-tudi v primerjavi z letom 1971. rirano realizacijo po spodnjem Vzrok za tako slabo fakturirano pregledu: 3 <£ > 18 .1 -S d E ;E§£ Us Odnos proti I trimese 1971 E •a« Esa % % % Domači trg 76,5 15,9 70,2 Izvoz 71,5 15,6 144,3 Osnovna proizvodnja 78,0 15,3 103,9 Proizvodnja avtomobilov 70,8 17,7 44,5 Podjetje — skupno 75,8 15,9 75,8 Osebni dohodki Ker so osebni dohodki v odvisnosti od dosežene skupne proizvodnje, fakturirane realizacije in režijskih stroškov, lahko ugotovimo, da smo osebne dohodke v januarju in februarju prekoračili, za mesec marec pa podatkov še nimamo. h 0) E s G o*S o 6 3 N % % % Januar 109,6 8,6 115,7 Februar 109,1 8,7 118,8 Iz gornjih pregledov lahko za ključimo, da smo začeli zadovoljivo, čeprav nam nekatere številke niso všeč. Te naj nas spod- bujajo, da bomo z večjim elanom in prizadevnostjo prestopili prag v II. trimesečje leta 1972. Močne roke (Betka Kocjančič) Graški velesejem Tako kot vsako leto bodo tudi letos v Gradcu od 29. aprila do 7. maja priredili spomladanski velesejem. Med strokovnimi razstavami naj opozorimo na naslednje: Razstava železarstva, ki je v okviru vseh avstrijskih sejmov enkratna sejemska pripreditev, na kateri razstavlja skupno vsa avstrijska lahka in težka industrija. Kmetijska razstava, ki ima izredno možnost, da kot edina strokovna sejemska prireditev na področju kmetijstva predstavi obiskovalcem iz Avstrije, Jugoslavije, Madžarske in severne Italije bogato strokovno razstavo. Poleg strojev in kmetijskega orodja iz vse Evrope, razstave živinorejst-va, poljedelstva in gozdarstva bo veliko zanimanje vzbudila prav gotovo razstava kmetijskih pridelkov. Hotelirski in gastronomski sejem. Leto 1971 je bilo na štajerskem rekordno leto na turističnem področju, saj je v zimski sezoni 1970/71 kljub neugodnim snežnim razmeram obiskalo to deželo 9 % turistov več, v poletni sezoni pa jih je bilo celo za 11 % več kot v prejšnjem letu. V letu 1971 so prvič našteli več kot 8 milijonov nočitev, od katerih je odpadlo 80 % na domače goste, 20 % pa na tujce. Strokovne razstave moderne grelne tehnike, hladilnih naprav, pisarniške tehnike in pisarniške opreme, razstava strojev za obdelovanje lesa in kovine, razstava radiotelevizije, pohištva in tehnične opreme v gospodinjstvu dopolnjujejo razstavni program graškega velesejma. Vse te razstave prirejajo tako na spomladanskem kot na jesenskem velesejmu. Če so doslej ob vsakemu sejmu poročali, da je zunanjetrgovinska bilanca med Jugoslavijo in Avstrijo pasivna, pri čemer je ta primanjkljaj v zadnjih letih že presegel eno milijardo dinarjev, lahko ugotovimo, da so se gospodarski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo v drugi polovici leta 1971 bistveno spremenili. Avstrijski izvoz v Jugoslavijo je od leta 1960 do 1966 stagniral, od tega leta naprej pa se je avstrijski uvoz v Jugoslavijo zaradi gospodarske liberalizacije in naraščanja proizvodnje jugoslovanske industrije povečal na 3,44 milijarde šilingov v letu 1970. Jugoslovanski izvoz v Avstrijo je narastel od leta 1965 do 66, od 725 milijonov šilingov na 1167 milijonov šilingov. Žal pa je po tem letu obstal na približno 12 milijonov šilingov. Izboljšanje gospodarskega položaja lahko pričakujemo šele v naslednjih letih, ko bo jugoslovansko gospodarstvo premagalo trenutne težave. Avstrijski izvozniki bodo v naslednjih letih morali v kar največji meri upoštevati trenutno jugoslovansko gospodarsko stanje in ves ta čas ostati v dobrih poslovnih odnosih s svojimi jugoslovanskimi poslovnimi partnerji. Sklepi IO sindikata Izvršni odbor sindikata je na svoji 10. redni seji, ki je bila 28. in 31. III. 1972, obravnaval uveljavljanje ustavn.h dopolnil ter dopolnil stališča druge seje TK ZKS podjetja in dela komisij za pripravo konceptov o formiranju TOZD ter ugotovil: — da poteka v podjetju zelo aktivna dejavnost za realizacijo ustavnih dopolnil, — da je opravljeno obsežno delo, ki predstavlja solidno osnovo za nadaljnjo aktivnost podjetja, — da je potrebno, da sindikat podružnice in celotno članstvo aktivno sodelujejo v vseh javnih razpravah o osnutkih nove organizacije podjetja. Na podlagi razprave je IO sindikata sprejel naslednje sklepe in stališča: Osnutek samoupravnega sporazuma kot osnovni samoupravni akt združenega podjetja predstavlja novo obliko samoupravne in strokovne organizacije podjetja. Pri tem izvršni odbor podpira: — ustanovitev osmih TOZD, tako kakor so predvidene po sporazumu, — ustanovitev (v tej fazi procesa) ene TOZD skupnih služb z največ sedmimi samostojnimi obračunskimi sektorji, — ustanovitev TOZD Lint, ICL in PA kot TOZD z značajem pravne osebe, — novo vlogo samoupravnih ter kolektivnih in individualnih izvršilnih organov na ravni podjetja, kakor tudi TOZD, — predvideno strukturo individualnih izvršilnih organov, kar naj bi bili generalni direktor in osem direktorjev TOZD. S samoupravnim sporazumom je potrebno določiti načine ugotavljanja in delitve dohodka na ravni TOZD in podjetja, pogoje združevanja, oročenje in usmerjanje sredstev ter odnose med TOZD na enotni osnovi itd. V okviru samoupravnega sporazuma je potrebno: — določiti delovna mesta, ki so vodilna in za katera veljajo določila o zasedbi, kakor je to splošno veljavno za vodilna delovna mesta. IO meni, da je delovnih mest individualnih izvršilnih organov in delovnih mest vodij sektorjev lahko največ 16, — določiti le dve oziroma tri delovna mesta svetovalcev generalnega direktorja, vse ostale svetovalce pa vključiti v oddelek za raziskave in razvoj, ~~ upoštevati določila, po katerih je pred zasedbo vodilnega de- lovnega mesta nujno upoštevati stališča sindikata in drugih družbeno-političnih organizacij v podjetju o kandidatih za vodilna delovna mesta. Pred razpisom volitev organov upravljanja je v kolektivu potrebno končati obravnavo o osnutku samoupravnega sporazuma med TOZD, ki mora v bistvu vsebovati principe odnosov na področju upravljanja in vodenja (delitev dohodka, ustvarjanje dohodka in podobno). Pri sprejemanju samoupravnih aktov v podjetju moramo upoštevati mnenje družbeno-političnih organizacij v podjetju. V vseh posvetovalnih telesih (kolegij ipd.) morajo biti prisotne družbeno-politične organizacije. Družbeno-politične organizacije (predvsem sindikat) se morajo aktivno vključiti v proces predvolilnih priprav v organih upravljanja ter stremeti za tem, da so na kandidatnih listah res najboljši in sposobni sodelavci, ter izvajati načelo, da neposredni proizvajalci dejansko dobe možnost neposrednega upravljanja. Zato predlagamo, da bi bilo na kandidatni listi 2/3 članov proizvodnih delavcev, 1/3 pa ostalih. Za vsa vodstvena delovna mesta naj bo obvezna šestmesečna preizkusna doba. V času preizkusne delovne dobe vodstvenih delovnih mest mora UOP ali pa TOZD imenovati tričlansko strokovno komisijo, ki mora podati oceno o sprejemljivosti kandidata. Vodilno ali vodstveno delovno mesto ne more biti zasedeno, če družbeno-politične organizacije v podjetju zanj niso podale ocene. Za vodilne naj bi podali oceno IO sindikata, komite in mladinska organizacija, za vodstvene delavce pa podružnice v TOZD. Delavcem na vodilnih delovnih mestih v primeru nadomeščanja ne smemo priznati denarnega nadomestila. Predlagamo, da v primeru daljše odsotnosti delavca na vodilnem delovnem mestu nadomestimo z osebo iz vrst svetovalcev pri generalnem direktorju. Delo vodilne osebe je neuspešno, če: — fluktuacija presega 50 % v enem letu. — ne uresničuje sklepov organov upravljanja ter sprejetih načel družbenopolitičnih organizacij podjetja. Neizpolnjevanje tega določila ima za posledico zamenjavo na delovnem mestu. Kriterij za oceno minimalne politične in družbene zavesti jo članstvo v eni od družbeno-političnih organizacij v podjetju. To je eden od pogojev, ki jih Objava prostih delovnih mest TZ LITOSTROJ vabi k sodelovanju delavce naslednjih poklicev: — STRUGARJE oziroma ostale kovinarje na obdelovalnih strojih, — OBLOČNE VARILCE zaželen atest za horizontalno in vertikalno varjenje, — STROJNE KLJUČAVNIČARJE za vzdrževanje strojev, vmesne operacije v mehanski obdelavi in za montažo, — KONSTRUKCIJSKE KLJUČAVNIČARJE — OBRATNE ELEKTRIKARJE s prakso pri vzdrževanju strojev in naprav, — NEPRIUČENE DELAVCE z odsluženim vojaškim rokom. Na vseh navedenih