SKUPŠČINA OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet Ljubljana, 10.5.1984 PREDLOG ZA SPREMEMBO LOKACIJSKIH POGOJEV ZA GRADNJO AVTOCESTE NAKLO—LjUBLJANA V POTEKU PO OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA V letošnjem letu bo izvedena ena najpomembnejših na-log tekočega srednjeročnega obdobja na področju mo-dernizacije prometne infrastrukture v SR Sloveniji: z iz-gradnjo avtoceste od Naklega do Ljubljane bo dokonča-na pomembna etapa pri izgradnji slovenskega cestnega križa. V letu 1980, ko so potekale priprave na pričetek grad-nje avtoceste, so se skupščina občine ter njen izvršni svet skupaj s krajevnimi skupnostmi vključili v intenzivno raz-pravo o lokacijskrh pogojih, ki naj bi bili upoštevani pri poteku avtoceste skozi območje naše občine. Ta razprava je svoj višek doživela 26. maja 1980, ko so na 26. skupn-em zasedanju vsi trije zbori občinske skupščine z ločenim glasovanjem sprejeli naslednje sklepe: 1. Skupščina občine Ljubljana-Šiška pooblašča izvršni svet, da ugodi zahtevi republiške skupnosti za ceste in izda lokacijsko soglasje za začasni priključek avtoceste na Ce-lovško cesto, pri čemer pa mora izvršni svet uveljaviti naslednje pogoje: a) RSC mora občinski skupščini posredovati naslednja zagotovila: — da bo v obdobju od leta 1980 do 1983 oskrbela vso potrebno dokumentacijo, začela upravne postopke in pri-dobila zemfjišče za gradnjo odseka avtoceste A-1 od Šent-vida do Kosez, oziroma priključka na obvozno cesto, — da bo pravočasno priskrbela finančna sredstva, — da bo začela z gradnjo predora v Šentvidu najka-sneje 3 mesece po sprostitvi mehanizacije pri gradnji ka-ravanškega predora. b) RSC mora dati zagotovilo, da bodo v prvi fazi grad-nje avtoceste A-1 zgrajene predorske cevi pod Celovško cesto do začetka brežin šišenskega hriba. c) RSC mora dati zagotovilo, da bo v Kosezah oziroma Podutiku že v prvi fazi gradnje avtoceste v taki izvedbi, da kasneje od gradnje odseka avtoceste Šentvid—Kose-ze ne bo oviran promet na obvozni cesti, gradnja stano-vanjskega naselja Podutik in gradnja nakupovalnega centra Koseze-Podutik. d) RSC se obvezuje, da bo po dograditvi avtoceste A-1 vzpostavila regionalno cesto Vižmarje—Brod—Šmartno— Vodice v prvotno stanje. e) V kar največji meri je treba zagotoviti pogoje, ki jih v svojih stališčih postavljata delegaciji KS šentvid in KS Dravlje ter KS Edvard Kardelj. 2. O sklepih skupščine občine Ljubljana-Šiška se obvesti investitor avtoceste A-1 — republiška skupnost za ceste. Poleg navedenih pogojev je izvršni svet skupščine obči-ne v sodelovanju z organi prizadetih krajevnih skupnosti takoj določil še dodatne zahteve, ki so se nanašale na posamezne tehnične elemente s poudarkom na zagotovi-tvi nemotene prometne dostopnosti po obstoječih lokalnih poteh, ki jih uporabljajo krajani širšega območja avtoce-ste. Kot je že znano, bo avtoeesta do šentvida zgrajena že v letošnjem letu, in sicer od Kranja dalje že v dokonč-nem profilu kot štiripasovnica (namesto prvotno načrtova-ne polovične avtoceste). Poleg te izboljšave so bile v času izgradnje avtoceste na osnovi podrobnejših proučitev pre-verjene še nekatere druge, ki naj bi zamenjale prvotno načrtovane rešitve. Na osnovi teh naknadnih preverjanj je investitor (Združena cestna podjetja) pred kratkim pričel postopek za spremembo nekaterih prvotnih lokacijskih po-gojev. Nekatere izmed predlaganih spememb se nanašajo tudi na posamezne elemente avtoceste v njenem poteku od Vodic do Šentvida. (Občina šiška nastopa kot stranka v lokacijskem postopku, ki ga vodi republiški komite za urejanje prostora in varstva okolja.) Na osnovi pobude investitorja je bila 11. marca 1984 ob prisotnosti predstavnikov vseh krajevnih skupnosti, sko-zi katere poteka avtocesta, širša razprava, na kateri so bile obrazložene predlagane spremembe na območju naše občine: — sprememba cestninskega sistema: odsek