Leto VIH., št. 23 t**"®*®" xvi., st. jJ3a) LJs&lfana, torek U. junija 1935
Cena X Din
_ ^ittviiuitvo. LjuiMjana, tvnailjeva ulica &. — Telefon St. S122, S123, 8124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 19a
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v tdSl dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
UreomStvo:
Ljubljana: Knanjeva ulica 6. Teleta* fit. 3122, 3123. 3124. 3125 In 8120.
Ponedeljska lrdaja »Jutra« Uhaja vsak ponedeljek zjutraj. r— Naroča se posebej bi velja po pošt' prejemane Dtn 4.-, po raznaSai-dh dostavljena Dtn 5.- mesečno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440.
Celje: Strossma^erjeva t*. 1. TeL 05.
Rokovi se oe vračajo, —-Oglasi pc tartfu.
Abesinski spor se pretvarja v konflikt med Italijo in Anglijo
Mussolini odklanja vse ugovore in nasvete in grozi z vojno celo
Angliji, ki jo dolži9 da hujska Abesince — Vznemirjenje v Londonu
Rim, 20. junija, r. Govor, ki ga je v
dobi svojega kratkega bivanja v Sardiniji imel predsednik vlade g. Mussolini četam sabaudske divizije pred njihovim odhodom v Vzhodno Afriko, je izzval v inozemstvu po mnenju italijanskega tiska velik vtis, posebno pa v Londonu. Angleški listi so z velikimi naslovi objavili Mussolini jev govor v celoti in po mnenju »Giornale d' Italia« se že iz tega vidi, da je Mussolini zadel v čmo.
Mussolini je v svojem govoru naglasil, da odklanja vse lekcije iz inozemstva, tembolj, ker baš oni, ki danes kritizirajo Italijo, niso nikdar upoštevali svetovnega javnega mnenja, kadar je šlo za njihove interese. Urediti moramo stare in nove račune in prav nič nas ne briga, kaj o tem misli in govori inozemstvo. Mi smo zaščitniki svojih interesov in gradimo svojo bodočnost. Samo mi, izključno mi in nihče drugi! Izločili bomo vse one, ki nam hočejo dajati lekcije, zlasti pa one, ki so nam pokazali, da pri ustvarjanju kolonijalnega imperija ni treba upoštevati svetovnega javnega mnenja.
»Giornale d' Italia« podčrtava, da mora biti ta opomin Mussolinija vsakomur zadosten, ker je iz tega jasno razvidno, da ne more nobena procedura in tudi ne ona, ki bi jo nekateri hoteli izvajati na osnovi pakta Društva narodov, rešiti italijansko - abesinskega spora. Edina rešitev je ona, ki jo more in mora v abesinskem problemu izvesti Italija sama.
Iz nedavne izjave angleškega ministra g. Edena je mogoče posneti, da je posredovalno postopanje, ki je sedaj v teku zaradi incidentov pri Ualualu, neposredna posledica akcije Društva narodov. To pa ni res. Procedura, po kateri naj italijansko - abesinska paritetna komisija uredi incidente na italijansko-abesinski meji, je bila določena že pred sestankom sveta Društva narodov na osnovi neposrednih pogajanj med Rimom in Addis Abebo na osnovi italijansko - abesinskega pakta iz leta 1928. Zato ne more biti govora ne o ženevski proceduri, ne o ženevski inicijativi. Na prihodnjem sestanku te komisije se bo pokazalo, ali je mogoče na tej osnovi urediti obstoječe spore. Če to ne bo uspelo, v nobenem primeru ne bo moglo rešiti tega spora Društvo narodov. V tem primeru bo Italija prisiljena odpovedati italijansko - abesinski sporazum iz razloga, ker ga je Abesinija že kršila. Društvo narodov sploh ni pristojno razpravljati o vprašanjih, ki tvorijo ozadje italijansko - abesinskega spora, ker Društvo narodov nima pravice določevati meja med državami, ki so članice Društva narodov, a še nimajo določenih meja. To je osnovni pogoj enakopravnosti članov Društva narodov.
London, 10. junija, r. Govor Mussolinija in pisanje italijanskega tiska o italijansko - abesinskem sporu tolmačijo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih kot napad na Anglijo. Listi soglašajo s tem, da hoče Italija za vsako ceno izzvati oborožen konflikt z Abesinijo ter da ne misli upoštevati niti dobrih nasvetov, niti posredovanja Anglije in ostalih velesil. Postopanja Italije se je dotaknil tudi ministrski predsednik Baldvvin v svojem prvem govoru, ki ga je imel po prevzemu vlade. Govoreč o demokraciji in diktaturah je opozoril zlasti na Italijo in njeno ~	'
politiko napram Abesiniji, naglašujoČ, da mora ta politika ~ ~ .	' ~ i
Anglija bo ostala budno na straži in bo znala ščititi svoje lastne interese in interese splošnega miru. Kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih, Je dobil minister Eden nalogo, naj budno spremlja italijansko - abesinski spor in pripravi predloge za nadaljnje postopanje angleške vlade.
Angleški protest v Rimu
Rim, 10. junija r. V Rimu je opažati vedno večje nerazpoloženje proti Angliji, ki se je zadnje dni zaradi napadov v italijanskem tisku še povečalo. Pred angleškim poslaništvom je prišlo v soboto zvečer do bučnih demonstracij. Oblasti so morale postaviti pred poslaništvo močno stražo, da preprečijo tvorne napade. Angleški veleposlanik je zaradi tega interveniral pri italijanski vladi in protestiral obenem oroti pisanju italijanskih listov. Italijanska vlada je obljubila, da bo omilila pisanje listov, kljub temu pa listi še nadalje napadajo Anglija
Francosko posredovanje
Pariz, 10 junija A A. Mnssolinijev govor je pri francoskih političnih krogih še bolj utrdil vtis, da Mussolinija v danem trenutka nobena reč ne bo ovirala, da
ne bi napadel Abesinije. Francoski politični krogi se posebno boje, da ne bi svet Društva narodov vzlic vsemu ponovno začel razpravljati o italijansko -abesinskem sporu. Po njihovi sodbi takšna intervencija po eni strani ne bi mogla dosti pomagati pri ureditvi spora, imela bi pa za posledico izstop Italije iz Društva narodov. »Oeuvre« pravi, da bo predsednik francoske vlade Laval takoj po Binkoštih vnovič poskusil posredovati pri Mussoliniju. V ta namen je že dal poklicati v Pariz poslanika pri Kvi-rinalu. Francija se bo zelo prizadevala, da italijansko - abesinski spor ne pride pred »vet Društva narodov, obenem pa bo skušala pripraviti Italijo do tega, da se zadovolji z nekaterimi koncesijami v Afriki.
Italijanske grožnje Angliji
Rim, 10. junija, p. Višek v napadih na Anglijo v zvezi z abesinskim sporom je dosegel časopis »Ottobre«, ki velja za glasilo italijanskega generalnega štaba. V svoji nedeljski številki je šel tako daleč, da trdi, da ni Abesinija sovražnik Italije, marveč Anglija. Anglija dela za kulisami Abesinije in jo huj-ska na odpor in na vojno proti Italiji,
obljubljajoč ji vsestransko podporo. Ce Abesinija ne bi imela podpore Anglije, bi ne bila tako agresivna in bi ne stavila pogojev, Id so za Italijo absolutno nesprejemljivi. Ce ne bi bilo Anglije, bi Abesinija že davno izgubila glavo in mir bi bil zajamčen. Ce pa Anglija misli, podčrtava list, da se Italija plaši oboroženega spopada tudi z Anglijo, se moti. Ne bojimo se ne Abesinije, ne Anglije in njenega izzivanja. Anglija naj samo pomisli na položaj Malte. Italijanska letala lahko Malto v par urah iz-premene v puščavo, v kateri ne bo ostala cela ne ena hiša in živ ne en sam človek. Ako Anglija hoče vojno, jo Italija sprejema.
Pisanje tega lista je izzvalo v italijanski javnosti veliko navdušenje in dalo povod za ponovne demonstracije pred angleškim poslaništvom.
Neresnične vesti o atentatu na abesinskega kralja
London, 10. junija AA. Današnji »Dai-ly Telegraph« prinaša vest iz Addis -Abebe, da se je abesinski cesar snoči vrnil v Addis-Abebo. Po istem poročilu so glasovi o atentatu na cesarski vlak neutemeljeni. Nastali so morda zato, ker je vlak pri neki priliki na odprti progi čakal dve uri.
Zmaga grške vlade
Pri nedeljskih volitvah Je dobila vlada 287« ostale skupine pa 13 mandatov — Popoln zlom venizeli-
stične politike
Atene, 10. junija, p. Na binkoštno nede-deljo so se vršile v Grčiji volitve v novi parlament, ki bo imel značaj ustavotvorne skupščine. Volilna borba se je vršila v glavnem med tremi skupinami: Na eni strani je bila vlada, ki je zahtevala odobritev svojega dosedanjega dela za notranjo politično in gospodarsko konsolidacijo, na drugi strani pa sta bili monarhistična skupina bivšega ministra Metaxasa, ki zahteva obnovo monarhije ter Venizelosova skupina, ki je v najstrožji opoziciji proti sedanjemu režimu. Kakor je bilo pričakovati, je dosegla vlada popolno zmago. Od 300 mandatov, kolikor jih bo štel novi parlament, je dobila vlada 287, monarhisti Metaxasa 7, skupina pod vodstvom Dragonisa pa 6 mandatov.
Venizelisti so proglasili abstinenco, ki pa se je niso vzdržali. Koder so šli na volišče, so glasovali za protivladno skupino, večinoma pa za komuniste. Abstinenca je bi-
la razmeroma majhna. Venizelisti so računali, da bodo odvrnili vsaj 40 odstotkov volileev, vendar pa je bila abstinenca v krajih, koder je imel Venizelos dosedaj večino, komaj 15 odstotkov in ni bila nikjer večja, kakor je bilo dosedaj običajno pri vseh volitvah na Grškem.
Baš polom venizelistične abstinence smatrajo v vladnih krogih za najpomembnejšo karakteristiko svoje zmage. Vsi listi brez razlike na strankarsko in politično usmerjenost priznavajo sijajno zmago vlade, v kateri vidijo dokaz, da večina grškega prebivalstva zaupa Tsaldarisu in njegovi vladi, ki je znala po marčni revoluciji obnoviti red in zakonitost v državi. Bivši diktator Pan-talos je propadel. Ostal je v veliki manjšini proti vladnemu kandidatu. Volitve so potekle popolnoma mirno in ni bilo nikjer zabeležiti kakih incidentov, ker je vlada izdala najstrožje ukrepe v varstvo popolnoma svobodne odločitve volileev.
Amerika se vznemirja
Japonsko prodiranje na Kitajsko zbuja v Ameriki
»nogo skrbi
Pariz, 10. junija, r. Agencija Havas poroča iz Washingtona: Četudi eo ameriški vladni krogi zaradi najnovejših dogodkov med Kitajsko io Japonsiko skrajno rezervirani in službeno dosedaj še niso zavzeli nikakega stališča, vendar ne prikrivajo, da z naraščajočim vznemirjenjem spremljajo prodiranje Japoncev na kitajskem ozemlju. Tudi ne prikrivajo, da Amerika ne misli ostati pasiven opazovalec, marveč da bo v danem trenutku aktivno posegla v razvoj dogodkov. Kakor pa poroča »New York He-raid«, si ameriški vladni krogi za sedaj še nieo na čistem, kako naj reagirajo na japonsko invazijo na Kitajskem, ki zelo resno cgraža interese Amerike na Daljnem vzhodu. Kakor pa doznava omenjeni list iz ameriških diplomatskih krogov, bo Amerika v pogledu svoje politike na Daljnem vzhodu zastopala naslednje glavne smernice:
1.	Najtesnejše sodelovanje z Anglijo, ki bi moglo biti tem povoljmejše, ker po mnenju ameriških krogov nova angleška vlada že po osebah, ki so v njej, ni nenaklonjema takemu sodelovanju.
2.	Amerika se mora izogibati vsega, kar bi moglo ozlovoljiii Japonsko in izravati ka-
ko novo nezaželjeno odločitev japonske vlade, vsaj tako dolgo, dokler je le še količkaj upanja za dosego prijateljskega sporazuma med Japonsko in Kitajsko v pogledu obstoječih sporov.
3.	Amerika mora vztrajati na spoštovanju politike nevtralnosti v smislu dogovora o Daljnem vzhodu med velesilami.
4.	Vlada Zedinjenih držav je trdno odločena, da ne prizna Mandžurije kot samostojne države.
Nov ultimat Japonske?
Toki jo, 10. junija. AA. Nekateri japonski listi vztrajajo pri tem, da je japonska Tlada poslala Kitajski nov ultimat, vendar pa uradni krogi to javno še ne priznajo.
Pariz, 10. junija. AA. Havas poroča iz Pekinga: Neka visoka japonska vojaška osebnost je izjavila, da je general Hojingčin izvršil večino japonskih zahtev, vendar pa še zmerom vise nekatera vprašanja splošno političnega značaja. Iz Nankinga ni pričakovati odgovora pred dvema ali tremi dnevi. V poučenih kitajskih krogih mislijo, da je napetost trenutno popustila.
Spremembe v diplomatski službi
Beograd, 10. junija p. »Službene Novinec objavljajo ukaz o izpremembah v diplomatski službi Upokojena sta dr. Djordje D j u r i č, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Londonu in Peter P e š i č, poslanik v Bruslju.
V višjo skupino je napredoval dr. Leonid P i t a m i c, izredni poslanik in pooblaščen' minister v Washingtonu. ki pa je obenem razrešen svojih dolžnosti in stavljen na razpoloženje.
Enako je napredoval in obenem stavljen na razpoloženje dr. Lujo B a k o-t i č. izredni poslanik in pooblaščeni minister v Moskvi Svetnik zunanjega ministrstva dr. Aleksander Bodi je napredoval v višjo skupino in je imenovan za načelnika
upravnega oddelka zunanjega ministrstva. V višjo skupino je napredoval svetnik zunanjega ministrstva Ivan Gerasimo-v i č. Za svetnika pri poslaništvu v Rimu je postavljen svetnik zunanjega ministrstva Dragomir Kansindolac, ki je obenem napredoval v višjo skupino. V višjo skupino je napredoval svetnik pri poslaništvu v Berlinu Svetozar R a š i č. Svetnik zunanjega ministrstva dr. Avgust M i š e-tič je napredoval v višjo skupino ter je imenovan za svetnika pri poslaništvu v Buenos Airesu. Za svetnika zunanjega ministrstva je napredoval dosedanji tajnik dr. Slavko K o j i č. istotako pa tudi tajnik zunanjega ministrstva Miloš K i č e v a c, ki je postavljen za svetnika poslaništva v Rimu.
Svečana prireditev ljubljanskega Sokolstva
Sobotna akademija pod Tivoli jem je krasno uspela
Prapor bivšega postojnskega Sokola, ki so ga v soboto zvečer izročili v varstvo Ljubljanskemu Sokolu. Prapor je zares umetniško delo, bogata vezenina na svili je vsa v narodnem slogu. Na posnetku je videti prapor od obeh plati.
Ljubljana, 10. junija
V soboto zvečer je Sokolstvo v Ljubljani slavilo pomemben trojni praznik: otvoritev velikega letnega telovadišča Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, izročitev prapora nekdanjega postojnskega Sokola našemu najstarejšemu sokolskemu društvu in skupni javni telovadni nastop Ljubljanskega Sokola, Sokola I. in Sokola II. Poleg velikega števila ostalega občinstva so večeru prisostvovali tudi ban dr. Puc, predsednik mestne občine dr. Ravnihar, zastopnik komandanta dravske divizije podpolkovnik Radojko-vič, predsednik apelacijskega sodišča N/rančič, prvi podstarosta SKJ Gangl z na-čelnico Skalarjevo in podnačelnikom prof. Jerasom, načelnik Vrhovec, Krapež, Fle-gar in Poharc za župo, a s starim postojnskim praporom je prihitela večja skupina Sokolov iz Siska z br. Lugaričem in pa inšpektorjem Franjem Gregoričem na čelu, ki je pred petnajstimi leti otel postojnski prapor preko meje in ga prenesel v Sisak, kjer je Sokol nato do lanskega leta nastopal pod njim.
Župan pokloni ključ
Slavje je uvedla sokolska godba s kratkim koncertom, med katerim je množica polagoma zasedla tribune. Malo po 8. so prikorakale na telovadišče vse na večeru sodelujoče edinice s svojimi prapori in predsednik mestne občine dr. Ravnihar, ki je kot predsednik odseka za gradnjo doma Ljubljanskega Sokola obenem vodil priprave za ustvaritev telovadišča, je zbranemu Sokolstvu in občinstvu izrekel nekaj besed za pozdrav. Poudaril je med drugim, da je mestna občina Ljubljanskemu Sokolu poklonila svet za telovadišče v priznanje za velike in številne zasluge, ki si jih je naše najstarejše sokolsko društvo pridobilo s svojim delom za nacionalno in kulturno vzgojo. Na koncu je župan dr. Ravnihar izročil starosti Kajzelju kot domačinu ključ od velikih vrat in izrazil vero, da bo Ljubljanski Sokol in vse naše Sokolstvo ž njim na tem telovadišču deležno v bodočnosti še svojih velikih zmag.
Iz zgodovine telovadišča
Starosta Kajzelj se je županu iskreno zahvalil za vso naklonjenost, ki jo nacionalna Ljubljana izkazuje Ljubljanskemu Sokolu, nato pa je navedel nekaj zanimivih zgodovinskih reminiscenc. Pretežni del sveta, ki ga zavzema današnje telovadišče, je prvotno pripadal Kolesarskemu klubu Ljubljani. Vodstvo kluba — posebej se je starosta spominjal še živečih dr. Jenka, inšpektorja Vesela in Josipa Jakopiča — je leta 1906. oddalo prostor, ki so ga kolesar- •
Vsi mandati
verificirani
Beograd, 10. junija, p. Verifikacijski odbor Narodne skupščine je končal svoje delo. V soboto je razpravljal o pritožbah v du-navski, savski in vardarski banovini. Vse pritožbe so bile zavrnjene kot neosnovane. Na koncu je verifikacijski odbor potrdil tudi edini mandat iz dunavske banovine, ki je bil v teku tekoče razprave rezerviran. Potemtakem so verificirani mandati vseh onih narodnih poslancev, ki so predložili svoja pooblastila.
Danes je verifikacijski odbor razpravljal o nekaterih načelnih vprašanjih, ki jih namerava v svojem poročilu posebej podčrtati. Poročilo verifikacijskega odbora bo jutri končnoveljavno sestavljeno in predloženo predsedstvu Narodne skupščine. Prihodnja seja Narodne skupščine je sklicana za četrtek 13. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odbora. Verifikacijska debata bo trajala v Narodni skupščini predvidoma dva dni. to je v četrtek in petek, nakar bodo seje Narodne »'"m ščir® zopet za par dni odgodene.
Dr. Beneš v Moskvi
Moskva, 9. junija. AA. Agencija Tas poroča: Gg. Stalin in Molotov sta sprejela češkoslovaškega zunanjega ministra doktor Beneša. Sestanek se je vršil v kabine-
ji uporabljali za dirkališče, Sokolu v najem, leta 1913., ko se je klub razšel, pa mu je podaril še pripadajočo zgradbo. Leta 1930. je mestna občina Sokolu zemljišče podarila, tri leta nato pa dodala še del, ki ga je obsegal nekdanji tivolski »Prater«, tako da ima Ljubljanski Sokol danes enega najlepših prostorov za telovadne nastope, kar jih premore slovansko Sokolstvo. Ob zaključku svojega govora je starosta nato izročil ključ gospodarju Rudolfu.