področjih je zaželena praksa. Osebni dohodki so stimulativni in vezani na uspešnost pri delu. Ponudbe pošljite v TZ LITOSTROJ Kadrovski sektor Djakovlčeva 36 Zaželeno je, da se osebno zglasite pri nas. morajo izpolnjevati delavci na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Vsa sredstva podjetja naj bodo opredeljena kot enotna sredstva podjetja. Skladi podjetja naj se izkoriščajo skladno z načrtom razvoja podjetja namensko za dobo petih let. Sistem evidentiranja naj bo tak, da je v vsakem trenutku možno ugotoviti uspeh ali neuspeh TOZD ali podjetja kot celote. Nadaljnja reorganizacija podjetja jo možna le po daljšem času poslovanja po novo sprejetih (predlaganih) principih. Režijski stroški naj sc ustrezno ocenijo. Zato je potrebno izdelati ključ oziroma strošek za eno režijsko delovno mesto, oziroma temu primerno obremenitev dela in dolžnosti. Izpolnitev sprejetih načrtov podjetja je temeljna obveza slehernega člana, predvsem pa vodilnih oseb ter organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij. Menimo, da so večji neuspehi na tem področju neuspeh vodilnih delavcev. Posledica take ugotovitve je menjava položaja. Po obširni analizi dosedanjega načina nagrajevanja je IO sindikata sprejel na-sledija stališča o delitvi osebnih dohodkov v letu 1972. Obračun osebnega dohodka naj se poenostavi tako, da bo lahko sleherni delavec izračunal svoj OD. V osnovi osebnega dohodka naj se združi čim več postavk, in sicer tako, da bi bil dohodek sestavljen iz osnove in variabilnega dela (konstanta in stimulacija). P res egi norm in pravilnik o normskem delu naj se uredijo tako, da bi bil 15 % preseg na stroškovno mesto zadnja dopustna meja. S 1. 4. 1972 naj se obračunajo vse postavke, ki izvirajo iz samoupravnega sporazuma, ter v skladu s tem izvršijo popravki v obstoječih samoupravnih aktih o delitvi dohodka. Strokovne službe naj pripravijo predlog o ureditvi nagrajevanja skladno s samuopravnim sporazumom o delitvi dohodka in OD na tak način, da bi se dohodek prelil na tista delovna mesta oziroma na delavce, ki dejansko ustrezajo zahtevam delovnega mesta. Na osnovi takega predloga naj se doseže plačilo po delu. Pri delitvi osebnega dohodka naj se predvsem upošteva načelo, da je višina osebnega dohodka odvisna oziroma enakovredna z opravljenim delom (izpolnjevanje delovnih obveznosti). Proti vsem kršiteljem predpisov o nagrajevanju delavcev oziroma dodatnih sklepov organov upravljanja, sprejetih med letom, naj so strogo ukrepa. Neizpolnjevanje oziroma kršenje pravilnika o nagrajevanju in sklepov organov upravljanja, ki urejajo te odnose, je eden od razlogov za prekinitev delovnega razmerja. Faktor stimulacije pri določevanju norm naj se določi največ 1,15 %■ Določiti je potrebno delovna mesta, kjer je nadurno delo dovoljeno. V sektorjih naj ne bi dovoljevali opravljati nadur. Sklepi so obvezni za vso člane delovne skupnosti. IO sindikata in podružnico so odgovorni za realizacijo sklepov. Izvršni odbor so obvezuje, da se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi boril za to realizacijo. Gornje sklepe posredujemo v nadaljnjo obravnavo organom upravljanja, vodstvu podjetja, vsem podružnicam in članom sindikata. V. M. Dne 26. marca letos je obiskal naše podjetje član sveta federacije Franc Leskošek-Luka. Gost se je pogovarjal z vodilnimi delavci in predstavniki samoupravnih organov. Po pogovorih si je tov. Leskošek ogledal tovarno. (J. Žlebnik) Kmalu bomo volili Razpis volitev v organe upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela pomeni uresničevanje določb ustavnih amandmajev XXI. in XXII., ki jih je sprejela Zvezna skupščina dne 30. junija 1971, določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela, ki so ga sprejeli člani delovne skupnosti našega podjetja na svojih zborih delovnih ljudi in ga je potrdil delavski svet podjetja na svojem zasedanju dne 14. aprila 1972. Navedeni sklep delavskega sveta podjetja o razpisu volitev j6 izrednega pomena za nadaljnji uspešni razvoj socialističnih lavski svet podjetja in v delavske svete temeljnih organizacij združenega dela bodo izvolili za mandatno dobo dveh let in za dobo Transport prve turbine za HE Orlovac — Bosta šli tudi drugi dve po dogovoru? samoupravnih odnosov in za družbeno ekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji. Po sklepu delavskega sveta podjetja bodo v torek, dne 16. maja 1972, volitve v delavski svet podjetja in v osem delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela. Člane za de- za upravni od-mandatno dobo štirih let, člane bor podjetja za dveh let. Število volilnih enot, število volišč in koliko članov volimo v nove organe upravljanja in za katero mandatno dobo, je podrobneje razvidno iz naslednjega pregleda: Se voli članov z a DSP TZ Litostroj DS TOZD UOP Tek. Volilna Število Voli v- mandatna doba mandat, doba mand. d. št. enota volišč cev 4 leta 2 leti 4 leta 2 leti 2 leti 1. TOZD Pl 3 766 5 5 10 10 1 2. TOZD FI 2 919 5 5 10 10 1 3. TOZD IVET 1 281 5 5 10 10 1 4. TOZD PA 1 174 5 5 10 10 1 1 5. TOZD SSP 3 941 4 4 10 10 6. TOZD ZSE 1 156 3 2 10 10 1 7. TOZD LINT 1 7 1 1 1 8. TOZD ICL L 71 3 2 - - 1 Skupaj 13 3315 31 29 60 60 8 V smislu določil nega sporazuma o samouprav- temeljnih organizacij združenega ustanovitvi dela v našem podjetju lahko kandidira vsak član delovne skupnosti, ne glede na njegovo dosedanjo mandatno dobo v vseh organih upravljanja, če je predlagan za kandidata na zborih delovnih ljudi. Ne morejo pa kandidirati individualni izvršilni organi v smislu določila navedenega sporazuma. Za pravilno izvedbo volitev je delavski svet podjetja izvolil volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnih imenikov. Volilna komisija je dolžna, da ukrene vse potrebno, da se bodo razpisane volitve izvedle v smislu zakonskih predpisov in v smislu določil sporazuma. Volilna komisija bo potrdila volilne imenike, imenovala volilne odbore, sprejemala in potrjevala kandidatne liste, določila volišča, ugotavljala rezultate volitev. Komisija za volilne imenike bo sestavila volilne imenike za posamezna volišča v sestavu ene volilne enote in jih objavila članom delovne skupnosti. Vsak elan delovne skupnosti, ki ima volilno pravico, lahko ugovarja v primeru, da on ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik, oz. če je kdo nepravilno vpisani oz, mora to takoj po objavi sporočiti komisiji za volilne imenike. Tudi zbori delovnih ljudi bodo po razporedu, ki ga določi pred-s,ednijk delavskega sveta podjetja, skupaj s sklicem teh zbo-r?y.' Zb°re delovnih ljudi bodo sklicevali krajevno in časovno za vsako volilno enoto predvidoma tako, da se lahko zbora delovnih ljudi udeleži čim več članov delovne skupnosti. Morajo pa biti zbori delovnih ljudi skrbno pripravljeni, tako da bodo volile! točno obveščeni o načinu predlaganja kandidatov, posebno še o pomenu volitev v organe upravljanja temeljnih organizacij združenega dela. Po volitvah v vse organe upravljanja delo še ne bo končano. Po konstituiranju teh organov bo potrebno izvesti še volitve poslovnih odborov v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in na podlagi obsežnih organizacijskih sprememb opraviti razpise za individualne izvršilne organe po postopku in v primerih, kot to določa navedeni temeljni sporazum našega podjetja. M. S. Janez Oprešnik in njegova izboljšava Pravzaprav je veliko vprašanje, ali smo si ljudje bolj različni na zunaj ali na znotraj, duševno ali telesno. Če bi hoteli to osebnostno plat primerjati s predmeti okrog sebe, bi lahko rekli, da je recimo ta po svoji robatosti podoben sirkovi krtači, drug je požrešen kot požiralnik, tretji je nemiren kot veter, četrti je občutljiv kot svilen papir, šesti nezanesljiv kot aprilsko vreme itd. itd. V takem smislu bi našega Janeza Oprešnika lahko primerjali z žametno rokavico. Od njega veje umirjenost, ali kakor bi se po bratsko reklo »staloženost«, pre-udarjenost, treznost presoje, zadržanost pri ocenjevanju ljudi iz okolja, razumevanje za slabosti ljudi, premočrtndst. Ne morem si tudi misliti, da bi hotel komu skri- viti las. Če bi živeli samo taki ljudje na svetu, najbrž ne bi bilo dosti prepirov in vojsk. Janez Oprešnik bo letos oktobra že 20 let v tovarni: ključavničar, varilec in sedaj