Leopold Šolc 150 STROKOVNJAKOV IN 7000 KONJSKIH MOČI Starejši, že pozabljajo in mladi morda sploh še niso slišali, da smo imeli V Škof ji Loki med obema svetovnima vojnama za takratne čase pomembno tovarno vodnih turbin. I a je miimo splošnega Ugodnega vpliva na gospo darstvo v našem kotu odigrala važno poslanstvo v zgodovini slovenske indu strijske dejavnosti: bila je člen neprekinjene verige izdelovanja vodnih turbin na Slovenskem, ki sega od zibelke našega železarstva v Žužemberku do da našnjega Litostroja. Zato je prav. da ob priliki, ko loški muzej prevzema v varstvo tehnični arhiv tovarne vodmih turbin G. I'. Selineiterja, nekoliko pokramljamo o tem podjetju. Loka leta 1922 Dandanes, ko sega Škofja l.oka tja do rdečih sten Kamnitnika in Suhe. ko jo nova stanovanjska naselbina na levem bregu Selščiee povezuje s Staro loko in ko prometni vrvež avtobusne postaje priča o njenem živahnem gospo darskem utripu, si težko predstavljamo mestece, ki sla ga še omejevali in stiskali poti grad strugi ol>eh Sor. Še težje si predstavljamo takratno življenje \ njem. Svetovna vojna je bila bolj ali manj pozabljena, nova država je bila tu. toda nihče na preprič ljivo povedal, kaj in kako. Nič čudnega torej, da se ni nikomur in nikamor mudilo in da je življenje potekalo mirno in počasi. Številne trgovinice, obrtne delavnice ter nekaj mlinov in žag so s svojimi uslugama Loki in okolici pome nile osnovo mestnega gospodarstva. Omeniti je treba še gostilniee. kjer SO okoličani po poslovnih opravkih obnavljati svoje moči za vrnitev domov in kjer so meščani našli prijetno okolje za preganjanje dolgega časa z večernimi razgovori. Toda tako mirno vendarle ni bilo! Nimamo v mislih niti političnih raz govorov, ki so med klerikalci in li!>eralcii lahko dosegli »forte«, ndti po vincu povzročenih izgredov, ki jih je mesena policija skušala zatreti s posredovanjem svojega edinega moža. Mislimo na nemir, ki ga povzročajo moderna tehnična sredstva kot nujni spremljevalci prizadevanj po sodobnosti v gospodarslvu. Tega je takrat v Loki že nekaj bilo! Štirikrat dnevno je zatulila sirena tovarne klobukov Šešir« i.n približno tolikokrat je odpeljal izpred »rotovža« na kolo dvor častitljivi »Saurer« z betonske plošče, ki je bila dolga desetletja v loki edini delček nemakadaniskega cestišča. Odpeljal je hrupno in počasi, toda hitro dovolj, da je ob suhem vremenu zavil v prah stojnico z bonbončki, ledom in malim kruhkom, ki jo je stari Zofkež z zdravim smislom za trgovino po stavljal tja. kjer se glavni trg zožuje v sedanjo Blaževo ulico 5 Loški razgledi 65 Če upoštevamo še okolnost, da je Loka kot prvo slovensko mesto imela že leta 1891 javno elektrarno z istosniernini tokom in da je prav pred letom dobila v Viličarjih novo moderno hidroelektrarno za proizvajanje izmeničnega loka. potem Loki izpred 43 let res nihče ne more očitata, da si \ okviru danih možnosti ni prizadevala v korak s časom. Tako približno je bilo v Školji Loki leta l')22. ko so Loeanii dobili novo snov za razgovor in Kili priča ustanovitvi podjetja, ki je kmalu zatem zaslo velo daleč i/.vcn meja slov enskc domovine. Gospod iz Švice in polcilindri Nekateri so ga videli že pred letom, ko je prihajal iz Ljubljane na novo hidroelektrarno, za katero so turbino dobavile in montirale tamkajšnje Strojne tovarne in livarne. Drugli so ga opazili, ko si je Ogledoval krennerjevo pristavo, ki je stala tam. kjer je sedaj hiša št. 10 v Jegorovem predmestju (Dom avio- moto društva). Mol je bij v najboljših letih, drobne, ne prevelike postave in od marljivega dela nekoliko upognjenega hrbta. Njegova hoja je bila hitra. prav take so bile kretnje rok. Na poudarjenem ozkem nosu so mu slonela očala. Bolje obveščeni so že vedeli, da je ta gospod Švicar po rodu trt držav ljanstva, po poklicu inženir, iu da je njegovo ime Gottlieb Franz Sclineiter. Z loškim magnatom Kjciineijem. ki je še pred nedavnim imel v Loki tovarno sukna. sta se baje sporazumela za pristavo, kjer namerava Švicar urediti veliko strojno delavnico. Govorice niso Zgrešile resnice. Pristave so se lotili zidarji gradbenega podjetja Ogrin, predelali hlev \ delavnico in zgornji del v stanovanjske prostore. Mizarska dela je opravilo mizarstvo Okorn. Sledila je montaža obdelovalnih strojev. g. Schneiter se je z družino preselil iz Ljub ljane v nove prostore, najel strokovno delovno silo. obesil nad delavnico napis »Inž. F. Schneiter. strojno stavbena delavnica, speč. turbine in regulatorji« in — začel je. Natančno vemo. kako je privedla življenjska pot Sohnoiterja v Ljubljano. Ni pa znano, zakaj si je za svojo drugo domovino izbral prav Škofjo Loko. saj bi svoje podjetje lahko osnoval tudi v Ljubljani ali katerem drugem mestu. Preostajajo nam le domneve. Morda mu je Krenner. s katerim se je verjetno seznanil nied delom na hidroelektrarni v \incarjih. ponudil pristavo za zelo ugodno ceno!' Morda mu je kot zelo skromnemu človeku ugajala skromnost naših ljudi? Morda pa se je odločil za Loko zato. ker mu je bila všeč njena okolica? Ce poslednje ni balo odločilno, soodločalo je vsekakor, saj je v razgo voru večkrat poudaril da se v Loki dobro počuti, ker ga grički okrog nje spominjajo na njegovo švicarsko domovino. Pravica mladih vseh dob je m je bila. da si privoščijo kako modno po sebnost Te pravice so uporabili tudi niladi strugarji in ključavničarji, ki so prišli iz Ljubljane delal k Schneiteiju: omislili 90 si polcilindre. ki so bili edina pokrivala te vrsti' v Škof ji Loki in zato pri vrlih Ločaukah in l.očanih deležni večje pozornosti kot ustanovitev podjetja. Polcilindri so najučinko viteje razglašali, da je prišlo v Loko nekaj novega! Mimogrede omenimo še to. da so se ti mladi ljudje očitno dobro zavedali. kaj veča njihovo popularnost: kot prvi v Loki so kralko zatem pričeli nositi še pumparice-; . . . 