Postojnski prapor
Sledila je slovesna predaja postojnskega prapora, ki ga je prinesel na telovadišče močan oddelek sisaškega Sokola. Br. Bra-bec iz Siska je imel pri tej priliki na članstvo Ljubljanskega Sokola pomemben nagovor, v katerem ga je pozival, naj prapor čuva z enako in še večjo ljubeznijo in vdanostjo. kakor so ga doslej Sokoli Siska. Govorila sta še starosta Kajzelj in inšpektor Gregorič, nato pa je prapor prevzel novi praporščak Štajer. Vsi, ki so se poslavljali od njega in ga prevzemali v svoje varstvo, so se za pozdrav obenem s poljubom dotaknili njegovega roba. Na koncu je govoril še prof. dr. Čermelj v imenu Zveze jugoslovenskih emigrantov, a občinstvo na obsežnem prostoru govorov žal ni moglo v celoti dojeti, ker so prireditelji opustili pri takšnih prilikah sicer običajne ojačevalce. Sokolski prapori, med katerimi so bili tudi prapori starega idrijskega, goriškega, ilirskobistriškega in tržaškega društva so se nato poklonili tovarišu v svoji sredi, vso otvoritveno slovesnost pa je zaključil strumen mimohod vsega zbranega Sokolstva mimo zastav. Ostali del večera je izpolnila.
telovadna akademija,
ki so ji člani, članice, naraščaj in deca treh bratskih društev dali mogočen, manifesta-tiven efekt. Prav lepo se je gledalcev doj-mil nastop moške dece Ljubljanskega Sokola v simboličnem boksu, potem vaje s kiji, ki so jih izvajale članice Sokola IL, in pa simultane vaje na bradljah, s katerimi so člani vseh treh društev želi mnogo uspeha, še posebnega občudovanja pa so bili deležni člani Ljubljanskega Sokola na drogu. Akademijo so zaključili metanje kopja, žoge s pentljo in štafeta. V štafeti 4 X 100 je zmagal Sokol I., ki je imel v moštvu rekorderja Kovačiča in druge izvrstne tekače, ostali dve mesti pa sta zasedla Ljubljanski in Sokol II. Pri skoku ob palici je zmagal Gregorka, ki je skočil nad 3 m. V celoti je akademija nudila občinstvu prav lep užitek in upamo, da bomo na novem telovadišču doživeli še mnogo tako lepih večerov.
tu g. Molotova. Trajal je več ko eno uto in je potekel v prijateljski atmosferi. Prisostvovali so mu tudi gg. Litvinov, češkoslovaški poslanik v Moskvi, šef kabineta dr. Beneša dr. Kučera in sovjetski poslanik v Pragi.
Po končani konferenci je g. Molotov priredil banket na čast g. Beneša. Banketa se je udeležilo mnogo uglednih osebnosti.
Razpis licitacije za progo >rivnica - Varaždm
Kopi
Beograd, 10. junija. AA. Prometni minister inž. Dimitrije Vujič je odobril razpis licitacije za gradnjo dveh odsekov na progi Koprivnica-Varaždin. Za prvi odsek Ko-privnica-Ludbreg je določena licitacija za 13. julija t. 1. za drugi odsek Ludbreg-Va-raždin pa dne 22. julija.
Z razpisom teh dveh licitacij se začne izvajati finansiranje velikih javnih del v svrho oživljenja gospodarstva in pobijanja nezaposlenosti iz notranjega posojila ene mjlijarde Din. To je začetek izvajanja programa za gradnjo železniških prog, ki so prišle v delovni program iz notranjega posojila. Za druge proge, ki so na programu, bo prometni minister razpisal licitacijo postopno po odsekih, ko bodo izdelani podrobni načrti.
Washington, 8. junija. A A. Predsednik Roosevelt je sprejel ostavke šefa NBA Richberga.
'•JUTRO« pone8eljska feaajr
2
=Torek, 11. junija 183o.
Slavje gorenjskega in dolenjskega Sokola
. Srebrni jubilej dveh naših močnih žup dostojno proslavljen
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danes ob 7.15 in 9.15 ari zvečer
CHU — CHIN — CHOW
ALIBABA IN 40 RAZBOJNIKOV
MotodMIsflčne dirke
na Hermesn so imele bogat in napet spored — Odlikovala sta se Mariborčan Cerič in Iliri j an Šiška, smola pa se je držala Zagrebčana Babica
Kranj, 10. junija.
Kranjska sokolska župa je na binkoštne praznike dostojno svoji tradiciji in svojemu visokemu pojmovanju sokolskih nalog proslavila 25-letnico obstoja. Vsa prireditev je pokazala ne samo ogromen napredek so-kolskega dela v telovadnici, marveč tudi ogromen napredek sokolske misli, ki je zajela, kakor kaže baš ta prireditev, globoke korenine v najširši javnosti in združila v svojem okrilju vso Gorenjsko. Požrtvovalni sokoJskl voditelji in vaditelji so doživeli pri tej jubilejni proslavi pač najlepše priznanje ža svoje delo, nasprotniki pa so se mogli znova prepričati, da je sokolska ideja nepremagljiva in da se njen pohod z ničemer ne da ustaviti. Včerajšnji dan je bil posvečen sokolskim tekmam. Tako po udeležbi članstva in naraščaja, kakor po doseženih rezultatih so tekme pokazale velik napredek. Rezultate še objavimo.
V nabito polni dvorani Narodnega doma je bila zvečer telovadna akademija nekaterih gorenjskih sokolskih društev. Navzoči so bili med drugimi odličnimi gosti zastopnika SKJ br. Jeras in Hrovat, sreski načelnik dr. Gregorin, kranjski župan g. Ciril Pire in mnogi drugi. Najlepša točka so bile simultane vaje ženskega naraščaja na višinski bradlji, nadalje vaje z ročkami, ki jih je izvajalo sokolsko društvo Kranj, vaje Kozaček, ki so jih odlično izvajali člani so-kolskega društva Koroška Bela-Javornik, in vaje z gorečimi kiji, ki so jih efektno izvedli člani iz Radovljice. Na bradlji je nastopila župna vzorna vrsta pod vodstvom br. Pristoua z Jesenic, ki je žela viharne ovacije za elegantno izvedene težke vaje.
Dopoldne so bile skušnje vseh oddelkov. Potem se je formirala povorka, ki je ob 11.30 krenila skozi mesto. Na čelu povor-ke je korakala sokolska godba z Jesenic, za njo pa so se razvrstili praporščaki, ki so nosili 13 članskih in 6 naraščajskih praporov. V povorki je bila četa I. planinskega polka iz škofje Loke, nato pa 260 članov, 150 članic, 134 moškega in 136 ženskega naraščaja ter 200 moške in ženske dece v krojih in 218 članov in članic v civilu. Vsega je bilo v povorki nad 1.200 ljudi. Med viharnimi ovacijami občinstva je krenila povorka po glavnih ulicah in se nato usta-
Maribor ob
Maribor, 10. iuniia.
Vse v binkoštni razgibanosti. V mestu vrvenje birmancev ter botrčkov in botre okoli stojnic na Slomškovem trgu. Na otoku veselje in živahnost solnca in vode žeUnih Mariborčanov ter brhkih Mariborčank. Na pohorskih in kozjašltih postojankah planinski dl-rindaj. Vse je zdrvelo ven, kar je le moglo.
PODEŽELSKA MLAD/NA POD PRAPORI JADRANSKE STRAŽE
Krasna patriotična prireditev je bila na binkoštni ponedeljek pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Podmladek in kraljevni odbor Jadranske straže sta razvila svoj prapor. Po slovesni blaeoslovitvi, ki ji je prisostvovala velika množica ljudi, je bil slovesen pohod z godbo na čelu na proslavni prostor, kjer je praporova botrica in županja ga. Felicita Š i k e r i e v a izročila novi prapor vrlim podmladkarjem JS. Sledile so deklamacije, pevske in godbene točke ter mična spevoigra. Bila je lepa prireditev JS, ki se ob severni meji bori za naše morje na jugu.
DV0N0ŽNE LISICE *™~
prežijo povsod na svoj plen. Tudi v hlevu posestnika Janeza Rašia v Zgornjem Duple-ku so se zglasile in mu odnesle vse kokoši, posestniku Alojziju Črnku so tudi ugrabile 10 kokoši. Prevžitkarici Marjeti Pozni-čevi iz Podkraja pa je izginila obleka tor vsa zaloga moke in mesa.
PADEC S 3. NADSTROPJA, LIZ0L, NOŽ
V	Melju je pri čiščenju okna strmoglavil s 3. nadstropja 22-letni Milan Pavlovič. Obležal je nezavesten na tleh. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v splošno bolnišnico.
V	Mesarski ulici št. 5 so našli v nezavesti ležečega na tleh in zvijajočega se 18-letne-ga delavca Franca K. Iz ust mu je udarjal duh po lizolu. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje.
S štirimi zabodljaji z nožem nevarno ranjenega, in sicer v hrbet in levo podpazdu-ho, so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico viničarskega delavca Franca Berliča \i Trčove št. 28. V Malečniku so ga napadli trije fantje z noži in ga hudo obtolkli. Na-padenec ne pozna nobenega od treh napadalcev.
DOMAČIJE GORIJO
Posestnici Ani Koneveškovi v Lokavici je zgorelo gospodarsko poslopje. Zgorelo
Celjsko pismo
Celje, 10. juniia
O binkoštih je zelo mnogo Celjanov zapustilo Celje in priredilo krajše in daljše izlete. Mnogo jih je obiskalo Ljubljanski velesejem, drugi so jo mahnili v Laško, Rimske toplice, na Celjsko kočo in v Savinjsko dolino Turisti in smučarji so krenili v Logarsko dolino in k tekmi v alpin-skem smuku, ki je bila danes med Škarjami pod Ojstrico in Klemenškovo planino Vreme je bilo oba afieva izredno lepo, jasno in zelo toplo, tako da je tudi privabilo mnogo kopalcev v Savinjo.
S kolom se je zabodla. V soboto se je ponesrečila v Šmartnem v Rožni dolini llletna posestnikova hčerka Josipina Kug-lerjeva. Pri delu v vinogradu ji je spodrsnilo in kol za vinsko trto se ji je zapičil v levo pazduho. Deklica se zdravi v celiski bolnišnici.
Pod vozom. Po cesti na Ponikvi je peljal 341etni Franc Gajšek, dninar pri posestniku Ivanu Zdolšku, v soboto popoldne voz sena. Zdolšek je nenadno padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo desno nogo pod kolenom. Gajška so prepeljali v celjsko bolnišnico
Brez športa. O binkoštih ni bilo v Celju tnih prireditev Nedelja ali praznik brez športa, zlasti nogometa, je v Celiu prava redkost.
vila pred mestno hišo, kjer je zbrano so-kolstvo pozdravil z balkona župan g. Ciril Pire. V lepo zasnovanem govoru je podčrtal pomen sokolske ideje za napredek nacionalne misli na Gorenjskem. Pozdrave SKJ je sporočil brat J e r a s, v imenu ljubljanske župe pa je spregovoril br. Milko K r a p e ž, nakar je starosta kranjske župe br. S p i c a r izrekel zahvalo gorenjskega sokolstva in se roomnil smrti prvega Sokola, blagopokojn » kralja Uedinitelja. S parminutnim molk .vat je zbrana množica počastila spomin nesmrtnega kralja, nato pa s spontanimi in navdušenimi ovacijami izrazila vdanost vsega sokolstva Nj. Vel. kralju Petru H. Po državni himni se je vrnila povorka pred Narodni dom, kjer Je bil razhod.
Popoldne ob 14.30 se je ob veliki udeležbi občinstva z vse Gorenjske vršil krasno uspel javni nastop na lepo urejenem telovadišču. Nastopilo je 660 moške in ženske dece, 132 članic, 132 moškega in 144 ženskega naraščaja, 8 vrst članov in 80 vojakov I. planinskega polka, ki so med nepopisnim navdušenjem občinstva krasno izvajali vaje s puškami pod vodstvom podporočnika Svetozarja črudanova. 231 članov je izvajalo proste vaje, nakar je sledil Se nastop vzorne vrste pod vodstvom br. Pristoua. Vratolomne vaje na drogu so izvajali z elegantno lahkoto. Javni nastop so zaključile članice sokolskih društev Kranj, Radovljice, Bleda in Stražišča, ki so sijajno izvajale težke vaje s kiji s sokolskega zle ta v Pragi. Ves nastop sta vzorno vodila načelnik gorenjske župe br. Bežni k in sestra načelnica Nada Klavora.
V proslavo pomembnega jubileja je bila prirejena tudi odlično organizirana sokolska razstava, h kateri so prispevala vsa društva razne spominske predmete na razvoj in delovanje sokolstva. Razstava je bila oba dneva predmet vsestranske pozornosti in je beležila izredno lep obisk. Vsa proslava je odlično uspela in zaslužijo organizatorji vse priznanje.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
praznikih
je tudi vse gospodarsko orodje, živino so le s težavo rešili. Posestniku šimeku pa je v Lobnici pri Bistrici zgorela viničarija.
TIHOTAPCI IN TATOVI
Organi finančne kontrole Andrej Pre-melč, Mihael šulik, Janez Gradišnik in Jožef Smolič so zalotili Antona Riznerja iz Vrbanove ulice, Avgusta Punčuha iz Tezna in Ludovika Polajžarja iz Vetrinjske ulice, ko so kanili vtihotapiti večjo količino saharina, igralnih kart, vžigalnikov, kamenčkov in tobaka. Globa bi znašala 1 milijon dinarjev. Ker je ne bodo mogli odplačati, bo sledila zaporna kazen. — Zunaj na koncu Koroške ceste so našli v žitnem polju premočeno vrečo cigaret in tobaka, v bližini pa nekaj novega plavega blaga.
Tatovi tudi ne mirujejo. Posestnici Julijam Celcerjevi iz Gradiške pri Pesnici je izginil izpred hiše na Aleksandrovi cesti št. 11 bicikelj, železniškemu uradniku Le-njarju dinamo z biciklja, upokojenemu železniškemu uradniku Dominiku Polancu pa 2800 dinarjev iz pisalne mize.
TKAGIKOMEDIJA NA DRAVI
Na dravskem nabrežju so našli danes zjutraj žensko ročno torbico, v kateri je bil listek s prošnjo, naj jo najditelj izroči tezenskim orožnikom. Na listku ie bilo zapisano, da se Anica V. in Vido M. poslavljata od tega sveta in da sta našla svoj skupni konec v Dravi. Tezenski orožniki so takoj uvedli preiskavo in dognali naslednjo zanimivo zgodbico: Ančka in Vido 6ta se zares zvezana pognala v Dravo in plavala skupaj kakšnih 50 metrov po Dravi. Prišla sta do nekaterih vej ob nabrežju, kjer sta obstala na plitvini. Obšinila ju je pri tem misel, da bi vendarle bilo še lepo živeti, pa sta stopila na kopno, potem pa nista več šla v mrzlo valovje.
SENZACIJA NA ŠAHOVSKEM BOJIŠČU
Prehodni pokal je doslej branil Mariborski šahovski klub. V soboto zvečer pa ga je v zaključnem kolu izgubil. Priborila si ga je ekipa UJNŽB, ki je premagala M&K v razmerju 5:3. Posamezni rezultati zaključnega kola so bili: Lukež (UJNŽB) je premagal dr. M. Spindlerja (MŠK), Lešnik (UJNŽB) Mešička (MŠK), Kukovec Feren-čaka (MŠK), Knehtl (UJNŽB) Golca (MŠ K), prof. Sila (MŠK) Vidoviča (UJNŽB), Babič (UJNŽB) Biena (MŠK), Ostanek (MšK) Gobca n. (UJNŽB), Gobec I. (UJ NžB) Stanojeviča (MŠK).
Nesreča pri dirkah
Ljubljana, 10. junija.
Na motociklističnih dirkah, ki so se vršile oba dneva na dirkališču v Šiški, so se dirkači mestoma divje podili. Ni čuda, če je pri tem prišlo tudi do težje nezgode. Pri neki točki sporeda sta bila v krivulji, najopas-nejšem delu dirkališča, tesno drug za drugim dirkača Š e 1 a iz Maribora in Ljubljančan Prešeren. Šeli je spodrsnilo, Prešeren je bil samo par korakov za njim in se mu ni mogel več izogniti Vozil je čez njega z motorjem in mu zlomil desno nogo. Šelo so takoj odvedli v bolnico, kjer so mu dali nogo v mavec in se je že vrnil v Maribor. Najbrž bo že v najkrajšem času zopet dirkal. Upajmo, da uspešnejše, predvsem pa previdnejše! Drugih nesreč na prireditvi ni bilo in je gladko potekla
Vremenska napoved
je za nedeljo obetala krajevne nevihte, ki so pa izostale, ker jih je menda razgnal veter. O binkoštnem ponedeljku pripoveduje vremensko poročilo: Slaba depresija nad Italijo in zapadnim delom Balkana, ciklon nad zapadne in severnovzhodno Evropo, visoki pritisk v ostalih delih Evrope. Prevladuje jasno vreme v sTednji in južni Evropi, a oblačno, mestoma dež v zapadni in vzhodni Evropi. V Jugoslaviji je bilo jasno po vsej kraljevini, nekoliko oblakov v severnozapadnem in zapadnem delu. Temperatura se je zvišala. Najnižjo je
Novo mesto, 10. junija
Na binkoštna praznika je praznovalo ao-lenjsko sokolstvo 251etnico obstoja novomeške sokolske župe. Slavnostni program v dostojno počastitev tega jubileja se je zcčel že v nedeljo dopoldne na Loki, kjer so bile tekme članstva in naraščaja. Ob 9. dopoldne je bila otvorjena v sokolskem domu sokol-ska razstava, ki jo je otvoril župni prosvetar prof. Krajec. Zvečer je bila bakiada in obhod po mestu na Loko, kjer jo bila pod vedrim nebom ob 21. svečana akademija. Tej krasno uspeli prireditvi je prisostvovalo nad 2000 ljudi.
Program je bil dobro sestavljen in je ugajal občinstvu, zlasti peta točka, ki so jo izvajale Članice iz Mokronoga: ples s taan-burami. Enako je ugajal nastop ženskega naraščaja novomeškega društva v skupinskih vajah z venci, in članov novomeškega društva, ki so izvajali lepe vaje po zvokih ir,ar-seljeze. Pri akademiji je sodeloval tudi žmpni pevski zbor, ki je zapel več narodnih pesmi.
Glavni del svečanosti je bil danes. Mesto je bilo vse v zastavah in zelenju. Ob 9. je krenila po mestu sokolska povorka, v kateri sta sodelovali tudi novomeška in kostanje viška godba. Na čelv je bilo 10 sokolskih praporov, katerim se je pridružil tudi prapor pomočniškega odseka novomeškega obrtnega društva. Dolgi sprevod se je ustavil pred mestnim magistratom, od koder je pozdravil sokolsko občinsitvo predsednik občine g. Jože Pavčič. Spregovorili so nato še župni starosta dr. Ivan Vašič, ki je pozdravil zastopnike oblasti in druge sokolske gosfte in na kratko orisal delo in razvoj novomeške župe. Prof. Sabltič iz Karlovca je sporočil pozdrave SKJ in kar-lovgke župe, br. Pehare pa pozdrave ljubljanske župe. Burno aklamirana od občinstva, ki je sipalo z oken in balkonov cvetje, je krenila povorka na Loko, kjer so bile skušnje. Kljub veliki vročini je popoldanskemu nastopu, pri katerem je sodelovalo okrog 200 članov in članic, prisostvovala velika množica. Vse vaje so bile izvedene brezhibno, eksalkttno. Posebnega priznanja so bili deležni starejši telovadeči člani, ki so izvajali celjske vaje iz leta 1910. Zvečer je bila na telovadišču ljudska veselica.
imela Mrzla Vodica 8 stop., najvišjo pa Ercegnovi 37 stop. Prognoza za jutri: Jasno' v južni, a deloma oblačno v severni polovici kraljevine. Temperatura se ne bo posebno spremenila. To se pravi, da bomo še nekaj dni imeli kopanje in solnce.
Upravičene zahteve sodnikov vse Jugoslavije
Beograd, 10. junija
Združenje sodnikov iz vse države je imelo v nedeljo svojo 4. redno skupščino v Beogradu. Potekla je v najlepšem soglasji!. Vodil jo je predsednik Rusomir Jankovič, ki je po počastitvi pokojnega kralja v daljšem govoru razpravljal o najvažnejših problemih pravosodja in sodniškega stanu. Zlasti je poudarjal:
Sodišča bodo uživala in zaslužila zaupanje, ako bodo dobro organizirana, ako bodo sodniki uživali stalnost, ako bodo izrekali pravico neodvisni in ako bodo gmotno neodvisni. To so nujne zahteve za dobro urejena sodišča, pri nas enako kakor pri drugih visoko pravno urejenih državah. Dejstvo je, da je pri nas stalnost v službi suspendirana od 1. septembra 1936., ko bo avtomatično vrnjena sodnikom, ki bodo takrat v službi. Sodniki so bili prijetno izne-nadeni z lansko deklaracijo vlade, v kateri je bilo glede pravosodja rečeno »Dobro pravosodje je temelj vsake dobro urejene države. Pravni red in zakonitost morata biti v celoti zajamčena.« Lahko svečano izjavimo, je zaključil predsednik, da vsi sodniki brez rezerve stavljamo na razpolago vse svoje moči, da se ustvari dobro pravosodje. Predsednikova izvajanja so bila sprejeta s toplim odobravanjem.
