SE? 17 i- :•! RECEIVED ^H fB ^H ^H ■ V U ^fta^B ^H BP B ^B ^B |H ^B ^B ^B ^H ^B ^H i^H^^B^H ' ^H^ ^H ^B ^H H ■ ^m H ■ ■ ■ ^M IB BB ■ ■ ^ML ^B ^B ^B ^B ^B ^m ^B ^B ^B ^B I^B ^B ^m ^b ^B ^B ^B ^B ^m ^B • ^m ^BiB _L_ -- I----=1 . —--- • Do 200,000 vernikov se | udeležilo Svete ure - * Ogromni Soldiers Field v Chicagi bil naravnost preplavljen od številnih trum vernikov. — Nadškof Stritch pokazal v svojih besedah, kje se najde pravi mir. Chicago, 111. — Katoličani tukajšnjega mesta in okolice, katerim 8o se pridružili tudi mnogi drugoverci, so se zbrali v nedeljo zvečer k impozantm manifestaciji, pri kateri so izrazili svoje želje in prošnje najvišjemu Vladarju, naj bi skoraj prisijalo v dušo človeštva pravo razsvetljenje, da bi se to obrnilo od sovraštva in uničevanja k miru, pravičnosti in ljubezni. Ogromni Soldiers Field, ki je izza svoječasnega evharistič-nega kongresa postal znan katolikom cele Amerike in tudi zunanjega sveta, je bil naravnost preplavljen od velikanskih trum vernikov. Veliko število jih ni moglo priti v prostor in so prisostvovali pobožnosti zunaj pred vhodi. Računa ser da se je te Svett ure molitve za mir udeležilo do 200,000 ljudi. Sijajni zunanji obredi in ceremonije so v veliki meri pripomogle k dviganju verskih čustev navzočih. Pobožnost se je pričela z veličastno procesijo, ki se je iz vhoda na južnem koncu prostora pomikala med vojaškim špalirjem proti glavnem oltarju, ki je bil sijajno razsvetljen in okrašen s pape-škimi in ameriškimi zastavami. V procesiji je najprej korakalo G,000 ministrantov, katerim je sledilo okrog 1000 duhovnikov, med njimi 50 monsignor-jev, in končno več sto vodilnih osebnosti iz vladnih in trgovskih krogov. Vrhunec cele verske prireditve pa je bila javna skupna molitev pe namenu papeža za dosego skorajšnjega pravičnega miru. Očividno je bilo, da so se udeleženci ob tem trenot* ku zavedali, da dosega miru, pravičnega miru, ni odvisna od kanonov in še več kanonov ter bomb in še več bomb, marveč ravno od nasprotnega, namreč, da se Človeška duša dvigne iz te barbarske ropotije ter se povzpne v višave, kjer vladn zakon večnega miru in ljubezni. Primerno je izrazil to idejo voditelj cele pobožnosti, nadškof Stritch, v svojih štirih meditacijah: "Svoj mir vam zapuščam," "Mir v Betlehemu," "Mir na Kalvariji" in "Zadoščenje ter posvečenje." Namen, ki ga je imel, kg je sklical to uro molitve, je nadškof Stritch razložil v svojem govoru, ko je dejal, da njegov poziv ni odražal v nikakem ozi-ru kakega političnega mišljenja, marveč, da je bil "resnična in iskrena prošnja k Bogu za pravični mir, za mir, kakoršen se ne more doseči z mečem." Kristus vjada sicer človeškim dušam, je dejal nadškof, toda ljud stvo, ako je resnično zvezano s Kristusom, prinaša k njemu tudi svoje zunanje aktivnosti, svo- ZNAKI UPORA V ZAGREBU Uporniki so poslužili bomb in strojnic. Zagreb, Hrvaška. — V tu- kajšnji centralni telefonski postaji so zadnjo nedeljo eksplodirale štiri nastavljene bombe, ki so ranile nad ducat ljudi, med njimi nekega nemškega majorja. Uporniški čini so se dogodili tudi na nekem drugem kraju mesta, pri katerem je bilo šest hrvaških vojakov ranjenih od strelov iz strojnic. Kakor navadno, se tudi ti čini pripisujejo komunistom. Eksplozije v telefonski centrali so povzročile, da se I* ves telefonski promet med mestom in ostalo deželo pretrgal. Omenjeni napad s strojnicami se je izvršil s strehe neke hiše. Vojaštvo je takoj pričelo preiskavo v sosednjih poslopjih, ne ve pa se, s kakim uspehom. -o- ITALIJA NAPOVEDUJE, DA UTEGNE PRITI DO STRELJANJA Rim, Italija. — Fašistični vodja Gay da, ki pogostokrat izraža splošno mnenje fašistov, je zadnji petek izrazil svarilo, da utegnejo ladje osi-šča streljati na ameriške ladje, in sicer iz samoobrambe. Pov-darja pa se, da italijanske ladje ne bodo iskale incidentov, ki bi vodili do odprte vojne med osiščem in Ameriko, pač pa, da je očividno, da ima Roosevelt ta cilj. -o- ADMIRAL PRIČAKUJE SO-VRAŽNOSTI New York, N. Y. — Admiral Andrews, poveljnik tretjega pomorskega distrikta, je v nekem govoru zadnji petek napovedal, da bo na Atlantiku prišlo do streljanja "v bližnji bodočnosti." Pripomnil, je, da mora biti vsak ameriški čast- . nik ponosen, ako se bo mogel i udeležiti teh spopadov, dočim' je skupino angleških častni- i kov, ki je bila navzoča, nagovoril z "brati" mornarice njih veličanstva. —o-- CENE AVTOMOBILOM ZVIŠANE Chicago, 111. — Prodajalci Buick avtomobilov so imeli zadnji petek sestanek v 23 mestih, med temi tudi v Chicagi. Potom telefona so dobili ob tej priliki iz urada družbe obvestilo, da se bodo avtomobili vzorca 1942 zvišali v ceni od 9 do 16 odstotkov. -o "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" JAPONCI OBSOJAJO PRED SEDNIKOV GOVOR Tokio, Japonska. — Tukajšnji listi so v petek ostro obso j ali govor, ki ga je imel predsednik Roosevelt večer preje, ter ga ožigosali da je sebičen, nepravičen in slepilen. Njih kritika se je glasila, da razu-me Roosevelt svobodo na morjih tako, da smejo kontrolirati morja le ameriške in britanske ladje in nobene druge. Ako se naj Rooseveltov nauk res uveljavi, potem se ima prenehati britanska blokada. Listi priporočajo, naj se postavi Amerika v resnici na nevtralno stališče ter naj ne podpira ene bojujočih se strank, na kar bo celi svet priznal Ameriki pravico svobode na morju; dokler pa njene ladje kršijo zakone o plovbi, je zahteva po tej svobodi navadno slepar-stvo. —o- RUSIJI SE ZAGOTAVLJA NEOMEJENA POMOČ Washington, D.C. — Od komisije, ki jo je predsednik Roosevelt imenoval, da odide v Moskvo, da ugotovi, kak ina-terijal Rusija najbolj potrebuje, se je rat odelo zadnjiteden, da bo Amerika dajala sovjetski vladi pomoč v polnem obsegu, dokler ne bo nazijstvo zlomljeno, in, da se bo ta pomoč tudi nemudoma pričela pošiljati. To se je slišalo od komisije, ki obstoja iz peterih mož, potem ko je ta imela s predsednikom konferenco, na kateri je dobila končna navo» dila pred odhodom. Namignilo se je celo, da bo ameriška pomoč tako izdatna, da utegne omogočiti Rusiji ofenzivo proti Nemčiji. o VOJAKI RAZBILI SALUN Alexandira, La. — Vojaške oblasti vodijo točasno preiskavo proti skupini vojakov, ki so v nekem tukajšnjem salunu Izzvali spopad ter nato še lokal razbili. Do incidenta je prišlo, ko so vojaki pričeli razgrajati, ker je lastnik saluna podražil ceno pivu. Bili so tako nasilni, da je lastnik, kakor pravi, bil poisiljen, rabiti orožje. Meril pa je, kakor trdi, v tla, toda kljub temu je bil eden od vojakov* ranjen. Drugi dan je bii salun zaprt, toda vojaki so kljub temu vdrli vanj ter razbili vso opremo. Nemci ustvarjajo obroč okrog Kieva r> i ..., Na dveh krajih bili Rusi prisiljeni, da so se umaknili pri obrambi Kieva. — Mesto v nevarnosti, da ne pride v "klešče." — Srdita obramba Leningrada se nadaljuje. > ■ - t*J, ^'hIH Moskva, Rusija. — Sovjetski krogi so v ponedeljek priznali, da so morale njih čete v Ukrajini napraviti umik in, da so naziji na nekem kraju prekoračili reko Dnjeper, sled česar, da je ukrajinska prestolica Kiev prišla še v večjo nevarnost. Svoj prehod preko reke so si naziji izsilili pri mestu Kre-meneug, ki leži 175 milj jugovzhodno od Kieva. Razvidi se iz tega, da se skuša* nemško vodstvo poslužiti tudi v tem slučaju svoje običajne taktike, namreč sistema "klešč." 