66 Čudna so pota usode (i. I*. Selnici ter je l>il povsem upravičen naglasiti v napisu nad delavnico, da je podjetje specializirano za turbine iu regulatorje, saj je imel oh prihodu v Škofjo I.oko za sabo že dvanajstletno izkušnjo. Po diplomiranjn na štiriletnem tehnikiimu v Burgdorfu (Švica) leta 1910 se je namreč Schneiter zaposlil pi-i podjetju Andrit/. \ Gradcu (Avstrija). pomembnem izdelovalcu sodnih turbin. Dodelili so ga v konstrukcijski biro G. F. Schneiter (spredaj leva) t tvojimi sodehmei letu t'>22 ;> Strojnih ti/onrnnii in limirnah o Ljubljani kot pomočnika ing. Schdnbachu. izkušenemu strokovnjaku, ki se je lahko pohvalil že z lepim številom kosiruiranih vodnih turbin za takratne čase znatnih moči. Leta 1912 se je ing. Sehonbach preselil \ Ljubljano, kjer je pri t\rdki Tbnnies prevzel mesto tehničnega vodje, uspešno nadaljeval z delom na \odnih turbinah ki so bile glavni proizvod tega podjetja, patentiral nekaj novosti s področja regulacije vrtilne hitrosti in konstruiral prvi na slovenskih tleh izdelani regulator, ki so ga montirali v turbinski! napravi tovarne usnja Polak v Tržiču. Ing. Sehonbach ni pozabil na svojega pomočnika v Gradcu. Že leta 1912 ga je telegrafsko povabil v Ljubljano, s čimer je priznal in poudaril njegovo sposobnost. Schneiter se je vabilu takoj odzval in tako prišel v Slo venijo. Leta 1914, ko je ing. Sehonbach moral na fronto, je Schneiter prevzel šefovsko mesto v turbinski konstrukciji tvrdke Idnnies in ostal tu do leta 1917. ** 67 ko je zaradi pomanjkanja naročil ha slabili Življenjskih pogojev odšel na Ogrsko. Ostal je zvest svoji stroki, se zaposlil pri turbinski tvrdki Polil v Szombathelvju in nadaljeval s konstruiranjem rodnih turbin. Po koncu prve svetovne vojn« se je Schneiter vrnil v Ljubljano. I u je bil priča likvidaciji podjetja Tomuies in ustanovitvi Strojnih tovarn in livarn. podjetja domače delniške družbe. Prevzel je mesto šefa turbinske konstrukcije. Strojnim tovarnam im livarnam ni bilo usojeno dolgo življenje. Podjetje ni moglo delati s tolikšnim dobičkom, kot so ga zahtevali bankirji. Počasi in vztrajno je propadalo, a že leta 1930 doživelo svoj konec. Domnevamo, da je Schneiter zgodaj zaslutil, kako se stvari obračajo. Po drugi strani pa je bila potrebna pogonska energija rafalom, žagam in obrtnim delavnicam, ki so jih postavljali po privatni iniciativi. Ni še bilo električne mreže, ki bi segala v vse kraje, in treba je bilo izkoristiti energijo rek in potokov, ki jo je narava v izobilju ponujala. Schneiter kot poslovno razgledan, podjeten in strokovno široko usposobljen človek se v danih okolnostih pač ni mogel ukvarjati z drugimi mislimi, kot da se osamosvoji. Spor v Strojnih tovarnah in livarnah, ki je nastal zaradi njegove zahteve po boljših ulitkih, je pospešil odločitev. Peta 1922 je odpovedal službo in začel na svoje. Prva leta Oprema delavnice je bila kaj skromna: dva vrtalna stroja, brusilni stroj in tri stružnice na skupen transnilsijski pogon. Med stružnicami je bila ena daljša, primerna za struženje gredi, druga pa planska s premerom plošče 1.5 111: ta je ustrezala struženju večjih in krajših kosov, kot npr. turbinskih gonilnikov. Delo je steklo leta 1923, zaposlenih je bilo le pet ljudi. In sta všteta tudi lastnik, ki je sam -- tako kot vsa leta kasneje -- krepko prijel za delo, in njegova žena - knjigovodkinja in administratorka. Med kvalificiranimi de lavci sta bila tudi dva Švicarja. Nekaj naročil je prinesel Schneiter že s salx> v Škof jo Loko. druga so sledila neposredno zaitem. čemur se ni treba čuditi, saj si je med skoraj deset letnim strokovnim delovanjem v Ljubljani pridobi] velik strokovna sloves in širok krog znancev med mlinarji iin Žagarji. Vsakega naročnika je bilo treba obiskati, si ogledati mesto, kjer naj bi bila turbinska naprava, napraviti ustrezne skice in izmerili padec in pretok vode kot osnovna činitelja. ki določata moč. vrsto in velikost vodne turbine. Za to potrebne naprave, kot nivcluoijiski instrument in hidra\ lično krilce, je prenašal v nahrbtniku, iz katerega je štrlela navzgor merska lestev. Ta na hrbtnik. Schneiter in bicitkel so postali neločljivi delovni tovariši in značilna slika na loških ulicah. Bicikel je čez nekaj let zamenjalo motorno kolo. tega pa kasneje avto. kupljen iz druge roke. Schneiter ga je sam popravil. Šele okrog leta 1929 je končno prišel do novega vozila, ki se je dostojno vključilo v tedanji škofje loški avtomobilski park. obstoječ iz treh ali štirih strojev. Napredek je bilo mogoče zabeležiti tudi v pogleda delovne sile. Z večanjem števila naročil je nastala potreba po novih strugarjih in ključavničarjih. Schneiter jih je iskal z oglasi v Jutru«, iin po osebnih poznanstvih. I spel je in že leta 192) imel šest pomočnikov. Loga leta je pritegnil k delu tudi Ivana Okorna, katerega je spoznal v mizarski delavnici njegovega očeta in ki je 68 kratko zatem postal vodja obrata ter to delovno mesto obdržal prai do likvi dacije podjetja leta 194<>. Omeniti je treba še. da je Sehneiter oba švicarska strokovnjaka že po enem letu kot nepotrebna odpustit, ker je spoznal, da domači pomočniki za njima prav nič ne zaostajajo. S tem je dal lepo priznanje našim ljudem, ki jih je potem vsesikozi čislal in spoštoval ter se tudi naučil slovenščine. Ne smemo prezreti okolnosti. da je Sehneiter že prva leta \zel v uk tudi vajence