O delovanju uprave je podal obširno poročilo dr. Luka Kravina, poudarjajoč, da je lani bila posvečena glavna pozornost stanovskim potrebam, še zlasti nevzdržnim gmotnim prilikam sodniškega stanu. Nadalje je bilo na skupščini podanih več referatov o položaju sodnika v sodobni državi in o reformi pravosodja. Slednjič je bila sprejeta naslednja resolucija:
»Osnovni in bistveni pogoji sodobne države in naroda imperativno nalagajo, da so načela sodne neodvisnosti, ki jo zastopa tudi naša ustava, zajamčena v celoti in z zakonom. Zato je potrebno, da se čim prej ustvari nov poseben zakon o sodnikih, ki bo v smislu ustave zajamčil sodnikom: neodvisnost, stalnost in nepremestljivost, kar je neobhodno potrebno za uspešno izvrševanje njegove službe in za varovanje ugleda, ki mu že po samem poklicu pripada.
Pooblašča se upravni odbor združenja, da na osnovi podanih referatov in predlogov heSela predstavko o potrebah pravosodja in pravosodnega postopka. Naroča se upravnemu odboru, da definitivno organizira podporni fond. — Tudi v bodoče bo vodil združenje sodnik kasacije Rusomir Jankovič, podpredsednika sta Vragovič in Kravina, tajnika Zlatanovič in Jankovič, blagajnik pa Uroševič.
Življenjski jubilej angleškega kralja
Kmalu po svojem srebrnem vladarskem jubileju je obhajal angleški kralj sedemdesetletnico svojega rojstva. Ta dogodek je imel innogo skromnejše slavnostno obeležje kakor nedavna pet in dvajsetletnica vladanja. Prvotno so se bali, da bo moral kralj ta dan prebiti v postelji ker se je zopet prehladil. Toda v Londonu je sijalo sonce in tako se je zgodilo, da se je kralj po dolgih letih zopet enkrat osebno udeležil vojaške parade. Kralj je jahal na konju v spremstvu svojih štirih sinov, za njim pa so se peljale v kočiji kraljica Ma-ry, sinahe in vnukinje.
Vojaška parada je bila zelo učinkovita. Pred kraljem je defiliralo 2000 mož gard-nih čet in med defilejem je sviralo šest godb. Ko so vojaki oddali častno salvo, ie kralj jahal na čelu sprevoda nazaj v Buckinghamsko palačo.
Naročite — čitafte ŽIVLJENJE iN SVET"
Ljubljana, 10. junija.
Včeraj in danes so bile prve letošnje motociklistične dirke na Hermesovem igrišču. Kljub krepki pripeki je bil poset prvega dne odličen. Danes je bilo manj ljudi. Organizacija prireditve je bila skoraj brezhibna, neizbežni zastoji gredo vsi na rovaš motorjev.
Motosekcija šiškarjev je prestala porodne težave, po kvaliteti vozačev in po sposobnosti svojega vodstva koraka nevzdržno naprej. Že dosedanji uspehi upraviču-jejo v polni meri njeno eksistenco, v bodoče pa lahko pričakujemo od tolike agil-nosti in požrtvovalnosti tudi razmah v širino in kvalitetni porast.
V naslednjem prikaz dogodkov.
V nedeljo
Po skoro polurni zakasnitvi so tekmovalci otvorili prireditev s pozdravnim krogom z ugaslimi motorji. V povorki je bilo 15 vozačev. Pred tribuno je nato načelnik moto-sekcije g. Cigler v pozdravnem govoru omenil, da stopa sekcija s to prireditvijo v svoje drugo leto delovanja, obenem otvarja z njo letošnjo sezono. Pozdravil je zastopnika mestnega predsednika g. Jančigaja. O samem motociklizmu pa je omenil, da je pri nas le slabo razvit, pa se bomo morali .podvizati, da dosežemo tudi na tem polju druge narode, ki so pred nami. Motosekcija Hermesa ima v načrtu več prireditev, med drugimi bo prihodnjo nedeljo s svojimi člani obiskala Gorenjo vas, v teku avgusta pa je v projektu druga prireditev na dirkališču. Motosport je tudi pri nas potreben, kajti oni, ki se bodo na svojih jeklenih konjih borili za prva mesta na tekmi, se bodo znali v danem trenutku na njih boriti tudi za domovino, kar je važno zlasti za Slovenijo, ki bo v prvi vrsti potrebna te obrambe. Nato se je pričel spored.
1.	Seniorji — sportmotorji do 250 eem, 7 krogov: za prvo mesto sta se borila klubska tovariša Cerič Hinko in Šela, MK Maribor, toda Cerič je bil siguren od začetka do konca in je prišel ftrvi na cilj s časom 3:36 ena petina; 2. Šela 3.40, 3. Klančnik, Hermes, 3:52, 4. Sevnik Stane, Hermes. Za pla-eement v tej disciplini so si priborili po vrsti 6, 5, 4 in 3 točke.
2.	Juniorji_ do 500 ccm ne glede na tip
motorja, 7 krogov. Na startu je bilo pet vozačev, šela ni imel sreče, vrglo ga je v krivulji. Po tej nezgodi je ostal v vodstvu sam Seunik Vital, Hermes, in privozil na cilj s časom 3:09 dve petini; 2. Poljšak, Hermes, 3:15, 3. Prešern, Hermes, 3:20, 4. Seunik Stane, Hermes. Po vrsti so prejeli 6, 5, 4 iD 3 točke za nadaljnji placement.
3.	Seniorji — sportmotorji do 350 eem. 7 krogov. Štirje tekmovalci so se takoj od starta razvrstili in ohranili vrstni red do konca: 1. Cerič Hinko, MK Maribor, 2:58,
2.	Cisar, I. H. M. K., 3:03 dve petini, 3. Ko-pič-Kralj, I. H. M. K., 3:06, 4. Jagušt, I. H. M. K. Za nadaljnji placement so prejeli po vrsti 6, 5, 4 in 3 točke.
4.	Seniorji _ sportmotorji do 500 eem,
7 krogov. Samo trije na startu, med vožnjo je Skopca vrglo in je po veliki izgubi privo-zjl v cilj kot poslednji: 1. Babič, I. H. M. K., 2:51 dve petini, 2. Šiška, MK Ilirija, 2:57,
3.	Skopec, Hermes.
5.	Seniorji — turni motorji do in nad 500 eem, 7 krogov. Trije vozači so privozili na cilj: 1. Sevnik Vital 3:13, 2. Prešern 3:15, 3. Klančnik, Hermes, 4:02. Za nadaljnjo konkurenco imajo 6, 5 in 4 točke.
6.	Seniorji — sportmotorji do 350 ccm. 7 krogov, 2. vožnja Kopič-Kralj je moral zaradi defekta izstopiti, ostali trije so se plasirali: 1. Cerič Hinko 2:59 dve petini,
2.	Cisar 3:04 dve petini, 3. Šela 3:11 dv(» petini. Skupaj s prvo vožnjo je stanje: Cerič 12 točk, Cisar 10, Kopič-Kralj in šela po 4.
7.	Seniorji — sportmotorji do 500 Min, 7 krogov, 2. vožnja. Nikakor niso mogli v redu startati. Končno smo šli v odmor. Po odmoru pa se je start posrečil in v divji borbi — bila sta dva padca, Babič je še nadaljeval, dočim je Sevnik Vital odstopil — so se plasirali: 1. Šiška 2:29, 2. Poljšak 2:47, 3. Klančnik 3:02, 4. Babič; vodi Šiška z 11 točkami, sledi Babič 9 točk, Poljšak 5 točk, Skopec in Klančnik do 4 točk»
8.	Seniorji — sportmotorji do 350 ccm, 7 krogov, 3. vožnja. Cerič je v borbi s K« pičem že po prvih krogih siguren; rezultat: 1. Cerič 3:02 dve petini, 2. Kopič-Kralj 3:08,
3.	Šela 3:13 dve petini, 4. Klančnik; stanje po tretji vožnji: Cerič 18 točk, Cisar 10, Kopič-Kralj 9, Šela 8, Klančnik in Jagušt po 3.
9.	Juniorji — do in nad 5oO ccm ne glede na tip motorja, 7 krogov. Šela je na ovinku nesrečno padel tik pred Prešernom, ki se ni mogel več izogniti ter ga je povozil. Je težje poškodovan na nogi. Preostala dva tekmovalca sta privozila na cilj: 1. Poljšak 3:10, 2. Prešern 3:40, imata 6 odnosno f> točk.
10.	seniorji — sportmotorji do 50o eem,
7 krogov, 3. vožnja. Borba med šiško in Ba-bičem se je nadaljevala. Sprva je bil v vodstvu Babič, sredi vožnje pa je prešel Šiška, ki je krivulje lepo jemal, v vodstvo in ostal do konca: 1. Šiška 2:23 tri petine, najboljši čas dneva, 2. Babič 2:30, 3. Poljšak 2:43,
4.	Jagušt; vodi Šiika s 17 točkami, sledi Babič 14, Poljšak 9, Skopec in Klančnik po 4, Jagušt 3 točke.
Na praznik
Brez vsakih formalnosti so prešli takoj na nadaljevanje sporeda, in sicer:
1.	seniorji — šport motorji do 250 ccm, 7 krogov. Startali so trije, Klančnik je moral med vožnjo odstopiti in sta prišla v cilj: 1. Cerič, 3:16; 2. Sevnik Stane, 3:23 štiri petine. Skupaj z včerajšnjo vožnjo je bil končni placement: 1. Cerič, 12 točk; 2. Sevnik Sltane, 8 točk; 3. Klančnik, 4 točke.
2.	juniorji do 500 ccm ne glede na tip motorja, 7 krogov. Trije vozači so tako prišli v cilj: 1. Poljšak. 3:09; 2. Sevnik Vital. 3:15; 3. Prešern, 3:21. Ker je bil včeraj glede prvih dveh mest obraten vrstni red, je
bila potrebna odločitev na treh krogih. Zmagal je Poljšak, ker se je Sevnik v krivulji prekucnil, in je tako končno stanje v tej disciplini: 1. Poljšak, 11 točk; 2. Sevnik Vital, 11 točk; 3. Prešern, 8 točk.
3.	seniorji — šport motorji do 350 ccm, 5 krogov, IV. vožnja. Vrstni red na cilju:
1.	Cerič, 2:07 dve petini; 2. Cisar, 2:12 ena petina; 3. Kopič-Kralj, 2:15; 4. Jagušt. Cerič se je povzpel na 24 točk, Cisar jih ima 15, Kopič-Kralj 13, Jagušt 4.
4.	seniorji — šport motorji do 500 ccm, 7 krogov, IV. vožnja. Divji dvoboj med Šiško in Babičem. Šiška vodi od starta, r divjem preganjanju ga Babič mimogrede vlovi in prehiti, končno se v predzadnji krivulji prevrne in pride nato kot zadnji v cilj: 1. Šiška, 2:54; 2 Poljšak, 3:17 dve petini; 3. Švab, MK Ilirija, 3:22; 4. Babič. S to nezgodo je Babič močno zaostal: Vodi Šiška, 23 točk, Babič 16, Poljšak 14, ostali po 4 in manj.
5.	seniorji — turni motorji do in nad 500 ccm, 5 krogov. Startali so včerajšnji trije in se plasirali: 1. Sevnik Vital, 2:20, 2. Klančnik, 2:22 tri petine; 3. Prešern, 2:23. Za drugo in tretje mesto je bila potrebna odločilna borza na treh krogih med Klanč-nikom in Prešernom, v kateri je po napeti in lepi borbi tesno zmagal Prešern. Končno stanje: 1. Sevnik VitaL, 12 točk, 2. Prešern. 3. Klančnik, po 9 točk.
6.	seniorji — šport motorji do 350 ccm, 5 krogov, V. vožnja. Na startu jc samo trojica Cerič-Cisar-Kopič. Cerič je nepremagljiv: 1. Cerič, 2X17 tri petine; za drugo mesto je ostra borba, tokrat je 2. Kopič-Kralj, 2:12 ena petina; 3. C;sar, 2:12 dve petini. Stanje: Cerič 30 točk, Cisar 19, Komč-Kralj 18 točk.
7.	seniorji — šport motorji do 500 ccm,
5 krogov. V. vožnja. Trije imajo šanse za prva tri mesta, ti trije startajo. Šiška zbeži takoj od starta in Babič ga ne more več dohiteti, poleg tega mu nagaja motor in zaostane celo za Poljšakom, ki jo vedno varno ubira za ostalimi; tik pred ciljem pa oslabi tudi Poljšakov motor, in tako je Babič vsaj drugi: 1. Šiška, 2:03; 2. Babič, 2:15; 3. Poljšak, peš. Šiška je z 29 točkami nedosegljiv, Babič jih ima 21, Poljšak 18, kdo bo drugi, kdo tretji?
8.	seniorji — šport motorji do 350 ccm, 5 krogov. VI. vožnja. Cerič je tudi v šesti vožnji od starta do cilja prvi: 1. Cerič, 2:07 štiri petine; 2 Cisar, 2:10; 3. Sevnik Stane, 2:17; Kopič-Kralj po daljšem presledku. Bitka je odločena, vseh šestkrat je z-magal Cerič in dosegel 36 točk, drugi je Cisar, 24 točk, tretji Kopid-Kralj, 21 točk.
9.	juniorji — do in nad 500 ccm ne glede na tip motorja, 5 krogov, II. vožnja: 1. Sevnik Vital, 2:17; 2. Poljšak, 2:17 ena petina; 3. Prešern, 2:22; 4. Klančnik. Skupaj z včerajšnjo vožnjo: 1. Poljšak, 11 točk, 2. Prešern, 9 točk, 3. Sevnik Vital, 6 točk.
10.	seniorji — šport do 500 ccm, 5 krogov, VI. vožnja. Babič tokrat uide Šiški na startu, podi divje, v drugi krivulji je na tleh. Poslej stvar ni več zanimiva: 1. Šiška, 2:06
2.	Poljšak, 2:21 dve petini; Babič sploh ne pride v cilj, pa je končno stanje: 1. Šiška 35 od 36 dosegljivih točk, 2. Poljšak, ki so mu šle Babičeve nezgode dobro v račun, 23 točk, 3. Babič 21 točk.
11.	handicap — dirka vseh motorjev, 7 krogov. Šiška gre od starta, vsi drugi imajo naskok, največjega — do 250 metrov — Cerič. Šiška prehiti vse razven Ceriča in je vrstni red na cilju: 1. Cerič 2:55; 2. Šiška 3:02; 3. Babič, 3:09; 4. Sevnik Vital; 5. Sevnik Stane; 6. Jagušt.
S tem je bila zelo uspela prireditev končana, zmagovalci so še prejeli zaslužene vence, fotografi so jih vzeli na plošče m filme, razdelitev nagrad je bila po sporedu zvečer pri Keršiču.
Nekoliko podatkov o stanju našega Sokolstva. Po stanju od 31. decembra 1934, je bilo združenih v savezu v 25 župah 934 sokolskih društev in 1518 čet s skupno 178 tisoč 260 člani, 30.650 članicami, 190.744 sokolske mladine. Povprečno pa je telovadilo 40.825 članov, 8131 članic, 25.256 moškega in 13.731 ženskega naraščaja ter 62.016 in 51.001 ženske dece. Povprečno je bilo vpisanih telovadečih okrogl 200.000 oseb
Objave
H. operna produkcija drž. konservatorija bo drevi ob 20. uri v opernem gledališču. Gojenci operne šole bodo izvajali odlomke odnosno dejanja štirih francoskih oper in sicer: Lakme, Faust, Romeo in Julija ter Luizo. Muzikalno vodstvo prvih dveh del ima g. Leskovic Bogomir, drugih dveh pa dr. švara Danilo. Režija je v rokah ge. Cirile škerlj-Medvedove. K operni produkciji vabimo vse prijatelje napredka našega glasbenega študija in opozarjamo na izredno nizke cene od 5 do 15 Din. Predprodaja je pri dnevni blagajni v operi.
Dva nova grobova. Na Bizeljskem je umrl ugledni, daleč po Sloveniji znani veleposestnik g. Ivan M a 1 u š. Pogreb bo danes ob 9. — V Ljubljani je umrl g. Luka K a -lan, čevljarski mojster. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 17. z Vidovdanske ceste 2. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje J
Odbor združenja čevljarjev v Ljubljani objavlja: Danes ob 17. bo pogreb čevljarskega mojstra Kalana Luke. Uprava prosi, da se članstvo v večjem številu udeleži pogreba.
Pri modni reviji predvajani modeli vodilnega salona Hity so naprodaj po znižanih cenah oa Kongresnem trgu 13. in danes ne predvaja več na velesejmu.
Agitacija za zimo......LUTZ
Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS. REICH.
Volitve za jesen . . , , . , LUTZ Eno srce — ena radenska!
Kronika binkoštnih praznikov
so ▼ krasnem vremenu, brez posebnih nesreč
LJubljana, 10. junija
Preživeli smo dva izredno lepa praznika, »olnčna in živahna, po vrhu pa še brez kakih hudih nesreč. Solnca smo oba dneva imeli zvrhano mero, kakor se je nalašč za Binkošti spodobilo, ko smo ga prej tako dolgo pogrešali.
Bilo je spet majhno preseljevanje narodov. Ljubljančani iz mesta, deželam in tujci (Iti med nje v tujsko prometnem pogledu štejemo tudi brate od onkraj Sotle) pa v belo Ljubljano, na velesejem in še na Brezje in na Bled. Kar je Ljubljančanov zaradi štednje ostalo doma, so si privoščili kopanja in solnčenja po mili volji, mnoge pa je gotovo še enkrat ali dvakrat premamil ta preklicani velesejem, ki je oba dneva bil tako rekoč nabito poln in je v trudne pozne ure bilo mnogo zadovoljnega razpoloženja.
Do večerne ure, ko to pišemo, lahko beležimo nenavadno izjemo: še sleherne Binkošti zadnjih let smo žal morali beležiti kako planinsko nesrečo, letos smo hvala Bogu odrešeni te žalostne dolžnosti, čeprav je bilo na planinah več sveta kakor druga leta. Sli so eni vsaj v Kamniško Bistrico, kjer so imeli primorski rojaki svoj tabor s prijetno domačo zabavo in vsestranskim razvedrilom v krasni svobodni naravi, a najhujši smučarji so visoko pod planinskimi grebeni našli tudi še dovolj snežišč za ugodno smuko. Da so bili polna vsi prijazni hribčki od Šmarne gore do Golice in od Kureščka do Gorjancev, je odveč poudarjati. Saj še notranjski kraji, ki so od Ljubljančanov po krivici najbolj pozabljeni, tokrat niso bili brez gostov.
Razen neznatnih majhnih pijanskih svojeglavosti policija ni imela z ničemer kakih posebnih opravkov. Skratka: za vse zadovoljiva bilanca dveh praznikov. Se za kronista...
Rekord: 2626 birmancev
Pred stolnico in na velesejmu je vladalo tako pisano življenje, da je človek moral biti vesel tega, čeprav tako s krizo blagoslovljenega sveta. Toda zdi se, da ta šmen-tana boginja ni dosti motila botre in botrč-kov, ki so vodili peš ali s kočijo ali z avtomobilom svoje drobne ljubljenčke po mestu in v stolnico, da jih razsvetli sv. Duh. Teh srečnežev je bilo letos skoraj rekordno število. V nedeljo dopoldne je bilo 1643 birmancev, popoldne 705, v ponedeljek dopoldne pa 278, skupaj 2626 birmancev. To je doslej največje število birmancev od leta 1922, ko jih je bilo nad 3000. Lani jih je bilo 2536. Kljub temu velikemu številu pa ni bilo opaziti nič izzivalnega razkošja. Pa je bilo vendar vse lepo in zadovoljno.
Prazniki na velesejmu
Velesejem je imel v binkoštih svoja dva največja dneva. Navzlic vročini, ki je pritisnila, je malokdo mislil na kopanje in je vse drlo na velesejem Pri soparni vročini in gneči, ki je vladala v notranjosti paviljonov, ogled velesejma ni bil baš prijeten. tudi zunaj paviljonov, zlasti pa na ve-seličnem prostoru, se je človek komaj prerij. Vse to pa ni motilo ljudi ki imajo menda pravo zabavo na velesejma le tedaj, če povsod kar mrgoli občinstva.