2e prej, namreč koncem zadnjega tedna, so prisilili ruske čete k umiku pri mestu Cernigov, ki leži 80 milj severno od Kieva. Na ta način torej skušajo stvoriti okrog Kieva ogromne "klešče," v katere bi staggl mesto in velik del ozemlja okrog njega. Za severno mesto, Leningrad, so se bitke v svoji ljuto-sti te dni še mnogo poostrile. Dasi Nemci čimdalje bolj zo-zujejq krog okoli mesta, vendar ni pričakovati, da bi se ruski brambovci podali. Nasprotno, iz njih aktivnosti se vidi, da se pripravljajo, braniti mesto tudi, če bi Nemci že prodrli vanj. -o- NAZIJI ZAPIRAJO NORVEŽANE V MASAH Stockholm, švedska. — Iz sosednje Norveške prihajajo poročila, da je tamkaj uporniški duh zavzel tak obseg, da so bile nazijske oblasti prisiljene, zapirati prebivalstvo kar v masah, a kljub temu med ljudmi tako vre, da grozi resen konflikt tekom prihodnjih dni. Ogorčenje je prikipe-lo do viška, ko sta bila zadnji teden usmrčena dva delavska voditelja, kar so oblasti pod-vzele, da zatro splošno delavsko stavko. Kot posledica tega je zdaj pričelo kakih 350,000 unijskih delavcev ščuvati na opozicijo proti Quislingovi na-zijski vladi. ^^ ll Iz stare domovine PO KAT. SVETU — Quebec, Kanada. — V kanadski armadi je okrog 200 katoliških kaplanov, ali približno po en kaplan za vsakih 500 katoliških vojakov. Od teh jih je zdaj preko morja 40. — Milwaukee, Wis. — Nadškof Kiley je zadnji teden objavil, da se bodo pričeli pobirati darovi v svrho, da se predela in dogotovi tukajšnja katedrala sv. Janeza. Delo se bo pričelo v decembru in bo stalo okrog četrt milijoni dolarjev. — London, Anglija. — Tukajšnji tednik Catholic Herald je v svoji zadnji izdaji priporočal,naj bi se sklenil med Vatikanom in Rusijo konkordat, pO katerem -bi še zagotovila verska svoboda v Rusiji! — New York, N* Y. — Pouk o spolnem vprašanju in zdravstvu ne spada v filmska gledališča. Tako se je pred kratkim izrazil nadškof McNicholas iz Cincinnati, rekoč, da ta pouk spada v delokrog staršev, dočim so gledališča za oddih in razvedrilo. -o- PREMOGARJI SE UPRLI ZVIŠANJU ASESMENTA Hazleton, Pa. — Kakih 10,- 000 premogarjev je bilo zadnji petek brez dela, ko se je 14 premogovnikov v Pennsyl-vaniji zaprlo zaradi upora unijskih članov proti povišanju asesmenta od dosedanjega $1 na mesec na $1.50 in letne dokla-de na $6. To zvišanje je pretežna večina članstva United Mine Workers, ki spada pod CIO, odobrila, toda pre-mogarji v tem okrožju so glasovali proti njemu, in v protest, ker se jim je hotel kljub 1 temu naložiti, so zastavkali. j Pričakovalo pa se je, da se bo j upor končal začetkom tega j tedna in je v svrho razgovorov j prispel semkaj iz Wasliingto-na zastopnik glavnega urada. NEMŠKI IN RUMUNSKI UJETNIKI V RUSIJI je gospodarske probleme in svoje mednarodne odnošaje. Štirideset let je obstojala v Radečah "Kmetska knjižnica", katera je štela ob koncu lanskega leta do 1200 knjig. — Splašeni konji so rešili vozniku življenje. — Še druge neobjavljene vesti iz starega kraja. Krasni uspehi štiridesetletnega dela Radeče. — Pred 40. leti, ko so zgodovinski in narodnostno pomembni sklepi in resolucije velikega katoliškega shoda v Ljubljani razgibali vso slovensko katoliško javnost, so ustanovili tudi v našem mestecu "Slovensko katoliško izobraževalno d r u š t v o", nazvanu "Kmetska knjižnica". Takratni radeški kaplan č. g. Jakob Zust se je skupno z domačimi prvoboritelji slov. katoliške misli gg. Rižnarjem, Laharnar-jem in Simončičem Jankom zavzel za ustanovitev društva, katerega glavna naloga je bila širiti in utrjevati slovensko in katoliško misel ter izobrazbo. In tako je bil dne 2. svečana 1901 v prostorih Okrajne posojilnice ustanovni občni zbor. Udeležilo se je tega občuega. zboraradeški h in okoliških kmetovalcev in obrtnikov, kateri so izvolil tudi začasno vodstvo, v katerem so bili gg. La-harnar Franc, posestnik, Jakob Rižnar, Martin Kovačič/ Jakob Žust, kaplan, Josip Ravnikar in Janko Simončič. Prvx redni občni zbor je bil dne 19. maja 4901. Novoustanovljeno društvo je v nadaljnih letih z veliko marljivostjo izvrševalo svoje poslanstvo, kajti že 6. septembra 1909 se je priključil telovadni odsek "Orel" in maja 1911 tudfgodbeni odsek. Na svečan način je društvo proslavilo desetletnico svojega obstoja ob osebni udeležbi dr. Janeza Ev. Kreka. V trudu in znoju, kot pojemo v himni, so se vrstili uspehi za uspehi in letos ko mineva 40 let, mora, mo priznati, da je bilo prosvetno društvo porojeno iz osnovne potrebe malega človeka v radeški občini. 2al, da ne moremo naštevati podrobno vseh statističnih ugotovitev, po katerih običajno p r e s o j a m o uspešno ali neuspešno delovanje društev. Društvo je priredilo okrog 800 javnih nastopov, iger, akademij, pevskih koncertov, predavanj, da ima najobsežnejšo radeško knjižnico z okrog 1200 knjigami in revijami. Krona vse delovne neumornosti in napredka pa je v 1. 1940. zgrajen nov prosvetni dom, v čast društvu in v ponos Radečam. (Kot toliko drugega kulturnega dela, je gotovo tudi tc postalo žrtev vpada sovražnika v Jugoslavijo. — Pripomba priobčevalca vesti iz domovine). ^ -o- Kakor govori pojasnilo, ki je bil/pos&no ■ to sliko iz Moskve, kaže slika dolgo vrsto nemikih in romunskih vojakov, ki so priili v rusko ajetništro ter »o »daj saprti v nekem ujetniškm taboru. Sreča ▼ nesreči Zares srečo v nesreči je imel 45 letni kmet Stjepan €uina, katerega sta v bližini Trebov-ca pri Posavskih Bregilj, ko se je vraial s sejma, napadla dva potepuha. Streljala sta na kmeta, ki je brez orožja sedel na vozu, in ga hotela pobiti. Od strelov sta se pa konja splašila in dirjala z vso hitrostjo po cesti, kar je kmetu rešilo življenje. Sicer je močno ranjen na glavi, vendar ne smrtno nevarno. Potepuha sta 1-a čakala na novo žrtev. Po cesti je pripeljal 40 letni voznik Pavel Baničev iz Trebovca. Zločinca sta ga ustrelila in mu odvzela denarnico, v kateri je bilo par sto dinarjev, nato i>a sta izginila. Sele nekaj ur nato so kmetje našli truplo Baniče-va in ga prenesli domov v Tre-bovec. -o- Smrt pri podiranju drevja V Kicarju pri Ptuja je posestnik Franc Pegan odšel nekega jutra v gozd, da tam podere nekaj dreves. Pa je prišlo do nesreče, da se je padajočemu drevesu prepozno umaknil ter se je zrušilo nanj in ga pod-seboj j^kopalo. Zmečkalo mu je loft a njo ter je obležal" na mestu mrtev. -o- Svinec so odnesli Iz zaprtega vagona so pa postaji v Teznu (v Mariboru) odnesli neznani storilci v par nočeh za več sto kilogramov svinca v vrednosti 22.000 li-narjev. Oblasti so tega dejanja osumile 26 letnega progov-r.ega delavca Franca Seletin-gerja iz Razvanja in 27 letnega delavca Jožefa Kokala iz Spodnje Dobrave. Seletinger je dejanje priznal, dočim je Kokal