in s tem začel pomembno vzgojno delo ne samo prvovrstnih strojnih ključavničarjev in struparjev, temveč tudi strokovnjakov, veščih izdelovanja in montaže vodnih turbin in pomožne opreme, kakor tudi strojne oprem« mlinov in žag. ki so jim bile turbine predvsem namenjene. O proizvodnih uspehih novo osnova nega podjetja govori naslednji pre gled, ki kaže po posameznili letih število izdelanih vodnik turbin ter regu latorjev in skupno moč turbin: Izdelano Lete 1 92"> 1924 t<>25 1426 1927 1928 1929 Skupno turbin 10 7 9 12 12 27 41 118 regulatorjev 3 1 2 — 3 6 11 26 Skupno KS 71 151 101 161 217 500 S48 2.029 fahela priča, da se je podjetje takoj uveljavilo in da so bili uspehi iz leta v leto večji. \ resnici1 nit več šlo za »stavbcno-strojno delavnico«, temveč za tvnlko. ki je \ turbinski proizvodnji resno konkurirala Strojnimi to\arnam in livarnam v Ljubljani, leni uspehi škofjeloškega podjetja prav gotovo niso bi M všeč. Zgodovinsko ni izpričano, vendar je blizu resnice, da je v teh okolnostih nekdo pomagal do dosledne uveljavitve zakonikih predpisov v zvezi z novim podjetjem in njegovim lastnikom. Oblast je menila, da švicarski tehnikam Schneiterju ne daje zadostne kvalil ikacije. ki jo ie jugoslovanski zakon terjal za pooblaščenega inženirja. Zato Schneiterju niso dovolili izdelovati in podpisovati talko imenovanih (•koncesijskih načrtov«, to je tehnične dokumen tacije, ki je spremljala prošnje za energetsko izkoriščanje voda in za posta vitev novih moderniziranih turbinskih naprav. Sehneiter je moral za to delo najemati pooblaščene inženirje zunaj podjetja. Nadalje so Schneilerja prisilili, da je iz naslova svoje tvrdke odstranii inženirski naslov, češ da pripada samo ljudem z akademsko izobrazbo. I vrdka se je zato preimenovala v -G. F. Sehneiter. š)kolja Loka. podjetje za gradnjo vodnih turbin . Nova tovarna Papirnati ukrepi niso imeli nobenih posebnih posledic, saj strokovnega znanja, ki ni nikoli na papirju, niso mogli zmanjšati. Nasprotno: strokovnih delovnih rok je postajah) več in več, delo se je razvijalo vedno hitreje, sloves 69 podjetja je naraščal... Turbine iz Škofje l.oke niso šle samo na Gorenjsko, Dolenjsko in Štajersko, temveč od leta 1926 dedje tudi že v 1'rekimirje. na Hrvatsko, v Črno poro. Bosno. Srbijo ioi Ban al tja do romunske meje. Schneiler je strokovni sloves svojega podjetja spretno pospeševal s komer cialnimi prijemi: tiskal in razpečaval je pohvalna pisma svojili kupcev, raz stavljal na ljubljanskem velesejmu turbine itn regulatorje, fotografiral svoje izdelke in izdajal prospekte ter referenčne liste. Kolektiv Schneiterjeoe mehanične delavnice o Škof ji Loki (sedaj Jegorooo predmestje it. ID j s svojim šefom o sredini leta l')2H ob Fruncisovem dvojčku zu )(>4 kS in avto matskem regulatorju vrtilne hitrosti za Meščansko korporacijo Kamnik Naročila so prihajala vedno pogosteje in pristavo so zapuščale vedno po membnejše turbine, večje po razsežnosti in številu konjskih moči. Iz leta 1928 je treba omeniti Krancisov dvojček z vodoravno gredjo za 164 KS na padeu 7.7 ni: naročila ga je Meščanska korporacija Kamnik. Stara delavnica je postala pretesna in treba je bilo misliti na nove pro store. "^ letih dobrega poslovnega uspeha so se stekla potrebna sredstva, nekaj pa je prispeval kredit Mestne hranilnice Škofja Loka. tako da je bilo mogoče kupiti parcelo pri Plevni in pričeti gradnjo poslopja, v katerem je danes Transturist (Kidričeva 20). Leta 1930 se je podjetje preselilo v no\e prostore in takoj nadaljevalo s proizvodnjo. Število zaposlenih ključa viličarjev in slrugarjev se je medtem povečalo že na dvanajst, število vajencev na pet. Če prištejemo se vodjo obrata, kuji- govodkinjo in lastnika, je delalo v podjetju dvajset ljudi. 70 rudi strojne oprem« je bilo precej več 'kot sprva. Nova planska stružnica s premerom plošče 23 m je omogočala struženje večjih strojnih delov. Za struženje turbinskih gredi so nabavili novo stružnico z elektroniotornim po gonom in razdaljo med konicami 7 m. Skupno so imeli osem stružnic, od tega polovico na lransmisijski in polovico na samostojen pogon. - Nadalje so si nabavili še dolgoskobelni stroj z mizo 13X0.7 m. 3 kratkoskobelne stroje. 2 rczkalna stroja in "i vrtalne stroje. Za kovačijo KO si napravili strojno kladivo Levo: Domu izdelano strojno kladivo za kovačijo v novi Schneiterjeoi iovaini. Desno: Francisooa spiralna turbina z vodoravno gred jo ler v njej postavili pečico za taljenje bele kovine. A vtogenemu varilnemu agregata se je pridružil še moderen agregat za obločno varjenje. Lastna delavnica modelov je imela tračno žago in stružnico za les. Za ključa viličarje je bilo predvidenih I h delovnih mest ob mizi s primoži. To ni bila več delavnica, temveč po takratnih merilih že tovarna. Nič čudnega torej, če se je na prospektih in obrazcih iz tistega časa pojavil napi« >G. F. Schiieiter. tovarna strojev. Škofja Loka«. Proizvodni program Glavni proizvod so bile slej ko prej vodne turbine, tj. stroji, ki kot mlinska kolesa pretvarjajo moč vode v mehansko moč. Turbinam v priti govori razlika, da na danem padcu in pri določenem pretoku dajejo več moči. kol bi jo dajalo preprosto vodno kolo. 71 Tovarna V Škofji Loki je izdelovala tiste vrste turbin in v takili veli kostih, ki so ustrezale pogonskim potrebam mlinov, žag, obrtnih delavnic in majhnih elektrarn. Nobena tovarna na svetu ne izdeluje turbin na zalogo, ker bi bilo spričo raznolikosti padcev, pretokov in drugih okolnosti potrebnih preveč vrst in velikosti turbin za gospodarsko izkoriščanje vodne energije. I udi tovarna v Škof j i Loki