v skladišču. In on je tudi eden od treh naših sodelavcev, ki jim je komisija izrazila priznanje za tehnične izboljšave pred nekaj meseci. Oglejmo si poročilo o njegovi izboljšavi. V obdelovalnim na koordinatnih vrtalnih strojih, vrtalnikih in vodoravnih vrtalnih srojih se pojavijo primeri, kjer je treba izvrtati tudi stopničaste luknje s prostimi merami. Težave so v tem, da vrtalec pri nastavljanju noža za luknjo B lahko nastavi nož le približno in mora zato večkrat izvleči vrtalno palico z nožem, pomeriti luknjo in ponoviti operacijo. Še večja težava nastopi, če je luknja bolj globoko postavljena in je zato merjenje premerov zelo težko. Enak problem nastopa, če je več zaporednih stopničastih lukenj. Z Oprešnikovo napravo oziroma tehnično izboljšavo lahko z enim samim gibom in enkratno nastavitvijo noža določimo zahtevano mero z eno desetinko natančnosti. Prihranek je težko določiti, ker je naprava v splošni rabi. Uporabljamo jo pri eni operaciji, vendar pri vseh naših proizvodih, kjer nastopajo stopničaste luknje. Kako se je porajala vaša tehnična izboljšava? Ja, veste, to pa zori več let, me je že dolgo vznemirjalo in sem ves čas po malem tuhtal, kako bi izboljšal, olajšal delo. Povedati moram tudi, da mi je bilo vodstvo v tem pogledu zelo naklonjeno in so šli na roke, da smo izdelali pripravo. Franc Poteko in ing. Da Damos sta pokazala veliko razumevanje in seveda tudi konstrukcija orodja (Marenče, Jerin). Vesel sem uspeha, čeprav se zavedam, da bi se dala stvar še izboljšati, usposobiti za večjo natančnost. Toda že sedaj se dobro obnese posebno pri izdelavi delov za črpalke, preklopnih ventilih za kose z različnimi izvrtinami. Uporablja se lahko na horizontalnih in vertikalnih vrtalnih strojih. Imate za bregom še kakšno izboljšavo? Seveda, seveda. Zamislil sem si napravo za odčitavanje slabo vidnih razpredelnic. Vaša življenjska filozofija? Zelo preprosta, človek naj najprej dobro premisli, potem naj se pa odloči in naj ne cinca. Kar reče, to naj steče. Sem za red. Nobeden ne sme biti suženj drugega. Delovna naloga, ki je dobra in potrebna, je zame zakon. Če je izdano navodilo, je zadeva vseh, da ga izvajajo, ne samo enega, sicer ne more biti uspeha. In kakšne pripombe imate na tako napadano začasno premestitev bivših strugarjev nazaj k strojem? General, ki je bitko začel, jo mora tudi izpeljati. Ste radi v tem poklicu? Ni mi žal. Imel sem lepo življenje. Seveda so bile težave, ampak te so povsod. Imel sem mladost brez staršev, vzgajali so me drugi in učili pokorščine. Zadovoljen sem bil že prej, ko sem lahko v miru delal, na sedanjem delovnem mestu pa še bolj. Rad imam opravka z ljudmi. Rod mladih delavcev odhaja v prevelikem številu; kaj imate pripomniti k temu? Zgrešena je politika, da šolamo ljudi, ki nameravajo pustiti delo. Mislim, da je to nekakšen nemir v mlademu človeku. Pri vsakem delu je potrebna vestnost. Delati je treba natančno — ali nič. Mi smo v tem oziru še vedno preveč demokratični. Vedno in povsod mora biti ena komanda, tudi doma. Potem ne bo niti zdrah niti nemira. Kaj torej predlagate, da bi se stanje popravilo? Imam premalo vpogleda, da bi lahko predlagal reforme. Imate kakšno željo v zvezi s tovarno? Potreben bi bil hitrejši tempo pri obnavljanju strojnega parka, naši stroji so že dotrajani. In osebne želje? Nimam posebnih želja, življenje mi teče v glavnem urejeno. Se spomnite tiste zgodbe o bolnem sinu nekega kralja? Po mnenju modrega moža bi ga lahko pozdravila edino le srajca zadovoljnega človeka. Kraljevi sli so odhiteli po državi in nikjer niso našli srečnega človeka, šele na koncu so naleteli na pastirčka, ki je veselo žvižgal na piščalko. »Ali nam daš srajco?« so vprašali. »Nimam je!« je priznal pastirček. Naš Janez Oprešnik je eden silno redkih med nami, ki je zadovoljen: s seboj, s svetom, z delom, z okoljem, z nagrado. Toda žal sem ga pozabil vprašati, če odstopi svojo srajco. Mislim pa, da bi jo. Samo da bi kaj pomagala! Vsi zdravniki bi lahko šli na dopust. Le da ne bi potem od brezdelja sami zboleli in bi spet potrebovali tako čudežno srajco. M. H. Alkohol — družbeno zlo Že v prejšnji številki našega tovarniškega časopisa smo opozorili na pereč problem alkoholizma v našem podjetju. Pa poglejmo še, kako je z zastrašujočim pohodom alkohola po naši domovini. Časopis »Delo« je dne 24. XI. objavil članek z naslovom »Pridelamo in tudi popijemo skoraj milijardo litrov«, ki ga nekoliko skrajšanega priobčujemo: Računajo, da je na našem planetu okrog 30 milijonov alkoholikov. Samo v Združenih državah jih je po uradnih podatkih 9.000. 000. Če predpostavimo, da v Jugoslaviji ta bolezen civilizirancev ni nič manj pogosta, dobimo za našo državo številko 900.000. V tem številu je 15 % vseh odraslih moških in to pomeni 9 milijonov izgubljenih delovnih let v eni generaciji — če lahko verjamemo strokovnjakom, ki trde, da izgubi alkoholik v svojem življenju okrog deset delovnih let. 900.000 alkoholikov pomeni trpljenje za nadaljnjih 3-krat 900.000 Jugoslovanov! Statistike namreč ugotavljajo, da najmanj trije družinski člani trpe v družini alkoholika. Prav iz teh družin se tudi rekrutira glavnina armade novih in novih alkoholikov. Kar 80 % alkoholnih bolnikov izvira iz družin, v katerih je pil eden od ožjih članov. Mnogo slišimo o alkoholu v prometu. Dvajsetim odstotkom nesreč na cesti botruje alkohol. Alkohol pa je kriv tudi za nezgode pri delu - trikrat več je primerov pri teh; ki radi gledajo v kozarček. V trenutku, ko se potimo pod bremenom stabilizacije in se strogo oziramo za vsakovrstnimi škodljivci — zapravimo v Jugoslaviji nekaj sto starih milijard letno za pijačo! Pri nas letno pridelamo in popijemo namreč več kot 1„000,000.000 litrov alkoholnih pijač. Ozrimo se slednjič še v našo j ožjo domovino, ki je prav te dni | krstila novo kapljico! Število lju- ! biteljev maliganov se na Slovenskem suče okrog 40.000. Štiride- : set tisoč, ki bi bili potrebni i zdravljenja! Za to brigado pa nam je na voljo za sodobno zdravljenje - reci in piši! - 150 i postelj! 85 na Škofljici, ostalo pa 1 v Begunjah in Vojniku. V tej skromni številki se je- I drnato zrcali naš odnos do zla S alkoholizma! Iz knjige Franceta Avčina »Kjer tišina šepeta« smo za naše bralce povzeli zapis o prvomajskem izletu v Gorski Kotar. Morda bo deževalo za prvomajske praznike. Morda nas bo kaj drugega zadržalo doma in ne bomo mogli na izlet. V tem primeru nam bo morebiti v majhno uteho ta čudoviti zapis o izletu v pravljični svet gora. Cfitance o4&čin Q>i£eLe Mij ene Kam za prvi maj 1964? Slovenija? Ne! Ljudske množice bodo valovile vsepovsod. Sam si to pot, kaj ko bi...? Kaj ko bi stopil v goste k stari skriti ljubezni, tja v Gorski Kotar. Njegovih globin niti prvi maj ne preplavi, njegove Bijete stijene v Mali Kapeli so tako zakrite in tako prav nič ne nudijo širokim ljudskim množicam, pa bo vsaj tam nemara zame rekreacija v tišini. Rečeno, storjeno! Moj VW, ta neprecenljivi »old faithfuU, stari zvesti prijatelj me varno pelje prek Javornika, skozi brezkrajne gozdove Notranjskega Snežnika do hrvaške Klane, pa počez do Jelenja. Na avto cesti Rijeka—Kar-lovac naju zajame huka in buka hrvaških motornih vozil, toda ne za dolgo. Pred Delnicami jim uideva na desno tja proti Mrko-palju. Tipično balkanska cesta »samajama« se nepričakovano sprevrže v presenetljivo gladko asfaltno. Mrkopalj iz partizanskih let je postal s to cesto vse dru- gačen, živ, vesel in svež. še selo Tuk, pa sva zopet sama. Strmo se dvigava. Kako čudovita travnata pobočja, kakšen smuški svet, kolikšne turistične možnosti, koliko veselja in zdravja za razno kilavo mestno žloto, koliko zaslužkov za domačine! A komu to mar, naše besede se najbolje počutijo na papirju. Da bi pa meso postale, za to je treba dela, potu, možganske gimnastike. Govorna poplava pa teče kar sama. še nekdaj trezni, realni Slovenci smo se nalezli te zamenjave dela z govorjenjem o delu. že naju objamejo gozdovi, mirni in strogi, bogati in zreli, ne kot snežniški, ki smo jim spodrezali korenine za dolga leta. Nekateri pravijo za vselej, in to strokovnjaki. Nebo nama ni prijazno, rahlo dežuje, sive krpe megla lenobno drse od zahoda čez gozdove. Dva lovca srečava! Za volkovi sta hodila, sto jurjev za vsakega! Potisnem naboj v cev pištole, mo- goče se pa srečamo — kot sem se nekoč na motorju pred Koprivnikom sredi kočevskih gozdov: jaz po serpentinah, volk po bližnjicah čeznje, radoveden kot kužek. A takrat sem bil neoborožen. Kraško skalovje vse bolj stiska cestico medse; nagiba se nadnjo in jo prekriva s previsi in smrečjem. Tu — rdeči napisi na stenah: Bi jele stijene 1 1/2 sati, Bjelola-sica sem, Jasenjak tja. Popoldne je, naj prespiva kar tukaj, kot že tolikokrat? Naj greva v Jasenjak? Ni daleč, a je že v dolini. Pred hotelčkom avtomobil. Teh mi je dovolj, kam tedaj? Na zahodu, daleč nekje tam nad morjem sije pod oblaki proga modrine. Nad morjem je sonce, tja greva prespat. Z zahoda se jasni, lepo bo jutri. Štirideset kilometrov se vije cesta skozi gozdove, lepa in gladka, kakor bi ne bila naša. Beli trak se sprošča in zvija v ridah proti morju. Tja pa ne greva, tja že ne, tam se vse podira od avtomobilov. Zato nad No- vim odnehava, zavijeva v desno proti Bribiru. čudežno ime, spominja me na apokalipso partizanske dobe, na sključena ženska telesa pod 50-kilskimi vrečami koruznega zrnja iz Bele Krajine. Ob Kolpi so jih nosile domov, čez ves Gorski Kotar, »za decu, da ne umrije gladi . ..