zanikal. Nadalje so oblasti izsledile, da je svinec kupovala Marija Svarc iz Bohovi, uslužbena pri nekem trgovcu z železnino in sicer je povedala, da ga je kupila od Ko-kola -o- Nesrečen padec V Ljubljani v Židovski ulici je nesrečno padla po stopnicah šivilja Ana Vukičeva. Pri padcu si je prebila lobanjo in so jo morali odpeljati v bolnišnico. -O-- Krvna osveta na Podravju Pred dvanajstimi leti sta stara brata Marko in^Miko ko-žulič iz vasi Štapanovcev v Sremu v zasedi pričakala nekega svojega nasprotnika in ga ubila. Zaradi tega sta bila obsojena vsak na deset let robi je. Ko sta se vrnila domov, sorodniki pokojnega še niso mogli preboleti zločina. Oba brata sta bila takoj posvarje-na, naj se varujeta maščevalcev. Pa ni bilo dolgo po tem, ko je Marka ustrelila lastna žena, km&lu nato je padel tudi Miko. Ko se je vrnil s polja domov iri stopil v vežo domače hije, ga je maskiran neznanec udaril s sekiro po glavi in ga na mestu ubil. — Ali s|e že Jcaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi-no? Ako še ne, položite čim-proje mal 4 a r, domovini na altar! «a t __RECEIVED _ foO; AMERIKANSKI SLOVENECf^j H C1CO ___ PRVI SLOVENSKI UST S3 SMKRIKI | "f^Jf 1 ____ iMteftMfltfeiMnf-Miraitti *«■*■-i)Mi Um-A I I . f f GEASILOBLOV. KATOD. lHSLAVtfl'VA Wi ffUKEIKI IN IJKADNO GESSO® DKUZBB BV. DKUZDOB J, JOLDETD: T. & DBUZB r V MOHORJA V, » državah 1 CHICAGIj ZATADNK SLOV. ZVEZE S DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Z ZEDnSSwHDJtzKSE 5 { urailCUL J ______{Qtfieiai Organ of four Slovenian Organitatitnu) l^ews^J ŽTEV, (NO.) 178. CHICAGO, ILL., TOREK. 16. SEPTEMBRA — TUESDAY,"SEPTEMBER i6, 1941 LETNIK rvot-l I, •itibiln'r-..... ' AliaUKAWMU SLOVfeNtC_____.'Torek, 16. septembra 1941 ki Slovenec The first and the Oldest Slovene New8j>aper in America. Established 1891. lamed daily, except Sunday, Monday and day ate* holiday* PabUShed by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1848 W. Cermalc RcL, Chicago Eboaa; CANAL && Bnbscriptioal For one year f * Qfl For half a year_2.50 For three months _1.50 Chicago, Canada and Bnrope; Far aae year <» For half a year_ 3.00 For three months ■ J 75 Srntfe copy - 3c pusca soproga, enega gina, sestro Rose,ki je oraožena v Br»e, Pa. in več drugih sorodnikov. V starem kraju pa zapušča starše, dva brata, eno sestro in več sorodnikov. Pokopana je bila iz cerkve sv. Josipa zadnji četrtek, na Calvary poko-palšče. - Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, jnt Ustanovljen Leta lfSl. . IsfaaM dan rasna MdaU pona-MfelS ta dnsroT po ptasnihttu Icdajatfi tiskal EDINOST PUBLISHING £0. VsroCxdaa] Za celo leio___|5.00 Za pol leta_ 2.50 Za četrt leta 1 LM Za Cfafcnc* JCannia «a £gppo: Za celo lato_$6j00 Za pol Ida_ 3.00 Žm četrt Iga - 175 Posamezna itcrflfcn 3c Dogodki ! med Slovenci po Ameriki Poroka v Cleveland«! Cleveland, O. — V soboto 13. septembra sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Rudolph Babich iz Bast 55th Street in Miss Josephine Marec tudi iz East 55th Street. Poroka je bila s sv. mašo. — Mnogo srečo v novem stanu, žele prijatelji! Še en grob Pittsburgh, Pa. — Tukaj je nedavno preminul Anton Horvat, v starosti 59 let. Rojen je bil v Ptuju na Štajerskem m je prišel v Ameriko pred 37. leti. Zapušča ženo in hčer, v Califarniji pa sina ter brata v starem kraju. Mr. in Mre. Verbič pozdravljata «San Francisco, Calif. — Cenjeni g. urednik: — Vam in vsem mojim ter listovim prijateljem, posebno v Jolietu, kakor tudi drugod, pošiljamo iskrene prijateljske pozdrave z obale Tihega morja. — Mi. in Mrs. Joe in A. Verbič iz Jc-lieta. Zopet v Chicagi So. Chicago, 111. — Zadnji teden sta sc vrnila iz Califor-nije Mr. in Mrs. Frank Golob, ki je sin Mr. Johna Goloba iz Ave. M., kateri je že več let zvest naročnik Amer.- Slovenca. Frank se je lansko leto podal v Californijo za delom in je delal pri zrakoplovih. Sedaj se je vrnil, ker se mu je stožilo po rojstnem kraju, pa tudi, ker upa dobiti zaposlitev pri enakem delu tukaj v Chicagi. Dopisi ralnega popisna ca hitro objavo morajo Uti poslani na nredniltvo vsaj dsn in pol pred dnevom, ho Uide Ust. — Za zadnjo številko v tedna je čas »o četrtka dopoldne - »s deetoa te* 5aHpiaa sa na osira. hm Bfljmpiaov pred-■iitvo ne vrmfru _ Entered ea second daae matter. November 10, 192S al the post office at Chicago. Ijjč—fa, under the Act oflCatCh 3.1879._* Nemcem ne gre, kakor so mislili Rojenice Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se oni dan ustavile pri družini Mr. in Mrs. Oscar Ledenikar na Waterloo Rd. in jima prinesle v dar krepkega devet funtov težkega sinka, katerega so prav veseli. Srečna mati je hči družine Mr. in Mrs. Matija Sežun. — Prav tako so rojenice obiskale tudi družino Mr. in Mrs. Raymond Srnovršnik na St. Clair Ave. in tudi njim podarile sinkota prvorojenca. — Ca-stitke! Smrt koai Cleveland, O. — V Polyclinic bolnišnici je te dni umrla tukaj poznana Mrs. Josephine Živoder, rojena Ivakovič. v starosti 46 let, ki je živela na East 147th Street. Doma je bila v selu Razdrtje-Zagorje in je bivala v Ameriki 28 let. Zali, zlasti še "šofer". Ko drugo jutro vstanemo, se pokrepca-mo in jo mahnemo naprej proti River Bank Oakdalle in As-cala. V Ascala se vstavimo pri naših ljudeh — škoda, da sem imena pozabil. Videl sem pa pri njih našega Amer. Slovenca, in sem vprašal, če ga imajo še, pa mi je mož tako odgovoril, da ga nisem dobro razumel, še enkrat pa nisem hotel vprašati. Tam sem zopet videl nekaj, česar dosedaj še nikoli. Oni imajo samo vinograd in trte take, da je na eni sami trti za štiri "bakse" gro-!zdja. Tudi breskve smo šli gledat in možak z nami. Videl sem, da so tako polne, da bi se vse polomile, če bi ne bile podprte. Tam vse drevje obdržijo precej pri tleh in ni visoko, da se po potrebi lahko podpre. Je bil lam tudi en Hrvat, ki je trekel, da bo imel nad sto ton breskov in tona da je po $50.00. Posajenih ima na prostoru 15 akrov ter so silno polne in debele, da imajo tudi po 41/2 inča počez. Kar za občudovati jih je. Tam sem imel tudi priliko breskve trgat in smo jih vzeli 200 funtov. Tam gre vse na tone, tam ne poznajo bušljev. Potem smo še večerjali, nakar smo se odpravili proti domu. — (Dalje) Prvih dvajset mesecev sedanje vojne je šlo Nemcem bolje, kakor so Nemci sami računali. Nemški generalni štab ima posebnega veščaka, ki se drži v ozadju in je javno le malo kedaj omenjen. Pravijo mu "molčeči" general in se podpisuje z imenom Hadler. Nekateri pa vedo povedati, da to ni njegovo pravo ime. Ime gori ali doli, ta "molčeči" general Hadler, baje izdela vse podrobne načr te za vsak napad nemške armade. Obdan je z najboljšimi veščaki v vojaških zadevah, ki z njim delujejo na načrtih. Kar ta tajni vojaški svet zamisli in odloči, to mora generalni štab, ki mu načelujeta generala Keitel in Brauchitsch, izvajati. Zunanjo politiko Nemčije^odi von Ribbentropp, ki je premeten diplomat. Njegov potovalni zastopnik je von Pappen in še nekateri drugi. Uradna nemška propaganda pa je v rokah profesorja