je zato izdelovala turbine individualno, kot se strokovno izra žamo. Najprej se je moral zglasiti interesent in povedati, kje želi postaviti turbino in kakšnemu namenu naj služi. Nato je ta kraj obiskal predstavnik tovarne itn vzel potrebne podatke. Na tej osnovi je bilo mogoče določiti vrsto in velikost turbine ter napraviti predračun. Ce je bil interesent s ceno zado voljen, je šele prišlo s podpisom pogodbe do posla in do izdelave turbine. I o rej podobno kol delo po meri« pri krojaču. Konfekcija« v turbinski pro izvodnji ni mogoča! Predvsem so ustrezale potrebam pogonov Krancisove turbine, imenovane tako po svojem amerikanskem izumitelju, le je tovarna v Škofji Loki izdelo vala v treh različnih izvedbah: z vodoravno ali navpično gredjo za montažo v odprti jašek ali pa kot spiralno turbino. Pri prvih dveh doteka voda k turbini po odprtem kanalu in sta zato uporabljivi le na nizkih padcih, torej pri majhnih \išinwkih razlikah nved vodno gladimo nad jezom in spodnjo vodo. Za višje padce so primerne spiralne turbine, ki dobivajo vodo po tlačnem cevovodu in se tako imenujejo po polžastem okrovti. skozi katerega doteka voda na gonilno kolo. Poleg Francisovih turbin so v Škofji Loki izdelovali tudi Peltonovc tur bine, ki so prav tako izum Američana, in sicer gospoda Peltona. lega je baje pred dobrimi 80 leti prijela zlata mrzlica in odšel je med iskalce zlata. S curkom vode iz gumaste cevi. ki ga je usmeril kravi v nozdrv. je skušal pregnati žejno žival od korita, da mu z vodo ne bi popila tudi zlatih zrnc. Pelton je pri tem opazil, kako je moč vode upognila kravi glavo. Drugi dan je izdelal svojo prvo turbino tako. da je po obodn lesenega kolesa privezal stare korce in vanje usmeril curek. I a Peltonova turbina je svojo osnovno podobo ohranila do danes, le da nimamo na kolesu več korcev. temveč posebno izoblikovane lopate. Peltonovc turbine so pri Sclineiterju izdelovali z vodoravno gredjo in z enima ali dvema curkoma na kolo. Istrezale so pogonu na najvišjih padcih. Primerne pa so bile tudi za nizke padce pri zelo majhnih pretokih. Pretežna večina Schneitcrjevih turbin je bila opremljena z ročno regu lacijo, tj. z napravo, pri1 kateri je-mlinar ali Žagar ročno spuščal na turbinsko kolo manj ali več vode in tako vzdrževal ra\notežje med potrebno ter pro- izvajano močjo, da je turbina obdržala predpisano število vrtljajev. Za zahtevnejše turbinske pogone, kot npr. v elektrarnah, so v Loki izde lovali avtomatske regulatorje vrtilne hitrosti. Izdelovali so jih v petih raz ličnih velikostih, ki so po svoji zmogljivosti ustrezale dobavljenim turbinam in z leti doživele več konstrukcijskih izboljša v. Za turbinske naprave so v Škofji Loki izdelovali tudi zapornice z ročnimi ali elekirotnotornimi dvižnimi mehanizmi ter rešetke. Proizvodni program so dopolnjevale žage venecianke, transmisijske gredi, ležaji. jennenice ter druga drobuejša strojna oprema mlinov in žag. Za vse izdelke je treba ugotoviti, da so bili po kakovosti neoporečni, kar več kot prepričljivo potrjuje cela vrsta turbinskih naprav, ki so že nad tri- 72 deset let brez prestanka v obratovanju. Turbine so šle na vse kon.ee Jugo slavije, in kjer koli so jih montirali, povsod se je utrdil sloves loške turbinske tovarne. Ni čudno! \ sa prizadevanja šefa in njegovih sodelavcev je vodila želja ustreči kupcu z najboljšimi izdelki'. Napisi na prospektih, da so ti izdelki prvovrstni in najcenejši, niso bili samo komercialna krilatica. Enostavno poslovanje Vsa organizacija poslovanja je slonela na zahtevi, da je treba kupcu hitro ustreči. Birokraciji v podjetju na bilo prostora in vse poslovanje je bilo kar najbolj enostavno, vendarle daleč od ohlapnosti. Našli so pravo mero. ki je zagotavljala zadostno možnost presoje gospodarskega uspeha in ni zavirala proizvodnje. levo: Navpična Francisooa turbina za odprti jašek s pripadajočim gonilniki.m. Desno: l.nokobna Peltonooa turbina z oodoraono grecljo Kljub individualni proizvodnji, ki sama po sebi terja daljše dobavne roke. so bili ti presenetljivo kratki. Turbine so npr. odpremljali iz tovarne po treh ali štirih mesecih po podpisu pogodbe, včasih celo že prej! Vzrok za to je treba iskati 'predvsem v vzorni standardizaciji, tj. priprav ljanju izdelovalnih risb vnaprej za vse tiste vrste in velikosti turbin, za katere je bilo najbolj verjetno, da bodo prej ali slej naročene. I a standardizacija ni veljala mnogo, ker so jo pripravljali sproti in ker je bila delavnica z visoko kvalificirano delovno silo naučena delati po sestavnih risbah, ne da bi bilo treba vsak sestavni del stroja poselx'j narisati. Zaradi standardizacije je bilo ob naročilu potrebno konstruirati le nestandardne dele turbinske naprave, kot npr. gred. jermenice in sesalno cev. s 'katerimi so standardni stroj prilago dili okolju iii potrebam pogona. Kratke dobavne roke za turbine je nadalje omogočalo shranjevanje mo delov kar v livarni v Štorah. ki je dobavljala za podjetje ulitke iz sive litine. Modeli so bili skrbno oštevilčeni hi izdelani so bili spisi modelov za vse stan dardne turbine. lako je bilo mogoče ulitke pi.vmeno naročiti že prvo uro po podpisa pogodbe, v skrajno nujnem primeru celo telegrafsko. Ko so bili po nekaj tednih ulitki v hiši. je poleg obdelave standardnih delov stekla tudi že proizvodnja potrebnih nestandardnih delov iz materiala, ki je bil v skromnem, vendar zadostnem obsegu ter v najpogostncjših dimen- 73 zijali in kvalitetah pri roki \ domačem skladišču. Material je lahko dvignil delavec- iz skladišča ob predložitvi listka, na katerega je z roko napisal vrsto in količino