« Kaj vse si že prestal, ti moj narodič! Na »Lukovo«, piše, neka nova cesta v desno. Ni je na zemljevidu, nekam na kraški rob nad morjem pelje. Vse se že koplje v zlatu zahajajočega sonca, ko se vzpenjava. Dolgo iščem, a kdor išče, najde, čudovita jasica! VW ostane na poti, jaz pa v šotorček. To pot bom spal kot kralj sredi dehtečega cvetja. Večeri se. Zrak kar drgeče od klicev kukavic, gruljenja grlic, žvižganja kosov, petja drozgov, hukanja smrdokavric. Nad vsemi in med vsemi pa slavci, kamor se obrneš. Vrabčjega rodu so in enako radovedni kot ti Impresija (O. Dolenc) Fanfare v dolini skakalnic Za nami (e prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih .— prav gotovo prireditev prvega mednarodnega razreda. Ker je tekmovanje vzbujalo veliko pozornost tudi v našem kolektivu, naj kot član °žjega gradbenega in tehničnega odbora za izvedbo tekmovanja posredujem bralcem nekaj vtisov in obrobnih pojasnil, ki bodo morda za tega ali enega zanimiva. S planico sva že stara znanca To poznanstvo sega v čas, ko sem še sam tekmoval, v Planici opravil izpit za smučarskega sod-nika, trasiral tekaške proge v Tamar, se v jutranjem svitu vzpenjal na Jalovec, gori doživel Elijev ogenj, ustavil v ozebniku zdrslega planinca, redno pa sodeloval pri vseh smučarskih prireditvah v tem prelepem zimskem središču. Vrsto nepozabnih srečanj s tekmovalci, organizatorji in smučarskimi delavci sem doživel Prav ob teh priložnostih. Ko sta brata Goriška prevzela dediščino ing. Bloudka, me je z novim poletom gnalo v Planico. Konstruktorja sta namreč začela s smučanjem kot člana smučarskega kluba Šentvid, katerega načelnik, trener in vodja sem bil v tistem času. Na marsikaterem tekmovanju smo se skupaj borili za čim boljši uspeh, zagnano zgradili skakalnico v Guncljah, marsikatero veselo razdrli vmes in sploh »zganjali fizkulturo« na celi črti, čeprav v dosti skromnejših Pogojih kot pa so kljub večnemu tarnanju dani mladini danes. Tako je bilo povsem naravno, da sem bil seznanjen z načrti obeh bratov za gradnjo sedanje velikanke. No, pa to le mimogrede. Boj za uveljavitev poletov še traja Kljub navdušenju, pohvalnemu Pisanju, izjavam aktivnih in odsluženih tekmovalcev, boj za dokončno priznanje Planice še ni končan, človek ne bi verjel, koliko zakulisnega, z vljudnim nasmeškom diplomatskega nasprotovanja je še Pri ljudeh, ki Slovencem ne privoščijo tako dovršene naprave z naravnimi pogoji, ki omogočajo vrhunske športne rezultate. (V vsej zgodovini Planice sta bili zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedani samo dve tekmovanji.) Kaj bi dali drugi, da bi imeli tako dovršene skakalnice — toliko rekordnih skokov? Poglejmo samo zadnja leta prireditve na velikih skakalnicah v tujini: Obersdorf 1970 — slabo vreme, malo skokov; Kulm 1971 — odpovedan po brezuspešnih dolgotrajnih pripravah. Izvedeni vsega trije skoki, od tega uva naših fantov. Iremvood, Amerika — že dve leti brez tekmovanja, veter, neustrezno urejena skakalnica, pred 3 leti usposobljena le s prizadevanjem predstavnikov iz Evrope. Wickersund — veter, vendar pravzaprav še naj-uspelejša prireditev na tujih velikankah. Pri tem pa nesporen uspeh Planice 69 in 72, ki nas je tudi doma povezal v skupnem boju za mednarodno uveljavitev. Ni več dvoma o tem, ali je dediščina ing. Bloudka prišla v prave rokč ali ne. Domačini žive s Planico Ime Janeza Kerštajna iz Rateč ni prav nič manj znano obisko- običajno v Planici zmrzne snežna odeja do zemlje, je letos onemogočilo kakršno koli uspešno vnaprejšnjo pripravo. In sonce, ki je v zadnjih letih pognalo živo srebro na največ 18,8°C, nam je pošteno zagodlo s temperaturami nad 20°C. Zato se ni čuditi enotni oceni domačih in tujih strokovnih opazovalcev, da je bila skakalnica kljub skrajno neugodnim vremenskim razmeran dobro pripravljena in vzdrževana. Junaki se ne boje daljav Začetek tekmovanja je vzbudil v nas strah, da morda le nismo storili vsega, kar bi bilo potrebno za varstvo skakalcev, šele kasnejši razvoj dogodkov je pokazal, da Pogled na Triglav z Velega polja (O. Dolenc) valcem Planice kot ime obeh konstruktorjev. Dobra prijatelja sva in že leta in leta ga opazujem, kako preudarno in uspešno zna voditi svoje ljudi pri pripravi skakalnice. Le redki med njimi se še niso srečali z Abrahamom in vendar se lahkotneje od pol mlajših meščanov gibljejo v najhujši strmini skakalnice in z nezmotljivim občutkom za pravilnost naklona, prehoda ali izravnavo »puklov« sučejo lopato. Kdo bi jim zameril, če proti koncu popuste, saj takrat je na skakalnici pomagačev dovolj. Toda letos je bilo hujše — malodušje jih je obšlo že takrat, ko so kupi snega, pripravljenega preko zime, neusmiljeno kopneli v soncu in so namesto preproge zadostovali komaj za pajčolan čez doskočišče. To je bilo morda prvo razočaranje letošnje Planice. šesttedensko deževje v februarju in začetku marca, ko sicer pri takih napravah ne smemo zanemarjati psihične priprave tekmovalcev. Te je bilo letos gotovo premalo. Skakalnica je najvarnejša v tistih območjih doskoka, za katera je grajena. Ni mi ušlo, kako se je razjasnil obraz konstruktorju Gorišku, ko je druga in tretja petkova serija prinesla nekaj prav lepih daljav. »To so poleti!« mi je dejal, ko so objavljali dolžine nad 130 m. So se tekmovalci bali daljav? Ne bi dejal. Wolf je v obeh prvih skokih padel, pa vendar skočil še tretjič — brez padca. Norčič je zavriskal, ko je prisopihal v soboto na povečani nalet. Pudgar in Štefančič sta v nekaj serijah nezadovoljna mahala z rokami v izteku, ker bi rada letela še dlje . . . Rekorda ni bilo, ker je (o paradoks!) odvisen od žirije — ta pa ga je »planirala« za zadnjo serijo v nedeljo in s tem vzela nHhovi bratci. Zbirajo se okrog naiu, od grma do grma jih nosi v Pogledu na čudne pošasti, kot jih ‘°d nemara že dolgo ni bilo. Ne Pomnim, da bi bil kdaj spal sredi takega celonočnega koncerta slavno in nočnih lastovic, s svetle-oim morjem okrog kamenih jadranskih otokov pod nogami! Kot Adam v raju, preden se je pojavila Eva . . . Zjutraj je sveže in jasno, morje *ot ribje oko, kdo bi zajtrkoval! Navsezgodaj že drviva nazaj proti Rijelim stijenam. Dobra ura, pa tam, ni ga čez VW za Balkan. po sredi pragozda pa le ne more, Priklenjen je na rob ceste. Tako 9jem pač sam. Neverjeten svet, Kot v pravljici, prava scenarija 2a Dantejev pekel! Steza brž izgi-ne< ostane le pragozd. Kakor drevo pade, tako obleži. Le belo-rdeče Pike po stoječih drevesih kažejo smer, pa dobro moraš paziti. V Mobokih vrtačah še sneg, skriv-vostne razpoke v škarpastih ste-nah, režeči spodmoli, zevajoče ja-vsepovsod, prvobitna divjina. \o takem je lazil pračlovek, blagoslovljena divjina, pozdrav-l}en ta kašček džungle v nas! Zdajci majhna čistina, vse živo ovetja — pol ga ne poznam — f^avcati naravni botanični vrt. S smučarskima palicama se poga-niam v breg. Ni še teden dni, ko sem si na Kaninu močno zvil koleno, lepo sredi poti. Zijal sem v cvetoči avrikel po stenah Velikega Skednja in stopil v luknjo s težkim nahrbtnikom, tepec zamaknjeni. Sedaj pač boli, a gre, zdravili in