Goebbelsa, ki je zelo zmožen in prefrigan zavajalski propagandist. Priprave za vsako ofenzivo, najprvo trgovsko, potem diplomatsko in pozneje če treba oboroženo, se skrbno ure-de. Najprvo nastopi urad zunanjega ministra s tako ali tako trgovsko ponudbo, ki ji dajo razne privlačne in mikavne lastnosti. Ce ribica (namreč država, katero hočejo zasnubiti), prime za ta trnek, potem se pojavi v prestolnici take dežele takoj von Pappen, nemški potovalni zastopnik. Z njim pride navadno krdelo raznih strokovnjakov. Ti imajo takoj nalogo, da ustanove v taki deželi razne urade pod imeni raznih goljufivih zastopstev. V resnici pa delujejo na pripravah za peto kolono in špijona-žo. Ako uspejo, je dežela kmalu v pajkovih mrežah na-zijske diplomacije. Delujejo s podkupovanjem, s tem in onim na razne načine. Med tem prihaja v deželo več in več "turistov", ki so navadno sami vojaški strokovnjaki, ki prihajajo iz namenov, da pripravijo vse, kar se da za peto kolono. Predno se zave taka dežela je že v nazijskih pajčevinah. Med tem začne vstrajno delovati Goebbelsova propaganda. Ce še to ne izda, začno počasi množiti ob meji svojo vojsko in odločne grožnje začno prihajati. Začne se ta-kozvana "živčna ofenziva". Male dežele navadno niso vzdržale. . Le nekatere so vstrajale in šle raje v spopad, kalrt>r bi se mirno udale. Avstrjjo so naziji zasedli brez odpora. Češka je bila v Monakovem izdana in prodana. Poljska se je postavila in bila razdejana. V Danski in Norveški je Nemcem vsled velike angleške brezbrižnosti uspelo bolje, kakor so pričakovali. Potem v Belgiji in Franciji zopet bolje, kakor so pričakovali. Do tu je šlo, kakor bi bilo z lojem namazano. Nemci so samo pihnili in Maginot črta in vse trdnjave so se podrle, kakor bi bile iz samega papirja, da-si so Nemci pričakovali veliko hujši odpor v Franciji. Za tem so lansko zimo rešili Italijane pred popolnim porazom v Albaniji, kjer so jih Grki mazali, da je Italijanom že vsa sapa pošla. Nato so mislili udariti na severno Afriko, Španijo in Portugalsko. Po nastopu tropične vročine in misli, da Španija je itak že tihi partner osišča, je nemški "molčeči general" svoje načrte na hitro roko spremenil. Za spremembo je imel sledeče razloge: a) Anglija še daleč ni pripravljena za kako invazijo; b) Amerika še dve leti ne bo dosegla količine proizvodnje, ki bi zadoščala za aktivni vstop v vojno; c) zapad ni ta čas nevaren Nemcem; d) nevarno pa je, da bi Rusija stala z veliko oboroženo silo za hrbtom Nemčije. Ta zadnji razlog je najbolj razburjal nemške živce. Rusijo so mislili napasti, ampak pozneje. Zdaj pa so vodilni krogi na enkrat spoznali, da je najboljši čas za napad na Rusijo takoj po porazu Jugoslavije in Grčije. In res, "molčeči general" Hadler je izdelal načrte za napad na Rusijo. Načrti so govorili, da bodo Nemci popolni gospodarji Rusije okrog 15. avgusta. Nemci so računali, da bodo Ruse pometli, kakor so Francoze in druge. Tu so se -Nemci uraetmali. Najbrže je, da Nemci niso mogli s svojim vohunstvom spoznati ruske vojske in tako niso vedeli, ne znali, kaj je imela Rusija pripravljenega za svojo obrambo. Nov grob v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak Andrej Kanalec, v starosti 73 let. Pokojni je bil doma v Drežnici na Kanalskem in je prišel v Ameriko pred 36. leti. Bil je samski in ne zapušča tukaj" nikakega sorodnika. Na operacijo Cleveland, O., — Na operacijo v Lakeside bolnišnico se je morala podati Rose Marie Grzinčič, hčerka Mr. in Mrs. John Grzinčič iz Glass Ave. Žalostna veet iz domovin« Brooklyn, N. Y. — Mr. Rudolph Weibel je prejel sporočilo iz Metlike, da je njegova 73 let stara mati na "prevozu" umrla. Njegovega brata je brenil konj, da je umrl. Ali je bil to nemški ali laški konj, poročilo ne pove. Za njegovo sestro pa ne vedo, kje je. •pUMMMtttMMMMtMttMMtMtMH DEFENSE j BOND i QUIZ I HHM»n«*tMMa««MMtMMH*HMIM* Q. What and when is Retail- ers-for-Defense Week? A. Retailers-for-Defense Week is this week—September 15 to 20—during which the retail industry will concentrate its efforts to enlist customer interest in buying Savings Stamps at retail outlets throughout the country. Q. What kind of retail stores are selling Defense Savings Stamps ? A. Department stores, grocery stores, variety stores, hardware stores, drug stores— every sort of retail outlet-carries stamps. KOTE.—To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan association; or write to the TVeas-ujrer of the United States, Washington, D. C. Also Stamps now are on sale at retail stores. ZASEDA Napisal: Edgar Rice Burroughs UN FORTUNATELY TARZEELA'S MND WAS ON THE WHITE GIANTJ SHE WAS NOT AS WARY A5 SHE SHOULD HAVE BEEN. WHEN THE BUTAWA spy saw THAT tarzan was not folLOWING THE GIRL, he darted away TO INFORM his comrades / SO SHE WAS ENTIRELY UNPREPARED WHEN HER SAVAGE FOES LEAPED UPON HER FROM AMBUSH ! "SHE'S ALONE/' HE REPORTED EXCITEDLY; "BIG BWANA CANNOT HELP HER NOW S" Ko je ogleduh Bitawa.divjakov del, da Tarzan ne sledi beli deklici, je obrnil v stran, da o tem ob v Aoje tovariše. "Sama je." je naznanil vznemirjen, "Veliki lUvana ji sedaj ne more pomagati l** Na nesrečo so bile Tarzeline misli pri belem velikanu in ni hila za sebe tako pazljiva, kot bi morala biti; Tako je bila popolnoma nepriprav-Jjtna. ko so divjaki planili proti njej iz zasede! Nemci so sicer napredovali v rusko ozemlje. Toda vse to napredovanje je le teritorijalnega značaja, kar v Rusiji nič ne pomeni, ker Rusija ima prostora, mnogo več, kakor ga potrebuje. Glavne ruske sile pa dosedaj Nemci niso porazili. Na sedanji fronti je še vedno od šest do sedem milijonov mož,, dočim v domskih pokrajinah tranirajo okrog 3 milijone mož. Za uralskim gorovjem pa urijo nadalj nih sedem do osem milijonov rekrutov, ki imajo poseči v boj še le prihodnjo spomlad. Vojakov Rusom torej ne manjka. Nemcem gre vojeka z Rusijo na živce. In to ne brez vzroka. V dosedanjem vojskovanju z Rusi so zgubili gotovo do blizu dva milijona najboljših mož. Velike množine vojnega materiala so zgubili. Porabili velikanske množine olja. Dobili v Rusiji dosedaj pa še nič. Ruska zima je pa pred durmi. Odtod nemške skrbi. "Molčeči general" se je uračunal. Hitler je razočaran. Nemško ljudstvo pa razočarano nad vsem. Dolge zimske noči se bližajo in sleherni večer dalj in dalj paaajo^ angleške in ruske bombe na nemška mesta in na steni se pojavlja napis: Hitler, kar si sejal, to boš zdaj žel! Zraven še pomanjkanje v Nemčiji in v vseh okupiranih deželah. Nemci spoznavajo, kam jih je pripeljal moderni brutalni barbar Hitler. Vojske z Rusijo ne bo konca niti prihodnjega 15. avgusta, niti potem naslednjega 15. avgusta. "Rusije Nemci ne bodo premagali. Zima se bo za Ruse najbolje vojskovala in vroča nazijska kri se bo v ruski zimi ohladila in prejela plačilo, ki ji gre. DRŽAVLJANSKA ŠOLA V CLE VELA NDU Cleveland, O. Koncem septembra meseca se bo zopet začel novi razred pouka o državljanstvu, pod I učiteljstvom Wm. J. Kenick, v Slovenskem Narodnem Domu, za vse