avtoceste Šentvid—Vodice bo brezcestninski, saj bo cestninska po-staja zgrajena na lokaciji Torovo (v bližini odcepa za Brnik) namesto prvotno načrtovane v Povodju, — preoblikovanje priključka ceste Vodice—Smlednik na avtocesto: namesto prvotno načrtovanega priključka bo nov priključek izveden v obliki poldeteljice, s čimer bodo v manjšem obsegu prizadete obdelovalne površine. Za novo izvedbo priključka je tudi že pridobljeno soglasje sedanjega uporabnika zemljišča (agrokombinat Emona), — ureditev parkirišča na prostoru nekdaj načrtovane cestninske postaje Povodje (na zahtevo RSNZ in v skladu s siceršnjimi potrebami uporabnikov avtoceste), — izgradnja kanala v telesu avtoceste preko Save (na osnovi dokončno definiranih nagibov avtoceste in ob po-novnem sodelovanju Zveze komunalnih skupnosti Ijubljan-skih občin), — predlog za ustavitev gradnje I. faze avtoceste pred Celovško cesto v šentvidu (namesto prvotno dogovorjene izgradnje tunelskih cevi pod Celovško cesto do brežin Šentviškega hriba). V tedanji razpravi je bilo ugotovljeno, da večina opisa-nih sprememb nedvomno predstavlja izboljšanje v primer-javi s prvotnimi načrtovanji, še zlasti kar zadeva spremem-bo cestninskega sistema, izgradnjo počivališča na Po-vodju ter izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika v mostu preko Save. Predstavniki krajevnih skupnosti so tedaj opozorili še na nekatere odprte probleme, ki so posledica vpliva gradbišča avtoceste na širšo okolico (posegi v okoliška kmetijska zemljišča, prekomerno obremenjevanje lokalnih cest) ali pa premajhne intenzivnosti pri uresničevanju nekaterih obveznosti, ki so povezane z izgradnjo avtoceste (pokopa-lišče šmartno). Vendar so bili vse to problemi, ki so tedaj že bili v postopku razreševanja, o njihovi pravočasni ure-ditvi pa so bila podana tudi ustrezna zagotovila v času do ponovnega razgovora, ki je bil dne 18. aprila 1984. Dotlej je investitor (ZCP) posredoval dodatno utemeljitev svojega predloga, naj bi v tej fazi gradnje avtoceste ne vztrajali v celoti pri zahtevah, kot so podane v točkah 1 a in 1 b uvodoma navedenega sklepa skupščine občine iz leta 1980 in se nanašajo na izgradnjo tunelskih cevi pod Celov&o cesto v šentvidu do brežin Sentviškega hriba. V nadaljevanju je podana obrazložitev investitorja glede predlagane spremembe. »1.a — RSC je izdelala idejno študijo in idejni projekt za odsek Šentvid—Koseze, ki je dovolj točna osnova za vse urbanistične potrebe in ščitenje koridorja tega odse-ka. Na osnovi in v povezavi s tem projektom sta bila na-rejena oba izvedbena projekta — zahodna obvoznica in gorenjska AC. — Upravni postopki za pridobitev zemljišč pa niso mož-ni, dokler investicija za določen cestni odsek nl odprta. — Gradnja predora v šentvidu bo možna v naslednjem srednjeročnem obdobju po dograditvi karavanškega pre-dora, oziroma ko bodo prometne potrebe to upravičile. — SCS bo pripravila vso potrebno tehnično dokumen-tacijo za gradnjo pokritega ukopa pod novo Celovško ce-sto, vendar bo zaradi prihranka, vrednega pri osnovnih pogodbenih cenah ca. 190miodin, zgradila pokriti ukop samo v taki dolžini, kot Je tehnološko nujno In kar omo-goča nadaljevanje gradnje brez kakršnekoli predelave pre-dorske konstrukcije, t. j. izven območja prekritih izvoznih ramp prikliučka. 1.b Ureditev samega priključka AC na Celovško cesto, izvennivojskega vodenja Prušnikove ceste in vseh dmqih ukrepov pa bo povsem enaka končni ureditvi po nadalje-vanju predora proti Kosezam. Znesek, ki bo potreben za porušitev in ponovno gradi-tev dela tega priključka, pa je bistveno tnanjši od prihra-njenega. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da so bili prihranki pri skrajšavi pokritega ukopa uporabljeni za zgraditev štiripasovne AC med Kranjem in Ljubljano že v tej fazi.