K&kor je bilo pričakovati, je prišlo v nedeljo in ponedeljek izredno mnogo po-setnikov z dežele. Tudi iz Avstrije je pri-spek) več avtobusov. Med odličnimi gosti, ki so v nedeljo posetild velesejem, ie omeniti bolgarskega poslanika v Beogradu g. Dimi Kazasova, ki se je po ogledu velesejma odpeljal na Bled. V ponedeljek pa je prireditev posetil češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu g. František Resi v spremstvu češkoslovaškega gen. konzula v Ljubljani inž. Ševčika.
Gasilska razstava je privabila množico gasilcev. Iz Vitanja, Slov. Bistrice, Konjic, iz Gornjega grada in drugod so gaslici, po 20 mož, prišli uniformirani s svojima gasilskimi avtomobili, da so si ogledali razstavo m tako priredili kar revijo gasilskih voz.
Pravo zmagoslavje pa žanje modna revija. Velesejem in Zveza gospodinj sta si s to prireditvijo pridobila nsvenljivih zaslug za naš modni svet. Uspeh je popoln tako za zvezo, za salone kakor za publiko. Saj je dvorana pavilijona »K« pri vsa*-ki predstavi nabito polna. Kljub neznosni vročini vztrajajo obiskovalci do konca. Conferencier g. Mirko Jelačm in režiser g. Ferdo Delak se neprenehoma trudita, da prrikažeta z vsako predstavo kaj novega. Prav tako tudi modni saloni, ki so dali res najboljše. V nedeljo popoldne je s svojimi malimi harmonikarji nastopil tudi prof. Pavle Rančigaj. Poleg senzacije je spretno poskrbljeno za umetnost, zabavo in kupčijo.
Velesejem bo v torek zvečer zaključen
in ga ni mogoče podaljšati. Na splošno željo občinstva, da bi Zveza gospodinj podalj-
šala modno revijo, sporočat tudi zveza, da žal tej želji ne more ugoditi. Pač _pa bodo modni saloni pokazali za zaključek še enkrat svoje najboljše stvaritve v zaključni reviji, ki jo bomo videli v torek zvečer ob pol 9. uri v »K« paviljonu. Torej v torek zvečer bo poslednjič v letošnji sezoni predvajanje modelov naših modnih salonov.
železnlčarska slava
Kakor bi nebeški vremenarji vedeli za dobrodelni namen, ki so ga imeli železničarji z dobičkom svoje slavske veselice na prostem, tako so jih obdarili s krasnim sončnim vremenom in še lepšim prav poletno toplim večerom.
Matjanov gaj pravijo majhnemu bukovemu gozdiču na zadnjem klancu pred savskim prodom, komaj streljaj od glavne ceste iz St Vida v Tacen, kjer so v nedeljo naši železničarji letos že drugič na prostem proslavili svojo slavo sv. Konstantina in Jelene. Že v soboto zvečer, pa tudi pred odhodom posebnega vlaka v nedeljo so s svojo godbo »Sloge« priredili po vsem mestu in tudi po predmestjih prav uspelo reklamo. Glavna privlačnost te železničarske prireditve pa je zmerom napoved, da so cene dobrotam — stanu in času primerno
— solidne, režija pa domača. Jedačo in pijačo in vse, kar je bilo potrebno za telesni blagor, je dobro in kar »režijsko« pripravila železničarska nabavljalna zadruga, ve-selični del pa je bil v rokah godbe in pevcev »Sloge«, ki so bili za plesa in petja željne res več kot radodarni. Tako se je ta zdaj že tradicionalna proslava letos zaključila s še lepšim moralnim uspehom kot lani; nič manj važno pa ni tudi dejstvo, da so udeleženci v izbornem razpoloženju, ki je vladalo med njimi prav do odhoda posebnega vlaka, z veseljem priložili oboi za glavni namen prireditve: Da bo nekaj revnih in bolnih železničanskih otrok videlo Jadran in uživalo njegove koristi za zdravje!
Kljub glavnemu birmanskemu dnevu ln
precej pekočemu soncu je bilo v gaju že v prvih popoldanskih urah kot v roju; ljudi pa je bilo proti večeru še zmerom več. Med odličnimi gosti smo opazili domačina g. direktorja Cugmusa s soprogo, brig. generala Pekiča s soprogo, polk. Tartaglio za oblastni odbor JS, gen. tajnika TPD Pogačnika za kraj. odbor JS, polkovnika Nedeljkoviča za Aeroklub in še številne druge. Razveseljivo je, da je bilo med gosti tudi mnogo zastopnikov ostalih panog državne službe.
Na meji ustreljen
Tragična smrt mladega Notranjca v Postojni
spravili v postojnsko bolnišnico, kjer so si prizadevali, da mu rešijo življenje. Hitro je bila izvršena operacija, vendar bile so rane prehude in jim je nesrečni France na binkoštno nedeljo ob pol 6. podlegel. Užaloščeni oče, ki je včeraj zvedel, da je bil sin obstreljen, se je danes zarana odpravil s hčerko obiskat ranjenega sina v bolnišnico. Na svojo žalost pa ga je našel mrtvega v pro-sekturi in je moralo poteči nekaj časa, da se je vživel v bridko resnico.
Tragični dogodek je vzbudil splošno vznemirjenje in globoko sočutje med obmejnim prebivalstvom. Gre pač ponovno za primer ne le tihotapske strasti, ampak za dokaz, kako težko se preživlja naše ljudstvo, ko vendar vidi vse nevarnosti, in vzlic vsemu nepremišljeno tvega življenje za borni zaslužek. Tudi Švigljev France je nesel le malenkost čez mejo in je za njo žrtvoval življenje.
10. maja.
V postojnski bolnišnici je snoči izdihnil France švigelj, iz Ivanjega sel« St 22, občina Rakek. Podlegel je ranam, dobljenim od strelov italijanskega obmejnega organa.
France Svigelj, po domače Mačtmov, je bil star 19 let in sin uglednega našega posestnika. 15. junija bi moral na nabor. Ker je bil najstarejši — na domu sta poleg staršev in starega očeta le še bratec in sestrica — je bil namenjen za bodočega gospodarja. Toda v noči na preteklo soboto se je tudi France odpravil po nedovoljeni poti čez mejo. Pred Postojno, na tako zvani »Rau-berkomandi«, ga je opazil italijanski obmejni detektiv. Prijel ga je, vendar se je krepki France iztrgal in skušal pobegniti. Na detektrvove klice, naj se ustavi, se France v svojo nesrečo ni hotel odzvati. Detektiv je takrat že potegnil samokres in oddal več strelov. Dva sta zadela in se je France le še malo opoteikel, potem pa obležal krvaveč. Ena krogla ga je zadela v hrbet, druga v vrat.
Nesrečnega otetreljenca so hitro
Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
OGLEJTE VELESEJEM —DANES ZADNJI DAN!
Kmetijski strokovnjaki dravske banovine so se priključili združenju za vso Jugoslavijo
V	salonu restavracije pri »Levu« so na
binkoštno nedeljo zborovali naši kmetijski strokovnjaki, organizirani absolventi srednjih in nižjih kmetijskih šol. Predsednik g. Sancin je pozval zborovalce, da po-časte spomin Viteškega kralja s trikratnim »Slava!«, a mlademu kralju Petru II. so zaklicali trikrat »Živel!«. Nato je predsednik pozdravil navzočnega predsednika snujočega se »Združenja kmetijskih strokovnjakov za kraljevino Jugoslavijo« g. dr. Mladena Josifovica, predlagal, da zboro-valci pošljejo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravni g. ministru dr. Marušiču in banu dr. Pucu. Kmetijski strokovnjaki vse države se morajo organizirati zaradi skupnega dela v močno falango za prospeh našega kmetijstva. Zakaj kot agrarna država moramo zlasti skrbeti za kmeta in njegovo delo.
Iz tajniškega poročila, ki ga je dal gospod Martelanc, je razvidno, da ima društvo 120 rednih članov. Med letom jih ie 5 izstopilo, pristopilo pa 25 novih. Društvo se je na vse mogoče načine prizadevalo za zboljšanje razmer v našem kmetijstvu s pomočjo vseh odločujočih faktorjev, a prav tako za interese kmetijskih strokovnjakov, ki morajo čim prej priti do polne veljave. To se pa zgodi le tedaj, če se bodo zavedali skupnosti in svojih dolžnosti.
V	debati je g. Flego interpeliral za one tovariše, ki so nameščeni še vedno kon-traktualno, pa ne dobe mesta. Predsednik je odgovoril, da zahtevajo oblastva od kmetijskih strokovnjakov visoko šolo. zaradi česar odklanjajo absolvente srednjih in nižjih kmetijskih šol. Tako nastajajo za absolvente teh šol več kakor neprijetni za-pletljaji, katerih sami nedvomno ne morejo rešiti in jim bo treba pravice priboriti s skupnim nastopom. Društvo je z učitelj-stvom v tesnih stikih, kar mu glede uspešnosti njegovih prizadevanj močno koristi
Podpredsednik g. Gombač je poročal o novem »Združenju poljedelskih strokovnjakov« za vso državo. Njegov predlog, naj se slovensko društvo razide in pristopi kot sekcija k temu novemu združenju, je bil soglasno sprejet. Za ta sklep se je r toplimi besedami zahvalil v imenu združenja g. dr. Josifovič iz Beograda in izrazil prošnjo, naj društvo kmetijskih strokovnjakov še dalje dela tako. da da zgled vsem ostalim v državi, kakor je bilo doslej. Potreba, da se kmetijski strokovnjaki združijo, je pereča zlasti na jugu države, kjer so kmetijski strokovnjaki razbiti. Govornik je kratko prikazal zgodovino
FIlm Z. K. D.
v Elitnem kinu Matici PRVIČ V LJUBLJANI
VESELA OTROŠKA RINGARAJA
Danes nepreklicno zadnjikrat ob y23. uri
združenja in poudarjal, da morajo vsi, ne glede na šole, delati v interesu našega naj-zdravejšega temelja — kmeta. A kmetijski strokovnjak je prav tisti, ki je prvi poklican, da dvigne inašega kmetovalca kulturno, gospodarsko in politično. Zaradi tega je združitev vseh strokovnjakov v državi nujna. Grajal je nastop agronomov ko so proti skupnemu združenju. Ta opozicija je kvarna vsemu delu in borba za nadvlado te ali one organizacije, ki ima iste cilje, je kriva, da od našega dela kmet ne uživa tistih uspehov v gospodarstvu, katerih od strokovnjakov upravičeno pričakuje. Doslej obstoje sekcije združenja v savski, primorki, drinski in od danes tudi v dravski banovini. V teh sekcijah je včlanjenih že nad 500 članov. Tako bo združenje odslej moglo izdajati lasten list: »Glas poljoprivrednih stručnjaka«, ki izide brž ko bodo odobrena prav-la združenja List se bo med drugim bavii tudi s kmetskim vprašanjem. Za zdaj do izhajal kot mesečnik.
Sledilo je sestavljanje sekcije. Zboroval-ci so sklenili, da ostane članarina v višini 60 Din. Po kratkem pogovoru o raznih manjših zadevah je g. Sancin dal zgodovinski oris društva, ki obstoja že 28 let.
Predsedovali so mu po vrsti gg. Pire, Rohr mann in Belle. V upravo nove sekcije je g. Dular predlagal naslednjo listo, ki je bila soglasno sprejeta: predsednik Sancin podpredsednik Gombač, tajnik Sottler cd borniki so pa Flego, Suštič, Kafol, Strekelj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni inž. Hočevar, Breceljnik. Levanič in Martelanc
Sekcija je sklenila, da posmrtninski fond odpravi, članom pa vrne denar. H koncu je g. Suštič govoril o kmetijski zbornici. Vsi zborovalci so za to, da se kmetijska zbornica čim prej osnuje, za kar je treba sestaviti referat in ga izročiti na odločujočem mestu. O novem vinarskem in sadjarskem zakonu je poročal g. Kaiol. Ta zakon je preobširen in ga je treba v marsičem spremeniti. Banska uprava ga že proučuje, in je upati, da pride le do popravka. V ta namen naj vse banovine pošljejo v Beograd svoje predloge in prikažejo upravičenost svojih zahtev. Refe.-rat za našo banovino sestavi g. Josip Priol iz Maribora. Zborovalci so v smislu svojih sklepov soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo odposlali na vsa pristojna mesta. Pri raznoterostih so obravnavali stanovske zadeve, nakar je podpredsednik Gombač zaključil lepo uspelo, tri ure trajajoče zborovanje z željo, da požanjejo kmetijski strokovnjaki v bodočem poslovnem letu več uspehov v prid našega gospodarstva, kakor so jih doslej.
Veličastna zadnja pot Rada železnika
Mnogo je tragike v igralskem poklicu, o
katerem je zapisal sloveč nemški pesnik: »Glumcu potomstvo ne plete vencev«. Pogreb Rada Železnika, ki se je moral posloviti od življenja, ko je bil pri svojih 40 letih na višku svoje mnogovrstne ustvarjajoče sile, pa je pokazal toliko iskrenega sočustvovanja z njegovo usodo, da bo spomin na tega res odličnega člana naše drame zagotovo še dolgo ohranjen svež in svetel.
Davi je bilo truplo prepeljano iz bolnišnice v dramo, kjer so uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda dostojno uredili mrtvaški oder v avli; tovariši in tovarišice pokojnega pa so poskrbeli, da so poleg vencev krasile oder tudi številne sveže cvetke. Mnogo ljudi je kropilo Rada Železnika. A ko je popoldne nastopila ura pogreba, se je na trgu pred Vratno zbralo mnogo, mnogo ljudi, ki so že s samo navzočnostjo pripomogli, da je bila pokojnikova zadnja pot veličastno počaščenje onemelega gledaliŠcega umetnika. Preder so ponesli krsto v mrtvaški voz, se je od Rada Železnika v globoko otožnih besedah poslovil ravnatelj drame Pavel Golia. Vzneseno je poudarjal zasluge in vrline igralca kakor človeka Rada Železnika. Žalne molitve so opravili štirje duhovni, a pevski zbor opere je zapel večno lepo »Vigred«, ki je mnoge ganila do solz.
Razvrstil se je dolg žalni sprevod. V mrtvaški voz sta bila vprežena dva para vran-cev, obložen je bil z venci, a najlepše vence so nesli v sprevodu. Za užaloščenimi sorodniki so stopali predstavniki naših gle-
dališč, kakor tudi stanovskega združenja igralcev, ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev. Tovariši iz drame in opere z ravnateljema Poličem in Golio so sledili dragemu tovarišu vsi do groba.
Pri Sv. Križu so krsto prenesli v kapelico, po molitvah pa k rodbinski grobnici. Mnogo toplih in lepih besed so našli govorniki ob poslednjem slovesu. Upravnik dr. Brenčič se je spominjal pokojnikovega udej-stvovanja po prevratu v mariborskem gledališču. Danilo Gorinšek se je poslovil v imenu mariborskih tovarišev. G. Sadar je mrtvemu poborniku gledališke umetnosti izrekel zadnjo zahvalo v imenu Celjskega dramatskega društva. Predsednik Lujo Dre-novec je izpregovoril zadnje slovo v imenu vsega igralskega stanu. Najgloblje pa so se vseh prisotnih dojmile besede Hinka Nučica, ki je prišel iz Zagreba, da se kot učitelj poslovi od svojega dragega učenca. Tudi pri Sv. Križu so tovariši iz opere zapeli pretresljivo žalostinko, a najturobnej-ši je bil zadnji pozdrav, ki so ga zasvirali fanafristi. V krasnem popoldnevu so se množice žalostne vračale v mesto.
&EPERTQAft
DRAMA.
Začetek ob 20. uri
Torek, 11. junija: Bunbury. Red B. Sreda, 12. junija: V času obiskanja. Red A. Četrtek, 13. junija: V času obiskanja. Red C.
OPERA.
Začetek ob 20. ui Torek, 11. junija: Druga javna produkcija gojencev operne šole drž. konservatorija. Sreda, 12. junija: Boccaccio. Red Sreda. Četrtek, 13. junija: Faust. Premiera. R^d Četrtek.
Drama
Wildeova komedija »Bunbury« je polna epigramov, aforizmov in prebliskov, žongli-ranja z besedami in vrednotami, kar jo dela tako originalno in duhovito, da mora biti za slehernega človeka zabavna. Težišče Wil-deovih iger je vselej na epigramski vsebini dialoga. Vsi, ki ljubijo ta žanr, bodo ob »Bunburyju« najzadovoljnejši gledalci. Zasedba premierska. Režiser prof. Šest.
Jutri bodo odigrali v drami Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja« za red A. Avtor je orisal v njej posrečeno tri svetove: rimski, izraelski in krščanski. Vzroki in posledice Jezusovega trpljenja in obsodba se razvijajo pred gledalcem na odru ter dajejo nazorno sliko tiste dob«*
24. t m. bo t drami produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. Ljubitelji plesne umetnosti bodo imeli priliko spoznati delo in uspeh učenk naše domače plesne umetnice, ki izhaja iz mojstrske šole Mary \Vi£-manove.
Opera
Suppejev »Boccaceio« se poje 12. t. m. za n»d Sreda. Ta klasična opereta, ki jo je poživil dirigent Niko Štritof z aktualnimi kupleti in domisleki, je našla pri naši razvajeni operetni publiki živahen odziv, ki priča, da je delo zabavno. Vsi sodelujoči so pripomogli do njenega lepega uspeha. Dramatizirane novele iz Dekamerona dajejo humo-rističen libreto in aprobirana Suppejeva glasba nosi in uspešno podčrtava dejanje. Dirigent Niko Štritof. Zasedba je običajna.
Gonnodov »Faust« je poslednja operna premiera tekoče sezone. Predvidoma se bo vršila dne 13. t. m. Muzikalno vodstvo opere je v rokah dirigenta A. Neffata, režira pa jo g. Primožič. Margareto poje ga. Ljubica Karena, Fausta g. Gostič, Mefista g. Primožič, Marto ga. Kogejeva, Valentina g. Janko in Wagnerja g. Petrovčič. Delo je v vsakem pogledu skrbno pripravljeno in zrežirano in obeta postati jako zanimiva predstava.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
^ Franz Josefove ^
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Grtša KoritnUt:
Krosnjar Kuzma na velesejmu
K-uzma je doma v krasnem ravnem Frekmiurjiu. Tik ogrske raeie leži njegova rodna vasica in prej > znal govoritJi ma-dža-sko kakor pa p^eamursko ln vktjub temu, da eo mra v Voli zabičevali, da je Slovenec, še vedno a ponosom poudarja, da je »Ičreni« Prekintiiec.
In pridno nosi po svetu svojo platneno robo. Vsakih štirinajst dni ee vrne s polnim mošnjičkom v svojo drago domovino, da iznova na tlači nahrbtnik z debelim! balamd blaga na vatle in z zavitki kari-ranih brisač in vsakovrstnih prtičev. In ko roma po 6vetu in brusi podplate iz kraja v kraj, od vrat do vrat, ima zadosti prilike, da 6e spominja nekdanjih časov, ko se še nI ukvarjal e pridobitno trgovino svojih številnih poklicev, kil Jih je menjaval pogosto, kakor menjava danes svoje krošnje: svojega pastirje vanJa, svo-jega hlapčevanja pri nekem madžarskem baronu, pa prijetnega klateštva po raznih fcrajfih rodnega Prekmurja ln bližnjega Podravja, na katerem Je užival zlate urice brezdelja, pustolovstva in ljubezni ter pognal vse svoje prihranke. AB še danes mu ni ža! tega. kajti sapa sreče je k mahi spet. zavete v njegova jadra ta ga posta-vtila na noge kot pridnega dninarja pri nekem premožnem veleposestniku. Iznova
je spravil skup nekaj okroglega in danes je vesel, da se je rane Ml nekdanjih malo obetajočih poklicev. Saj ima zdaj pred seboj jasno začrtano pot (iela, zaslužka, karijere...
In ko je Kuzma nedavno bral v časopisnih in na pisanih lepakih, da bo v LJubljani velesejem, je zavriekalo v njegovih prsih dobičkaželjno srce in mu reklo: »Hoj, Kuzma, na pot. Doli bo ljudi, da se bodo kar trli, in prodajal boš, kakor še mikolii.« Pa si je natlačM nahrbtnik, da je malone pokal, povezal še dve nadomestni culi in se s sijočim obrazom odpeljal proti prestolnici.