materiala ter ime naročnika turbine, ki je bila v delu. \ sak delavec je sam vodil svojo mezdno knjižico, v katero je dnevno vpi soval, kaj. koliko ur in po katerem naročilu je delal. Mezdne knjižice je enkrat tedensko pregledal vodja obrala in podatke i/, njih prenesel v tako imenovano kalkuhu ijsko knjigo, kjer so se zbirali stroški po posameznih naročilih. Sem je prepisal tudi podatke iz materialnih listkov ter jim dodal ceno uporabljenega materiala. Na ceno materiala so nabili transportne stroške do skladišča, na mezde pa režijo, tj. splošne stroške, kot amortizacijo, socialno zavarovanje, pogonsko energijo, vodo. maziva, čistilna sredstva itd., ki jih ni bilo mogoče razdeliti po posameznih naročilih. Režijo so letno kontrolirali in prilagajali nihanju cen. Ta je npr. leta 1946 zna šala 182%. Z leti SO se naročila enakih turbin pogosto ponavljala. Podatki iz kalku- lacijske knjige so zato predstavljali dragoceno osnovo za prcdkalkiilacijo. In še nekaj: po sestavu skupine, ki je delala za posamezna naročila, je bilo brž mogoče sklepati, kdo od sodelujočih krajša in podaljšuje povprečno Šte vilo potrebnih obdelovalnih ur. ki bi mu danes rekli norma«. Ti podatki so bili osnova pri odmerjanju plač. Standardizacijo so z enako doslednostjo izvedli tudi za avtomatske regu latorje, dvižne mehanizme zapornic ter opremo mlinov in žag. Proizvodnja teh delov je tekla prav tako kot turbinska. Izjemo predstavljajo majhne serije nekaterih delov, za katere so izkušnje jamčile odprodajo in ki so jih vzeli v izdelavo, ne da bi že vedeli za kupca. Ob zaključku tega poglavja lahko ugotovimo, da je treba vzrok za uspe- vanje loške turbinske tovarne iskati ne samo v izredni strokovni usposoblje nosti kadra, temveč tudi v uvedbi takega poslovanja, ki je omogočalo hitro proizvodnjo. Hitro p a pomeni hkrati poceni! »Juhlad« Na pomlad se z rastočim dnem veča človekova podjetnost, [epi poletni dnevi jo podpirajo in vzdržujejo, dokler je jesenski hlad in deževje močno ne zmanjšata. Podjetnost posameznikov niha manj ali bolj izrazito, podjetnost večjega števila ljudi obvezno sledi temu zakonu. \ loški turbinski tovarni SO ga boleče občutili: v splošnem so naročila za turbine prihajala pomladi in poleti, tako da je bilo na jesen in zimo zaradi kratkih dobavnih rokov manj dela. Še k izrazitejšemu uveljavljanju tega pojava je prispevala okolnost. da je v lepih mesecih pač najlaže pripiaviti gradbeni del turbinske naprave in turbino montirati. Dokler je bilo v podjetju manj ljudi, so težave premagali z najrazličnej šimi uslugami bližnji in daljni okolici ali z izdelavo na zalogo manjših serij nekaterih standardnih konstrukcij, kot regulatorjev, delov mlinske opreme itd., kakor smo že omenili. Kmalu po preselitvi v nove prostore pa je skupno šte vilo zaposlenih naraslo že ua 'IO in čez. Dotedanji ukrepi niso več zadoščali, treba je bilo misliti ua dopolnilno proizvodnjo. Schneiter je menil, da so v ta namen najprimernejše hladilne naprave, ki jih dotlej na jugoslovanskih tleh še niso izdelovali in za katere je mogoče 74 se\eda na osnovi pametne standardizacije - jeseni in pozimi izdelovati sestavne dele na zalogo in ob nastopu toplejših dni pričeti s prodajo in montažo. /. občudovanja vredno zagrizenostjo se je lotil dela, za katerega razen teoretskega znanja niti ni imel praktičnih izkušenj niti ni obvladal izdelave vseh delov. Risal je. študiral, delal, preizkušal, rekonstruiral in znova pre izkušal. Pogosto je duh po žveplovem dioksidu napolnil delavnico in novi izrazi, ki dotlej niso bili v rabi. kot npr. kompresor, hladilni kotel, vplinjač itd., so postali pojem in se udomačili med delavci, ki so sodelovali z nič manjšo zagrizenostjo in trdnim prepričanjem v uspeh tega pionirskega dela na naših tleh. Med njimi je treba posebej omeniti vodjo obrala Ivana Okorna in mojstra \ a len lina Zaletela. Uspeli so! Prvi stroj za izdelavo sladoleda, ki je doživel svoj hladni krst v slaščičarni Žužek v Škof ji Loki. je sicer povzročal še nekaj mesecev po po- l.evo: Težak dvižni mehanizem za oodno /.upornico — Desno: \ooi agregat iz letu 1'ilii o škofjeloški hidroelektrarni. Turbino in avtomatski regulator je izdelalo Schneiterjeoo podjetje stavit vi v obratovanje dosti glavobola, toda naslednje izvedbe, ki so šle v slaščičarno lloman v Školji Ix>ki. v Veliko kavarno Maribor, v hotel Orel Maribor itd., niso imele več »otroških bolezni«. Vzporedno s stroji za sladoledi so razvili avtomatske hladilne naprave za mesarije, restavracije, mlekarne, delikatese itd. Izdelovali so jih s kapacitetami od KM) do ">000 kalorij in vzbujali v poslovnem svetu veliko pozornost, saj je bilo dotlej vsesplošno v navadi, da so shranjevali meso iin hladili pijače na ledu. lega so si loški gostilničarji npr. preskrbeli v hladnih zimskih mesecih z viiitcarškega bajerja in shranjevali v hladilnicah, od katerih je stala Jakli čeva skoraj na mestu sedanje I. I II. Schneiterjeve hladilne naprave in stroji za sladoled so predstavljali veli kanski napredek tako v primerjavi s prejšnjim načinom hlajenja im konservi- ranja mesa ter izdelovanjem sladoleda kot v higienskem pogledu. \ si gostinci, mesarji, lastniki delikates itd. so hoteli biti sodobni in delo je steklo, da je prekosilo vsa pričakovanja ... Najlx)ljši tehnični izdelek nima prave cene. če ne dobi tudi primernega komercialnega okvira. Hladilne stroje so začeli imenovati Juhlack. jitn dali belega medveda za zaščitno znamko, tiskali prospekte in odprli v Ljubljani v Frančiškanski ulici 4 trgovsko zastopstvo tvrclke O I'. Schneiter. tovarne hladilnih strojev Ju hlad. Škofja Loka«. 