« Na omenjenem razgovoru 18.4.1984 so se prisotni pred-stavniki prizadetih krajevnih skupnosti strinjali z vsemi predlaganimi spremembami lokacijskih pogojev, vendar pa so ob tej priložnosti ponovno še posebej opozorili na po-sledice prekomernega obremenjevanja okoliških lokalnih cest med izgradnjo avtoceste. Prav tako so bile tedaj dogovorjene tudi nekatere podrobnosti glede dokončne ureditve obcestnega prostora ob posameznih odsekih avto-ceste. Iz navedenega je razvidno, da večina spremenjenih lo-kacijskih pogojev pameni izboljšavo v primerjavi z načr-tovanji iz leta 1980. Te izboljšave bodo bodisi povečale prometno dostopnost iz naselij severnega dela naše obči-ne do Ljubljane, zmanjšale prizadetost kmetijskih zemljišč zaradi novogradnje, obenem pa bodo omogočile naveza-vo kanalizacijskega omrežja v naseljih severno od Save na čistilno napravo na Brodu. Edino bistveno odstopanje od izrecnih zahtev skupščine občine leta 1980 je glede izgradnje tunelskih cevi pod Celovško cesto. Razlog pobudi za to odstopanje je v težavnem finančnem položaju inve-stitorja v sedanjih splošno zaostrenih gospodarskih pogo-jih. Z izgradnjo tunelskih cevi že v tej fazi izgradnje avto-ceste nikakor ne bi dosegli kakršnihkoli prometnih učin-kov. Pač pa bi morali izvesti zahtevne gradbene posege na Celovški cesti, s čimer bi v času gradnje bistveno pri-zadeli njeno prometno propustnost v območju Šentvida. To pa pred nadaljevanjem izgradnje avtoceste do Kosez seveda ni nujno potrebno. Upoštevaje navedene razloge, zlasti pa sočasne nedvoumne izboljšave v primerjavi s prvotnimi načrtovanji, predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti niso nasprotovali predlogu za spremembo loka-cijskih pogojev, seveda ob upoštevanju vseh opozoril, ki se nanašajo na posledice prekomerne obremenitve lokalnih cest v času gradnje avtoceste. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je o pred-logu za spremembo lokacijskih pogojev razpravljal na 114. seji 9. maja 1984 ter sprejel naslednje sklepe, ki jih pred-laga v razpravo delegatom skupščine občine: 1. Izvršni svet skupšične občine Ljubljana-Šiška spreje-ma razloge Združenih cestnih podjetij za spremembo lo-kacijskih pogojev za gradnjo avtoceste ter smatra, da so utemeljeni ob upoštevanju širših gospodarskih okoliščin in sočasnih izboljšav v primerjavi z načrtovanji iz leta 1980. Vendar pa izvršni svet ne smatra za opravičljivo, da je investitor avtoceste tako pozno obvestil občino, da ne na-merava v celoti izpolniti vseh pogojev, kot so bili oprede-Ijeni v letu 1980. 2. Izvršni svet predlaga skupščini občine Ljubljana-Ši-ška, naj odstopi o-d zahteve, da bodo v prvi fazi gradnje avtoceste A-1 zgrajene predorske cevi pod Celovško cesto do začetka brežin Šentviškega hriba ter sprejme predlog, da sejzgradnja tunelskih cevi v tej fazi izgradnje avtoce-ste zaključi v predelu med izstopom izvoznih ramp z avto-ceste na Celovško cesto in med Prušnikovo ulico, tako da bo pokriti ukop zgrajen v dolžini, kot je tehnološko nujno za kasnejše nadaljevanje gradnfe avtoceste. Zuna-nja ureditev območja priključka mora biti izvedena ena-ko končni ureditvi po izgradnji nadaljevanja predora proti Kosezam. 3. V dolgoročnem družbenem planu SRS do leta 2000 in v dokumentih Ljubljana 2000 naj bo časovno opredeljena izgradnja odseka avtoceste med šenvtidom in Kosezami (skozi Šentviški hrib), in sicer skladno z izgradnjo predora skozi Karavanke. 4. Izvršni svet predlaga skupščini občine Ljubljana-Šiška, naj od republiškega komiteja za urejanje prostora in var-stvo okolja ter od investitorja avtoceste zahteva zagotovi-lo, da bodo pred odprtjem avtoceste za promet odprav-Ijene vse poškodbe na lokalnih cestah, ki so bile preko-merno obremenjene v času gradnje avtoceste. Seznam teh cest bo posredoval izvršni svet skupščine občine republi-škemu komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, in-vestitorju Združenim cestnim podjetjem in izvajalcema Gra-disu in SCT do 1. julija 1984. Izvršni svet