učence, ki razume-] jo in znajo nekaj angleščine, j — Advokat Kenick je izdelal j posebne izpite in je dobil certi-1 fikat države Ohio za učitelja v I višjih šolah. — Več kot sto učencev je dobilo svoje državljanske papirje v zadnjih treh letih, ki so obiskovali šolo | pouka o državljanstvu pod učiteljstvom slovenskega advokata Wm. J. Kenicka. Registrirajte se v njegovem uradu na 982 East 63rd Street, Cleveland, Ohio. Odprto vsaki večer ob 7:00 uriT * Wm. J. K. -o- PISMO IZ DOMOVINE Bela Krajina, Dolenjsko 13. julija Dragi brat — Tvoje pismo smo prejeli te dni. Jaz sem bil pri vojakih pet tednov in v vojski tudi, pa mi je sam Bog dal, da sem se srečno zdrav vrnil domov, ker tega nisem j mislil, da bi bil sedaj še živ. — Nam je doma jako težko. Odkar sem jaz doma, nimamo več hlapca, ker ga ni s čim plačati, le za pašo imamo malega, ker ne moremo biti sami. Mama še vedno enako bolni in si ne morejo nič pomagati. Zdaj, ko je vroče, je še hujše vedno ležati in vedno moramo biti pri njih. Popraviti bi moral svinjake, pa sedaj se ne da. Voz smo tudi dali v vojsko, pa ga ni bilo nazaj, se je zgubil in moram gledat za drugega. — Ce boš kedaj mogel, mi kaj pošlji, ker so stroški, ker je dolgo bolezen pri hiši in zraven moramo še mi trpeti. — Te lepo pozdravljamo tvoj brat in sestre in naša bolna mamica. — Z Bogom. -o—— V KALIFORNIJO IN NAZAJ West Pullman, III. (Dalje). — Popoldne smo se | zopet poslovili in se peljali \nazaj čez Clear Lake Oaks v |Calistogo in zopet nazaj v San. i Helena, kjer je bila ohcet,toda j se nismo več tam ustavili, pač j pa smo se vstavili pri nekem ISemičarju ali "Sokcu" m smo vino pokušali. On se piše Jak-ša in je doma iz Semiča. Ima pa prav dobro kapljico, da sem |jo tudi nekoliko s seboj vzel in če kateai pride k meni, mu I jo lahko dam nekoliko za po-kusiti. — Od tam naprej se nismo nič več ustavili do San Francisco. Ko smo se nekoliko odpočili, smo jo drugi dan mahnili zopet na skoro 250 milj dolgo pot, čez Oakland novi most, ki je dolg nad sedem milj. To je nekaj za pogledati, kar bi gotovo vsakega zanimalo. Nad dvajset inčev je debei železni kabel, ki gre od enega konca mosta do drugega in ki most drži. Poprej so plačali, ki so se vozili čez most po 50c vsak, ki je šel čez, sedaj pa računajo že samo 25c. Sedaj bo most kmalu plačan in potem ho menda prosta vožnja. Ko smo sli skozi Oakland, smo videli, da je precej veliko in moderno mesto; potem Madera, Merced, itd. Tam okolu je veliko sadja in tudi orehov. Najprej od Madero, Merced, Morifosa, Yosemite National Park, so pa skoro sami hribi in je bolj slab svet. . • Naj še povem, kaj se nam je pripetilo, ko smo šli gori. Ko pridemo v Morifoso, kmalu zavijemo doli na stran in vozimo, sem in tja, kakor bi vozili po strehi. Ko pri- demo v dolino do tekoče vode, se je meni zdelp, da vozimo še veino navadoj, Voda, se mi je zdelo, pa da teče nasproti nam. Pa sem omenil bratu, da kako je to, da voda teče v breg. On mi je pa zatrdil, da voda teče v isto smer, kakor se mi peljemo. Jaz sem še vedno trdil nasprotno. Ko je pa imel priliko da je vstavil avto, smo se šli vsi prepričati, kaj je na stvari in nazadnje sem imel jW prav, da je voda tekla nasproti nam. Nam se je vsem zdelo, da vozimo navzdol, pa smo ugotovili, da vozimo še vedno navkreber. Tako smo se vozili kakih deset milj, da smo prišli do gasolinske postaje, kjer smo napojili avto in sebi pogasili žejo. Tukaj sem zopet omenil, kako je neki to, da se nam vso pot zdi, da vozimo navzdol, voda pa da teče v breg. Pa so nam povedali, da jih je veliko, ki se na ta način prevarijo. Toda, to še ni bilo vse. Ko smo peljali kakih šest do osem milj, pa avtomobil naenkrat ni hotel voziti več kot 30 do 35 milj na uro, pa naj je tudi brat pritisnil z vso močjo na gasolin. Niti luči ni bilo nekaj časa, dokler nismo prevozili gotovega mesta. Brat je menil da je baterija mrtva, ali pa da je kaj narobe z motorjem. Zato je pa, ko smo prišli j na Yosemite, zapeljal karo v : garažo in povedal, da je nekaj narobe z moiorjem. Delavec pregleda motor in vse, pa pravi, da je vse v redu. Tedaj mu brat pove, da tam in tam ni imel luči in da kara ni hotela voziti več kot 3o milj na | uro. Delavec se je nasmehnil in povedal, da ni on prvi, ki tako pove, kajti tam nobena kara noče peljati več kot 35 milj na uro. S tem je bil brat malo potolažen. Tam smo si tudi dobili prenočišče, da smo se odpočili, kajti bili smo že trudni od dolge vožnje, zlasti pa brat, kajti prav nič ni prijetno voziti po takih hribih, ki so višji kot 1300 čevljev. Vozili smo se potem od enega kraja do .drugega in videli veliko zanimivosti. Pravijo, da je tam veliko srn in tudi medvedov. Sme smo videli, medveda pa nismo opazili nobenega. Ko smo si ogledali važnejše reči, smo se podali zopet proti domu in sicer po drugi poti, da smo še tudi kaj drugega videli, pa je bilo tod še več hribov, od Yosemke pa do Yeus town, je 70 milj, pa nas je vzelo cele tri ure in pol. Pot gre tako navzdol, da je moral brat imeti motor vedno v "second". — Tako smo polagoma ! prišli v takozvan "Big tree''. Tukaj so drevesa za«res velika. Eno je celo tako prirejeno kot za predor (tunel). Ko smo se vstavili, sem drevo premeril počez in izmeril, da meri počez 21 čevljev. Tukaj so taka drevesa, kakoršnih nikdar nisem videl. V starem kraju so rekli, da so v "gori" bukve debele, pa so proti tem drevesom, ki sem jih videl tukaj, kakor mlado drevje. — Od Yosemite pa doli do ravnine je več kot 500 ovinkov in nekateri so taki, kot konjske pod-kove. — Ko smo se v Senora ustavili in se nekoliko pokrep-čali, smo se zopet podali k počitku, ker potrebni smo ga bi- AMEWKANSKI 5LOVENEC Stran S mim kdticekji •t t'fk -V TRGOVCI DODAJAJO OBRAMBNE ZNAMKE TRETJA NEDELJA V SEPTEMBRU "Plravične prav vodi njih priprostost, hudobne pa pokonča njih podlizovanje (Pre-gov. 11. 3)". Tudi hudobaež spoštuje in ceni poftteaost in odkritosrčnost. Cisto naravne spozna v poštenosti nekaj višjega, d asi kot hudobaež poštenost zlorablja. Zvitost in lokavost sta bili vedno predmet zaničevanja, bodisi pri dobrih kakor pri zlobnih. Tudi najbolj podel človek ju zaničuje, se jih sramuje in skuša ju zakriti pod krinko poštenosti. Ne povsem brez razlega: kdor je odkritosrčen, iskren, je tudi pošten, ker bi mu bilo drugače treba nekaj skriti. Kdor je pa zvit, je vedno tudi zloben, drugače bi mu aičesar ne bilo treba skrivati. Vsak tak zvit ptič pa vara bolj samega sebe kakor druge. Le redkokdaj more tako skriti svoje namene, da bi se tuintam ne pokazalo njegovo zlobno in zvito srce. S tem pa uniči takoj vsako vero, i zatre svoje dobro ime, tako da mu niti tedaj nihče ne zaupa, če res pošteno ravna. Nihče ni tako pri prost, da bi tuintam ne spoznal nakan zvitega srca. Malo razsodnosti in veliko napuha toraj kaže oni, kateri meni, da je dosti prebrisan in da more vedno druge trap iti, ne da bi kaj zapazili. Le kak abotnež meni, da so vsi njemu enaki. "Kdor naravnost hodi, varno hodi,kdor pa svoja pota pači, bo prišel na dan (Pregov. 