75 V prospektih je tovarna nagiašala. da so hladilne naprave izdelane na podlagi najnovejših izkušenj in po načrtrli švicarskega strokovnjaka. To je bila uspešna komercialna krilatica, kii bi vžgala še danes. Bila pa je v osnovi poštena, saj je Sclineiter v res urici dal idejo in načrte, k uspeširi realizaciji pa so odločno prispevali naši ljudje. Prodaja hladilnih naprav bi uspevala še bolj, Če ne bi bila nastala gospo darska kriza. Vendar lahko ugotovimo, da so prav hladilni stroji podjetju pomagali prebroditi krizo, ki bi ga sicer verjetno popolnoma paralizirala. Leta 1930 do 1964 Oglejmo si najprej tudi za to obdobje pregled izdelanih turbin in regu latorjev! Izd.-lam) Leto 1950 1951 1932 1955 1954 1955 1956 1957 1958 1939 1940 1941 1942 1945 1944 1945 1946 Skupno turbin 5<) 24 4 5 12 14 25 5 52 11 22 10 14 9 5 — 10 257 regulatorjev 12 10 — — 2 10 .18 ' 4 10 9 9 — 1 5 — — 6 94 Skupno KS 519 458 65 21 197 219 691 122 721 145 285 582 528 244 56 — 165 4.576 V njem lahko zasledimo jasen odmev gospodarske krize v letih 1932 in 1953 ter znižanje proizvodnje v zadnjih dveh letih druge svetovne vojne. Po nacionalizaciji podjetja leta 1945 in prerinem)vanju v »Tovarna vodnih turbin Škofja Loka« je osnovna tvornost podjetja znova oživela, dokler se ni spojila z novim Litostrojem, kot bomo povedali kasneje. Ko primerjamo to obdobje z uspehi podjetja do leta 1929. imamo vtis. da je zanimanje za turbine prej nekoliko popustilo koi naraslo, saj število izde lanih turbin v letu 1929 nikoli več ni bilo doseženo niti ni bila presežena njihova skupna moč. Razlago za to nami deloma dajejo naše skromne gospo darske razmere, v katerih le ni bilo toliko za nabavo turbin finančno dovolj močnih podjetnikov, da se trg ne bi približeval zasičenosti. Deloma pa si popuščanje lahko razlagamo z na novo ustanovljenega konkurenčnega pod- 76 jetja ing. Borštnarja v Ljubljani, ki se je prav tako pričelo ukvarjali s pro izvodnjo malih vodnih turbin. Kljub tej okolnosti je podjetje spričo posrečene dopolnilne proizvodnje hladilnih naprav uspevalo in napredovalo, kar spoznamo iz števila zaposlenih. ki je naraslo na skupno 40. Med njimi je poleg šefa. vodje obrata in knjigo- vodkrnje treba šteti enega inženirja ter 23 kvalificiranih delavcev. Drugi so bili vajenci. V teh letih so v Škofji Loki izdelali med drugim vrsto turbin med 30 in 130 KS z avtomatskima regulatorji za lokalne hidroelektrarne, kot npr. za Kranjsko goro. Bosansko Krupo. Konjice, Dolac. Škofjo Loko itd. Med njimi leta 1936 tudi turbino s 74 KS za elektrarno na Plitviekih jezerih, ki jo omenjamo zaradi tega. ker je bila dobavljena v rekordno kratkem času dveh mesecev. Gospodarska kriza je kader nekoliko zmanjšala. Potem pa so delavci in lastivik našli sporazumno rešitev: delali so pol delovnega dne za pol plače in tako krizo prebredli. Naslednje zmanjšanje števila zaposlenih pa je zabeleženo po letu l'U2 zaradi odhoda v partizane in prisilne premestitve v vojno industrijo v Kranj 2e red okoli delavnice in v njej je vsa leta pričal o kolektivu z zgledno delovno disciplino, solidnost izdelkov je govorila o njegovi' visoki strokovnosti, kratki dobavni roki in visoka produktivnost pa o izredni sposobnosti kolek tiva. Ko danes poskušamo odgovoriti na vprašanje, kako je bilo to mogoče doseči in obdržati, odkrijemo več vzrokov. Kot prvi vzrok lahko navedemo naravno rast podjetja. Zraslo je dz malega brez velikih najemanj delovne sile. Prišleci so bili vedno v manjšini in nehote so se podredili obstoječemu redu in vključili v kolektiv. Drugi vzrok je treba iskati v strokovni avtoriteti podjetnega šefa. Schnei- ter je znal delati vse. karkoli so delali v njegovem podjetju, in lahko bi bil nadomestil kateregakoli delavca na kateremkoli1 delovnem mestu. In ga tudi je. če je bilo treba! Proizvodnje ni vodil papirnato iz pisarne, temveč je večino delovnega dne prebil med delavci in v delovni obleki. Njegova strokovna usposobljenost je bila v resnici univerzalna, saj je obvladal vse modelno mizarstvo iii pretežni del modelov za svoje izdelke izdelal lastnoročno. Tudi ne smemo prezreti gmotne stimulacije delavstva, pri čemer je treba opozoriti na majhno človeško slabost, da zadovoljstva ali nezadovoljstva s plačo ne ustvarja toliko absolutna vrednost zneska kot primerjava s prejemki drugih. Sehneiterjevi delavci so primerjali svoje prejemke s plačami, ki sta jih dajala Saturnus in Železarna Jesenice, podjetji, ki sta bili znani po naj boljših plačah. Ugotavljali so enakost in bili zadovoljni. Končno je treba omeniti še Schneiterjev odnos do podrejenih. Ostro je sicer nastopal proti malomarnemu ravnanju s stroji ali orodjem, toda slabosti in potrebe svojih podrejenih je globoko razumel, če je le pri njih naletel na resno voljo in željo po delu. Nobenega dvoma ni. da je bil ta odnos posledica njegovega socialnega porekla in trde življenjske poti. po kateri sta ga volja in marljivost privedli od ključavničarskega učenca do lastništva obrata v Škofji Loki. Zanimanje za ključavničarski poklic je v mladem in tehnično nadarjenem dečku vzbudil mehanik, ki je brnel delavnico v hiši Schnciterjevega očeta, po 77 poklicu pleskarja. \ predmestju Brienssa v kantonu Bera v švici. kjer se je Schneiter ludi rodil, Izučil se je za ključavničarja v Bernu. se zaposlil najprej pri gradnji srinrplonskega predora, nato pa kot ključavničar \ oddelku za parne turbine pri Sulzerju \ \\ iniherturu. S prihranjenim denarjem se je vpisal na tehnikam v Burgdorfu in študij končal leta 1010 z odličnim uspehom. Kako mu je teklo življenje naprej, smo že povedali. Omenimo naj tudi. kako se je kotiralo življenje moža. ki mu je bilo usojeno, da je vrh svojih uspehov dosegel prav v Škofjii loki. - Po nacio nalizaciji podjetja se je vrnil v Švico in še 13 let delal v oddelku za tlačne cevovode pri tvrdki hschcr-\\ v ss v Ziiriehu. Čeprav je bil za konstruktorja že v visokih letih, je vendar uspeval in zaslovel s svojima idejami. Na jesen leta 195" je odšel v pokoj, naslednje loto 17. julija pa je 7-1- let stal podlegel gripi. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju. Na nagrobni spomenik so mu vklesali besedo '• 1 urbinenbauei•«, tj. izdelovalec turbin, besedo, ki je Schnei- terju veliko pomenila, saj je bil vse življenje s srcem pri delu. Slika na steni Schneilerjevo delo je velikega pomena tako za gospodarsko zgodovino Škofje Loke kot za našo industrijsko dejavnost. Po besedah prof. Alberta Strune je Schneiter ustanovil podjetje za gradnjo vodnih turbin, ki se je v tej panogi konstruktivno in kvalitetno povzpelo do sodobne proizvodnje in vzgo jilo znatno število prepotrebnih .vodnih' strokovnjakov, domačih tehničnih ljudi, ki so mirno turbin in regulatorjev poznali vso opremo mlinov, žag in lesnih obratov ter obvladali vso drugo snov v zvezi z izkoriščanjem vodne moči«. V pisarni podjetja je vsa leta na steni visela slika, posneta v hidroelek trarni Žirovnica leta 1915 ob priliki, ko so Kranjske deželne elektrarne pre vzele v obratovanje obe turbini in regulatorja, izdelane pri ljubljanskem I bn- niesu. Pred stroji stoji v uniformi avstrijskega oficirja že omenjeni ing. Schiin- bach. Schneiieije\ učitelj in zasnovale! j strojne opreme, ki jo je konstruk tivno razdelal Schneiter in izdelale ter montirale naše domače roke. Okolnost. da sta po 50 letih ol>e turbini in regulatorja še vedno v obratovanju, je pač najlepše priznanje vsem. ki so sodelovali pri toni delu. Slika je hkrati tudi ilustracija pomena Schneiterjevega podjetja za zgo dovino naše industrije vodnih turbin. Podjetje se je okoristilo z znanjem. katerega začetki so dokumentirani že pred Skoraj 120 leti v železarni na Dvoru pri Žužemberku in ki sega preko domačih podjetij Samassa. Zabkar in Ton- nies do Strojnih tovarn in livarn. To znanje so \ podjetju širili in poglabljali, dokler ga njegovi ljudje niso prenesli v Litostroj, novo podjetje, ustanovljeno L septembra 194-6. lega dne se je pričelo izpolnjevati zagotovilo tov. Luke Leskoška. ki je ob likvidaciji Strojnih tovarn in livarn kol tajnik Delavske sindikalne organizacije za Slovenijo izjavil, da bodo delovni ljudje prav gotovo postavili že v bližnji prihodnosti v Ljubljani novo tovarno, večjo in lepšo od prejšnje. Postavili so Litostroj, ki je postal »dedič vseh dolgoletnih izkušenj« in se razvil v podjetje, 'ki s svojimi turbinami ne krije samo pre težnega dela jugoslovanskih potreb, temveč jih tudi izvaža v dežele Azije in Afrike. 78 Bogata zapuščina Seveda že s samo ustanovitvijo I itostroja škofjeloškega podjetja še ni bilo konec. Obstajalo je še do pomladi leta 194') kol Litostroj, podružnica Skofja l.oka . Leta 1947 je podjetje nadaljevalo s proizvodnjo malih vodnih turbin in jih izdelalo 15 ter 3 regulatorje. Poslednja mala turbina je bila v škof j i Loki izdelana leta L948, in sicer za zadrugo Češnjica. Potem so se razmere obrnile. Slika, ki je oisela u pisarni podjetja: Stroji o hidroelektrarni Žirovnica letu I9t5, spredaj desno Schueiterjeo učitelj inž. Schdnbacli Nova razvojna smer gospodarstva ni več dovoljevala postavljanja majhnih energetskih virov. Vse strokovne moči je bilo treba kar najučinkoviteje upo rabiti pri izdelavi .strojne opreme za načrtno elektrifikacijo dežele. Kolektiv podružnice v školji l.oki ni mogel več samostojno prevzemali naročil. Zanj je to opravljala centrala v Ljubljani. 1 udi v novih razmerah so se l.očani odlično obnesli. Kljub nezadostnim transporiiiim napravam in lesnemu prostoru so izdelali dve Peltonov i turbini po 615 KS za hidroelektrarno \ lasenica. lurbini so opremili z regulatorji Sclmerterjeve koustrukcije. Icbruarja 1949 je podružnica Litostroja v Školji l.oki prenehala obstajati. Večje i>n novejše stroje so prepeljali v novo tovarno v Ljubljano, ostanek s poslopjemi vred pa so prepustili podjetju Remont«:. Pretežna večina delavcev se je ali preselila v Ljubljano ali pa se pričela voziti z avtobusom na novo delovno mesto v Litostroj. 79 Fako se je v Školji Loki končala proizvodnja vodnih turbin, strokovno znanje pa je odšlo s približno 30 ljudmi v Ljubljano, kjer je kot dobro seme pognalo obilno rast. Lahko rečemo, da prav delavstvo iz nekdanje škofjeloške tovarne predstavlja še danes v litostrojski proizvodnji vodnih turbin jedro strokovnega kadra. Posamezniki imajo ali 90 do upokojitve imeli vodilna delovna mesta v obdelovalnici in montaži. Nekateri izmed tistih, ki so se izučili v Školji Loki nekaj let pred zadnjo vojno, so sedaj vodje montažnih skupin na oddaljenih hidroelektrarnah Indije... Mimo strojev, ljudi in dokumentacije, ki jo je dala Škofja Loka Litostroju za prve regulatorje vrtilne hitrosti, ne smemo prezreti neprecenljivega pomena, da je škofjeloška šola dala z ljudmi Litostroju tudi kvaliteto, ki ima še danes prvo mesto med podjetji jugoslovanske sitrojne industrije. Tudi ni mogoče prezreti ogromnega prispevka, ki ga je Sehneiterjevo pod jetje dalo našemili gospodarstvu v splošnem: skupna moč vseh 371 turbin, ki jih je podjetje izdelalo, presega 7000 KS! Kvalificiranih delavcev pa. ki so se /.legli* v podjetju im ki danes niso zaposleni v Litostroju, temveč v Loki ali drugod, je po ocenitvi, blizu 120. Z ljudmi, ki