Vodno mesto: Ad ripam limpidissimi Fluminus Savi Author(s): Siniša TOMIĆ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 57-60 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180546 Accessed: 07-09-2018 11:34 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:34:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ^ ^ - ļ Siniša TOMIĆ Vodno mesto Ad ripam limpidissimi Fluminus Savi* Ko je trctjega dne stvarjcnja Světa Bog ustvaril vodo, je hkrati ustvaril ra/mere za pojav urbanista - gra- ditela mesta. Od takrat je bila voda kratko in maio ra/log /a nastanek mesta, pa tudi najboljši /aveznik bar- barov- rušitcljevmest. Vcdnoje po- menila življenje in napredck, hkrati pa tudi sta Ino gro/njo prebi válcem na njenih brcgovih. Ta dvoj nost je stalnica tisočletij. Praelement voda je sestavni del vseh razmišljanj o nastanku in urbanem ra/voju današnjega mesta Slavon- skega Broda. Vzdignjen iz globin nckdanjega Panonskega morja se nahaja na levem bregu ene izmed, kot je rekel Konstantin Filozof, šestintridesetih znamenitih rek na světu. Čeprav se krajevno imcnoslovje ni kaj več ukvarjalo z vprašanjem iz- vora imena tega mesta, je ukorcni- njeno mnenje, da je Brod dobil ime po besedi, ki označuje prvotni kraj, na katerem je možno priti čez reko. Ista beseda poimenuje tudi prevoz- no sredstvo za prehod: splav, kompa (madž. komp - op. prev.), ladja, brod. Zaradi dějstva, da seje na kra- ju nastanka mesta reka Sava najbolj pribli/ala pobočjem gore Dilj in, da se na sredini reke že od nekdaj nahaja řečni otok, ki je bistveno olaj- sal prehod čez široko in nemirno ře- ko, lahko /aključimo, da je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo na tem mestu razvil urbs. O privlačnosti reke govorijo tudi šte- viíne arheološke najdbe iz dobe ne- olit ika v bližini Broda. Vendar so pravi pomen reke dojeli šele Rim- ljani, ki so na bregovih Save postavili stra/arnice in razna postajališča. Na tem območju omenjajo rimski zgo- dovinski viri poleg Marsonie in Ur- bate ludi ad Bassante. Ime Marsonia povezujemo z rečico Mrsunjo, ki da- nes teče skozi mesto in se neposred- no pred rečnim otokom izliva v Savo. Ta kraj je bil na takratni glavni poti od Rima prcko Emone do Singidu- numa, in prav tukaj se cepi pot proti današnji Bosni. Zanimivo je omeniti, da ob spozna- ju ekonomske vloge Save le-ta pre- haja v verski kult in da so Boga Savusa v teh krajih na veliko častili in mu postavljali oltarje in žrtvenike! Po padcu rimskega cesarstva pri- vlači ugodna lega naselja národe in plemena, še posebej Slovane, ki se tu v 7. stoletju trajno naselijo in kjer kasneje v okvirjih fevdalne družbene ureditve nastajajo ugodne razmere za nadaljnji razvoj mesta. Iz te dobe 57 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:34:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms so znani gradii clji mest hrvaški ve- likáni Bcrislavici, ki imajo v Brodu manjšo utrdbo, katcro pa Ieta 1450 da /rušili in zmetati v Savo njihov nasprotnik Ladislav Čeh Levanjski. Posebno vlogo jc Sava odigrala v do- bi turških osvajanj Slavonije, še po- scbej mesta Broda. Po poročilih iz lela 1457 jc beneški poslanec poro- čal, da sc v neposredni bli/ini Broda gradi vojna flolilja za plovbo po Savi. Leta 1536 jc Turkom, opremljenim z ncvclikimi in hitrimi ladjicami, us- pělo prili čez reko in na njej vzpos- tavili nadzór. S takšnimi iadjami so ves čas turškc okupacijc (1536-1691) dovažali vojsko, municijo, oskrbo in hrano. Drugo poročilo pravi, daje v Brodu okrog dvesto Francozov gra- dilo (loto za bosanskega pašo. Iz tega obdobja jc znán zemljcvid mesta, ki gaje narisal inž. Weigel. Na tej karti jc razviden tloris takratne utrdbe v obliki četverokotnika s stolpi, bra- niki in okopi, pred katerimi so s se- verne, vzhodne in zahodne strani bili jarki, napolnjeni z vodo iz Save. Ta utrdba se jc nahajala nasproti rcč- nega otoka (od turških časov imeno- vanegaAda**) čcz katerega so v preteklosti vodili mostovi proti Bosni in vodijo še danes. Na isti karti je ludi videti, da sc je reka Mrsunja izlivala v Savo vzhodno od brodské utrdbe. Šc bolj proti vzhodu je takrat obstajalo mestccc Brod, ki je bilo prav tako utrjeno. Z južne strani pa Brod ni potřeboval utrdbe, ker ga je varovala reka Sava. V 17. stolctju - po Karlovškcm miru -je postala meja dveh nasprotnih si cesarstev (habsburškega in turškc- ga) delno tudi Sava. Brod jc takrat postal pomembno rečno pristanišče, reki in mestu paje dominirala nova trdnjava, ki jc bila zgrajena po vaubanovskcm načclu leta 1743. Mesto se je naglo razvijalo, šc po- sebej živahna trgovska dejavnost se je razvila tudi proti Bosni, čeprav z nekaterimi omejitvami. Prvi vcliki transporti žita, soli, mesa in vina So šli skozi mesto leta 1758. Ker