10, 9)", namreč kot zvit človek. Ce je pa kot tak znan, se ga vsak tembolj ogiba, in skuša zvijačo odgnati z zvijačo. Tako mora sčasoma priti na izgubo in zvitost pade na njega. "Kdor zalezljivo rani, rani samega sebe, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, kdor drugim zanjke nastavlja, sam v njih pogine (Sirah, 27, 28)". Vsa nesreča je prišla v ta svet po zviti kači, zvitost toraj ne more prinesti blagoslova. JEREMIJA SE RAZGLEDUJE P. Bernard Ambrož ič, OFM. 4. IN KAJ JE SE MOGOČE ZVEDETL Tako torej sem se razgledoval, tako sem poslušal, tako gledal, tako celo — usta odprl. In sem spoznaval bolj in bolj, da nisem samo jaz na razgledovanju. TJvidel sem, da je tudi premnogim drugim v mislih enaka pot, kot je bila v meni, preden sam skočil preko državne meje v Cleveland. Tudi drugi bi radi med rojake in se razgledali. Tu di drugi bi se radi porazgovori-li in si poiskali pojasnil in presodili možnosti in pota in sredstva. Razlika je le ta, da drugi ne vedo, da so 2E med rojaki in da jim ni treba šele prestopiti kake meje. Drugi, nekateri, pravim, ne pomislijo, da jim ni treba šele za mejo odpreti oči in ušes, ampak da to lahko store vsak dan, vsako uro, ker žive sredi rojakov. Zlasti pa ne pomislijo, da jim je mogoče vsako uro odpreti tudi USTA in si med seboj povedati, kaj jih teži, in si med seboj svetovati, po kakšnih potih je mogoče priti do jasnosti, ali vsaj do poskusa jasnosti. In še enkrat rečem: Spoznal sem, da je malo manj ko vsak tudi tu v Ameriki z menoj vred na — razgledovanju... Šele iščemo in tipamo, ko je že — tričetH na dvanajst! In zato t tistem hipu, ko sem napisal skupni naslov teh člankov, nikakor nisem mislil le na pisavca dvanajstih jeremijad v Ameri-kanskem Slovencu, ampak sem spet ozmerjal z imenom Jeremija — ves naš narod! Ko sem na tisti način odprl usta, kakor sem povedal v zadnjem članku, sem dobival različne odgovore. Nekateri so samo z rameni zmignili in dejali, da takih reči niso vajeni. Hoteli! so reči: Mi nismo vajeni, da bi dajali iniciative, vajeni smo jih samo sprejemati od drugih.,Ne teče jim beseda dosti gladko, še manj pa pero. Tako in podobno so se izgovarjali. Naj >e vsega tega loti kdo drug, ki ima več izobrazbe, ki je vajen javnih debat in razprav. In tako dalje in tako dalje. Saj nam je znano vse to, saj vemo, kako ljud;e radi gredo s pota kakim "sitnostim". Tudi radi opravičimo take reči v "normalnih" časih. Ampak danes? Danes je tako, da vsak žalosten "pomislikar" po svoje pripomore k hitrejši smrti CELEGA narodn. Razumete? S tem ne mislim obsojati pomislekov samih. Ne smete me napačno razumeti, ko so me napačno razumeli na primer tisti, ki so brali pred mesecem dni ali kaj nek moj spis v Ave Mariji, potem so pa prišli s trditvijo, da jaz JAVNO — Hitlerja zagovarjam . . . Well, well! Kadar kaj beremo, ns smemo .o>viseti na samih besedah, treba 'je priti do dna mislim, idejam, 'ki se za besedo skrivajo. NARODNI ZASTOPNIKI V AMERIKI V ZADNJI VOJSKI N. N. V zadnji svetovni vojski se je začelo delo za Jugoslavijo, toraj tudi za našo svobodo na otoku Krfu, kjer so zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov sestavili in podpisali takozvano Krf-sko deklaracijo, ki je bila podlaga vsega nadaljnega dela za ustanovitev Jugoslavije. Pri tej priliki je pokojni Pašič igral zelo čudno ulogo, kakor je doku-mentarično dokazala češka zgo-dovinarica Pavlova v svoji vele-zanimivi knjigi "Zgodovina ju-goslov. londonskega odbora", kakor tudi pozneje celi čas tega dela. Pri priliki bomo še več povedali iz te knjige. Londonski odbor, njega ustanovitev in njegovo delo so financirali hrvatski milijonarji iz Južne Amerike, ki so darovali v ta namen težke milijone. Nekoliko so prispevali tudi Jugoslovani iz severne Amerike, toda ne veliko. Londonski odbor je kmalu spoznal potrebo, da pošlje med ameriške Jugoslovane posebne odposlance, da so delali tukaj v ta namen.. Zelo koristno bq za narodne in vladne zastopnike, ki sedaj prihajajo k nam v Ameriko, da jih opozorimo na delovanje teh mož takrat, da ga prouče in se varujejo napak, katere so storili in stvari zelo škodovali. Prvi je prišel Etbin Kristan in sicer ne poslan od londonskega odbora, ker je pričel veliko preje, predno je bil ustanovljen, temveč sam. Njegovo dfelo, njegovo republikansko združenje, zlasti pa "milijon dolarski fond" je še v živem spominu ameriških Slovencev, zlasti se ga dobro spominjam jaz, ker so me dali aretirati, ker sem resnico povedal. Bil sem pred sodiščem oproščen. O-proščen pa tudi pred slovensko ameriško javnostjo v polni meri. Etbin Krištan je bil brez dvoma zmežen mož. Njegov nastop med nami bi bil pravi blagoslov, ko bi mož ne bil vsega gledal samo skozi rdeča očala, temveč iz stališča našega naroda, čigar sin je btl. Danes to gotovo sam vidi, ko gleda s treznega viška sivih let. Drugi je prišel Niko Zupanie ob času ustanovitve in dela Sa-kserjeve liberalne Slovenske lige. Njegovo delo je bil hud udarec za Ligo in njeno delo, in jo je tudi ubil. Mož se v velikem času ni mogel povspeti nad svojo protikattoliško nestrpnost, da bi bil delal za svobodo naroda nepristransko, da bi bil delal za združenje nas vseh, ne glede na versko ali politično strankarsko prepričanje, ker je šlo za svobodo celega naroda, nas vseh, — če hočete — klerikalcev in liberalcev. Brošura "Slovenija, vstani" je povzročila nezmerno škodo med ameriškimi Slovenci in jih napolnila z nezaupanjem do londonskega odbora in tudi do bodoče Jugoslavije. Država Jugoslavije bo morala biti predvsem svobodoljubna zlasti glede verske izpovedi. Naša velika država U. S. ima za temeljno točko svobodo veroizpovedi, da sme vsak častiti svojega Boga po svojem lastnem prepričanju in sicer nemoteno, da, zaščiteno od svoje države. Protiverski, zlasti protika-toliški fanatizem je strup za vsako državo in je vsako uničil, ali saj zapeljal v velike težave, v veliko prelivanje bratske krvi in postavil v nevarnost njen obstoj. Brošura "Slovenija, vstani !" je grdo napadla zlasti tiste, ki so Jugoslavijo s svojim delom in s svojimi žrtvami ustvarili in bili njeni očetje, Dr. Kreka, Dr. Jegliča in Dr. Korošca. Kako žaljiv je bil za vse katoliške Slovence, ki jih je vendar najmanj 75% n. pr. znani kartun v "Glas Naroda" o Srcu Jezusovem. Vse nas kat. Siovence, zlasti vse duhovnike je naslikal in obsodil kot sovražnike naroda in njigove svobode. Potem sta prišla Dr. Marušič in Dr. Vošnjak. Ta dva sta nastopala bolj korektno, posebno Dr. MarušiČ, dasi liberalec, se je prikupil tudi katol. Slovencem, da, katoliški Slovenci, kat. tisk ga je podpiral, njego- vi lastni politični pristaši in njih tisk pa ne. Ustanovila sta z nami Slov. Narodno Zvezo, ki je še le zagrabila celo delo pravilno, da se je za ustanovitev Jugoslavije začelo delati tudi med nami. Manj srečen je bil Dr. Vošnjak sam, ki je bil pristaš Pašičeve zamisli Jugoslavije kot Velike Srbije, ali kakor pravi zgodovinarica Pavlova v svoji knjigi, "da je dobila Srbija Slovence in Hrvate samo