so ostali v Loki, se končno dotikamo tudi tistega dela bogate zapuščine, ki je pripadala neposredno škofjeloškemu gospodarstvu. Ali ni na dlani, da bi v Loki danes verjetno ne imeli tako pomembne proizvodnje hladilnih naprav, če ne bi bili v tem kraju že pred več kot 30 leti opravili pionirskega dela in vzgojil: prvih strokovnjakov;' Okolnost. da je »Motor* kot prehodnik T.I1L pred letu prevzel v Litostroju tisti del Schneiterjevega arhiva, ki se je tikal hladilnih naprav, nam samo potrjuje to prepričanje. Namesto seznama uporabljenih virov Že več let najdemo objavljene na različnih mestih kratke ugotovitve o pomenu škofjeloške turbinske tovarne. Vse je zapisal sedanji rektor ljub ljanske univerze prof. ing. Albert Struna. V prejšnjem poglavju navedeno ocenitev smo vzeli iz njegovega članka »Stoletna tradicija naših turbin«, ki je izšel leta 1957 v litostrojski jubilejni publikaciji 100 let turbinske tra dicije«. Člankov ali študij, ki bi natančneje obravnavali delovanje in uspehe pod jetja, še ni. Avtor tega prispevka se je zato pri zbiranju snovi oslanjal skoraj izključno na izjave nekdanjih Schneiterjevih sodelavcev in na podatke iz tehničnega arhiva v podjetju. Nekaj snovi mu je dalo dopisovanje med Lito strojem ki ing. Schonibachom iz leta 1956, dragocene podatike iz življenjepisa pokojnega Sclmeiterja. nanašajoče se na njegovo delo izven Slovenije, pa je prijazno prispevala njegova soproga gospa lise Selineiter, ki živi v Ziirichu. Avtor ji izreka za njen trud najiskrenejšo zahvalo. Hkrati pa se za sodelo vanje posebno zahvaljuje tudi tovarišem Mihaelu Dobo višku. Anionu Lri- Skovcu. Alojziju Klančarju, Francu Matulu. Ivanu Okorno, Pavlu Perku in Milanu Rabiču. Škofjeloška turbinska proizvodnja zasluži, da ostane dostojno ihi trajno zapisana v krajevni zgodovini in zgodovini naše industrijske dejavnosti. Zato bi bilo prav. da postane Loški muzej, kii (letos prevzema v varstvo Schneiterjev arhiv. zbiralec snovi, ki naj da jasnejšo in temeljitejšo sliko o razsežnosti in globini vpliva malega podjetja na naše gospodarstvo. Prav bi tudi bilo. da 80 mu muzej posveti količek svojega prostora, ki ho dostopen javnosti. Čas za zbiranje podatkov je kaj primeren, saj so skoraj vsi Schneiterjevi sodelavci i/. škofje Loke še pri polnih močeh. Ta članek, katerega zamisel se je utrnila oh urejevanju in pripravljanju arhiva za predajo, morda na vseh mestih ni povsem točen, kar je posledica pomanjkanja časa za temeljitejši študij. \ cndar 'kljub temu upamo, da članek ni zgrešil svojega namena in da je brez globljega spuščanja v strokovno stran opozoril krajevnega zgodovinarja na podjetje in njenega ustanovitelja, ki ju mora Loka v svojem imenu in v imenu našega gospodarstva ohraniti v hva ležnem spominu. Z u s a in m e n f a s s ii a g 150 FACHARBEITER UND 7000 PS Det Verfasser berichtet iiber das Lnterneliincn. das i. J. 1922 voin Schweizec Staatsbiirger G.F.Schneiter in Skofja Loka gegriindet uurde und Francis- sowie Peltonturbinen l>is zur Starke von etwa 1000 PS fiir den Betrieb kleiner Miihlen und Sagewerke, gewerblicher VVerkstatten umi Elektrizitatswerke berstellte. Zu deu Tur- binen lielerte das VVerk auch das maschinelle Zubehor wie /.. B. automatische Regula- toren der Drehungsgesclnvindigkeit und Schleuseiifalltiireii. ferner auch gau/e Maschi- nenausriistungen fiir die Miihlen und Sage\verke selbst. I. J. 1930 heganu man mit Erfolg auch kiihlanlagen herzustellcn. Das \Verk ent\vickelte sieli aus bescheidenen Anfangen. ()b\vohl die Bclegschaft nie mehr als 40 Mitglieder zahlte. erreichte sie durch hohe fachkenntnis und vorbild- liche Arheitsdiszipliu eine auHerordentliche Produktivitat bei gleich/eitig hervorra- gender Giiie der Erzeugnisse. Das Unternehmcn beeinflufite die \\'irtsehaft ganz Sloweniens in giinstiger Weise, ganz besonders niitzte es jedoeh seiner uniniltelharen (Jmgebung. Deu grdKten Ge- meinnutzen sieht der Verfasser in der Tatsache. (\"> Turhiiien der V\ irtsehaft nahezu 7000 PS zur Verfiigung gestellt und iiber l>0 hochqualifizierte Schlusser und Dreehsler ausgebildet hat. VVeitcrhin erfullte es eine fiir die Geschiehte der industrielleii Tatigkeit in ganz Slo\venien bcdeutsainc Sendung. da es sich zu einem Glied in der uniiiiterbroeheneii Tradition der Herstellung von W asserturbinen in Slouenien entvviekelte. Die geschichtlich helegten Anfiinge dieser Tradition liegen 120 Jahte zuriick und \verden heiite vran GroHuiiteriiehincn Litostroj in Ljubljana fortgesetzt, mit dem das l uternehnien Sclineiters i. J. 1947 lusionierte und in dem l.eute aus Skofja Loka fiihrende Arbeitsplatze bei dvr Herstel lung und Montage von VV asserturbinen innehaben. Auch fiir Skofja Loka selbst hatte das Schneitersche l iiternehmen grofie Bedeu- tung. da ja der grdlite leil der qualifizierten Arbeiterschaft in den dortigen indu strielleii Betrieben und VVerkstatten verblieb. \oeh hedeutsamer ist der Umstand. daR das \Verk sehon vor mehr als 30 Jahren in der Herstellung von kuhlanlagen Pionier- arbeit geleistet hatte, so dafi \vir im Schneiterschen l uternehnien den Fachlichen \organger der heutigen kiililschrankefabrik in Skofja Loka erblicken diirlen. Am Schlusse \vird festgestellt. dafl dieser Artikel den Zweck hat. den Lokalhisto- riker auf diesen kleinen Betrieb aulnierksam zu macheii und auch dem Museuin iu Skofja Loka zu empfehlen. es gebiihrend zu beachten, damit \vir ein klareres und aufscliluHreicheres Bild \om l nifang und der Starke des Einflusses ditses Unter- nehnieiis auf das sloweni.se h e VVirtschaftslcbcn ge\vinnen. 6 Loški razpletli 81