Ljubljana! Velesejem! To mu je neprestano brnelo po ušesih, ko je vlak z njegovimi balami enolično dTckral proti jugu. živo je že gledal v duhu, kako se bodo zgrinjale okoli njega množice kupcev, ko bo razgrinjal svoje belo platno, trkal po njem z robatim vatlom ta kričal: »Poceni dam, samo da prodam, napol za denar, napol zastonj, evo žene oko mene,« Itd.
Komaj ee Je zavedel, kdaj se je vlak ustavil, tako je bil potopljen v svoje ma-meče upe. Na ljubljanski postaji Je krepko natovoril svojega dvonogega oslička, ga pokrepčal v bližnji gostilni s četrt litra rdečega cviička in porcUb gulaža, (ki
p« na njegovo razočaranje nti prav ndč dišal po okusnem prekmurskem »gulaezu«,) plačal in Jo pogumno mahnil za vosom električne cestne železnice, ki je bil ob tej priliki spremenjen v kričečo velesejm-sko reklamo.
Previdno se je preril s svojim bremenom do vboda. Potegnil Je iz žepa suknjiča 6vojo velesejnnsko izkaznico in se potrpežljivo postavil v vrsto. Kakor traku-Ija, kii Jo Je videl svoj čas v pratakn se mu Je zdela ta dolga vrsta obiskovalcev Kos za kosom se Je trgal od ude, aH ni hotelo bdti konca... Navsezadnje ee Je le tudi njegova zajetna malenkost odtrgala od trupa. Ali toliko da je napravil nekaj korakov proti me6tu, odkoder ga je pozdravil prijetno vabeči avok radijskega zvočnika, že se je os orno zadri nad nJim glas debelega možakarja s službeno čepico na glavi:
»Halo, hoj, kam pa vi s svojo kramo?«
»Tukaj je moja Izkaznica, pa tradi obrtni list, če želite...« Kuzma Je naglo segel z roko v žep suknjiča.
»Pokažite dovoljenje?«
»Kakšno dovoljenje? Tu imam krošnjar-sko dovoljenje ...«
Kuzma mu je pomolil svoj obrtni list. Možakar pa ee je 6amo namuznil in vprašal resno:
»Kje vam je določeno mesto za prodajanje? Znotraj ali zunaj?«
»Meni je dovoljeno prodajati povsod,
snotraj kakor zunaj,« se je odrezal Kuzma.
Nikar ne brijte norca iz mene, nimam časa, da bi se dolgo prerekal z vami. AH imate 6ploh določeno mesto, kjer boste stali s svojimi cunjami?«
To Je pa pogrelo poštenega Kuzmo. S oumjami... Jezno se mu je pretegnil obraz in že Je hotel s svojo robo naprej.
»Prodajal bom, kjer me bo volja. Mislite, da bom stal na enem mestu, kakor baronov žrebec v svoji pregraji,« je odgovoril nataknjeno.
To pa je bik) tudi uslužbencu preveč. Obrnil se je in poklical stražnika. Konec vee te zadevščine pa je bil tak, da je moral pošteni Kuzma s svojim dvonogim osličkom in njegovim tovorom iz vele-sejansikih prostorov, pri vsem tem, da je imel obrtni li6t in velesejmsko izkaznico. Pojasnili pa so mu, da se sam lahko vrne, kadar ga Je volja, samo svoje robe ne sme več prinesti e seboj.
»NS je pravice na svetu«. Je rekel sam pri sebi razočarani krošnjar, »ni je na Madžarskem, pa tudi v LJubljani in na velesejmu je ni«.
Zunaj velesejmske pregraje pod kostanji Je odložil svoje breme in 6e jel ozirati okoli sebe. Srce mu še ni upadlo, čeprav eo ga tako grdo napodili \% hrama zlatega boga. ZamisMI se Je ta Jel delati načrte, kaj bi ukrenil. Iz njegovega 6novanja ga Je nepričakovano predramil znan glas.
»Hej, Kuzma, aM si tudi U tukaj? Po-
zdravljen prijatelj.«
Bal je njegov davna znanec in sorojak Damjan. Zdaj je Kuzmi odleglo. Spoznal je, da je en prijatelj v nesreči vreden več ko trije v 6reči. Pomenila sta se kot stara znanca in stanovska tovariša in Kuzma je kmalu razgrnil po tleh svoje blago. Zadovoljen je bil, da bo imel pod kostanjem mir in da ga ne bo nihče preganjal.
V oglušujočem hrupu in direndaju, v menjajoči se mešanici poslovnega in zabavnega vrenja so mu minevale ure. In ko je bilo sonce še visoko nad oddaljenimi polhovgrajskimri vrhovi, je Kuzma opazil, kakor da se je iznenada predramil iz prijetnih sanj, da ee je zaloga njegove robe neverjetno skrčila in da mu je moš-njiček nenavadno narastel. Zdaj se je spomnil, da Ima izkaznico v žepu ta da še ni ko6il. Naglo je stlačil ostanke svojega platna v nahrbtnik ln ee poslovil od prijatelja, češ da si hoče malo ogledati velesejem in se pokrepčati s kakim prigrizkom. Obljubil mu je, da se bosta pozneje spet videla.
Ne vemo, kakšne Jedače in pijače si je Kuzma na velesejmu privoščil, prav tako ga nismo mogli slediti po vseh paviljonih in oddelkih, p« katerih Je pohajal ta občudoval raznotero delo človeških možga nov ta rok. dejstvo pa je. da je tudi tokrat nadvladala v njem srčna 6tran nad umsko Niso ga posebno zanimali Industrijski niti poljedelski stroji, ne avtomobili, ne dvokolesa, ne jadralna letala, ne
»juTRO« ponedeljska Izdaja
4
forctr, IT. jtrraja -
Sreča je muhasta!
Kdor računa g srečo, ne more računati s uspehi. Pred vsem ne v vsakdanjem življenju: kdor hoče napredovati, mora imeti jasen preudarek. Poučen mora biti o vsem, kar se dogaja v sodobnem svetu znanosti in umetnosti. Najugodnejšo in najcenejšo priliko za pouk in zabavo nudi ilustrirana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET«, Id se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5.
Dogodki po širnem
Angleži na šahovski olimpijadi v Varšavi
Velikega mednarodnega šahovskega turnirja v Varšavi se udeležijo Angleži, kakor poročajo iz isndona, s Sultanom Kha-nom, Thomasem, Winterjem, Sergeantom in Fairhurstom. Indijski velemojster in velikobritanski prvak Sultan Khan bo igral na čelu britskega teama, na drugem mestu pa angleški mojster Thomas.
Winter in Sergeant sta znana londonska mojstra. Fairhurst zastopa škotsko, ki ni postavila posebne skupine. Pač pa se udeleži turnirja s posebno skupino Iiska in v tej skupim bodo duiblinska mojstra O' Han-lon ter O' Brien in irski prvak Reilly, ki prebiva v Niči. VLondonu se bo vršil vež-balni turnir, ki se ga udeleži tudi Sultan Khan.
Kamenjana do smrti
V Kišinijevu je porotno sodišče obsodilo štirinajst žensk, ki so nedavno na nezaslišan način do smrti kamenjale vaško lepotico Jekaterino Gromanovo, svojo tekmovalko v ljubezni.
Jekaterina je bila preprosta kmetiška hči toda krasotica. S svojimi ognjevitimi pogledi je vnemala moške vsevprek, samske in oženjene. Za slednje je bila še bolj privlačna kakor za prve, to so njih zakonske žene kmalu opazile. V začetku so j» od časa do časa priredile kakšen škandal-ček, ki pa ni kdo ve kaj zalegel. Jekaterina zaradi teh prizorov ni popustila prav nič v svojem ljubavnem podžiganju. Nasprotno, še bolj je dražila zakonske može, ki so noreli za njo brez nehanja. Končno so zakonske žene sklenile, da se osvetijo nevarni tekmovalki v ljubezni. Videč, da ni mogoče spraviti Jekaterine drugače s poti, so neko noč vdrle v njeno stanovanje, jo dvignile s postelje in jo polile z bakreno galico. To pa jim še ni b.lo dovolj. Vlekle so jo iz hiše na prosto, jo vrgle na cesto in plesale po nji. S tem fanatizmom so si tako dolgo dajale duška, dokler si ni ena izmed maščevalk izmislila, naj bi Jekaterino kamenjale do smrti. Rečeno, storjeno. Ko je bila revica že mrtva, so jo še vlačile po cestah, dokler niso prišli orožniki ter storili konec strašni osveti.
Uniforme se vračajo
Značilno za današnjo dobo je, da se ljudje povsod po svetu uniformirajo. Ta tendenca je dala poguma vladi avstrijske republike, da je izdelala poseben prsonlnik za svoje uradništvo, ki bo v bodoče ob posebnih priložnostih moralo nositi uniforme.
Ministrski svet na Dunaju je skleni!, da si mora vsak uradnik nabaviti paradno obleko s pokrivalom na dva roga. Takšne uniforme in pokrivala so nosili že uradniki v rajnki Avstriji. Uradniki višjih činov bodo nosili še posebna znamenja, n. pr. zlate borte in peresa ter odgovarjajoče suknje z ovratniki, kanclisti pa dobe na-mestu dosedanjih »srebrnih knetfov« gumbe v zlati barvi. V novin uniformah bodo stopali avstrijski uradniki že letos za Telovo procesijo. O, zlati čas zdaj uniformam vzide!
Jiinemannova bo usmrčena
Zverinsko mater Šarloto Jiinemannovo, ki ie zakrivila smrt svojih otrok z lastno nemarnostjo in zabaveželjnostjo, je sodišče v Berlinu svoj čas obsodilo na smrt. Junemannova je, kakor znano, pustila otroke stradati in umreti v največjem pomanjkanju, sama pa se je zabavala na plesiščih. Po obsodbi se je nečloveška mati pritožila na vzklicno sodišče. Zahtevala je revizijo procesa. Zdaj je pristojna sodna instanca odbila pritožbo. Sodba je s tem postala pravomočna in Junemannova bo v kratkem justificirana.
Vztrajni raziskovalci
Angleška ekspedicijska ladja »DiscoveTy U.« se je te dni vrnila iz antarktičnih vod proti Angleški. Mudila se je v Antarktidi celih dvajset mesecev.
Skrčen obseg
italijanskih listov
Italijanski državni podtajnik za tisk je pravkar izdal ukaz. da morajo vsi italijanski listi skrčiti obseg. Od 18. junija dalje bodo smeli listi v Italiji izhajati samo po enkrat na teden na 10 straneh, trikrat tedensko na osmih in dvakrat na teden na šestih straneh.
Tudi v zraku se pripravjlajo
Na letališču Tempelhof pri Berlinu se vrše vsak dan poleti, ki imajo propaganden značaj in navdušuejjo Nemce za jačanje lastnih kril
Nemiri na Filipinih
RADENSKE!
Vaša pažnja bo nagrajena!
Prepričajte se o brezkonkurenčni kvaliteti RADENSKE.
Smel skok s padalom na morje
Ruski skakalec s padalom Aleksandrov »i je upal prvič v zgodovini letalstva skočiti s padalom na morje. Skočil je iz letala v višini 2500 m. Ko je bil 1350 m nad valovi, se je padalo odprlo, 20 m nad vodo pa si ga je odvezal in planil v valove ter srečno priplaval do brega.
Proustov brat umrl
V Parizu je umrl kirurg prof. Robert Proust, brat francoskega romanopisca Marcela Prousta. Bil je slovit operater in se oj zanimal tudi za književnost. Izdal je med drugim celotno korespondenco svojega brata.
Žrtve zračnega vrtinca
Iz mesta Mehike poročajo o katastrofalnih posledicah zračnega vrtinca, ki je spro-£3 silne poplave v Xohimilci, San Pedru in lAotopanu. Ti trije kraji so popolnoma opustošeni. V San Pedru je bilo v trenutku katastrofe v cerkvi 200 ljudi pri maši. Niti eden od njih se ni rešil in vrnil živ domov.
Na Filipinskem otočju so nedavno izbruhnili nemiri, v katerih je bilo 47 ijudi usmrče-nih, 40 pa ranjenih. Upornike so naposled prijeli in odvedli v ječo. Tukaj jih vidimo za železnimi palicami, skozi katere žalostno zrejo v svobodo
Iz akvaristove tobe
O ščutd in psičku
Minil je čas pomladne velesejmsk^ razstave, ki jo navadno blagoslavlja z obilico dežja bog Pluvius. Zal ni bilo razstavljenih akvarijev, ki tvorijo vedno posebno privlačno točko za obiskovalce, kajti življenje v vodah zanima vsakogar, staro in mlado. Akvarij, ki ga je klub akvaristov stavil na razpolago ravnatelju velesejma. bi napravil prav lep vtis v kakem paviljonu in vršil tako propagando za akvaristovstvo v splošnem, a opremljen z ustrezajočim nadpisom, bi opozarjal interesente na klub akvaristov v Ljubljani. No — upajmo, da nas bo jesenska razstava prijetno iznenadila z r.iz-nimi prebivalci voda, morskimi in sladkovodnimi.
V naravi so korita zdaj precej polna, kar otežuje akvariranje, vendar je pričakovati. da bodo vode kmalu opadie in se zbistrile, nakar se bo prika.ial letošnji za-roa, ki se bo tekočega leta razvijal neoviran od jakih nalivov, ki zasujejo ikre z blatom. Bliža se nam poletje. Ko bodo vzplamtele sirom Slovenije grmade na gričkih in v dolinah, se bo poslovila pomlad ui se umaknila poletju, ki ' i'npa s svojo toploto k življenju nič koliko majhnih in najmanjših vodnih živali, zaroda dobrodošla hrana. Zarod ostrižev m ščjk se je scve že izlegel, ali redko kdaj ga vidimo, kajti naraščaj roparic je silno oprezen in plaš-!iv .n s»: bliskovito uma :ne v globino ali pa med vodne rastline, ki tvorijo sedaj že košate, bujno se razvijajoče skupine v vodah. Ščuke so že 3 do 6 cm dolge, ostriži pa 1 in pol do 2 cm. Zajemajoč z mrežico v goščavi, utegnemo vloviti po naključju kako roparico, v juliju in avgustu se pa pojavljajo v jatah že 3 do 6 cm dolgi, nad vse ljubki ostrižki. Ščuk pa ne vidimo nikdar v jatah, ker se že kot zelo majhne razidejo, kar jim narekuje njihova požreš-nost. Plavajoč v jatah, bi se želodci majhnih ščuk ne mogli nasititi, premalo plena bi odpadlo na poedinke. Ostriži, ki ne rastejo tako hitro, se pa dolgo drže v jatah, skromnejši so glede hrane. Sulec in ščuka sta v slovenskih vodah največja roparja tudi po velikosti, 'zaradi tega se kakor že rečeno zgodaj odvoje od jate.
Akvaristi, ki razpolagajo s prezračeval-nikom, si lahko vlove kakega majhnega sul-ca. Če stoji akvarij v senci na hladnem mestu (cesto dolijemo mrzlo vodo, ali pa denemo večji kos leda v akvarij) se ribica prav dobro počuti. Veselje je, gledati ga pri lovljenju. Nitkarjev, bolh. ličink komarjev, a tudi majhnih tenkih deževnikov se loti. Majhna ščuka pa, če je ne hranimo z ribjim zarodom, je nenasitljiva. Vse, kar ji pride pred kljunasti gobček pogoltne, nikdar ni sita. Dočim stare ščuke ne zasledujejo svojega plena, temveč čakajo na mestu, se pa mlade ščuke, zlasti v akvariju, potrudijo s trebuhom za kruhom in se zanimajo tudi za ribe v sosednem akvariju in silijo v steklo s težnjo, da bi našle pot j tjakaj. Cesto se pa tudi zalete v steklo, ko
se poženo za plenom v sosednem akvariju, pri čemer se navadno prav občutno ranijo.
O požrešnosti ščuk nam pričajo prepričevalno podatki opazovalcev. Ščuka, ki je 1 m dolga in 14 do 16 kg težka, poje v sedmih dneh toliko kilogramov rib, kolikor je težka. Ker se hr?ni navadno z bolj majhnimi ribami, od katerih pride na kg okoli 20 do 30, požre torej v tednu olroli 400 ribic. Glede inteligence je ščuka med našimi ribami gotovo na zadnjem ir.estu. Dasi se je zaletela že nekajkrat v šipo, se tega ne zapomni in se zaleti zopet vanjo. Hraniti večje ščuke v akvariju je zelo težko, ker jedo samo ribice in le redki so slučaji, da se lotijo deževnikov in paglavcev.
Neka druga zelo zanimiva riba v skupini »Iiaplomi« je tudi psiček (L mbra kra-meri Fitz), ki živi v stoječih in leno tekočih vodah panonske ravnine. Ko plava si pomaga izmenoma s prsnimi in tTebnSrimi plavutmi, kar nas spominja na pasji sko-kot. Ko leži na tleh, obrača glavico na vse strani, a tudi očesi sta zelo gibljivi, kaT napravi komičen, zabaven vtis na opazovalca. Hrbtna plavut je kakor pri ščuki bliže repne plavuti. Tudi drža ie ista. Stoji namreč mirno, vodoravno, poševno ali pa navpično v vodi z glavo navzgor ali pa navzdol, pri čemer mu trepeče repna plavut kakor pri ščuki. Barva te ribice je rjava s kovinasto-zelenim sijajem, trebuh je bel. Glava sliči na glavo klena ali jeza, samo da so oči večje. Trup je podolgovat, repna plavut zaokrožena. Žal se pri nas zlasti v krajih, kjer je ta ribica doma, premalo zanimajo za akvaristovstvo. V splošnem nam pa manjka večja trgovina, ki bi ljubitelje preskrbovala z vsemi na kopnem in v vodah živečimi živalcami. Tako podjetje bi se vsekakor izplačalo, a zanimanje za vse vrste živalic je veliko in krog ljubiteljev se vedno bolj širi.
Goreča štorklja
V	Kiispokladanvju na Madžarskem se je zaletela štorklja proti večeru v električni vod. Pri tem je nastal kratki stik, luči so ugasnile. Pač pa se je ptici po iskri vnelo perje. Ljudje so videli, kako je letefa. nekaj časa z gorečimi perutmi. Ta nenavadni ogenj v zraku pa je kmalu ugasnil in žival se je precej osmojena spustila v svoje gnezdo.
--- ni EmI im -
Stavbeno gihasije
na Asigloškem
V	Londonu je izšla uradna statistika^ ki pravi, da so zgradili od konca svetovne vojne dalje na Angleškem 2,655.902 hišL Zasebniki so zgradili dve tretjini poslopij, eno tretjino zgradb pa je dala postaviti vlada. Če pomislimo, da imajo na Angleškem okolu 8 milijonov vseh hiš, je povojni prirastek vsekakor lep in priča, da ima Anglež prav rad lasten dom.
Kupuj domače blago!
svetu
Drug za drugega govorita
Zločini zaradi strastne ljubezni so v Aa-gliji razmeroma redki, zato zbuja v Londonu tem večje zanimanje proces proti Američanki, skladateljici mrs. Almi Rat-tenburyjevi in njenemu šoferju, 20 letnemu Percyju Stonerju. Oba sta obtožena, da sta umorila skoro 70 letnega moža Ratteo-buryjeve.
Ko je policija nekaj ur po zločinu vdrla v vilo komponistke, je nrrs. Rattenbury-prostod^šno priznala, da je ona izvršila zločin, m sicer je udarila moža s kladivom -po glavi. Kmalu potem pa se je jav3 na policiji, splošno znani ljubček Američanke. Izpovedal je, da je on izvršil umor. šofer prisega, da je Rattenburvjeva nedolžna in jemlje krivdo nas a, prav tako pa zatrjuje svojo krivdo mlada vdova. Sodniki ne morejo priti na čisto, kdo je morilec, ker razbremenjujeta ljubček in ljubica drag drugega.
Gospa,
Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo družino.
Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen!
On potrebuje živce za svoj posel!
Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče češče, — mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico
šentviško pohištvo, ne pirotske preproge in vezenine, ne keramika, ne elektrodi-namiika. Ko j« šel skozi paviljon z gasilsko razstavo, je rekel ravnodušno: »No, saj niimam hiše, da bi mi pogorela«, pri vhodni v razstavišče Modne revije pa je rekel nekam žalostno: »Kaj mi pomagajo ta svilena krila in bluzioe, ko pa nimam dekleta, da bi jo oblekel.. .« Z večjim zanimanjem pa si je ogledoval veselič ne naprave: vrtiljake, električni avto-drom, vožnjo doibov, streljanje za dobitke, zanimala ga je tudi nekakšna dve sto in petnajst kil težka ženska, četudii je naglo opomnil: »Takšne debeluše pa že ne bi maral, posebno zdaj poleti ne .
Naposled se je ustavil pred figurami, ki so jim zijali pokrivala z glave, kakor hitro so 6e jim te prikazale izza pregra-je. Zagledal se je v rdečelično lutko z visokim cilindrom na glavi. Spomnil se je na gospoda, ki ga je tako po krivici pognal predpoldme z velesejma, pa je v obnovljeni zagrenjenosti rekel sam pni sebi: »Prav tak sii cilind.raš. kakor je bil oni. Počakaj, zdaj ti bom zbil cilinder z glave!« Ko je ravno hotel sečii po veliki eunjasti kroglfi, da bi jo treščil v cilindra-šu v čelo, pa se je oglasiil od nekod prijeten glas muzike...
Kuzma je hipoma pozabi svojo jezo in cilrindraša, izpustil je kroglo na tla in jo ubral za sladiko vabečim glasom balalaj-ke. Srečno je prihiitel dfo mesta, kjer so
tako prijetno igralii ruski mnizikantje. Prvo vesellje pa mu je skalil pogled na gosto množico radovednežev, ki se je zgnetla okoli sviračev in se opajala z razkošno godlbo in elegantnim plesom. Kuztmd ni dišalo, da bi s-tal zadaj kakor nepovabljen gost na prežii, pa je jel iskati priMke, da bi prišel bliže k odru. Po zaslugi svojih krepkih komolcev, deloma pa po zasiugu nemirno valoveče množice 6ame je stal kaj kmalu prav v osrčjiu tega tropsko vročega živega otoka. Pritisk za hrbtom, odipor spredaj, komolec na desni, sunek na levi, krohotanje vsenaokoM, šepetanje, omamne dišave... vse to je vplivalo na njegove telesne čute, medtem ko 6o mu dvigali in opajaJl pristno čuteče prekmursko srce melodični zvoki in lahni, uravnovešeni ritmi... Sladiko mu je bilo pri srcu in užival je kakor umetnik.
Zdajci pa se je predramil iz svojih umetniških 6anj. Občutil je neprijeten pritisk na tistem mestu svojega kolka kjer je imel žep z svojo debelo denarnico. Sprva se mi menil za to. Pa je občutil iznova ... Tokrat pa ga nI pritisnilo. Nasprotno, zdelo 6e mu je, kakor da ga nekaj na vso moč obzirno in ljubeznivo gla-dii in boža... Skoro dobro mu je delo to in spomni se je na čase, ko so na ta način negovale njegove telesne čute zale podiravske dekline ... Pa saj, to mora biti drobna ženska roka ... Ta trenotek ga je obšla misel, da bi bilo bolje, ko bi vzel denarnico iz hlačnega žepa in Jo
vtaknil kam drugam. Da, bolje v vsakem oziru ...
Nepričakovano naglo je segel s desreioo v hlačm žep zadaj.
Pogreznil je roko v odprtino — — —
grozno--— tla 60 se mu zamajala
pod nogami... Namesto da bi prijel za denarnico, je začutil med »vojnimi prsti topilo (irobno roko. čudno ga je spreletelo po V6em telesu, bliskoma se je otorenaT in zagledal za svojim hrbtom čedno rjavo-polto deklino. Prvi trenotek je hotel zakričali: »Tatica! Primate Jo!« Ali na veselo iznenadenje se je preveril, da je polna denarnica še v njegovem žepu in da drži tatico sam ... Tatica ... Zdaj ko ga je nrinH prvi strah, jo je pogledal pozorneje. Deklina je bila videti vsa iz sebe, telo fi je bilo kakor odirevenelo ln velike temne oči so jii prazno, kakor zamaknjeno strmele nekam preko njega... Hotel jo je suniti, pa ni mogel... Zdelo se mu je da ga nekaj toplega, nekaj ženskega prosi: »Kuzma, Kuzma, ne pogubi me!« Spu-6tal je njeno roko, saj mu v oni gneči! tako in tako ne bi mogla uiti, najsi bi tudi hotela.
Kuzma je bil v neznanski zadregi. Ali naj Izročil to cvetoče življenje roki pravice, da jo pogubd za greh, kd mu nI prizadel nobene škode? Seveda, ko bi mu bila ukradla, tedaj b1 brezpogojno storil to Ali njegov denar je nedotaknjen, ta deklina pa Bog ve... Kaj pa, ko M si jo prisvojil? V tem položaju hi Slo to prav lah-
ko... Samo reči mu je treba: »Dekle izbiraj — stražnika ali mene ., ^
Kuzmi je bilo vroče pri srcu, misli so se mu dfivje podiile in prehitevale druga drugo, čut pravičnosti se je boril v njem z glasovi usmiljenja, Bog usmiljenja je križal v njegovi duši meč z demonom pohote ... V6e to pa se je vršilo tako blazno hitro, da se ubogii Kuzma ni mogel odločiti.
V tem zgoščenem kaosu neurejenih misli in čuvstev pa je iznenada občutil na svoji rami težko moško roko. Hkrati pa ga je predramil iz mučnega 6novanja glas prijatelja Damjana:
»Ej, Kuzma, kako ti kaj ugaja na vele-eejmu?«
Naglo se je okrenil in odgovoril samo-gibno:
»Prav fletmo bi bilo, Damjan, ampak vsega je preveč.«
»Kaj še, meni pa se zdii, da je še vsega premalo, godibe, plesa, vina deklet. Stopi no z menoj h kaki mizi. Vroče mi je in žejem sem. Pa tudi tole go6podično povabi s seboj.« Damjan je pokazal na »tatico« za Kuzmanovim hrbtom.
Kuzma je zazijal od začudenja.
Damjan se je zasmejal. »Nič 6e ne boj, fant. To Je moja dobra znanka Fanika. Pametno in zalo dekle je, kakor boš videl. Zdaj pa z menoj.«
Okrenil se je, prijel za roko svojo Fa-n-iko, ki je vsa zardela od nekakšnega notranjega ganotja, toi pa ga mladi Kuzma
ta čas še ne bi bil mogel doumeti, in si jel utirati pot skozi živi obroč, a Kuzma je samogiibno stopal za njima.
Pri veselo razgibanem omizju natrpanega vinskega paviljona eo se nato vsi trije podprli s pečenim odOjkom in s ši-beniško črnino. In pozno ponoči, ko se je razlivala srebrna mesečina po tivolskih nasadiih, po velesejinskil) mizah pa žlahtna Bakhova kapljica, je pripovedoval prebrisani Damjan svojemu mlajšemu stanovskemu tovarišu pirečudno zgodbo o tajne detektivu in neizkušenem mladem krošnjarju, ki se je skoraj ujel v tatinske mreže prelepega rjavopoltega dekleta.
Lažni inženjer
Sodišče v Moskvi je obsodilo na smrt in odredilo ustrelitev ruskega državljana Pavla Krivošeja, rodom Ukrajinca. Krivo-šej, ki je obdadal nemščino v govoru in pisavi, si je ponaredil potni last in se izdajal za nemškega inženjerja-specialista. Ponaredil je tudi inženjersko diplomo, s katero se je izkazal na pristojnih mestih, da so ga sprejeli v službo. S temi dokumenti je prišel v državno službo ter je opravljal inženjerske posle cela tri leta v popolno zadovoljstvo nadrejenih oblasti.
Nedavno pa so slučaino odkrili, da je mož navaden slepar. Kljub temu. da ie onravljal službo ves čas brezhibno, so ga postavili pred sodišče, ga obsodili na smrt in ga takoj ustrelili.
^porini prazniki
Lepa lahkoatletska zmaga Primorja
Na proslavi klubove 15 letnice je lahkoatletska ekipa Primorja drugič zmagala nad reprezentanco Bukarešte s 76.33 : 72.66 točke in si trajno osvojila srebrni pokal min. predsednika dr. Jevtiča — Tudi v mednarodnih nastopih so bili doseženi
prav dobri rezultati
Ljubljana, 10. junija.
Včeraj in danes so se na igrišču ASK Primorja nadaljevala lahkoatletska tekmovali ja v proslavo klubove 15-letnice s sodelovanjem reprezentance Bukarešte in številnih drugih odličnih atletov — domačih in tujih.
Drugi dan
_ to je nedelja — je prinesel naslednje
uspehe (Zaradi boljšega pregleda navajamo točke za dvoboj med Primorjem in Bukarešto zaporedno, ostale pa spet skupno, ne pa po vrstnem redu, kakor so se vršile):
110 m zapreke (za dvoboj)
L Negru (Buk.) 19.1,
2.	Simonescu (Buk.) 22.0,	v
3.	Štok (Prim.) 22.0,
4.	Grgič (Prim.) odstopil.
Točke: Pr. 1, Buk. S.
Skupno: Pr. 29.33, Buk. 22.66.
Pri nas se tek preko zaprek le redko vidi, zato je bilo zanimanje za to točko precejšnje, vendar ni nudila pričakovanega užitka. Oba Rumuna sta tekla dobro, vendar je skoraj vsak podrl kakšno zapreko.
100 m (za dvoboj)
1.	Kovačič (Prim.) 11.1,
2.	Beju (Buk.) 11.8.
3.	Cerar D. (Prim.) 11.9.
4.	Lupan (Buk.).
Točke: Pr. 6, Buk. 3.
Skupno: Pr. 35.33, Buk. 25.66.
Po rezultatu se vidi, da odlični sprinter Kovačič ni imel prave konkurence in je zato tekel bolj lagodno — le za dober placement.
Met diska (za dvoboj)
1.	Havaletz (Buk.) 43.30,
2.	Kovačevič (Prim.) 41.32,
3.	Serše (Prim.) SS.60,
4.	Kurzbauer (Buk.) 29.69.
Točke: Pr. 4, Buk. 5.
Skupno: Pr. 39.33, Buk. 30 68.
Rumunski rekorder v disku Havaletz
(47.17) je prvo mesto upravičeno zaslužil, vendar smo spričo velike reklame o njegovi trenutni formi pričakovali več. Serše (Pr.) kaže, da bo postal eden naših naiboliših v disku.
Tek 5000 m (dvoboj)
1.	Dinu Cristea (Buk.) 16:20 3/5,
2.	Comanescu (Buk.) 16:371/3,
3.	Srakar Fr. (Pr.),
4.. Krpan (Pr.).
Točke: Pr. 1, Buk. 8.
Skupno: Prim. 40.33, Buk. 38.66.
Rezultat spričo velike mednarodne konkurence baš ni odličen, zato pa je bila borba toliko lepša.
Skok v daljino (dvoboj)
1.	Lupan (Buk.) 679,
2.	Putinja (Pr.) 628,
3.	Piperescu (Buk.) 618,
4.	Požar (Pr.) 608.
Točke: Prim. 3, Buk. 6.
Skupno: Pr. 43.33, Buk. 44.66.
Lepi rezultati. Skoraj nas razočara vsak, ki ne skoči nad 6 m. Točka je bila prav zanimiva posebej še spričo zelo različnih stilov, ki smo jih opazili pri tekmovalcih.
Tek 800 m (dvoboj)
1.	Lapusan (Buk.) 2:04.4,
2.	Gaberšek (Pr.) 2:05,
3.	Czurda (Pr.) 2:05.2,
4.	Popovici (B.).
Točke: Pr. 4. Buk 5.
Skupno: Pr. 47.33, Buk. 49.66.
Gaberšku zaenkrat revanža proti Lapusa-
nu za predlanski tek Uedinjenja še ni uspela in je moral kloniti z minimalno diferenco.
Štafeta 4X100 m (dvoboj")
1.	Primorje (Cerar, Kovačič, 2gur, Šu-šteršič) 45 sek.
2.	Bukarešta (Lupan, Beju, Piperescu, Si-mionescu) 48 sek. (zaradi dvakratnega prestopa diskvalificirana).
Točke: Pr. 10, Buk. 0.
Za štafeto, posebej še za 4X100 m, je na vseh prireditvah vedno veliko zanimanje. Rumuni spričo odličnega teka prvih dveh Primorjašev niso mogli veliko. Žal so dvakrat prestopili, zato se jim doseženi uspeh ne šteje. Predaje niso bile najboljše, niti ne pri zmagovalcu.
Skupno stanje točk do vključno nedelje: Primorje 47.33, Bukarešta 49.66.
(Tudi štafeta Primorja je bila drugi dan na prijavo Bukarešte zaradi napačno zmerjene proge razveljavljena.)
V ostalih točkah, ki so se vršite kot mednarodne, so bili doseženi naslednji rezultati:
Tek 100 m (predteki)
1.	Mazzi (Haišk, Zgb.) 11.6,
2.	šuštersič (Prim.) 11.7,
3.	Vemrtti (Rapid, Maribor) 11.7
Met diska:
1.	Havaletz (Buk.) 43.30,
2.	Kovačevič (Prim.) 41.32,
3.	Schener (Hašk, Zgb.) 40.08,
4.	Stepišnik (Ilirija)' 39.09.
Zelo zanimiva, vendar nekoliko oredol-ga točka. Po 6 metov — tudi pri krogli — na velikih nastopih utruja in ni več tako privlačno.
Tek 5000 m _ 12 tekmovalcev:
1.	ing. Hron (vi&ofcoš. spont Praga) 16:05 in štiri petine,
2.	Bručan (Ilirija) 16:13 in ena petina,
3.	Dinu Cristea (Buk.) 16:20 in tri petine,
4.	Comanescu (Buk.) 16:37 in ena oetina,
5.	Sporn (Ilirija) 17:20.
Poleg teka na 1500 m v soboto popoldne gotovo najlepša točka tekmovanja. Vodilna srupa prvih štirih se je stalno meniaiva-la v vodstvu in se je po vsakem k rogu bolj oddaljevala od ostalih. Ing. Hron je presenetil s svojim krasnim finishem — c^lih 300 m. To se le rediko vkii pri o*a.
Tek 100 m — finale-
Kovačič (Prim.) 11.4,
2.	Mazzi (Hašk. Zgb.) 11.4,
3.	Sušteršid (Prim.) 1L5,
Skok r daljino:
1.	Novakovi? (BSK, Beograd) 6&1
2.	Lupan (Bukar.) 679,
3.	Putinja (Prim.) 628,
4.	Stepišnik (Hirija)627.
Tek 800 m (12 tekmovalcev):
1.	Rošicky (Slavija, Praga) 2:00,
2.	Otahal (visokoš. šport Praga) 2:01,
3.	Flas (Hašk, Zagreb) 2:03,
4.	Skušek (Primorje) 2:04.
Tudi za to točko je vladalo ogromno zanimanje. Simpatični gostje iz Češkoslovaške &o zasluženo zmagali v trdi končni borbi. Ugodno je presenetil Zagrebčan Flas, ki «« ie že na 1500 m zelo dobro plasiral
Tretji dan
v ponedeljek se je mednarodni lahkoatlet-ski miting Primorja nadaljeval in se je končal dvoboj Primorja z Bukarešto v razmerju 76.33 : 72.66 točke za Primorje. Lansko leto je zmagalo v Bukarešti tudi ASK Prtfnorje z uspehom 95 : 70 točk.
Posamezni uspehi tekmovanj tretjega dneva so:
200 m (dvoboj)
1.	Kovačič (Prim.) 23.0.
2.	Piperescu (Buk.) 24.0.
3.	Šušteršič (Prim.) 24.1.
4.	Simionescu (Buk.).
Točke: P. 6, B. 3.
Skupno: Pr. 53.33. Buk. 52.66.
200 m (mednarodno). 1. Kovačič (Pr.)
23.0.	2. Rošicky (Slavija, Praha) 23.8. 3. Piperescu (Buk.) 24.0. 4. Sodnik (Ilirija)
24.1.
400 m (dvoboj).
1.	Czurda (Px.) 53.1.
2.	Lazar (Buk.) 54.1.
3.	Gaberšek (Pr.) 54.2.
4.	Popovici (Buk.).
Točke Pr. 6. Buk. 3.
Skupno: Prim. 59.33, Buk. 55.66.
Doseženi uspehi so dobri, ker je bilo te-kališče že nekoliko zrahljano.
Enako velja za naslednjo točko, t. j. tek 400 m, kjer je Šulc (Slavija, Praha) dosegel zelo lep rezultat in zmago.
400 m (mednarodno). 1. Šulc (Slavija, Praha) 512. 2. Czurda (Prim.) 53.1, 3. Lazar Buk.) 54.0. 4. Gaberšek (Prim.) 54.2.
Troskok (mednarodno). 1. Calistrat (Buk.) 1336. 2. Novakovi« (BSK, Beograd) 13.28. 3. Perpar (Prim.) 12.89. 4. Putinja (Prim.) 12.47.
Troskok, dvoboj.
1.	Calistrat ((Bukar.) 13.36.
2.	Perpar (Prim.) 12.89.
3.	Putinja (Prim.) 12.47.
4.	Negou (Buk.) 12.44.
Točke: Pr. 4, Buk. 5.
Skupno: Prim. 6333, Buk. 60.66.
Prvak Calistrat (Buk.) je še junior m je doseženi uspeh zboljšan rumunski junior-ski državni rekord.
Takoj po teku na 400 m je zmagovalec Šulc (Slavija, Praha) stopil pred mikrofon in se kratko zahvalil prireditelju in občinstvu za prisrčen in gostoljuben sprejem m posebej poudaril, da je dosežen uspeh najboljši, ki ga je kdaj dosegel. Pohvalil je tudi odlično tekališče ASK Primorja.
Poleg dvoboja so se vršile še nekatere vmesne točke kot narodne od. mednarodne.
Tek 100 m (narodno): 1. Mazzi (Hašk,
Zagreb) 11.2. 2. Sodnik (Ilirija) 113. *
Tek 10 km (mednarodno): 1. inž. Horn (vis. šport Praha) 34:38 štiri petink, 2. Bručan (Ilirija) 34:44 dve petinke. 3. Špom (Ilirija) 35:51 dve petinke.
Simpatični inž. Horn si je s tem osvojil že tretje prvo mesto na tej mednarodni prireditvi. Enako kot na 1500 m in 5000 m je tudi v finishu na 10 km pokazal odlične sposobnosti in veliko rutino.
met kopja (dvoboj).
L Vamanu (Buk.) 52.39.
2.	Kovačevič (Pr.) 51.79
3.	Havaletz (Buk.) 46.91.
4 Putinja (Prim.) 43.81.
Točke: Pr. 3, Buk. 6.
Skupno: Prim. 66.33, Buk. 66.66.
Kopje (mednarodno): 1. Markušič (Slavija, varažd.) 56.86. 2. Vamanu (Buk.) 5239. 33. Marian (Zašk) 52.10. 4. Kovačevič (Prim.) 51.79.
Krasen uspeh Markušiča, ki dosedaj ni nastopal v tej disciplinL
Vmesni čas pred zaključno točko proslave, t. j. balkansko štafeto sta izpolnili točki: skok v višino (jun. C).
1.	Baloh (Pr.) 160.
2.	Pogelšek (Pr.) 155.
3.	Češnovar (Korotan) 150
in met kladiva, kjer je M. Stepišnik vrgel 41.64.
V balkanski štafeti (800 — 400 — 200 — 100) je tekmovalo
pet moštev, kar je največja udeležba dosedaj sploh pri naših nastopih.
v mednarodni konkurenci so uspeha naslednji:
1.	reprezentanca Prage (Otahal X Ro-šicky X Šulc X Boček) 3:30.
2.	Primorje II. 3:32 štiri petink.
3.	Primorje I. 3:34.
4.	reprezentanca Bukarešte 3:35.
5.	Hašk. Zagreb 3:36 štiri petink.
Za dvoboj štejeta kot
1. Primorje I. in 2. Bukarešta točke: Prim. 10. Buk. 6.
Končno skupno s*3nje 76.33 : 72.66 za Primorje.
Oficielna proslava
je bila v nedeljo popoldne pred nadaljevanjem tekmovanj. Navzoči so bil: številni odlični predstavniki in zastopniki pokroviteljstva in častnega predsedstva prireditve.