kot odškodnino za svoje žrtve v svetovni vojni." Bil je velik centralist t. j. bil je za ureditev take Jugoslavije, kakoršna se je ustanovila z vidovdansko ustavo, ki je bila pravo prokletstvo za državo in jo je privedlo tja, kjer je danes. Slika kaže eno mnogih trgovin, katerih lastniki »o se odločili, da bodo prodajali obrambne znamke. Zaradi njih nizkih cen priporoča vlada te znamke zlaati za prihranke otrok. Torej še enkrat: Pomislekov ne obsoiam. Kritiziram tiste, ki imajo pomisleke, pa so s tem kar lepo zadovoljni, in ne naredijo nobenega resnega poskusa, da bi se pomislekov tudi iznebili. Z drugo besedo, da bi prišli na jasno. So ljudje, ki ti pridejo s prav resnimi in upoštevanja vrednimi pomisleki, ki jih tudi ti pripoznaš. Ko pa skušaš dati pojasnila, spoznaš, da tvoji poskusi stvar pojasniti, niso nič preveč dobrodošli Spoznaš, da imaš pred seboj človeka, ki je nekje globoko v srcu naravnost srečen, da ima tehtne pomisleke. Rešitev pomislekov bi bila zanj nesreča, tako vsaj sam zas*> občuti, zakaj potem bi bil primo-ran k — aktivnosti. Ne imel bi več opravičila za svojo neaktiv-~ nost za to, da kar naprej ob strani stoji . . _ _ Tako je bilo tedaj z nekaterimi. V teh nisem našel posebnega zadoščenja, seveda ne. Hvala Bogu, ni pa bilo'tako z vsemi. Srečal sem take: ki so bili prav tako na razgledovanju, .kakor sem bil jaz, pa so svoja 'odkritja o priliki razgledovanja drugače izrabili ko oni prvi. Zvedel sem namreč tudi to, da so se vršile nekake konference, ki so uspehe tistega razgledovanja spravile v nekak sistem. Potem so sistematično pretehtava-le pomisleke in ugibale — pa tudi uganile! — kako je treba pomislekom priti do dna. Napravili so že pota, _ki so edino na mestu. Upati je, da se bo na ta način marsikaj zelo hitro pojasnilo samo od sebe in bodo potrebna pojasnila tudi objavljena. Da, tudi takih ljudi ne manjka v Clevelandu. Gotovo tudi po drugih naselbinah ne. Zavedajo se, da preostalih kratkih petnajst minut ne more dati zadosti časa za nerganje, za bojazni in strahove, za skrb nad morebitno "zamero" na levo in desno in druge take in podobne "bav-bave". Edina stvar, ki nas utegne še rešiti, je delavnost, je akcija in spet akcija. Čimveč aktivnosti, pa ZELO HITRE aktivnosti, toliko več upanja, da se morda — celo tedaj le MORDA! — odvrne grozna tragedija CELEGA NARODA! In to ne le NEKEGA celega naroda, ki je vreden, da si ga svet - ohrani, ampak tragedija NAŠEGA ce-legar naroda, ki ni nič drugega ko — TI IN JAZ IN MI VSI. . . (Dalje prih.) -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Takrat so prišli v Ameriko za Hrvate in za Srbe še drugi možje Srbi in Hrvatje, katerih pa ne bom opisoval. Toliko pa lahko rečem, da jih je bilo več, o katerih, je gotovo, da bi bilo stokrat bolje, da bi jih ne bilo, ker so več škodovali kot koristili. Za tako kočljivo delo tu v Ameriki, kakoršno je delo v A-meriki za narod doma, morajo biti samo možje, ki imajo jasne pojme, ki so veliki po svoji duši, veliko in široko grudni, ki znajo združevati, zidati, ne razbijati, ne podirati, ki se zavedajo, da smejo in morejo delati samo za to, zahtevati samo to, kar in kakor hoče narod doma. Vsako delo proti večini naroda mora preje ali sleje doživeti samo poraz. KAJ SE VSE ZGODI PO NAKUUČJU Vprašajte šoferja, ki je prevrnil avtomobil v obcestni jarek, kako se je pripetila nesreča, pa vam bo odgovoril, da je vzrok nesreče nesrečno naključje, ker se je srečal z voznikom vprav na ozkem ovinku. Srečnemu naključju bo pripi-sival človek zaslugo, če je dobil dobro službo ali kaj podobnega. Dejal vam bo: Na cesti sem se slučajno srečal s tem ali onim gospodom, ki me je priporočil tvrdki, ali pa vam bo povedal, da je povsem slučajno našel v časopisu razpis službe. Tudi ljudje, ki se dobro ali slabo poročijo, pripisujejo svoj zakon srečnemu ali nesrečnemu naključju, saj neštetokrat slišimo: Naključje te je pripeljalo na to, pot . . . In vendar ne moremo reči, da je odvisno vse le od naključja. Saj pravimo tudi to, "da je vsak svoje sreče kovač". Vsakemu človeku pošlje Bog dobra in slaba naključja, in kdor zna srečne slučaje spretno izrabiti, nesrečnih na se izogniti, mu pravimo, da je pameten in seveda tudi srečen človek. Seveda pa je na^sveta mnogo nesreč, ki se jim še tako spreten človek ne more ogniti, premnogo je nesrečnih in srečnih naključij, ki jih človek ne povzroči sam. * Pred leti sem obiskal mlado gospo v Savinjski dolini, ki je že dalj časa bolehala na srcu. Takoj ko sem vstopil v hiJo, mi je vsa vesela hitela pripovedovat, da se počuti boljše in da bo še eno leto živela. Vprašal sem jo, kako si upa trditi, da bo živela ravno še eno leto. Pa mi je začela pripovedovati, da se v njeni družini oglaša smrt samo v mesecu marcu. "Pri nas umirajo vsi člani družine v mesecu marcu. Kar pomnim, še ni nihče umrl v kakem drugem mesecu. Pomnim pa že sedem smrtnih' primerov. Vendar ne smete misliti, da so morda umrli vsi isto leto za kakšno nalezljivo boleznijo Vsi so umrli po več let drug za drugim in sicer okrog sredine marca. Pa tudi drugi razni žalostni, pa tudi veseli dogodki pri nas prihajajo v tem mesecu, tako da res r»e vemo, ali naj se tega meseca res bojimo ali veselimo. Letos smo se ga vsi bali, saj sem bila vso zimo bolna, hvala Bogu, pa me še letos bržkone ne bo vzela smrt, saj je danes že 28. marec in se počutim prav zdravo." Minulo je tri dni po tem raz govoru, ko zvem, da je gospa umrla v noči od 30. na 31. marca. Zadela jo je srčna kap. Na Gorenjskem sem poznal družino, kjer se je zaporedoma oglašala smrt deset let, redno v razdobju dveh let, tako da je pokopala skoraj vse družinske člane. Lansko leto je pripovedovala v celjski bolnišnici neka po-sestnica bolnikom, da si je zlomila nogo vprav na obletnico bratove smrti. Pripovedovala je tudi, da se sleherno leto ob obletnici pripeti na njenem clomu večja nesreča. Prvo l?to po smrti je poginilo ponoči vprav na obletnico več mladih prašičkov v njenem hlevu. Drugo leto je potolka toča polja, tretje leto pa si je ona pri gospodinjstvu zlomila nogo. Več let pa* $e od takrat ni minilo. Ta ženska je bila očividno zelo misleča in bolniki so kar verjeli v ta prečudna naključja. . — * Po prav čudnem naključju so se vsi oni, ki so stanovali pri gospe A. M. v nekem letoviškem kraju na Gorenjskem, poročili, in sicer moški in žen * Dobrega moža je našla, ko je stanovala pri njej gospa H. L., ki je bila že več let vdova in je silno žalovala po svojem možu N«iti z besedico ji ni smel nihče omeniti možitev, z nobenim moškim ni hotela govoriti, marveč je govorila vedno le o tem, da bi rada šla k svojem^ možu v večnost. Ob prostih urah je jemala prav močne praške za spanje, ki so pa seveda kaj mučno vplivali na njene živce. Končno tudi v POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio aro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. službi ni mogla biti brez praškov in, njene tovarišice so začudeno gledale njeno početje. Končno je začel nek tamošnji uradnik svariti