pozdravili bomo sedaj spomladi! Naenkrat bel zid pred menoj, prva igla sredi gozda, sloka kot Meštrovičev kip. že ste tu Bijele stijene! Od vsepovsod kipe izmed smrek v modrino neba. Barva vodi v sredo skalnatega labirinta, lezem po snegu v pravcatem ozebniku, nato v levo, na nekako škr-binico. Skoznjo gleda Klek. Da bi mi sedajle poslal katero svojih čarovnic — le za fotomotiv seveda! S težavo zlezem navzdol, še ogal, pa ti vzame dih. Sredi kroga gotskega stolpovja dolomitnih apnencev je okrogla ravnica, redko krivenčasto drevje jo zarašča. Stol-povje vse naokrog pa je fantastičnih oblik, kakor da bi ga klesala in gladila roka neštetih modernih kiparjev, a stokrat, tisočkrat lepše. Kajti kipar je bila Narava sama. Ne vem, kam bi gledal, kaj še bi slikal od samih belih skalnih in zelenih smrekovih konic, pod prti oblakov na modrini neba. Filmska scenarija brez primere! In tu na Bijelih stijenah ni danes nikogar, prav nikogar za prvi maj 1964, praznik delovnega ljudstva, dan rekreacije. Kakšna sreča, da so ljudje tako strašansko leni, tako nerazumljivo komodni. Naprej! Rdeče lise drže navzgor, na vrh. %Teži uspon«, grozi napis. Pa poglejmo! Roke so še vedno jeklene, če je že koleno zanič. V žlebu celo dva klina, nekaj minut in že je vrh tu. Vrh samotnih Bijelih stijen (1335), srca samotnega Gorskega Kotara. In nikjer žive duše, vsa ta krasota je danes samo tvoja! Bože, koliko gozdov, kako smo še srečni. Tam daleč za sivo »bilo« Velebita! Budč se planinski spomini na Alan. lovski na Tuderevo, na Štirovačo. čas beži, mrzlo veje od Kleka, sonce gubi moč, stene rdeče. Spe-šim, kolikor dopušča koleno. Brž še h Kirčevi kuči. Prijetno leži, a zaprta je, celo za 1. maj. Težko gre navzdol, še teže kot v breg, roke skele od napora, ko prevzemajo delo razbolele noge. Ob nujnih počitkih nabiram lesene gobe s padlih debel. Prav neverjetnih oblik so. Vsaj dvakrat več časa porabim v dolino do ceste. Močno utrujenega me sprejme stari zvesti VW. Še pridemo sem, še bodo prvi maji, da le ostaneš živ in zdrav. A samo izbrani bodo šli z menoj, kajti Bijele stijene, to ni skala, to ni gozd, oltar so in svetišče kot iz pradavnih, pračloveških časov. Čas je zanje obstal. Na srečo. Planici delček tistega čara, ki ga od nje iz leta v leto pričakujemo. Ne pozabite, prosim, pri tem, kaj sem zapisal v začetku: boj za Planico še traja! Obiskovalci niso bili prikrajšani Videli so dosti lepih skokov — trepetali za marsikaterega manj izkušenega skakalca in nagrajevali vse —- še posebej tista dva teptača, ki sta zaustavila odpeto smučko tik pred glavo padlega skakalca. Bilo je sonce kot že dolgo ne, pot v Tamar splužena, za želodce poskrbljeno. Ni bilo žvižganja, ko je vodstvo brez moči pred vetrom v nedeljo sklenilo končati tekmovanje. Organizatorji smo bili veseli takega razumevanja, čeprav se kar nismo mogli sprijazniti s tem, da vsa požrtvovalnost ob pripravi skakalnice ni bila kronana s tako pričakovanim vrhunskim dosežkom, za katerega so bili tako naprava kot tekmovalci sposobni. Zaslužili bi tak uspeh — letos bolj kot kdaj koli; vsi: graditelja in njuni pomočniki, Planica, Slovenci, Jugoslovani. Vendar velja za ta primer bolj ko kdaj koli, da taki trenutki vzbujajo nove, trd- nejše prisege v srcih za delo naprej. Morda je zato še bolj prav, da je ostala Planica 72 v nekem smislu torzo, izvedena v mejah mogočega in skrbi za varnost nastopajočih. Tudi to dokazuje določeno zrelost in resnost prireditve, ki je daleč od cirkusa za vsako ceno. Fanfare bodo še donele Še in še bi se dalo pisati o Planici in tihi dolini pod Jalovcem. Še o njenih obiskovalcih, srečnih junakih daljav in čisto navadnih ljudeh, ki so letos morda prvič prišli v ta konec domovine. V vseh je ostal nepozaben vtis in spoznanje: Planico je treba doživeti — ne doma pred televizorjem, ampak tam pod Poncami, med zvoki fanfar, med vožnjo al-pinčev, ko se z zastavami sodelujočih spuste čez hrbet velikanke in v elegantnih zavojih postavijo v vrsto sredi izteka .. . »Že nad 30 let vozim zastavo izpod odskočne mize,« mi je dejal Tinček Mulej, »in ponosen sem na to.« Vsi smo lahko ponosni — Planica je samo ena. Planica je naša! ETO Tovariš Vinko Hafner pri Dne 4. 4. 1972 so nas obiskali tov. Vinko Hafner, sekretar MKZK Ljubljana, Bogo Bratina, organizacijski sekretar MKZK, Leopold Krebelj, sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana-Ši-,ška in Rudi Bregar, predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Naši gostje so se predvsem zanimali za gospodarski in politični položaj v podjetju. Za to priložnost sta bila organizirana dva sestanka, in sicer z vodilnimi v podjetju in s predstavniki družbeno-političnih organizacij ter samoupravnih organov podjetja, posebej pa s člani ZK iz neposredne proizvodnje. Na prvem sestanku smo predvsem govorili o gospodarjenju in strukturi političnih organizacij ter samoupravnih organov v našem podjetju. Sestanek s člani ZK iz neposredne proizvodnje je potekal v živahnem vzdušju. Tov. Vinko Hafner je govoril o nekaterih vprašanjih s področja politične aktivnosti članov ZK in obenem nakazal konkretne smernice za nadaljnje delo. Člani ZK so postavili tov. Hafnerju vprašanja predvsem s področja gospodarske situacije v Jugosla- nas viji. Kritično so ocenili prepočasno ukrepanje na področju korupcije, neopravičenega bogatenja itd. Naj pripomnimo še, da si želimo, da bi tudi v bodoče imeli še več takih neposrednih stikov, saj doslej tega pogosto ni bilo. Miha Žilavec Manj naših delavcev v tujino število delavcev, ki odhajajo na začasno delo v tujino se stalno zmanjšuje. S posredovanjem zavoda za zaposlovanje je odšlo lani v desetih mesecih v tujino 75.436 delavcev, oziroma 32,3 % manj kot v istem času 1970 leta. Vzrok je v glavnem v tem, da se je povečala zaposlenost doma. V osmih mesecih lani je dobilo zaposlitev doma okrog 190.000 delavcev. V istem obdobju lani je bilo za 11 % manj nezaposlenih, kot v letu 1970, zaposlitev pa je iskalo okrog 300.000 delavcev. Mladje (O. Dolenc) Dve tretjini delavcev v DS podjetja Tovarniški komite ZK Litostroj se zavzema za dvetretjinsko večino članov iz TOZD proizvodnih organizacijskih enot v bodočem delavskem svetu. V izvršilnem organu pa naj ima vsaka TOZD svojega predstavnika. — TK ZK Litostroj je oblikoval na svoji drugi razširjeni seji smernice in stališča za uresničevanje 21. in 22. ustavnega dopolnila v TZ Litostroju. — Ugotovil je, da je oblikovanje TOZD proces, ki ga bomo morali izvajati postopoma, zato je potrebno pripraviti delovni načrt. Najprej se je potrebno dogovoriti za strukturo samoupravnega in izvršnega organa podjetja ter določiti število samoupravnih enot — TOZD. Vse to moramo dokončati do 10. aprila, da bi lahko opravili volitve najkasneje do 15. maja 1972. — TOZD proizvodnih in skupnih služb ter ostalih organizacijskih enot naj bodo organizirane po načelih najboljše funkcionalnosti, ekonomičnosti. Metodologija poslovnega procesa: programiranje in planiranje, tehnološka in operativna priprava dela, vzdrževanje in druge funkcije, morajo zagotavljati proizvodnim organizacijam v okviru TOZD potrebno operativnost in neprekinjenost delovnih procesov. je združenega dela podjetja kot celote? — katere zahteve oziroma ukrepe bomo šteli za enostransko spreminjanje obstoječih medsebojnih odnosov v delovnem kolektivu? — enotna načela ugotavljanja in delitve dohodka ter osebnega dohodka. — sredstva podjetja kot enotna združena sredstva, — načela o združevanju sredstev TOZD in njihova uporaba, — razdelitev sredstev po TOZD, združevanje določenih sredstev in njihova uporaba so temeljni del odnosov med TOZD, ki mu je potrebno posvetiti kar največ pozornosti, — organizacija evidentiranja sredstev in njihovega trošenja, ugotavljanje in delitve dohodka, ustvarjanje in trošenje skladov, poslovna učinkovitost TOZD, kakor tudi organizacija in koordinacija dela mora biti izvedena tako, da bo možen vpogled v stanje posamičnih TOZD in podjetja kot celote. — Za naslednje faze uveljavljanja ustavnih dopolnil je treba pripraviti ustrezne analize, ki naj bi pomagale zlasti pri odločitvah, po kakšnih cenah obremenjevati in razbremenjevati TOZD in kako z ustreznimi instrumenti zagotoviti odgovornost in solidarnost vseh TOZD in organizatorjev