Visokega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal g. brig. general Jovanovič, g. ministra za telesno vzgojo dr. Auerja in g. župana dr. V Ravniharja ter MOL je zastopal g. podžupan prof. E. Tare. za g. min. vojske in mornarice P. Zivkoviča je bi,l navzoč g. podpolkovnik Popovič, gg. ministra dr. Marušiča in bana dr. Puca je
zastopal dr. Majer, navzoč je bil dalje Se kot zastopnik g. divizijonarja gen. Nedelj-koviča g. podpolk. Maras. Med drugimi Številnimi udeleženci so bili še: zastopniki poslanika CSR v Beogradu g. dr. Wellnerja, dalj e poslanika Rumuni je g. dr. Guranesca, za JLAS i,n pred. Ugriniča g. Schwartz in delegati številnih klubov, ki eo prihiteli čestitat jubilantu ASK Primorju.
Oficiekii pozdrav je izrekel predsednik Primorja g. Sancin, čestitali so še gg. prof. Jarc in dr. Majer; za rumuinsko reprezen-
Ljubljana, 10. junija
Državni prvenstveni spored je bil zaradi katoliških Binkošti deloma okrnjen in so se za točke udarili samo trije pari na jugu.
Najvažnejša je bila tekma med BSK in Hajdukom, ki je bila igrana v Splitu in za katero je bilo ogromno zanimanje. Spličanom so poznavalci pripisovali več šans, toda BSK se je iz te najbolj kočljive afere rešil prav častno.
Ostali dve tekmi sta bili kot dvojna prireditev v Beogradu, kamor sta se prišli predstavit obe Slaviji. Daleko boljši vtis je napravila osiješka, o kateri pravijo, da ni zaslužila izgube ene točke. Toda žoga je okrogla za vse!
Vse tekme so precej trpele zaradi hude vročine.
Tabela se je deloma spremenila v vrhu in kaže sedaj naslednjo sliko:
Hajduk	12	5	4	3	39:20	14	(10)
BSK	10	6	1	3	30:14	13	( 7)
JugosL	10	5	2	3	21:15	12	( 8)
Cone.	11	3	6	2	15:13	12	(10)
Bask	10	4	3	3	26:20	11	( 9)
Hašk	10	4	2	4	17:21	10	(10)
Gradj.	8	4	1	3	13:12	9	( 7)
Slav. O	12	3	3	6	17:36	9	(15)
Slav. S	11	3	1	7	16:28	7	(15)
Prim.	10	2	3	5	11:26	7	(13)
V naslednjem kratko o tekmah:
Hajduk: BSK 1:1 (1:0)
Split, 10. junija Pred 7000 gledalci je bila včeraj odigrana z napetostjo pričakovana liginaj tekma med starima rivaloma Hajdukomj in BSIC, ki je po obojestransko fair in napeti borbi ostala neodločena. Hajduk, ki je postavil nevarnejše in uspešnejše; moštvo, ni imel sreče, ker bi bil sicer lahko že do odmora vodil s tremi goli naskoka. BSK je bil na terenu v premoči
tanco g. mž. Lazareeou in M. Sele, za reprezentanco Prage Rošidky, za ram. atlete Beju, ki je iznočU tudi šopek, g. Schwaz pa v imenu JLAS lep srebrn pokal. Lahko*
atleti Ilirije 6o izročili umetniško spomin-siko plaketo, čestital pa je nač. sekcije g. Polajnar. Pozdravili so še g. Bergamt v imenu mariborskih klubov, za BSK iz Beograda Novakovič in še številni drugi.
Organizacija prireditve je bila pripravljena zelo dobro, manj posrečeno pa je bila izvedena. Sodniški zbor bi moral delati hitreje in je bil v nekaterih odločitvah premalo avtoritativen. Izdajanje poročil za časopise je treba v bodoče organizirati bolj primerno. Prireditve tolikšnega formata kot je bila ta, se ne smejo zavlačevati po nepotrebnem.
Ob zaključku tekmovanja je delegat romunske reprezentance g. Schweitzer izjavil, da se je njegova ekipa (30 atletov) počutila v Ljubljani zelo dobro. Posebno so zadovoljni z igriščem, samo zavoji so zanje preostri. — Tudi gostje iz Prage so zatrdili, da odhajajo z najlepšimi vtisi.
Zvečer je bil prirejen vsem gostom na čast družabni večer pri Slamiču, kjer so bila razdeljena darila zmagovalcem.
in tudi tehnično boljši — posebno v drugi polovici igre — toda ni imel nikogar, ki bi bil realiziral nekatere več ko zrele pozicije. Značilno je, da so v obeh moštvih precej zatajile »zvezde« Kragič, Marušič, Culič, Mikačic, Moša in Glišo-vič. Gol za H. je zabil v 22. minuti Le-mešič, izenačil pa je 20 sekund pred koncem Glišovič.
Tekmo je sodil dunajski sodnik Fran-kenstein na splošno zadovoljstvo
Bask:Slavija (O.) 3:3 (1:3)
Beograd, 10. junija
Bask je v včerajšnji igri za točke v ligi z osiješko Slavijo nezashiženo spravil točko, kajti Osiječani so bili v vseh vrstah in ves čas igre daleko boljši od domačih. Najboljšo moč so imeli kajpa v srednjem krilcu Lechnerju, ki je spet pokazal, da je najboljši igralec na tem mestu v državi. Bask ni imel nikogar, ki bi ga bilo vredno omenjati; slabe strani pa posebej Ivkovica in Tomaše-viča.
Tekmo je slabo sodil g. Nenadovič.
Jugoslavija: Slavija (S.) 3:0 (2:0)
Jugoslavija je v državni prvenstveni tekmi brez težave za razred razlike odpravila Sarajevčane. Domačini so bili — razen dobrih 20 minut drugega polčasa — absolutni gospodarji na polju in so zmago popolnoma zaslužili. Največ krivde za slab nastop sarajevske enajstori-ce ima krilska vrsta, kjer se je deloma brez posebnega uspeha udejstvoval tudi znani Zagorac.
Tekmo je sodil g. Bažairt — ne posebno dobro.
Tenis
Turnir za prvenstvo banovine
Maribor, 10. junija.
V	Mariboru so se za praznike zbrali najboljši zastopniki našega tenisa na velikem turnirju za prvenstvo dravske banovine. Turnir se je končal s precejšnjimi presenečenji.
Prvak v igri gospodov posameino je postal Ilirijan Šivic, ki je z efektno igro v zadnjem kolu porazil Trudna (Ilirija) 6:4, 7:5, 6:1. Šivic je v semifinalu premagal Layler-ja (Rapid) 6:3 in 7:5, v drugem semifinalu pa je Ilirijan Truden po sijajni igri zmagal nad dosedanjim prvakom Hitzlom (Rapid) 3:6. 6:2, 6:4.
V	igri dam posamezno je Lirzerjeva (Rapid) premagala Voglarjevo (Maribor) 10:8, 6:3. Omeniti je še Boričevo (Maribor), ki je premagala Dacarjevo (Ilirija) 6:2, 6:0.
Gospodje v dvoje: Prvaka sta postala Hiztl-Holzinger (Rapid), ki sta v finalu premagala par Truden-Šivic (Ilirija) 9:7. 6:3. 7:5.
V	igri mešanih parov še ni bilo odločitve, ker bo zaključno kolo med finalisti Voglar-jevo-Gašperia (Maribor) in Lirzer-Hitzl (Rapid) odigrano šele jutri popoldne.
Juniorski prvak je postal Gogala (Ilirija), ki je premagal Senckoviča (Maril»or> 7:5. 6 a
Davisov pokal
Južna Afrika : Poljska 3:2
Varšava, 9. junija AA. Pri tekmah za Davisov pokal je Južna Afrika izločila Poljsko iz nadaljnjega tekmovanja. Poljaki so izgubili 2:3. (Južni Afričani pridejo s to zmago v semifinale v evropskem pasu, v katerem se bodo srečali s Cehoslova-ki. Op. ur.)
Službene objave LNP
(Seja k. o. dne 6. junija 1935)
Navzoči: Kralj, Logar, dr. Dougan, Košir, Galof, Dolenc, Strah, Kosirnik.
Kaznujejo se: Ciuha Tine, Reka, po §§ 24, 14 kaz. prav. s tritedensko zabrano igranja; Dežman Pavle, Sloga, Ljubljana, po § 18 kaz. prav. s tritedensko zabrano igranja; Habiht Josip, Svoboda-Lj., po § 18 kaz. prav. z enomesečno zabrano igranja; Janežič Josip, Primorje, po §§ 24, 14 kaz. prav. s 14dnevno zabrano igranja; Seifert Viktor, Rapid, po §§ 24, 3, 14 kaz. prav. z enotedensko zabrano igranja; Žagar Andrej, Grafika, p° §§ 18, 14 kaz. prav. z enotedensko zabrano igranja; Razinger Stanko, Bratstvo, po §§ 24, 14 kaz. prav. s 14 dnevno zabrano igranja; Šenica Josip, Korotan-Kr., po § 18 kaz. prav. s 14dnevno zabrano igranja; Hiltscher Rudolf, Korotan-Kr., po §§ 18, 14 kaz. prav. s sedemdnevno zabrano igranja; Grosmajer Anton, Bratstvo, po §§ 24, 14 kaz. prav., s 14dnevno zabrano igranja; Kozjek Vinko, Bratstvo, po §§ 24, 3 kaz. prav. z enomesečno zabrano igranja; Gorenje Franc, Litija, po § 36, 14 kaz. prav. s 14dnevno zabrano igranja. Vse kazni tečejo od dneva objave; Ciuhi Tinetu ae vštejo v kazen suspenz ter mu poteča katen 26. junija 1935.
Upravnemu odboru se predajo zadeve: akt 1172-34, Ilirija, zaslišanje g. inž. Bloud-ka; 166-35, Oo Celje v zadevi zaslišanja Ivana Gobca, Celje; 700-35, Bratstvo v zadevi jeseniške športne publike; 879-35 Slo-ga-Lj. zaradi tona dopisa.
Kazenska zadeva Klingenstein Karel, Do-linar Ivan, oba Mars, se preloži na prihodnjo sejo v svrho sočen j a s ss. Kosom. Prav tako se preloži zadeva Praunseisa A. Sloga v svrho soočenja s ss. Erlichom. Odgodi se razprava v zadevi Sočan Julij, Ilirija, dokler ne pošlje OO Maribor zahtevanih zaslišanj; OO Maribor se ponovno pozivlje, da stvar nemudoma reši. Pozivata se OO Trbovlje in Litija, da takoj dostavita z aktom 829 zahtevane zapisnike o zaslišanju.
Po § 55 kaz. prav. se suspendirata Klančnik Avgust, Hermes in Perko Danijel, Mars. Ustavi se kazensko postopanje proti Drapku Vinku, Svoboda-Lj.
V kazenski zadevi Perovič-Zupančič-Hvale za Sloga-Lj. pismeno obvesti. V isti zadevi se naproša g. Dorčec, da prisostvuje prihodnji seji kazenskega odbora.
Zadeva Pušnik Albin in Hribar Slavko se položi a. a., ker imenovana nista verificirana igralca Trbovlja. Uvede se kaz. postopanje proti Tkalcu Ivu. Svoboda Maribor, Kosu Josipu, Dobrna.
Zvezdna kolesarska dirka v Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju razpisuje za nedeljo 16. t. m. 13. veliko propagandno zvezdno dirko v Celje z naslednjim sporedom: Proga Zagreb—Celje; start v Zagrebu ob 5. zjutraj, cilj pri Genadirjevi brvi na Polulah pri Celju. Proga Ljubljana— Celje; start v Ljubljani ob 6., cilj na Krekovi cesti v Celju. Proga Maribor—Celje, start v Mariboru ob 6., cilj na Mariborski cesti v Celju. Proga Slovenjgradec — Celje; start v SlovenjgTadcu ob 6., cilj na Krekovi cesti v Celju. Proga Celje — Grobi je—Celje; start ob 6. na Krekovi cesti v Celju, cilj istotam. Pravico udeležbe imajo vsi dirkači, ki so v posesti savezne licence za leto 1935. Prijaviti se morajo svojemu podsavezu najkasneje do petka 14. t. m. Pravico vožnje imajo na progi, ki je določena za njihov podsavez. Vozi se po določilih tehničnega pravilnika Kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije. Strogo se je treba ravnati po cestno policijskih predpisih. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo podelil Zg. vsako progo in vsako skupino po tri darila v obliki kolajn in diplom.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening za vse igralce liginega in prvega moštva, ki niso nastopili v nedeljo in ponedeljek. Starec, Ca-leari, Bujak. Šlamberger sigurno!
Mnogo nesrečnih
Id so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja. Je bilo osrečenib z »Jutrovo« zavarovalnino, Id Jim je bila Izplačana od »Jugoslavije« sav. družbe v Ljubljani, v vsakem prime* m. ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana.
Vsak aJutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode a Din 10.000.—%
Nogometni turnir v Mariboru
Maribor. 10. junija.
Po nalogu LNP se je vršil za binikoštn® praznike v Mariboru, in sicer na igrišču v Ljudskem vrtu, nogometni turnir ma 1-borskih klubov. Čisti dohodek je namenjen poškodbenemu fondu LNP. Za turmir ni bilo velikega zanimanja, pa tudi tekmujoči klubi, razen SK Rapida, niso nastopili v najmočnejših postavah, tako da namen prireditve najbrže ni bil dosežen. Prvi dan sta nastopila kot prvi par
Rapid : železničar 4:2 (4:1)
Tekma sama ni nudila posebnega športa. V prvem polčasu so prevladovali Rapidovci, dočim je v drugi polovici SK Železničar krepko pritisnil, toda zaradi neodločnosti napadalne vrste ni uspel. Rapid je imel najmočnejše moči v obrambi in v krilski vrsti, ki pa je v drugi polovici zelo popustila. V napadalna vrsti je bila še najboljša leva stran, dočim ostali niso zadovoljili.
Pri SK Železničarju je povsem odpovedal vratar, ki se je v drugem polčasu zamenjal z branilcem Ronjakom. Tudi steber moštva — krilska vrsta — ni bila na običaini viSi-ni, kar ee je zlasti videlo v prvi polovici. Napad je bil zelo pestro sestavljen in se j« poznala odsotnost gcalgeterja Pavlina.
Sodil je dobro g. Kopič.
Tudi druga tekma se je končala z majhno senzacijo. Nastopila sta
Svoboda Maribor 4:1 (3:1)
Obe moštvi sta nastopili s 5 rezervami, vendar so Svobodaši zaigrali z mnogo več-jiLm elanom, kar je bilo tudi za končni i*id tekme odločilno.
Pri Svobodi se je posebno izkazal vratar, ki je branil v stiki prvorazrednega vratarja. Ostali deli moštva sicer niso zaigrali v velikem stilu, vendar pa boljše od nasprotnika. Zmaga je tudi po poteku igre zaslužena.
ISSK Maribor je povsem odpovedal. Fo-samezni deli moštva so bili zelo slabo se stavljeni, pogrešali smo pa tudi vsako voljo in ambicijo. Trudil se je edino Konič.
Sodil ie g- Bizjak.
V nadaljevanju nogometnega turnirja sta bili danes še dve tekmi, ki sta ee končali z visokimi zmagami boljših nasprotnikov
Maribor : železničar 6:3 (1:3)
Oba nasprotnika sta nastopila v precej oslabljenih postavah. Igralo se je brez vsakega sistema in smisla. Maribor je po odmoru spretno izkoristil nasprotnikove slabosti in zasluženo zmagal.
Sodil je g- Kopič_
Poročilo o velikih dvodnevnih motocikli-stičnih dirkah na dirkališču Hermesa je na 2. strani.
Rapid : Svoboda 6:1 (3:0)
Svoboda je igrala danes popolnoma podrejeno vlogo, kajiti nobena ojeiia formacija ni bila v formi. Zato pa je Rapid podal prav lepo kombinacijsko igro ter je bil ves čas v absolutni premoči. Po poteku igre bi zaslužil zmago še z večjo razliko golov.
Tekmo je sodil g. Bizjak.
Juniorske tekme za pokal Primorja
Zmagovalec —juniorji Ilirije.
Ljubljana, 10. junija.
V okviru proslave 15 letnice Primorja se je vršil tudi turnir juniorskih moštev, na katerem so sodelovali juniorji Ilirije, Železničarja iz Maribora ter jubilanta in reprezentanca ljubljanskega II. razreda.
Ilirija : reprezentanca II. razreda 1 : 0 (0 : 0).
Juniorji Ilirije so zmagali s precej sreče. Večina igralcev je zelo dobrih, vendar so v skupni, posebno kombinacijski igri zaostajali. Napad je bil precej nesiguren. — Sodil je dobro g. Vidic. Železničar (Mar.) : Primorje 2 : 1 (0 : 1).
Moštvo juniorjev Primorja je veljalo kot siguren favorit, ker je enajstorica dobro vigrana in agilna. Ker so v drugem polčasu popustili, je gostom iz Maribora uspelo izenačiti razliko ter jih celo nad-kriliti. Sodnik g. Macorati.
Na praznik sta igrala najprej poraženca in je
reprezentanca II. razreda : Primorje z 2 : 1 (1 : 1)
nudila zelo lepo igro, ker so Primorjaši v drugem polčasu povsem popustili in so zaradi tega poraza ostali v tem mladinskem turnirju na zadnjem mestu. — To tekmo je sodil objektivno in sigurno g. Vrhov-nik.
Finalna tekma med
SK Ilirijo in SK Železničar (Mar.)
je končala z zmago Ilirije 2 : 1 (1 : 1). Nudila je prav lep užitek ter je bila najlepša vsega tekmovanja. Mladi Ilirijani 60 s tem osvojili lep srebrn pokal jubilanta ASK Primorja v trajno last.
Ostale nogometne tekme
Čakovec: I. dan: ČSK : Gradjanski 7:1 (4:0), Primorje : Varaždinski SK 7:2 (2:2); n. dan: CSK : Primorje 2:1 (1:1)! Proslava 151etnice CSK.
Murska Sobota: Mura : Maribor rez. 7:2 (4:1).
Zagreb: Gradjanski : SV Miinchen 1860 3:0 in 3:1. Poset drugega dne je bil zelo slab.
Dnnaj: Vienna : Sportklub 2:2 (1:1).
Lvov: WAC (Dunaj) : Pogon 2:2 in 7:2.
Lausanne: Rapid (Dunaj) : SC Lausanne
4:4.
Praga: Viktorija Žižkov : Nachod 1:0.
Budimpešta: Admira (Dunaj) : Ujpest 5:5, Ferencvaros : Hungaria 2:1. Admira : ?erenczvaros 2:1, Hungaria : Ujpest 3:2.
Tri tekme v ligi
v katerih fe dobila le Jugoslavija dve, vsi ostali klubi pa po eno točko — Na vrhu tabele je še Hajduk
TEDEN DNI FILMA
30 dni je bila princesa
Eksotično lepotico Silvijo Sidneyevo smo v Ljubljani zlasti dobro spoznali v filmu ►Madame Butterfly«. Ganila je njena pre-Itrčna igra, ki je pokazala, da je Silva či-
SYLV!A S SDNEY
pi Cfaramount Cfictures.
sto svojevrstna umetnica, ki z majhnimi sredstvi in z nežno mimiko izraža najglobljo tragiko. V kratkem pa bomo lepo
Silvijo spoznali v posebno živahni vlogi, kjer se nam predstavi kot milijonarka, kot princesa in kot nežno skromno dekletce. Kratko povedano; Silvija glumi princeso majhne državice, ki hoče v Ameriki dobiti milijonsko posojilo. Ker pa kneginja oboli, jo mora nadomestiti druga igralka, a v obeh vlogah nastopa Silvija. Razvoj dejanja je vsebinsko zelo razgiban, mnogo je humorja, zlasti dobra pa je režija in oprema, česai smo v ostalem pri ameriških filmih že vajeni. Njen partner je Cary Grant. Težkega bankirja, ki je marsičesa kriv, pa tudi ne kriv, glumi Edvard Arnold. Razumljivo, da takšna komedija velikega stila, kjer gre za državna posojila, ne more ostati brez vednosti novinarjev. In tako glumi reporterja Dana Kirka, ki mora povsod vtakniti nos, famozni Ray Walker. Državica, kjer se vse odigrava, se imenuje kraljevina Taronija.	.
