JamiS Golec: ccrftfenega pdfa flazkrmkani in prijeti (Konec) Od bizeljskega gospoda sprožena zveza med omamljivim petjem in žeparji se je izkazala na večer na praznik Marijinega rojstva pravilna. Trije orožiniki so se oblekli civilno. Prežali so tako dolgo na vse dohode z Gor, dokler se ni pojavil na večer celokupni peyski zbor z nahrbtniki. Pevci so krenili k Logarju v Št. Petru v krčmo, naročili večerjo in se obnašali, kakor bi se jim prav nikamor ne mudilo. Večerjali so zunaj pod milim nebom, a niti eden ni odložil nahrbtnika. Stražrnojster se je odločil za napoved aretacije že vl jeze, ker je bil sam za žandarja sramotno okraden, dasi se možakarji niso obnašali sumljivo in niso dajali nobenega vidnega povoda za krivdo. Iznenada je zadelo mimo kramljajoče tujce žandarsko povelje: . »V imenu zakona ste aretirani in pojdite z nami!« Če bi se bil lotil aretacije en orožnik, bi bili ušli vsi ali vsaj trije. V očigled štirim nastavljenim bajonetom pa so se tudi pevci prestrašili, odrekel jim je pogum za pobeg, predali so se in sledili žandarjem, ki so jih vzeli v štirikot in korakali na žandarsko postajo. Popevači so se čutili pred morebitnim razkrinkanjem tako vame, da so imeli romarjem pokradene ure v nahrbtnikih med razno vlomilsko ropotijo, izmaknjen staroavstrijski papirnat denar lepo razdeljen na štiri dele v listnicah vsak v svojem žepu ua suknjiču. Žandarji so znali takoj, da imajo po bistroumnosti in zaslugi g. bizeljskega v rokab. kar štiri kolovodje procesije, katero so tvorili najbolj pretkani žeparji in žeparice nekje od madžarske meje, od koder so se rekrutirali v prejšnjih časih najboljše organizirani in izvežbani žepni tatovi, kateri so obiskovali ter vznemirjali štajerska sejmišča in božja pota. Lopovske pevce so skrbno vklenili in jih predali sodišču, M pa ni iztisnilo iz prijetih niti enega imena številnih sokrivcev. • Zadeva z zasačenimi glavarji žeparske organizacije bi se bila zavlekla ter bi bila pojasnila marsikatero tatvino in razkrinkala bogznaj koliko pomagačev, da ni padla v prevratni čas. Tatinske kolovodje so odgnali iz Kozjega v Celje, kjer so bili obsojeni po kratkem postopanju. Odvzete uro in papimat denar sta najbrž zapadla sodišču, ker so tedaj podili najvažnejši dogodM eden drugega in je radi tega pozabil z denarjem zaIoženi narod, kako so nastopili na znameniti svetogorski božji poti žeparski glavarji od madžarske meje v vlogi najboljših cerkvenih pevcev.