mlado vdovo pred neumnim početjem. V začetku se je nanj jezila, končno pa jo je ganila njegova pozornost, iz hvaležnosti se je rodila prava ljubezen in kmalu je bila v hiši poroka. Za njo se je nastanila pri omenjeni gospe gospodična M let, ki je že davno obupala, da bi postala kdaj zakonska družica, zlasti še, ko je imela nezakonskega otroka. Nesreča je hotela, da je izgubila še službo in jo* je gospa obdržala v stanovanju še nekaj časa brez-' plačno. Povsem slučajno se je nekega dne spoznala v vlaku z bogatim vdovcem, ki jo je peljal pred oltar ter po poroki vzel k sebi tudi njenega otroka. Najbolj čudno se zdi gospe A., da se je pri njej kot stanovalec poročil okrog 50 let star sodnik, ki nobene ženske niti pogledal ni, dokler se ni nasta nil v tej hiši. V službi je naravnost sovražil ženske in tudi pri sodnih razpravah je vedno rajši verjel moškim kot pa ženskam. ledina stvar, ki ga je zanimala, je £ila glasba. Pn tej gospe je večkrat igrala klavir mlada učiteljica, ki je kaj rada tudi popevala. Tako se gospod sodnik ni mogel premagali, da ne bi ob večerih poslušal gospodične, kako igra in poje. Končno so mu postale večerne ure tako ljube, da je bil kar žalosten, ako ni bilo lepe gospodične. Ko jo je vprašal, če hoče postati njegova žena. je bila kar zadovoljna, in poročila sta se. Danes sta najbolj srečen par, kar jih je omožila gospa A. Dosedaj še prav nobeden ni šel od gospe A., ne da bi se poročil. Nič se ni zlagala ta gospa, ko je povedala, da je hnela v svoji hiši že enajst porok in vsi pari se je še vedno spominjajo in so srečni. Kaj mislite, no, kdo je ta osrečujoča gospa? Saj vam ne morem povedati, oprostite. Ko sem jo vprašal, če smem kaj takšnega kdaj napisati v časopis, se je kar prijela za glavo in v nekem strahu dejala: "Za božjo voljo, tega pa nikar ne storite. Ne maram, da bi me po časopisju vlačili. Vsaj z imenom me nikar ne napišite, če že ne gre drugače. Ce se vam že ravno tako zanimivo zdi to, kar sem doživela, kar napišite, da se je to zgodilo magari nekje v Angliji ali celo v Ameriki. Kaj bodo pa ljudje rekli, če bom s pravim imenom prišla v časopis. - Bodo rekli, da sem res tako praznover-na . . ." No, in obljubil sem ji, da je ne bom izdai. Zato naj tudi kdo drug, ki ga morda teži to ali ono, in bi rad našel svojo srečo v hiši te gospe, ne sprašuje preveč, kjfe je, da ne bodo pametnejši ljudje tega zvedeli in se še smejali njemu in njegovi — praznovernosti.. -o- — Buy Defense Bonds and Stamps — ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo________________________ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Sf ^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______* Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois _ _ Mf Mf Ml Mfž 1V» M?),\1 3tP,1> 4 -__:____;_-_MjPRIMWKi bUlVJ^Vl_...--■■■ . ^ ■ • Torek, 16. septembra 1941 NEMCI SILIJO CEHE NABIRATI STARO 2ELEZO hondoa, (ONA) — "S. B." — Trikratni poziv nazijev na češko prebivalstvo, da bi začeli zbirati stare kovine za nemško vojsko, je popolnoma pro- From: Preas Section, Defense Savings Stan, A Treasury Department* Washington, D. C. , ftr Immediate Release j. Ij| UJ 1 lL L L KIWui 1 BUY* M UNITED^! ML STATER Y]T savings ^/BONDSf liiflHi padel, ker se Cehi temu pozivu niso odzva!|.» Kakor nadalje poročajo, so bili tsled tega Nemci prisiljeni, da so izdali ponoven poziv nad češko prebivalstvo, s katerim je sedaj zapovedano, da morajo nabirati stare kovine. Kateri bi se temu pozivu zoperstavljal, je strogo kaznovan. Paul Keller 1 1 .JjUJ^ I "Hubert" ROMAN IZ GOZDOY Kaki svetniki Angleži niso, enako pa ne bodo le roparji. Mi pomagamo Angliji, ampak Angleži so kramarji in si pomagajo bolj samim, ne toliko Angliji. Izvoz v Argentinijo se je dvignil za 17 odstotkov pri Angliji, in pri nas primanjkuje sirovin za obrambo, Angleži pa kompetirajo z Ameri-kanci pri amerikanskih dobavah, ker razpolagajo pri izdelkih z našimi sirovinami. Čudni svetniki so ti Angleži. Z Rusi so se odločili za zasedbo Irana ali Perzije. Nemci silno kričijo, kako Churchill in Angleži napadajo mirne države in napadajo tudi svoje bivše zaveznike, kakor je bilo tam v Siriji napram Francozom. Silno so ogorčeni nad temi roparji. Well, saj se poznamo. Pri Siriji in Iranu so Nemcem štrene zmešali, in naravno je, da Nemec zdaj kriči o roparstvu, ker on smatra samega sebe za opravičenega, ko koga prav do nagega sleče. He . . he . . ogorčenje in ropa-rija! Nameni Rusov pri Perziji so zaviti v temo. Peter Veliki, kJ je prišel v zadnji dobi v čast med sedanjimi Rusi, kar veliko pomeni, ako kdo zna čita-ti med vrstami, je svojim sicer zlo počasnim. Rusom zabiea-val :"Mareirajte,marširajte, dokler ne pridete do morja, ki ne pozna ledu!" Vladivostok ima led, Port Arthur je pograbil z amerikansko pomočjo 1. 1905 Japonec, Črno morje je kletka, Baltik ima led in je tudi kletka,, ampak Perzijsko morje je brez ledu. Ako s pomočjo ruske zime sedanji Rusi Hitleru pokažejo, kje poper raste, od izhoda ogromnega zaledja širne' Sibirije v Perzijsko morje ne bodo hoteli iti, in če bi pri tem tudi Angleži gr-bančili čela. V Sibiriji je prostora za štiri sto miljone ljudi, le prometnih sredstev je treba, in pri tem so Rusi pravi — Ameiikanci. je pravice. Pravijo, da mora Trst postati samostojno mesto in slovanska manjšina mora imeti pravice. Dobro in lepo, če bi jih res imela, nad čemur pa jaz podvomim, in nobenega dvoma ni, da bi bila ta slovenska manjšina izpostavljena italijanskemu vplivu kot vplivu večine in vladujoče javnosti. Ali naj se zopet začne borba za vsako dušo? In ali bi ostala Jugoslavija molčala pri takem raznarodovanju? Drugačno bi utegnilo biti stališče pri slovanskem vzhodu, če bi vsi Slovani tvorili neko Združno slovanstvo in bi bil Trst pri tem Slovanstvu. Slovanske manjšine izven tega Združenega slovanstva bi prav gotovo ne kričale, ker vsak Slovan, kadar je med drugo-rodno večino, naravnost skuša postati del te večine, tu bi res bil mir, ampak vse manjšine, nemške, laške, mažarske, ru-mun3ke ... bi silno kričale. Toraj hočeš, da naj se kričanje in vmešavanje drugih nadaljuje? Nikakor ne. Iz sveta pa se tako kričanje ne bo.moglo kratkomalo spraviti, ali potlačiti z golo lepo željo, toda vsako neopravičeno kričanje bi se lahko krotilo, ako bi tvorilo Združeno slovanstvo tako silo v; Evropi, da bi bilo treba le zagrmeti, če bi kaka zunanja sila (Nemčija, Italija . .) hotela kaj mešati radi neopravičenega kričanja. Združena Evropa je akade-mična roba in enako akade-mična roba tudi Združeno slovanstvo, nagnete se lahko sem ali tja. Narodi pa so in nekaj dobrega nacionalizma nihče ne bo mogel oflpraviti. P r i Združenem slovanstvu bi bila zaščitena slovanska plemena, drugi bi imeli svojo narodno bitnost in narodno vlado (Nemci, Lahi, Francozi, Španci .. .) dosti kaj mešati bi pa ne mogli, ker bi visel nad njimi Damoklejev meč slovanske sile kakih tri sto miljonov Iju- Listen to * PKLANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP. ? 1480 kilocycle«