Silvija Sidneyeva je doma iz Newyorka, umetniško pa je tako rekoč dedno obremenjena, ker je tudi njena mati bila operna pevka. S 15 leti je Silvija stopila v glavno gledališko šolo The Theatre Guild, s 17 leti je že lovila angažman in se je kmalu uveljavila v nemih filmih, svetovni sloves pa ji je prinesel film »Ameriška tragedija« po slovitem romanu Theodorja Dreiserja. in potem so sledili še trije ali štirje veliki filmi in vsi so značili samo napredek. Ta, ki ga bomo gledali v Ljubljani, je pa eden najboljših.
Naša rojakinja Angela Zalokarjeva (Sailoker) glumi vlogo Device Orleanske v superfilmu Ufe »Dekle Ivana«. Re-žira Gustav Ucicky. Film, zgodovinsko verno opremljen, obeta biti velik uspeh naše nadarjene umetnice.
Žena v mšohmm svetu
Po kongresa mednarodne alijanse
državljanske pravice
m
Sredi aprila je imela ta velika mednarodna ženska zveza kongres v Carigradu. Zborovalke so podale podroben pregled o pridobitvah in izgubah, ki jih beleži žensko gibanje od zadnjega kongresa v Berlinu 1. 1929. do današnjega časa.
Med aktiva so uvrščena tale napredovanja;
žene na Portugalskem in v Beharu, britanski deželi v Indiji, so dobile delne politične pravice. V čilski republiki, na Grškem, Peruanskem in v Rumuniji so si žene izvojevale dostop v občinske uprave. Turkinje, Španke, Brazilke, Uraguajke, Južnoafričanke, Ceylonke in Siamke so dobile vse politične pravice. V Belgiji, Braziliji, na Cevlonu, Novi Fundlandiji, Norveškem, Novi Zelandiji in v Južni Afriki so bile žene prvič izvoljene v senat. V Avstraliji je bila nekaj časa ženska predsednica višje zbornice.
Svobodne države Irska, Španija, Brazilija in Rkvador so proglasile enakopravnost moža in žene. Avstralija je dala tudi ženam enake pravice pred zakoni, v Rumuniji se je izboljšal položaj žene kot državljanke. Quebec in Kanada sta dali omože-nim ženam pravico do varuštva in pravico, da smejo svobodno razpolagati s svojimi lastnimi pridobitvami.
Čile, Finska in Zedinjene države so sprejele ženo v konzularno in diplomatsko službo. Indija je povišala starostno dobo za poroko: deklice se smejo poročiti s 14. letom, dečki s 16. letom, medtem ko so se prej smeli možiti in ženiti mnogo mlajši. Na Novi Zelandiji so dovolili poroko s 16 leti za oba spola, v Iranu pa s 16 leti za dečke, z 18 za deklice.
Danska je nastavila prvo ženo sodnico, Poljska drugo. V Zedinjenih državah je žena prvič stopila v finančno ministrstvo.
žene so doslej advokatke na Ceylonu. v Egiptu, na Japonskem. Irskem, Novi Zelandiji in Peruanskem. Nekatere države Severnoameriške unije so izboljšale zakone o državljanstvu poročene žene ali pa so jih popolnoma izenačile z moškimi. Na španskem je dobila žena mesto ravnateljice vseh zaporov v državi. Prav tako je prešlo v ženske roke tudi vodstvo socialnega skrbstva in javne dobrodelnosti. Velika zasluga žen v boju za enako in enako čisto moralo obeh spolov je dejstvo, da je Društvo narodov obsodilo reglementacijo prostitucije, nastopilo proti registraciji prostitutk ter se zavzelo za obvezni zdravniški pregled.
Kaj pa so izgubile žene v tem času, ko so vse to pridobile? Kaj je njih pasiva v tem obdobju?
Politični položaj, ki se razvija ob mnogih napadih na demokracijo od L 1929. do danes, je hudo prizadel tudi ženo. Po nekaterih državah, kjer je bilo odgovorno sodelovanje žen v parlamentu že docela uza-
konjeno, so žene — narodne predstavnice popolnoma izginile ali pa so ostale v neznatnem številu. Ponehod so žene izgubile svoja mesta v pokrajinskih upravah, občinskih zastopih in podobnih ustanovah. Položaj žene v družbi še vedno odrejajo moški, in to često v njeno škodo.
V dobi propadanja mednarodne trgovine, denarne inflacije in omejevanja notranjega trgovanja je brezposelnost postala povsod usodna za gospodarsko ravnotežje držav. Marsikje izkušajo odpomoči tej zmedi s posebnimi odredbami, ki so postavile ženo v skrajno težaven položaj. Italija in Nemčija sta okrnili individualno pravo do dela. v mnogih deželah so vlade izločile ženo iz delovnega področja, da dobe prostor moški.
Posledice, katere mora trpeti žena zaradi dosedanjega načina svetovnega urejevanja, jo jasno opominjajo, da se je treba neprestano boriti proti predsodkom in proti reakciji, ki se dviga nad ženo v političnem, gospodarskem in socialnem položaju.
Po izkušnjah, katere si je pridobila Mednarodna alijansa, so zborovalke ugotovile, da pravice, katere je žena dosegla na papirju, še daleč ne pomenijo resničnega izenačenja žene z možem v delovnem in dru-žabno-političnem življenju. Zato so ženske zveze še vedno važnega pomena tudi po državah, kjer so žene že dobile vse politične pravice. Kako prav je imel Masaryk, ko je rekel, da so zakoni šele papir, žene pa se morajo boriti, da postane ta papir dejansko življenjska sila.
P. H.
Sahara se širi
Neko uradno poročilo francoskemu kolonialnemu ministrstvu ugotavlja, da se Sahara čedalje bolj širi proti severu. Vsako leto se pod vplivom severno usmerjenih peščenih viharjev spremeni na deset tisoče kvadratnih metrov rodovitne zemlje v puščavo. Na ta način se bo puščava v nekoliko tisoč letih razširila do Sredozemskega morja. Kolonialno ministrstvo se je odločilo izdati velike vsote za to, da se osnuje rastlinski pas, ki naj Saharo zadrži v njenem neprestanem širjenju proti rodovitnim severnim pokrajinam.
Ugrabitelj in izsiljevalec
Ameriška policija je zasačila in prijela Volneya Davisa, ki je osumljen, da je ugrabitelj ali vsaj član usrabitelisto toln<-ki je odvedla devetletnega sina milijonarja Weyerhauserja. Tolpi, ki je ugrabila mili-jonarjevega sina, so morali otrokovi starši izplačati 20.000 dolarjev, da so jim vrnili sina.
cušmta
Odlomek iz romana »Čušima«, verne slike rnsko-japonske vojne. Pisatelj Novikov P r i b o j se je osebno udeležil strašne pomorske bitke dne 27. maja 1905, v kateri se je med ostalimi ladjami potopila tudi ruska oklopnica »Osljabja«.
Zgoraj so padali izstrelki kakor toča. Na oklopnico je streljalo najmanj šest japonskih križark in jo obsipalo z jekleno točo. Od neprestanih eksplozij je šumel omorje okoli ladje. Neizmerni vodni curki so presegali dimnike in se nato izlivali na palubo, zgornji krov in kaze-mate. Stokanje, smrtno vpitje, tuljenje ranjenih in od strahu zblaznelih mož se je mešalo s trušeem izstrelkov, sičanjem ognja in žvenketom razbitega železja. Ladijska artiljerija je utihnila. Poveljnik ene izmed baterij, poročnik Neder-miiller je odpustil strežno moštvo topov in si pognal kroglo v glavo. Ves zgornji del ladje je bil v plamenih. Strašen ogenj je divjal pod poveljniškim mostom. Pod zapornim krovom se je valil gost dim, skozi line in okna so lizali vrtinčasti ognjeni jeziki. Častniške in admiralske kabine so gorele. Gasilci požarne divizije so tekali v oblakih dima kakor pošasti sem ter tja, toda ves njihov trud je bil zaman. Do roba v morje pokopana »Osljabja« se ni mogla več braniti in je čakala razbita, iznakažena, komaj da se je še gibala, brezmočna na neizbežni konec. Ta pa ni bil več daleč, pospešil ga je usoden udar: osem stotov težak izstrelek je zadel krov v sredini ladje tik ob vodni gladini. Vijaki, ki so spajali oklopno ploščo, so tako popustili, da je pri naslednjem udaru odpadla kakor sa-dreni omet s stare kise. Nadaljnji izstrelek je iztrgal tolikšno vrzel, da bi zložno peljal voz skoznjo. V notranjost ladje je vdfrla voda, preplavila bok oklopnega krova in zalila municijsko skladišče. Prihitel je oddelek moštva pod vodstvom inženjerja Samčinskega. Zaman so poskušali, da bi zamašili vrzel z varovali. Valovi so izpahnili vsako leseno zagoz-do. Moštvo je vztrajalo do pasu v vodi stoječ. Premogovno skladišče je bilo preplavljeno. Naglo se je začela ladja nagibati. Oklopna križarka se je onemogla umaknila iz bojne vrste.
Po vseh krovih, vseh oddelkih so odmevali obupni klici:
»Tonemo!«
»Rešite se!«
Medtem so stali na poveljniškem mostu poročnik Sablin, prvi artiljerijski častnik Henke in poročnik Boldirev. Iz kabine je pristopil k njim kapitan Baer, brez kape, krvaveč iz rane na plešasti glavi, toda s cigareto med zobmi. Držeč se podboja, se je obrnil do svojih častnikov:
»Da, zares, mi tonemo!«
Še enkrat je potegnil dim iz cigarete in dal povelje:
»Rešite se! Čez krov! Hitro čez krov!«
Toda bilo je že mnogo prepozno. Ladja se je vlegla na levi bok. Vsi so spoznali že pred kapitanovim poveljem, da je prišel trenutek katastrofe. Iz kleti, kurilnic, municijskih skladišč, skozi predore in čez pobočja so se plazili in lezli ljudje, se oklepali vsega, kar so mogli doseči, padali in spet vstajali. Vsi so hoteli doseči krov baterije, kamor so vodili vsi izhodi, in odkoder so upali, da bodo poskakali.
Iz obvezova lisca so tuleč privihrali ranjenci. Oni, ki se sami niso mogli premikati, so milo prosili pomoči, toda vsak je mislil le nase. Tu ni bilo izgubljati časa. Voda je šumela skozi spodnji krov, drla po hodnikih in preplavila operacijski prostor. Odtod so se plazili, trdno se oklepajoč drug drugega, s krvjo obliti mornarji na še proste stopnice do krova baterije. Malokateremu se je posrečilo, da je dospel tja.
Še slabše se je godilo moštvu v strojnih prostorih. Tukaj so bili izhodi med bitko zaprti z oklopnimi ploščami, da jih izstrelki niso mogli prodreti in so se mogli odpreti le od zunaj. Za to določeni mornarji so se razbežali v smrtnem strahu in so prepustili spodaj zaprte njihovi usodi. Nekateri so se pozneje vračali in poskušali dvigniti težke jeklene zaklopce. Toda ladja je ležala že pošev in se jim rešitev ni več posrečila. Strojniki in tehniki so zaman vpili na pomoč, vsi so bili zakopani pod oklopno ploščo, kakor pod težkim nagrobnim kamnom.
Na zgornjem krovu je divjala grozotna zmešnjava. Nekateri so brez pomisleka poskakali v morje, ne da bi se poprej oskrbeli z rešilnimi pasovi. Ostali so hiteli k rešilnim pasovom in plutastim oklepom. Nekaterim pogumnejšim se je posrečilo, da so dosegli plošče iz pluto-vine, ki so jih metali potapljajočim se mornarjem. Na desni strani krova se je pojavil mornariški duhovnik, mož srednje starosti, dobro rejen in čvrst. Z vi-hrajočimi šopi las, izbuljenimi očmi in spačenim obrazom je spominjal na človeka, ki je pravkar ušel iz blaznice.
»Bratci! Mornarji! Jaz ne znam plavati! Rešite me!«
Toda vsak je mislil le na lastno življenje in rešitev. Duhovnik je jadrno izginil v valovih.
Okoli »Osljabje« so mrgoleli ljudje. Mnogi, ki niso bili toliko pogumni, da bi se ločili od ladje, so bili še na krovu in so ostali tamkaj toliko časa, dokler ni padel jekleni orjak na levi bok.
Krov se je postavil navpično. Ljudje 30 zdrsnili navzdol in popadali skupno z odrobljenimi kosi lesa in železja, zaboji, klopmi in ostalimi predmeti čez krov. Pri tem so se lomile roke, noge in glave mornarjev. Nesreča je bila še večja s tem, da sovražnik ni ustavil ognja. Vse naokoli so padali izstrelki, ubijajoč one, ki so se držali nad vodo. Poleg tega so se valili iz vodoravno ležečih dimnikov »Osljabje« gosti stebri dima in zastrupljali potapljajočim se zadnje njihove trenutke. Od čolncv, ki so bili takoj v začetku bitke razbiti, so se pojavljali na površje ostanki lesa, katerih so se nesrečneži oklepali. Povsod se je razlegalo
obujmo vpitje. In v to kašo človeških glav, ki so jih metali valovi sem ter tja, so sigali zdaj tu, zdaj tam od eksplodi-rajočih izstrelkov vodeni stebri k nebu.
Kapitan Baer ni zapustil kljub obkro-žajočemu ognju svojega poveljniškega mosta. Bil je trdno odločen, da se bo potopil skupno s križarko. Kazalo je, da velja njegova edina skrb rešitvi njemu podrejenih. Z rokami se držeč stebra, viseč skoraj v zraku, je klical povelja, prizadevajoč se, da bi prevpil strašni trušč.
»Dalje proč od ladje! Za vraga! Vrtinec vas bo potegnil s seboj! Plavajte dalje proč!«
Oklopnica se je postavila navpik in je polagoma tonila v morje. Vijak desnega stroja je deloval še nadalje, v začetku se je vrtel z besno naglico v zraku. Nato je začel grgrati v vodi. Bili so zadnji trzaji umirajočega orjaka ...
Od strojnikov in mehanikov se ni posrečilo niti enemu, da bi skočil čez krov. Ostali so vsi, dve sto po številu, pokopani v svojih kabinah. Vsak pomorščak
si lahko misli, kaj se je z njimi zgodilo. Pri obratu ladje so popadali dol med stroje. V peklenski temi so se mešali klici človeških glasov s hruščem in truščem padajočih predmetov. Eden izmed treh strojev je deloval še nadalje in raztrgal one, ki so popadali vanj, na drobne kose. Šele polagoma so se napolnili zabasani prostori z vodo. Tako so ostali oni, ki niso bili takoj ubiti, še dolgo pri življenju, padajoč v globino, polagoma do morskega dna. Mogoče je preteklo še več ur, preden jih je rešila smrt grozotnih muk.

MAL
Beseda t Din, davek 2 Dio. ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 lin
Žično železnico
na eno ali dve žici, dolžine 4 do 5 km, kompletno, kupujem. — Inž. Welnschenker, Beograd, Birčanlnova 22. Telefon 20-322.	13467-7
»fl
Beseda I Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio-aparat
boljše znamke, že rabljen, kupim. Točne ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dober radio«. 13G9C-9
BSOBšSli
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek t7 Din.
Stroje za izdelovanje bonbonov
▼ dobrem stanju kupim ter sprejmem strokovnjaka
s prakso v izdelovanju slavnih bonbonov. Kirbiš. Celje.	13G07-29
Beseda t Din, davek 2 Oln. ta šifro ali dajanje naslova J Dio. Najmanjši znesek 17 Dio.
Kupim vlož. knjižico
enega izmed sledečih zavodov: Me6tne hranilnice, Posojilnice ali Spodnje štajerske ljudske posojilnice, vse v Mariboru, za nominalno vrednost 34.000 Din, brez event. zadržkov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjižice«.
13604-16
Vloga
Kmetske posojilnice, Ljubljana, ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglas, jddelek »Jutrac pod »Din 72.000«.
13375-16
Vlagatelji pristopite
» zaščito lastnih Interesov k »Društvu za zaščito vla gateljev«. Ljubljana. Mi klošičeva cesta št 7/11. _176-16
Vložne knjižice
Meetne hranilnice ljubljanske, kupim do zneska Din 500.000. Knjižice so lahko tudi v manjših zneskih. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Gotovina 500.000«. 13185-16
Službe išče
Beseda $0 para, davek 2 Din, u šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanlšt mesek 12 Dio.
Natakarica
zelo delovna, išče službo v boljši hiši. — Ponudbe ca podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Mlada«. __13394-2
Strojnik-monter
i dolgoletnim izkustvom v elektrotehniki, parnih in eksplozivnih motorjih, želi premeniti službo. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak« __1334/1-2
Mlad trg. pomočnik
izučen v trgovini mešane stroke, žeJi službo za takoj. — Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjen«. 13180-2
Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Entel-ažur-plise
izvrši ekspresno Matek & Mikeš. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Seseda 1 Din, davek 2 Dio. ta šifro ali dajanje oaslova i Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Rezbara-gravera
samostalnog u toj struci, za stalno nameštenje. Oier-te sa uzorcima dosadašnjeg rada i uvjeti slati na Lud-vig Kan, Beograd, Knežev Spomenik 3.	133S5-
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ca šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesei 17 Din.
T. E. Lavvrence
Je bil v službi angleškega proti vohunskega urada. Tudi danes po njegovi smrti jiii je dosti, ki mislijo, da Je še vedno živ. O tem skrivnostnem človeku je »Družinski tednik« začel v številki 22 prinašati serijo zelo zanimivih člankov. Zahtevajte zato v trafikah številko 22 »Družinskega tednika« ali ga pa naročite pri upravi Ljubljana, Tyrševa c. 27/1. Ne odlašajte! Zelo zanimivo I 13463-8
Beseda f Din, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Trg. sotrudnika
starejšega, dobro 'zurjene-ga v manufakturi, speceri-ji, železnini, usnju, steklu in drobnarijah, sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Sav. dolina. 1318:: s5
Zastopstvo
za nakup mehkega in trdega, rezanega in tesane-ga lesa. prevzamem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesnopromt t-ni kraj«.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. t a širro ali dajanje naslova 5 Din. Naj-nanjši znesek •7 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Čeme — juvelir
Ljubljana. VVolfova nlica 3
ff
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa, otroški in igračni vozički
najnovejših modelov, razstavljeni na velesejmu, paviljon J., zunaj desno pri glavnem vhodu. Razstavljeni so tudi v trgovini na Karlov-ški cesti št. 4. Velika Izbira — konkurenčne cene. »Tribuna«, P. Batjel. tovarna dvoko-les in otroških vozičkov — Ljubljana, Karlov-ška c. št. 4. 12887-11
Telefon 2059
Suha drva,
premog, karbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5
PENSION ZANIER
SV. PAVEL PRI PREBOLDU Savinjska dolina	Dravska banovina
Smrekov gozd, 65 mtr dolgi, lastni kopalni basen, tenis, ping-pong, voiley-ball, igrali-šča za otroke. Penzija s prvovrstno hrano v sezoni od Din 38.— do Din 50.—; izven sezone od Din 34.— do Din 40.—. Takse prosto. — Prospekti.	5103
I
GRADBENI MATERIJAL;
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitcl za izolacijo, Aresit specialna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinei, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS.
1
Gradaška ulica 22 — Telefon 2513


Umrl je naš dobri brat, stric, gospod
IVAN MALUS
VELEPOSESTNIK IN EKONOK
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 11. junija, ob 9. uri na Bizeljskem.
Bizeljsko, dne 10. junija 1935.
Žalujoče rodbine: GREGL, PUSTAK, MALUS in NEPUZLAN.


Na binkoštno nedeljo zvečer je odšel k Bogu po svoje plačilo naš srčno ljubljeni soprog, dobri oče in stari oče, gospod
L U !C Jk
ČEVLJARSKI MOJSTER
v dolgem trpljenju ponovno pokrepčan s kruhom močnih, v 67. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 11. junija ob 5. uri popoldne z Vidovdanske ceste 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
Vse, ki ste ga poznali, prosimo, da se ga spominjate v mol'"tvi.
Ljubljana-šmartno pri Litiji, dne 10. junija 1935.
JOSIPINA, soproga; IVANKA por. NOGRAŠEK, hči; JOŽE, LUKA, sinova; JOŽE NOGRAŠEK, zet; vnuki, vnukinji In ostalo sorodstvo.
iuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf EUbnikar« — Za Narodno tiskamo d. d. kot Oskaraarja Prano JezerSek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. ~ ya s LJubljani