ter koordinatorjev dela pri nadaljnjem razvijanju poslovne sposobnosti podjetja. — TK ZK Litostroj bo stalno spremljal potek uveljavljanja ustavnih dopolnil v podjetju in z ustvarjalnim sodelovanjem pomagal k pravilni organizaciji in k premagovanju odklonov od začrtanih smernic. — Člani ZK so dolžni zagovarjati tako organizacijo podjetja, ki bo v naj večji meri upoštevala osnovna politična načela in cilje. Preprečiti je potrebno zasledovanje osebnih interesov posameznikov v novi organiziranosti podjetja in zavzeti sleherni poizkus anarhičnih posegov v spreminjanje organiziranosti. V. M. UGODNOSTI ČLANOV AMZJ Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugod nosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje BREZPLAČNE STORITVE: — letni TEHNIČNI PREGLED vozila, — službo POMOČ IN INFORMACIJE na poziv, — pregled in nastavitev ŽAROMETOV, — pregled ZAVOR, — pregled PODVOZJA avtomobila, službo PRAVNE POMOČI prek svojih pogodbenih odvetnikov in — pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: knjižico AUTO TURING POMOČ s kuponi za brezplačne storitve, — mesečno člansko glasilo MOTO REVIJA, — informativni priročnik KOMPAS AMSJ, — NALEPNICO za avtomobil in OBESEK za avtomobilske ključe. Članom je lahko na voljo: — KREDITNO PISMO v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v JUGOSLAVIJI, — KREDITNO PISMO za plačilo storitev in pomoči v INOZEMSTVU v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino, . — mednarodna KNJIŽICA ZA TABORJENJE, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini, — ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu. Organizacija montaže viličarjev in preoblikovalnih strojev — TK je menil, naj se uveljavi načelo, da se kot TOZD organizirajo proizvodne in druge pridobitvene (dohodkovne) enote podjetja, medtem ko naj se enote skupnega značaja organizirajo na ustrezen način v okviru skupnih služb. Glede na specifičnost skupnih služb je potrebno v njihovem okviru zagotoviti osnove in merila za merjenje in spremljanje njihovega • poslovnega uspeha, kar pa ne pomeni, da so to že osnove za formiranje TOZD, temveč le kazalci poslovne uspešnosti posameznih delov TOZD. — Organizacija TOZD in skupnih služb mora doseči za podjetje kot celoto določen napredek tako v pogledu kvalitete in sposobnosti izpolnjevanja rokovnih obveznosti kot v pogledu poslovne konkurenčnosti na trgu. — Pri obravnavi o formiranju TOZD je tovarniški komite opozoril centralno komisijo, ki pripravlja ta predlog, da je potrebno v nadaljevanju dela predvideti naslednje točke, ki niso dovolj precizirane. Te točke je potrebno oblikovati v samoupravnem sporazumu: — katere zahteve predlagateljev TOZD in morebitne ukrepe bomo šteli za kršitev interesov ostalih delov podjetja in za hromitev funkcionalne sposobnosti drugih enot, kakor tudi organizaci- (Nadaljevan|e in konec) V tehnologiji izdelave delov je za dosego zamenljivosti nujna uporaba orodja in meril pri delu, zato se bodo količine potrebnega orodja povečale. Zaprtost delovnih mest montaže Skladišča (zaloge) varnostno-signalne-ga materiala in polizdelkov omogočajo nemoteno izdelavo obdelovancev. Skladišča (zaloge) obdelancev in delov (tu ja dobava) omogočata nemoteno montažo podsklopov in sklopov. Skladišča obdelancev delov (tuja dobava) in sklopov omogočajo nemoteno montažo proizvoda. Izdelava delov po načelu zamenljivosti omogoča sestavljanje sklopov brez dodatne obdelave pri montaži. Montaž- ni postopek temelji na organizaciji delovnega mesta in procesa, zato je potrebno določiti: — način dela — delovno mesto — potrebno orodje in naprave — čas izdelave. Pri organizaciji delovnega mesta upoštevamo načela sodobne organizacije dela. Načela so naslednja: a) delovno mesto: — delovno mesto organiziramo tako, da se delo odvija v normalnem oz. najširšem delovnem območju; — doli, orodje in material se na delovnem mestu nahajajo vedno na istem mestu. S tem dosežemo določeni avtomatizem, ki delo olajša. — deli, orodje in materiali, ki se uporabljajo pri naslednji operaciji, naj se na delovnem mestu razporedijo čim bliže prostoru končne faze dela. b) orodja in naprave: — z uporabo vzvodov in balanscrjev je potrebno zmanjšati napor pri delu. S pomočjo pedal se za izvajanje dela uporabljajo tudi noge za vpenjanje, približevanje in odmikanje orodja in delov. c) človek: — delovno mesto naj bo organizirano tako, da bodo gibanja čim krajša, kar pomeni namestiti orodje in dele čim bližje izvajanju operacije; — če je le mogoče, se delo organizira tako, da ga je možno izvajati sede ali stoje; — roke naj vedno delajo in naj ne zamenjujejo orodja. Skladišče orodja in količina orodja V montažnem postopku je za vsako operacijo predvideno orodje, zato se delo lahko izvaja nemoteno. Organizira se skladišče orodja, zadostno količino rezervnih delov orodja ali kompletnega orodja. Tudi ta količina zavisi od frekvence porabe in dobave orodja, zato je kriterij za določevanje količin enak kriteriju za določevanje zaloge elementov. Za nemoten potek montaže je zelo pomembno dobro organizirano vzdrževanje orodja. Posebnosti montažo Montažo proizvoda izvajamo v liniji. Proces montažo poteka na desetih delovnih mestih, kar pomeni, da jo predvidenih deset montažnih faz. Faze so sinhronizirane, kar pomeni, da se iz- | vajajo v približno enakem času. Organizacija linije (procesa končne montaže) temelji na principih, kot to velja za ostala delovna mosta v montaži. Organizacija montaže preoblikovalnih strojev 1. etapa: Povečati urejenosti procesa montaže po obstoječih montažnih postopkih. Montažo hidravličnih stiskalnic naj bi izvedli v enotnem prostoru, na določe- 1 nih delovnih mestih, in sicer tako, da 1 se na delovna mesta dostavljajo deli in I sklopi iz skladišča. Organizirali naj bi I skladišče delov in sklopov. Izvajalci naj | se selijo od montažnega mesta do mon- I lažnega mesta. Organizirajo naj monta- J žo tipiziranih sklopov in montažo pro-izvodov. Proučiti celotno organizacijo proizvodnje in montažo preoblikovalnih strojev. Postopek je podoben postopku za viličarje. Postopek montaže detajlno opisati, določiti delovni prostor in orodje, ki je potrebno za izvajanje operacij in čas. Organizirati je potrebno tudi dostavljanje delov v skladišča (posode) ter dostavljanje delov na delovna mesta, j Povzetek: Od opisane organizacije pričakujemo predvsem naslednje: — višjo produktivnost in ekonomičnost proizvodnje in zaradi i tega višji osebni dohodek proizvajalcev; — doseganje višje produktivnosti ; z manjšim naporom; — nagrajevanje po lastnem učinku (montaža sklopov) ali po enoti proizvoda; POŠKODBE V MARCU V mesecu marcu smo imeli v našem podjetju 42 poškodb, od tega 4 na poti v službo. V MO je bilo 16 poškodb, v PK 3, v FI 18, v VET 1 in v sektorjih 4 poškodbe. Zaradi poškodb smo izgubili 699 delovnih dni: 165 v MO, 38 v PK, 308 v FI, 8 v VET in 182 delovnih dni v sektorjih. Oči si je poškodovalo 6 delavcev, glavo 1, telo 4, prste rok 15, ostali del roke 6, noge pa si je poškodovalo 10 delavcev. Največ poškodb je bilo v sredo 11, sledijo petek 10, četrtek 9, torek 6, ponedeljek 4 in sobota z 2 poškodbama. V mesecu marcu je bilo 10 poškodb manj kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Dne 1. 3. 1972 je odšel v pokoj naš sodelavec Adolf GROBLER. V Litostroju je bil zaposlen od 15. 2. 1960 kot samostojni projektant — razvijalec hidravličnih sistemov. Z veliko mero entuziazma je mnogo prispeval pri pionirskem delu razvoja hidravličnih sistemov — sodobnih transmisij. Iz vrst projektantov je Grobler prvi, ki je šel v zasluženi pokoj. Želimo mu mnogo zdravja, vedrine in zasluženega počitka! Sodelavci Bife in disciplina Da bi zagotovili delovnemu človeku ustrezno toplo ali hladno malico in brezalkoholne pijače, smo se odločili, da bomo preuredili bifeje in tako izboljšali pogoje pri razdelitvi malic. Za razdelitev malic in pijač smo določiti tak časovni razpored prodaje malic in pijač, da ne bi zaradi prekomerne izgube delovnega časa trpela proizvodna dejavnost. Vsak član delovne skupnosti se mora zavedati, da lahko vsako predolgo zadrževanje v bifejih v času^ izven rednega odmora povzroča podjetju precejšnjo škodo. žal ne moremo trditi, da so vsi delavci disciplinirani in da upoštevajo ukrepe podjetja. Posebno velja ta ugotovitev za bife v upravnem poslopju. Že ves čas poslovanja bifeja se dogaja, da se tam člani kolektiva le prevečkrat po nepotrebnem zadržujejo in s tem onemogočajo delo sodelavcev. Zato se je delovni čas v tem bifeju tudi prilagodil delovnemu času v drugih bifejih. S tem bodo odpadle nepotrebne kritike in izguba delovnega časa, saj je v proizvodnji vsaka delovna ura izredno dragocena. Pri izvajanju teh sprememb naj poudarimo še to, da nameravamo še naprej skrbeti za izboljšanje pogojev pri delitvi malic, kave in brezalkoholnih pijač v vseh bifejih v podjetju, saj bomo po tovarni postavili avtomate. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so aparati za brezalkoholne pijače že bi li montirani, pa so jih nekateri delavci z nepravilno uporabo pokvarili. Vse to povzroča podjetju precejšnjo škodo, na kar še posebej opozarjamo zato, da se kaj takega ne bi ponovilo takrat, ko bomo postavili nove avtomate. — povečanje zmogljivosti montaže, nam je potrebno tudi zaradi planirane 4,4-kratne po- ! večane proizvodnje v 1. 1975 oz. 1980. S tem bi povečali produktivnost in ekonomičnost prostora. Povečano propustnost montaže in predvsem zvečanje obsega proizvodnje (količine) bodo že v bližnji bodočnosti terjali proučitev možnosti modernizacije obdelovalnih strojev. Rudi Jesenšek ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo članom kolektiva Litostroja za cvetje, godbo in spremstvo na zadnji poti našega dragega moža in FRANCA TEKAVCA Žena, sinovi in sorodniki M. S. ČLOVEKin DELO POVZETEK RAZGOVORA LITOSTROJSKIH INVALIDOV Sedaj vemo več Da mi ne bilo potrebno o poteku razgovora z invalidi, ki je bil organiziran dne 14. 3. 1972, obveščati vsakega udeleženca posebej, sem se odločila, da to informacijo posredujem preko našega časopisa. Ker je socialni delavec pogosto paletel na pripombe, da so naši invalidi premalo seznanjeni s pravicami, ki jim gredo iz invalidsko-Pokojninskega zavarovanja, smo dne 14. 2. 1972 organizirali razgovor. na katerega smo povabili Predstavnika Skupnosti pokojninskega in ivalidskega zavarovanja in o razgovoru obvestili 58 invalidov. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj se je razgovora udeležilo kar 52 invalidov, čeprav se Je 14 vabljenih opravičilo. To nam Potrjuje, da je bila predvidena tema razgovora zanimiva in so se razgovora udeležili tudi invalidi, ki niso bili vabljeni, kar je še posebno razveseljivo dejstvo. Po kratkem uvodu o razvoju Pravic iz invalidskega zavarova-nja, ki ga je podal in tudi kasneje odgovarjal na vprašanja tov. Str-mole, je vsa teža razgovora v Slavnem slonela na temi o pravici do nadomestil zaradi nižje-Sa osebnega dohodka na drugem delovnem mestu, do katerega ima Pri nas pravico kar 72 invalidov od 128 vseh zaposlenih invalidov II- in III. kategorije invalidnosti v našem podjetju. V razgovoru je bila nanizana vrsta problemov, med katerimi na- vajam le tiste, ki so najbolj izstopali: — zakaj invalid ne prejema 100 odstotkov nadomestila zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu, pač pa le od 60 do 85 odstotkov, kar je odvisno od delovne dobe; — nadomestilo zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu socialno zavarovanje v času bolniškega staleža invalidom ne izplačuje; — postopek za odmero nadomestila je časovno predolg in traja tudi po več mesecev; — zaposleni invalidi imajo težave na delovnem mestu pri nagrajevanju; — da so prikrajšani pri letnem dopustu v primerih, ko so premeščeni z delovnega mesta, kjer so bili delovni pogoji težji; — da je skrb za njihovo zdravstveno stanje po spremembi delovnega mesta premajhna. Razgovor je bil zelo buren in je opozoril na vrsto problemov, ki bi jim morali v bodoče posvetiti več pozornosti. Povzela sem v glavnem le probleme, ki so v razgovoru najbolj izstopali in ki tudi po moji lastni presoji zahtevajo več pozornosti. Glede na to smo se dogovorili, da bo predstavnik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja opozoril skupnost na izražene pripombe, ki se nanašajo na sistemska vprašanja, medtem ko bo naloga podjetja naslednja: —- ugotoviti, če se za čas bolniškega staleža nadomestilo zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu všteva v osnovo za izračun nadomestila za čas bolniškega staleža; — pripraviti predlog, da invalidi II. in III. kategorije invalidnosti s spremembo delovnega mesta (na zahtevo Invalidske komisije) ob-drže letni redni dopust v trajanju, kot so ga imeli na starem delovnem mestu, če je to zanje ugodneje, oziroma če ni, da je upoštevan kriterij po 139. čl. pravilnika o delovnih razmerjih TZ Litostroj; — da se prouči možnost, da .se nadomestilo zaradi nižjega osebnega dohodka, ki ga izplačuje KZSZ in ga invalidi dobe po pošti, izplačuje v podjetju, KZSZ pa kasneje izplačila refundira podjetju; — da se opozori osnovne organizacije sindikata, da pri pripravi in izbiri kandidatov za preventivna okrevanja v bodoče bolj upoštevajo invalide; — da se opozori posamezna vodstva, da izplačevanje nadomestil zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu, do katerega imajo invalidi pravico, ne sme vplivati in ne more biti ovira, da delavec —- invalid na delovnem mestu ne bi napredoval, če so za to realne možnosti in delavec to s svojim delom opraviči. Glede na odziv in izredno dinamiko grupe, bi kazalo v bodoče še organizirati take in podobne razgovore in ljudi seznanjati in informirati o stvareh in problemih, ki jih osebno in neposredno zadevajo. Istočasno izražam željo in upanje, da bo mogoče že v eni naslednjih številk tega časopisa poročati, kako se v razgovoru nakazani problemi tudi rešujejo. K. M. O črnih kozah in še kaj V času, ko smo bili prepričani, da do česa takega ne more priti, so se pri nas kot strela z jasnega pojavile črne koze. Kljub veljavnim predpišem se je le del našega prebivalstva zaščitil proti sovražniku, ki smo ga poznali le po imenu. Dokaj samozavestno smo verovali, da smo v borbi proti črnim kozam storili dovolj, morda celo največ v Evropi. In prav zaradi te naše samozavesti smo morali plačati težak davek. Škoda je velika, največja tragedija pa so nepotrebne žrtve, ki so končale svoje življenje sredi naj večjega poleta. Pravzaprav je najbolj boleča žrtev medicinske sestre, ki je na fronti borbe za zdravje bolnikov darovala svoje življenje. Kaj so pravzaprav črne koze? Ne mine dan, da ne bi pisali ali brali o njih. Zato menim, da sploh ni potrebno razpravljati o njih, opisovati simptome, ali opozarjati na njihovo nevarnost. Trdimo pa, da so nas dogajanja med bojem za uničenje črnih koz opozorila na stvari, ki jih opaža- Zavarovanje strojev in naprav Vse hitrejši razvoj tehnike na vseh področjih industrije prinaša vsak dan nove in nove modernejše stroje, mehanske naprave in orodja, ki so istočasno tudi izvor nevarnosti za delavce, ki z njimi delajo. Glavni vzrok poškodb na strojih, mehanskih napravah in Orodiu je nevaren in hiter način invalidni risr SMRT IZGUBA NA NARODNEM dohodku motnje IV PROIZVODNJI ( IZGUBA j ZASLUlAA DRUŽINSKE SKRBI '□VEČANJE IZDATKOV ZA ~"iNARINE-REN!t MATERIALNA Skoda dela. čeprav je nevarnost dela na stroju v veliki meri odvisna tudi od samega stroja, od prime-ra. kako je stroj grajen, in od Varnostne naprave, ki je v stroj vgrajena ali dodatno montirana, kljub temu lahko rečemo, da je varnost na posameznih strojih in Napravah odvisna tudi od človeka, ki na stroju dela, od načina, kako dela in kakšen odnos ima a°. dela oziroma stroja. Če želimo, da je stroj, naprava ali mehansko orodje čimbolj Pesniško ustvarjanje je prav laka skrivnost kot človeško rojstvo. Lorca Kdor v ljubezni primerja, ne ‘lubi več. Dyssord varno, moramo pri varnostmh navodilih in zavarovanju stroja vsekakor v prvi vrsti upoštevati človeka, ki na teh napravah dela, šele nato stroje in naprave, ki so izvor poškodbe pri delu. Delavca, ki opravlja delo na stroju, moramo naučiti in privaditi na varen način dela. To lahko pridobimo samo s stalnim izpopolnjevanjem strokovnosti in z nenehnim poučevanjem glede na nevarnost, ki mu pri delu grozi. To naj bo tudi stalna skrb podjetja, posebno pri mladih delavcih, ki so se šele vključili v proizvodni proces, niso se pa še navadili na okoliščine, to je na tempo dela in način življenja. Uspeh v zavarovanju na strojih in mehanskih napravah ter pri delu z različnim orodjem lahko dosežemo le takrat, če delavci dosledno razumejo smisel varnostnih ukrepov, če jih imajo za nujne ter jih pri vsakem delu tudi uporabljajo. Zato morajo biti delavci popolnoma seznanjeni z nevarnostjo dela in to že med učenjem. Kljub temu da tehnika zelo hitro osvaja vedno novejše izpopolnitve strojev in naprav ter drugega orodja, bomo našli zelo malo strojev, ki bi bili popolnoma varni za opravljanje dela. Vse večje hitrosti obdelave materiala na strojih zavirajo vgrajevanje varnostnih naprav. Današnja tehnika glede varnosti strojev in naprav vseeno stremi za tem, da poišče takšne varnostne naprave, ki naj bi izključile čim več osebnih momentov delavca, ki na teh strojih dela, samo delo pa skuša napraviti čimbolj varno. Jasno pa je, da tudi najbolje zamišljena akcija za preprečevanje poškodb na strojih in napravah ne bo imela pravega uspeha, če se vzporedno z njimi ne uredijo tudi drugi dejavniki (pravilna razsvetljava, ventilacija, ropot, medsebojni odnosi delavcev itd.). Ureditev varnostnih naprav na strojih in napravah ter njihovo pravilno vzdrževanje terja od organizacije ogromna finančna sredstva. Zato ne smemo pozabiti, da je uspeh proizvodnje v ve- liki meri odvisen tudi od števila in te zine poškodb pri delu. Pri zmanjšanju števila poškodb pri delu se zmanjšajo tudi izostanki ter drugi materialni in proizvodni stroški. Materialni izdatki za zavarovanje strojev in naprav so ne glede na višino — v primerjavi z izdatki, ki jih moramo odvajati zaradi poškodb pri delu, zelo majhni. Zavarovanja strojev, naprav in orodja najbolje in najceneje opravijo že v sami tovarni, kjer jih izdelujejo. Pravilno zavarovanje naj bo predvideno istočasno s projektiranjem stroja, saj se le na ta način onemogoči razdvojiti celoto. Če smo vgradili vse varnostne elemente že v sam stroj pri projektiranju, odpadejo dodatna zavarovanja, ki jih delavci imajo v večini primerov za nepotrebne dodatke, ki so jim velikokrat v napoto oziroma predstavljajo vir raznih poškodb. Ivan Šavor mo sicer vsak dan, vendar prav ti pojavi zmanjšujejo uspehe boja proti sovražnikom našega zdravja. Kljub temu da nas odgovorni ljudje opozarjajo na nepravilnosti, se večkrat požvižgamo na tujo pamet, saj je naša vendar boljša in zato delamo po lastni bistroumnosti. Naj ob tem pripomnim, da je pri nas še precej ljudi, ki jim je materialna korist prva in zategadelj zavajajo preprostega človeka v nevarnost. Verjetno sploh ne bi poznali koz, če bi romarji potovali v Meko z letalom, toda letala dajejo manj dobička od avtobusov. S tem v zvezi bi rad opozoril še na neko nepravilnost, morda napako ah kakorkoli že to imenujemo. To so nepotrebna potovanja iz kraja v kraj in potovanja, ki niso življenjsko nujna ali potrebna. Še huje je, da se odpravljajo na pot ljudje iz krajev, kjer divja epidemija in na ta način prenašajo kužne klice. Videti je, da ti ljudje pozabljajo na rek: »Kakor ti meni danes, tako jaz tebi jutri«, Ta rek poznajo samo takrat, ko grozi, da bodo od drugod zanesli kužne klice. Neodpustljivo je vedenje našega državljana v Nemčiji, ki je pobegnil iz karantene in s tem spravil v nevarnost vse ljudi, s katerimi je prišel v stik. Poznamo tudi primer dveh slovenskih voznikov tovornjakov, ki sta ušla iz karantene na Kosovem. O pobeglem zdravstvenem osebju ne bi govorili, saj to je krona vseh nepravilnosti. Ob času cepljenja so množice navalile na cepilna mesta, kot da bi tam delili denar. Toda na velikonočno nedeljo so ekipe samevale, saj je večina ljudi, ki "bi morala ta dan priti na cepljenje, raje sedela doma ali odpotovaJa na lepše. Takšno vedenje seveda kaže na neresnost in nedisciplino. Le-ta pa je očividna še bolj v dejstvu, da je le nekaj več kot 3/4 cepljenih kljub vsem pozivom po radiu, televiziji in časopisih prišlo na kontrolo uspešnosti cepljenja. Zavedati se moramo, da pri marsikom celo po desetih dneh ni opaziti reakcije ali je pa niti ni več. Pri takih primerih je težko odločiti o uspešnosti cepljenja in zato bi se moral vsak zavedati, da z nedisciplino povečuje nevarnost okužbe in širjenja bolezni. Nikakor se ne smemo zanašati na ugotovitev, da smo s 4/5 prebivalstva, ki je že cepljena, zavarovani pred črnimi kozami. Kot celota smo sicer zaščiteni pred epidemijo, posamez- Prva od treh lastovk (Turbina za HE Orlovac) ni necepljeni prebivalci pa niso zaščiteni. Po zadnjih ugotovitvah je celo znano, da v zelo lahki obliki lahko ohole tudi tisti, ki so se cepili. Pojavi nediscipline in neresnosti, ki smo jih našteli, niso značilni le za sedanje stanje; opažamo jih tudi pri manj važnih problemih. Pojem »osebna svoboda« se je tako spridil, da dandanes ljudje le stežka dojemajo, da je dobro posameznika v tesni povezavi z dobrim ljudstva. Vse pre-radi pozabljamo, da smo v moderni dobi še tesneje in usodneje povezani z družbo kot nekdaj. Zato je nujno da natančno upoštevamo navodila, ki jih izdajo odgovorni organi v dobro posameznika in skupnosti. Oglejmo si še, kako je potekalo cepljenje pri nas. Od 3800 ljudi, ki so pod zdravstvenim varstvom naše ambulante — tovarna, šola, menza — je bilo zajetih okoli 3400 ljudi, ki pa niso bili vsi cepljeni, saj okoli sto ljudi od teh niso cepili zaradi nekaterih bolezni, kot so tuberkuloza, astma itd. Le-ti bodo cepljeni v primeru epidemije. V Litostroju so rezultati zadovoljivi, opozarjamo pa, da bodo v primeru epidemije imeli težave tisti, ki se niso cepili. dr. E. Tepina Skandinavska križanka vnsrH učilu OCZrMF£K- CUSKO sneosTvo pl e Teu* po 30 D n SHOO poečc- utsosr T MK tl J obi SOPOOMK /VftH THVČOR kmoomk snal GP.boe SOZDOV RvTOHODH SPODNJI ML! POSOD NMODO- SLOVOC TOL /HO DLODUJR PO s vero pne PO ~ cisče INDKO Kososec HOSLOV PC fMHU/ če k/ mr e e TEK boorsKO M me U)z srrvoo DESKO tpopsk/ Koščen k e pl j JIVPLI UODSKP PKPVtCP ZLPPTN/ PL IN ZIDOVSKO me \/ K POPOTNIK PEŠEC 0 VDOIBIH# V ZiDU SOVJ. KON' STffUtfroZ Leroi v PPMP M ZPINIEK DPNSK! ŠPMST IMF. PPEMOSOV IZ ČOPK! 1 sr a a SLOV** bOMfčz /fif£ JAJCE (lAT) ČiAA//S6U BO A/S POLT PST PAA M01C/ (LAT) X 1 f- [Sip. bos soncn U/HTET STPTES PPPbSKI ieeaec POBIČ NINO KOČIJI) z ZLOŽLJIVO sr«eno m&mjec otposko vozno v/ MEDMET H p V N J L (OPIS.) \ VEZNIK LZPeSTEK MN SLOVI Betu h LUK d evro mojo KLUB SOVJET. revoLucio. sešre- vpnec PUTENU JUDU eeeepiN PEKLENŠČEK ' / OOLCft TL/AS/KP glpvho fieSToZBH ZA 6- 70J. PO TO H A' te At AL A HČt KQ£T-SH6GB HJU tJ/f TUJE M. fME AOKitAJlNA tčStČ/Cf J- OBA0Z* UDAV MD/O /V TJ Če mkolA TCSJ./9 MEKD9PJ* EA.TE*OA. OAEOMMC. VGA D Mi K K SPAAT t STA/JE tAGA* tOVB&M ETE A A TUJ D ro G L ASM K. EMO TA MO C! ti zb/AAA/JE POPATAOJ A apetit 3C37AWJL /A/ A/A A/S AL rV L/ rx Zakaj imamo tovarniške izkaznice ? Ob zaposlitvi v podjetju prejme vsak Litostrojčan tovarniško izkaznico. Le ta je namreč dokument izredne važnosti, saj ima delavec le na podlagi izkaznice pravico do nemotenega vstopa v podjetje. Vsak delavec mora imeti ta dokument vedno pri sebi, zato da ga pri svojem prihodu na delo oziroma pri svojem odhodu iz podjetja lahko pokaže vratarju. Člani delovne skupnosti morajo razumeti postopek pri redni ali izredni kontroli tovarni- ških izkaznic, tako kot to določa organizacijski predpis podjetja. Takšne kontrole so se pokazale kot nujne, saj smo v zadnjem času ugotovili, da nekateri delavci izkaznic nimajo s seboj. Tako ravnanje je v popolnem nasprotju z organizacij- skim predpisom o načinu uporabe tovarniške izkaznice, ki je osebni dokument delavca, ki prihaja na delo v podjetje. S tem seznanjamo vse člane kolektiva zato, da bodo pravilno razumeli stališče uprave podjetja. M. S. Izbrane misli Naj večjo fantazijo imajo tisti, ki najmanj razmišljajo. Vico Z navadno kostjo lahko podkupiš samo navadnega psa. Ellen S prahom, ki ga dvigamo, pokrivamo našo goloto. Heckmann Človeka s polnim želodcem nikoli ne peče vest. Španski pregovor Čim bolj plemenit je šport, tem manj privržencev ima. Graff Človeška vest brez hrabrosti le malo opravi. Meredith Humanost je v tem, da nikoli človeka ne žrtvujemo nekemu cilju. Schweitzer Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru »Vidiš Pavleta, kako je zadovoljen?« Seveda, ko misli, da je sedaj varen proti vsem kozam.« Črne koze« v Litostroju