takrat šc ni bilo parnikov, jc bila pot po reki navzgor zelo težavna in so ladjc vlek- li ljudjc in konji. Tako jc bila vzdolž bregov Save zgrajena tudi posebna pot (Trcpplweg) za vlcko ladij. Ob tej poti so zgradili počivališče, skla- dišča za živinsko krmo in hlcve za izmenjavo konj. V Brodu jc bilo zna- no postajališče z gostilno Pri ladji (Kod lade). Navadno so ladjc vlekli obsojcnci in kaznjcnci; o njihovem uporu obstajajo v Brodu tudi pisni dokumenti. Carine za blago, takse za plovbo in převoz ter številni vodni mlini na Sa- vi pri Brodu so mestu prinašali velikc materialne prihodke in tako sta bila kmalu zgrajena tudi veliki kompleks skladišč ter karanténa za potnike in blago iz Bosne (kontumac). Kako pomembna je bila reka za pre- bivalce Broda je razvidno iz frag- mentov zapisa Ignjata A. Brliéa iz leta 1838, kjer piše: 58 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:34:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ÍZZIV S2J3/Ï55 "Brod je od stariņa bio opasan ri- ekom Savom i potocima Mrsunjom i Cilogovicom. Stari ljudi pripo- viedašc, da je jedan rukáv Save teko od bosanskog sela Koraće prema čardaku Laktu na Vijušu i da su stari Brodani obradjivali zcmlje prcko Save sve do tog rukava sve dot le dok nisu u Karlovačkom miru sa Turci državne mede rickorn Savom utvrdene ..." "... Sava dcrala je vazda obalu, naro- čito od tvrdjc pa do čardaka Lakta na Vijušu - zato je dao Brod godine 1772. savsku obalu od čardaka hana do Mutcfelijinog mosta duplim pa- lisadama utvrditi, ali bez stalnog us- pjcha, jer je več godine 1802. dala brodská pukovnija načiniti nove na- sipc, ali se i taj nasip nije držao, kao ni onaj ponovljcni godine 1806. od koga su se ostaci još godine 1838. vidili ..." Iz navedenega sestavka Uspomene na stari Brod prav tako verno, "da se Brod sastojao od jedne duge ulice pored Save, po prilici od Lukića ku- će do prcko Mrsunjc. Prvi red kuća pokraj Save odniela je vremenom Sava sve do Zvirčcvc kuce (do franj- evačkog samostana) i još godine 1838. sjećali su se stari ljudi zgrada na obali savskoj koje je Sava uništila". Še enkrat je odigrala Sava pri Brodu zgodovinsko vlogo. 29. jūlija Ieta 1878 so avstro-ogrske čete přešle v Bosno in začelc aneksijo. Okupācijā Bosně je Brodu přinesla velike koris- ti. Že 23. septembra je v Brod přis- pěl prvi vlak in že v naslednjem letu je bil zgrajen velik jcklen most, čez katerega so v naslednjih desetletjih prcpcljali veliká rudna bogastva iz Bosně. Od tega trcnutka dalje se gospodarski pomen reke počasí zmanjšuje. Vendar pa ostaja mesto v urbanem smislu vse do konca 60. let v obrež- nem delu "nedotaknjeno". Prebivalci in náčrt ovalei kot da so na reko po- zabili, ji obrnili hřbet. Mesto inten- zivno raste proti severu, zanemarja svoje zgodovinsko urbano jedro in zaznavno spreminja urbano de- diščino. Šclc z obnovitvijo savskega sprchajališča se ob konců 60. let prebivalci Broda vračajo k svoji stari ljubezni - vodnim razsežnostim reke Save. Nova regulācijā v letih 1975- 1985 je ust varila nove kakovosti z oblikovanjem trch teras, ki se v po- let nem obdobju in ob nizkem vodo- staju uporabljajo za promenadne sprehodc. T udi nedávno izdelani Izvedbeni ur- banistični náčrt zgodovinskega ur- banega jedra Slavonskega Broda*** daje obrežnemu delu mesta nove ka- kovosti, ko na novo uvcljavlja pou- darke obalnih pročelij in savske ploščadi, z načrtovanimi dejavnost- mi pa vrača življenje na breg reke. Planirani urbani posegi za ureditev in oživljanje glavnega mestnega trga - ki se, kot rcdkokje v naši državi, z eno stranjo navezuje na savsko pro- menado - in tudi ureditev savske promenade z oblikovanjem neizo- gibne, bogate cone za pešce, bi 59 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:34:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms SSJSt 199? končno morali ovrednotiti izjemne urbane, arhitektonske in naravne vrcdnotc tega srečanja graditeljskih pri/adcvanj in nckoč neukrotljive reke Save. Slojevitost razmerij med mestom in vodo je v minulih obdob- jih zagotavljalo ustvarjanje novih vrednot in ohranjanje konlinuitete při pádnost i prcbivalcev njihovi reki. NajboljSe znamenje te pripadnosti je še danes razvidno v pojmovanju "identitete" mesta, ki se odraža v grbu mesta: le-ta přikazuje čapljo, ki stoji v močvirju. Vendar močvirij de- jansko ni več, obstajajo Ic v kolektiv- ní zavěsti prebivalstva in nas tako vračajo k izhodiščem in mitologiji nastanka tega mesta. Sinica Tomiř, dipl. inž. arh.. Slavonski Brod. * na bregu prebistre reke Save ** tur. ada = otok v reki *** avtoiji: AIcksandar BaSil, Ivan Čtf.mek, Si ni Sa Tomić, Igor Čižmck 60 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:34:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms