NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejdč ŠT. 31 - LETO 51 - CEUE, 1. 8. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Veliki zmagovalec Allanle
Leon Štukelj je predstavil Slovenijo svetu. Stran 14.
Jezera na Celjskem. Stran 19,
Švigelj obtožuje^ obtoženi se branijo.
Strani 21 in 33.
Pred začetkom lige. Stran 13.
MiškO; Drago in ostala druščina iz
ljubljanskega Zooja na strani 16.
Postojna z jamo. Stran 9.
Ko zapleše \
elita...
Novi tednik na Aninem plesu v
Kristalni dvorani. Stran 8.
2
DOGODKI
Celjani kradejo zastave!
V Komunalni direkciji Mestne občine Celje ugotavljajo,
da ob vsakem prazniku, ko v Celju izobesijo zastave,
malopridneži ukradejo oziroma odtujijo tudi do 40 zastav.
Pobudo svetnika Mira Trbovca, da bi ob pozdravnih
tablah, nameščenih ob vpadnicah v Celje-knežje mesto,
razobesili tudi celjske zastave, so v Komunalni direkciji
odločno zavrnili. Svoje nestrinjanje utemeljujejo s podat-
kom, ki je za marsikoga več kot presenetljiv - Celjani ob
praznikih, ko komunalci poskrbijo za izobešanje zastav,
pokradejo oziroma odstranijo vsaj polovico državnih oziro-
ma mestnih simbolov, kar številčno pomeni okoli 40 zastav.
Glede na to, da so zastave izobešene na kandelabrih oziroma
drogovih okoli 6 metrov visoko, imajo malopridneži kar
precej dela. »Če bi zastave namestili tudi ob pozdravnih
tablah na mestnih vpadnicah, bi jih po dosedanjih izkušnjah
lahko nedomeščali kar nekajkrat dnevno,« še ugotavljajo v
Komunalni direkciji. IS
DrŽava lisic in
pajkov
Slovenski forum podpira prizadevanja za oživitev
zdravilišča v Rimskih Toplicah
v Rimskih Toplicah še niso
dobili nobenega odgovora na
pismo, ki so ga v začetku
meseca v zvezi s ponovnim
zagonom svojega zdravilišča
poslali predsedniku vlade
dr. Janezu Drnovšku. In to
kljub temu, da so v pismu
napovedali ostre ukrepe, če
dr. Drnovšek najkasneje do
31. avgusta ne bo sprejel na
pogovore predstavnikov kra-
ja in občine.
Predsednik sveta krajevne
skupnosti Rimske Toplice
Drago Zupan je pismo poslal
v vednost tudi ministrom za
ekonomske odnose, za finan-
ce in za obrambo ter laškemu
županu, vendar tudi od teh
doslej ni še nihče poslal prav
nobenega odgovora. Prizade-
vanja krajanov, ki jim pomeni
zdravilišče eno redkih prilož-
nosti za preživljanje, a ga mi-
nistrstvo za obrambo in drža-
va puščata zaprtega že od leta
1991, pa je pred dnevi podprl
Slovenski forum. V sporočilu
za javnost, ki sta ga podpisala
poslanca državnega zbora
Ljerka Bizilj in Janez Jug,
forum opozarja, da ob vsem
spoštovanju slovenska vojska
vendarle ne more postati drža-
va v državi kot je bila nekoč
JLA. Zato poziva državo, naj
zdravilišče prepusti krajanom
Rimskih Toplic in turizmu ter
s tem obogati turistično po-
nudbo, saj tudi letošnji rezul-
tati potrjujejo, da je strategija
države na tem področju zgre-
šena. Vlada kar naprej usta-
navlja svete in komisije, nič pa
ne stori za boljšo turistično
ponudbo. »Občinam je država
pobrala domala vsa sredstva
in jih tako spodbudila, da išče-
jo denar na neprimeren način
- s pretiranim pobiranjem par-
kirnine, z lisicami in pajki,«
ugotavljajo v Slovenskem fo-
rumu in pozivajo vlado ter vse
slovenske župane in turistične
delavce, naj obogatijo turistič-
no , ponudbo in preprečijo
sprejetje odlokov, ki prej od-
vračajo kot vabijo turiste.
JI
Prišel je Fakin
Od danes je direktor celjske bolnišnice Trboveljčan
Svet celjske bolnišnice je
minuli petek po večurnem
zasedanju vendarle izbral no-
vega direktorja. Med štirimi
kandidati, ki so se prijavili na
ponovljeni razpis, so se člani
sveta odločili za dr. Sama Fa-
kina, ki je dolžnosti direktor-
ja uradno prevzel danes.
Dr. Samo Fakin je doma iz
Trbovelj, nazadnje pa je bil
zaposlen kot svetovalec za
zdravstveno ekonomiko na
Zavodu za zdravstveno zava-
rovanje Republike Slovenije.
Pred tem je v domačem kraju
šest let delal kot splošni zdrav-
nik, v letih 1992 do 1994 pa je
bil direktor Zdravstvenega do-
ma Trbovlje. Dve leti je deloval
tudi v Zdravniški zbornici,
kjer se je ukvarjal s socialno-
ekonomskimi zadevami, in je
eden od ustanoviteljev zdrav-
niškega sindikata Fides. Dr.
Fakin meni, da dobro pozna
sistemi našega zdravstva, zelo
dobro pa je seznanjen tudi z
razmerami v celjski bolnišni-
ci. Kandidatura za mesto di-
rektorja mu je zato bila pred-
vsem izziv, saj je prepričan, da
se bo bolnišnica lahko izkopa-
la iz izgub, ki se vlečejo že
nekaj let in znašajo v celoti
blizu 1,5 milijarde tolarjev.
»Če je vodja sanatorske ekipe
mag. Franc Hočevar lahko v
enem letu zmanjšal izgubo za
500 milijonov, pomeni, da ima
celjska bolnišnica še veliko re-
zerv,« je v pogovoru za naš
časopis povedal dr. Fakin in
poudaril, da si je v svojem
mandatu naložil dva cilja. Po-
leg finančne sanacije, ki bo se-
veda na prvem mestu njegovih
obveznosti, želi čimprej začeti
tudi z dokončnim urejanje no-
vih bolnišničnih zgradb, saj
meni, da je že »skrajni čas, da v
Celju dvignemo kakovost
zdravljenja bolnikov, zdravniš-
ki ekipi pa ponudimo takšne
pogoje dela, da bo zares lahko
dala od sebe svoj strokovni op-
timum. To bo seveda mogoče
doseči le z ureditvijo novograd-
nje.« O morebitnih kadrovskih
spremembah dr. Fakin za zdaj
še ne želi govoriti, jih pa pred-
videva.
Novemu direktorju celjske
bolnišnice bo do konca leta
pomagal kot svetovalec tudi
mag. Hočevar, ki je v času, ko
je bila bolnišnica brez.direk-
torja, opravljal to delovno me-
sto kot vršilec dolžnosti.
■■■■■■■■■■K J. INTIHAR
Vozlišče mora ostati!
Celjski svetniki znova ostro protestirajo zoper odločitev Slovenskih železnic - Hudujejo
se tudi zato, ker so prepričani, da znajo brati
Celjski svetniki so v začetku julija ostro protestirali zoper
ukinitev železniškega prometnega vozlišča v Celju in s svojim
protestom seznanili državni zbor, ministrstvo za promet in
zveze ter vodstvo Slovenskih železnic. Sredi meseca so iz
Slovenskih železnic prejeli odgovor, v katerem jim železničar-
ji pojasnjujejo, da so si v Celju napačno razlagali predvidene
racionalizacijske ukrepe Slovenskih železnic.
Celjski svetniki se, kot smo
že poročali, niso strinjali s
predvideno ukinitvijo želez-
niškega prometnega vozlišča v
Celju. Svoj protest so uteme-
ljevali s tem, da je Celje staro
zgodovinsko, gospodarsko in
kulturno središče, ki bi bilo z
ukinitvijo vozlišča prikrajšano
za pomembno institucijo na
področju železniške infra-
strukture. »Ukrep je narazum-
Ijiv, saj prihaja prav v času
ponovne oživitve gospodars-
tva ter višjega in visokega šols-
tva v knežjem mestu Celje. Z
ukinitvijo vozlišča bi Celje iz-
gubilo tudi dragocena visoko
strokovna delovna mesta,« so
še zapisali in hkrati dodali, da
predlog za ukinitev železniš-
kega prometnega vozlišča ni-
ma podlag v državnih razvoj-
nih in prostorskih aktih.
Celjske svetnike pa je sredi
meseca znova razburil odgo-
vor SŽ, v katerem jim železni-
čarji pojasnjujejo, da promet-
nega vozlišča Celje ne ukinja-
jo niti v infrastrukturnem niti
v prometno-tehnološkem smi-
slu. Nasprotno - železniško
prometno vozlišče ostaja tudi
v bodoče pomembna točka
proizvodnega procesa SŽ, kar
dokazujejo tudi daleč največja
investicijska vlaganja v obno-
vo postaje, modernizacijo na-
prav ter dogradnjo tirnih na-
prav v zadnjih treh letih.
»Koncentrirana vlaganja v to
infrastrukturno vozlišče seve-
da hkrati omogočajo racionali-
zacijo tehnološkega procesa,
večjo varnost in zmanjšanje
osebja. Gre torej za ukinitev
vozlišča kot organizacijske
enote, kar omogoča moderni-
zacija vozlišča samega in spre-
memba tehnološkega procesa
SŽ in je skladno z usmeritva-
mi sanacijskega programa že-
leznice kot celote,« še dodaja-
jo v svojem pismu železničar-
ji, ki zatrjujejo, da je njihov
sanacijski program potrdila
Vlada RS, celjski svetniki pa si
ukinjanje vozlišča napačno
razlagajo.
Celjske svetnike je prav
slednje še dodatno razburilo.
Župana Jožeta Zimska so mi-
nuli četrtek pooblastili, da
znova protestira zoper odloči-
tev SŽ, hkrati pa naj preveri,
ali jo resnično podpira tudi
vlada. »Celje je nekdaj imelo
prometno sekcijo, zdaj še ima
vozlišče, kaj - razen trenutno
prenovljene železniške posta-
je - pa mu bo v prihodnje še
ostalo,« je protest v en sam
stavek strnil Štefan Jug.
I. STAMEJČIČ
Prepih na ulicah
v ponedeljek popoldne so poslanci in člani vodstva ZLSD
na ljubljanskih ulicah predstavili prvo številko Prepiha,
strankinega časopisa, ki bo v nakladi 50 tisoč izvodov izhajal
vsakih 14 dni.
Tajnik ZLSD Dušan Kumer pravi, da Prepih ne bo politični
pljuvalnik, ampak bo s svojo vsebino kvečjemu dvigoval demo-
kratično zavest državljank in državljanov. Člani stranke bodo
časopis prejemali po pošti, ostali pa ga bodo lahko za 1 tolar
dobili pri strankinih kolporterjih na ulicah domačega mesta. S
predstavitvijo prve številke Prepiha pa se poslanci in vodstvo
ZLSD v teh dneh seli po ulicah vseh večjih mest Slovenije.   IS
Asfalt za Lindek in Malo Goro
Konec prejšnjega tedna so se krajani Lindeka in Male Gore razveselili 1650 metrov novega
asfaltiranega cestišča, ki povezuje vojniško in zreško občino.
Denar za ureditev in asfaltiranje nekaj več kot poldrugi kilometer cestišča so v tretjinskih
deležih prispevali krajani Lindeka in Male Gore ter občini Vojnik in Zreče, zbrati pa je bilo treba
dobrih 10 milijonov tolarjev. V petek popoldne so se ob slovesnem odprtju cestišča zbrali krajani
Lindeka in Male Gore, novo asfaltirani cestni odsek pa sta odprla za vožnjo župana Vojnika in
Zreč Beno Podergajs in Jože Košir (na sliki). IS, Foto: GREGOR KATIC
PO DRŽA\^
Evropski
vprašalnik
UUBUANA, 26. juij
(Delo) - Slovenija je na sed
žu evropske komisije v Bru
lju vrnila izpolnjen vpraš;
nik, ki ga je nedavno preje
kot deseta država z evro
skim pridružitvenim spoi
zumom. Slovenski predsta
nik, dr. Benjamin Lukin*
je približno 1200 strani si
venskih odgovorov izroj
prvi, sledila sta mu predsta
nika Romunije ter Estonij
za naslednji dan pa so nap
vedali še odgovore Češke
Madžarske, čez nekaj dni ]
tudi Latvije, Litve in Bolgai
je. Slovaška je to storila;
teden pred Slovenijo, v Bra
slavi. Poljska pa se je odloi
la za dan po Sloveniji in sic
v prostorih evropske misije
Varšavi. Evropska komisi
naj bi pripravila mnenje
kandidatkah za vstop
Evropsko unijo do koni
medvladne konference, sr
di naslednjega leta.
Bencin dražil za
tolar
UUBUANA, 26. juli
(Republika) - Na seji si
venske vlade so izenaij
pravice izrednih študentov
rednimi, kar pomeni, da b
do izredni študenti odsl
deležni tudi ugodnosti, k
sta na primer subvencionii
na prehrana ter bivanje
študentskem domu. Z od
britvijo sredstev je vladadj
la tudi zeleno luč za gra^p
neposredne železniške ^
vezave med Slovenijo in Mi
džarsko. Vlada je povišal
cene naftnih derivatov za ti
lar, čeprav so proizvajalci!
distributerji zahtevali prec
višje cene.
Slovenski dlolgoi
UUBUANA, 28. juli
(STA) - Zunanji dolg Slovei
je je konec maja znašal d'
milijardi 975 milijonov dol;
jev, od tega dolgoročni d
milijardi 937 milijonov, kr;
koročni pa 35 milijonov d
larjev. Razliko v višini tn
milijonov dolarjev predsta
Ijajo uporabljena sredst
Mednarodnega denarne;
sklada (IMF). Od konca le
1995 se je zunanji dolg Slov
nije povečal za pet milijom
dolarjev, od tega se je dolg
ročni povečal za 21 milijone
kratkoročni pa zmanjšal:
15 milijonov dolarjev.
Šempetrsko
obvoznica
NOVA GORICA, 27. juli
(Delo) - Minister za proin
in zveze, Igor Umek, je ni
sec dni pred pogodbenim f
kom odprl obvoznico v Ser
petru, ki bo hkrati naveza'
Nove Gorice na avtocest
odsek Selo-Vrtojba. V Dar:
pospešeno pripravljajo ^
potrebno, da bi še letos odi
li dela na šestih avtocestn
odsekih v skupni dolžini'
kilometrov (Slivnica-Fra'
obvoznica Ormož, avjjocesf
priključek Slovenska Bis^
ca, Vransko-Blagovica, ^'
govica-Šentjakob, Divača-^'
zina in Vipava-Selo).
DOGODKI
3
Prvo slalinsko praznovanje
slavnostni govornik je bil Jožef Školjč
y Kogaški Slatini so v preteklih dneh
.|„\esno praznovali prvi občinski praz-
Jil, nove slatinske občine. Osrednje
praznovanje je bilo v nedeljo, ko so tudi
Ldelili najvišja občinska priznanja.
Ltinčani praznujejo svoj praznik na
fnino, v spomin na prireditve, ki so se
^ele že 1. 1827.
V nedeljo so začeli s slavnostno sejo
bčinskega sveta, ki mu predseduje Anton
itfivec, nadaljevali pa pred kulturnim do-
lom- Po slovesni himni je prvi župan
love občine mag. Branko Kidrič, opozo-
i]iia prizadevanja v občini. Iz zapuščene
iLvbe so uredili lepo občinsko poslopje.
lani so dokončali prizidek I. osnovne šole,
pridobiti pa nameravajo še dodatne učilni-
ce. Letos želijo, skupaj s sosedi iz Podče-
trtka, urediti najkrajšo (še makadamsko)
cestno povezavo med občinama, župan je
omenjal tudi nova parkirišča v Ratanski
vasi ter v Kostrivnici ter lansko pridobitev
v KS Sv. Florjan, nov. gasilsko-kulturni
dom. Na območju, kjer plačujejo samo-
prispevek, je pomembna plinifikacija, za
kar je potreben tudi kredit. Menil je, da so
v preteklem letu in pol ustvarili dobro
osnovo, za razvoj na različnih področjih.
Predsednik Jožef Školjč je v krajšem go-
voru spomnil, da ljudje od leto dni starih
občin pričakujejo veliko več kot, na pri-
mer, od leto dni starega otroka, pri tem pa.
se je spomnil tudi petih let nove države.
Tudi od nje takoj pričakujejo, da bi delova-
la kot države, ki obstajajo že dolga leta.
Letošnja občinska priznanja, »Plaketi
občine«, so slovesno podelili dekanu Ja-
nezu Kraševcu ter Moškemu pevskemu
zboru Rogaška Slatina. Župan Kidrič je
podelil tudi tri »Priznanja občine« in sicer
Karitasu, Marinki Mastnak in Silvestru
Žgajnerju. Priznanja so podelili tudi
učencem I. in II. slatinske osnovne šole,
ki so se odlično izkazali kot mladi razi-
skovalci.
V Rogaški Slatini obeležujejo občinski
praznik z vrsto kulturnih, športnih in
zahdvnih prireditev.
BRANE JERANKO
Srečanje borcev pri
Dobrotinškovili
r Pri domačiji Dobrotinškovih na Dobrotinu pri Vojniku se
Vv soboto popoldne zbralo blizu 200 borcev in domačinov.
S tradicionalnim srečanjem so počastili spomin na zavedno
5/ovensko družino, ki je med narodno6svobodilnim bojem
i žrtvovala kar 6 svojih članov.
I Po besedah predsednika vojniške borčevske organizacije
hJurija Bojanoviča bodo na Dobrotinškovi domačiji do prihod-
njega leta uredili spominsko sobo, v kateri bo zbrana manjša
finuzejska zbirka iz medvojnih časov. Letošnjega srečanja pa se
je ob domačih borcih in žrtvah vojnega nasilja udeležila tudi
i^elegacija Zveze koroških partizanov iz Celovca ter nekaj še
'živečih prvoborcev Prvega štajerskega bataljona, ki je konec
i»ktobra 1941 počival na Dobrotinškovi domačiji.
» IS, Foto: G.K.
Velika škoda po
neurju
Hudo neurje z nalivom in
točo, ki je konec junija priza-
delo Podravje, je povzročilo
veliko škode tudi na kmetij-
skih kulturah v konjiški ob-
čini.
Najbolj prizadeti so bili kraji
Kraberk, Skedenj, Tolsti vrh,
Konjiška vas. Breg in Dobr-
než, kjer je neurje uničilo sko-
raj vse kmetijske kulture. Naj-
bolj so bili poškodovani vino-
gradi in sadovnjaki, posevki
koruze, žita in krompirja,
zmanjšan pa je tudi odkos tra-
vinja. Skupno je bilo prizade-
tih 427 hektarov površin, po
ocenah občinske komisije pa
je bilo škode za več kot 37
milijonov tolarjev. Tej številki
sta se v začetku julija pridru-
žila še dva milijona in pol
tolarjev škode po poplavah. Po
prekomernem deževju so hu-
dourniški vodotoki Dravinja,
Oplotniščica in Ličnica presto-
pili bregove in preplavili nižje
ležeče kmetijske površine, na-
nesli odpadke, zemljo in gra-
moz na zemljišča ter uničili
odvodne jarke. Največja škoda
je nastala na travnatih površi-
nah, ki prevladujejo ob vodoto-
kih. Ker pa je voda dosegla
najvišji vodostaj v zadnjih pet-
najstih letih, je preplavila in
poškodovala tudi bolj oddalje-
ne njivske površine. Močno so
bile poškodovane tudi nekate-
re lokalne in krajevne ceste v
Dravinjski dolini ter na območ-
ju Konjiške gore in Brda. Skup-
na škoda na cestah je ocenjena
na trideset milijonov tolarjev.
Občinska komisija za oce-
njevanje škode je zbrala vse
podatke in jih posredovala pri-
stojni državni komisiji. Konjiš-
ka kmetijsko svetovalna služ-
ba pa je pripravila in izvedla
sanacijski program, ki je obse-
gal predvsem čiščenje in dog-
nojevanie kmetiiskih površin.
Kdo bere
Uradne liste?
»Če bomo tako nadaljevali,
bo v Celju preteklo še veliko
vode, preden bo zaživel Dom
pomoči,« je bil med zadnjim
zasedanjem občinskega sveta
ogorčen svetnik Janez Goršič.
V začetku julija je namreč
Goršič Strokovni službi za
družbene dejavnosti Mestne
občine Celje zastavil vpraša-
nje, zakaj se v Celju niso od-
zvali na javni razpis za sofi-
nanciranje razvojnih in pre-
ventivnih programov na po-
dročju socialnega varstva za
leto 1996, ki ga je aprila obja-
vilo ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve.
Menil je, da bi z denarno
pomočjo države v Celju ven-
darle lahko aktivirali Dom po-
moči, za katerega so v mestu
ob Savinji v dveh letih uspeli
pridobiti le temeljite adaptaci-
je potrebne prostore, drugače
pa se razen spreminjanja ime-
na ni nič premaknilo. Pred-
stojnik službe Željko Cigler je
na svetniško vprašanje odgo-
voril, da ustreznega razpisa ni
bilo, vendar pa je Goršič že
med zadnjim zasedanjem ob-
činskega sveta njegovo trditev
demantiral s fotokopijo razpi-
sa, ki je bil v Uradnem listu
Republike Slovenije objavljen
19. aprila.
Glede na to, da so v celj-
skem občinskem svetu že pred
časom ugotavljaU, kako bi s
sprotnim spremljanjem in
kandidiranjem za ustrezne
javne razpise za sofinancira-
nje posameznih programov, v
mesto ob Savinji le lahko pri-
tegnili več državnega denarja,
je tokratno vprašanje, kdo v
občinski upravi bere Uradne
liste, še kako na mestu.
PO SVETU
Eksplozija v
Atlanti
Na olimpijskem prizorišču
v Atlanti je eksplodirala
bomba, ki je terjala dve
smrtni žrtvi, več kot 100 lju-
di pa je bilo ranjenih. Žrtvi
sta neka 44-letna Američan-
ka in 40-letni turški televizij-
ski snemalec, ki ga je ob
eksploziji zadela srčna kap.
Atentat se je zgodil v olimpij-
skem parku, v noči s petka
na soboto, ko je bilo na pri-
zorišču več tisoč ljudi, želj-
nih nočne zabave. Za vstop v
park ni bilo vstopnine, pa
tudi varnostni ukrepi so bili
milejši kot čez dan. Napada-
lec je bombo podtaknil v koš
za smeti. Šlo naj bi za t.i.
»pipe bomb« - gre za doma
narejeno bombo iz cevi, ki
so napolnene z žeblji in vi-
jaki. Namen take bombe ni
povzročiti gmotno škodo,
temveč raniti čim več ljudi.
Nek tonski tehnik naj bi
menda celo obvestil varnost-
nike, da je nek človek v koš
za smeti blizu odra za glas-
bene skupine, odložil večji
paket. Policija je bila prepoz-
na za evakuacijo več tisoč
ljudi. Po atentatu so na pri-
zorišču olimpijskih iger po-
skrbeli za ostrejše varnostne
ukrepe, nekajkrat pa celo
razglasili lažen preplah. V
Atlanti se bojijo, da bi olim-
pijsko prizorišče postalo me-
sto enakega pokola, kot se je
zgodil leta 72 na igrah v
Munchnu, ko so palestinski
skrajneži ubili 11 izraelskih
športnikov.
Našli črni skrinjici
Ameriški zvezni preisko-
valni urad FBI je zanikal, da
bi bila povezava med bom-
bo v Atlanti in nedavnim
strmoglavljenjem boeinga
747, ki je bil iz New Yorka
namenjen v Pariz. Reševalci,
ki iščejo razbitine in trupla
potnikov letala, ki je 17 julija
strmoglavilo v Atlantik, so
naposled našli črni skrinji-
ci. Skrinjici sta bili skoraj
nepoškodovani, zato so stro-
kovnjaki menili, da jim bodo
v veliko pomoč. Vendar pa je
zaenkrat znano samo nekaj:
okoli 11 minut in pol po vzle-
tu sta skrinjici posneli nez-
nani, zelo kratek pisk, ki je
hkrati zadnji posneti zapis
dogajanja v letalu. Strokov-
njaki posneti zvok primerja-
jo s tistim, ki so ga posnele
črne skrinjice Pan Amovega
letala, ki ga je decembra 88
zaradi eksplozije podtaknje-
ne bombe razneslo nad Loc-
kerbijem na Škotskem. Re-
zultati preiskave še niso zna-
ni. Televizijska družba CNN
pa je medtem poročala, da je
bila bomba podtaknjena v
sprednjem delu letala. Tako
naj bi nekaj časa pred strmo-
glavljenjem v morje, letalo
letelo brez prvega dela, kar
naj bi tudi pojasnilo dve piki,
ki so ju ob nesreči zaznali na
radarjih. Nek vir blizu prei-
skovalcem pa meni, da črni
skrinjici morda nista zabele-
žili doganjanja in pogovorov
v zadnjih trenutkih pred eks-
plozijo, ker naj bi v letalu že
kmalu po vzletu prišlo do
večje električne okvare, 2:ara-
di katere naj bi se skrinjici
izključili. Tezo o električni
okvari na letalu potrjuje
dejstvo, da pilot ni poslal no-
benega klica v sili.
Konec gladovne
stavke
v Turčiji se je po 69 dneh
končala gladovna stavka po-
litičnih zapornikov. Med nji-
mi so predvsem pripadniki
levičarskih in skrajno levičar-
skih strank in frakcij ter tudi
turški Kurdi. Stavka je terjala
kar 12 smrtnih žrtev, več kot
170 zapornikov so prepeljali
v bolnišnico, od tega jih je 18
v kritičnem stanju. Zaporniki
so stavkali zaradi nemogočih
razmer v turških zaporih; gre
predvsem za pomanjkanje
prostora in za maltretiranje
zapornikov. Zaporniki so se
tudi pritoževali, da so zaprti
daleč od domov in sodišč,
tako da so obiski njihovih
svojcev in odvetnikov zelo
oteženi, poleg tega pa so jim
onemogočena zaslišanja na
sodiščih. Vlada je naposled
popustila in s predstavniki
jetnikov dosegla dogovor, da
bodo jetnike iz samic prese-
lili v večje celice. Popustitev
turške vlade je zagotovo re-
zultat pritiska številnih držav,
predvsem evropskih. Te so
oblasti v Ankari opozarjale,
da naj spoštujejo obljubo, da-
no ob podpisu carinskega
sporazuma z Evropsko unijo
v začetku tega leta, namreč
večje spoštovanje človekovih
pravic. Vlada pa je verjetno
pomislila tudi na to, da ob
nadaljevanju stavke ne bo do-
segla enega najpomembnej-
ših ciljev države - polnoprav-
nega članstva v EU do konca
tega stoletja.
Burundi druga
Ruanda?
v Burundiju, majhni afriški
državi, je vojska, v kateri so
predvsem pripadniki manj-
šinskega plemena Tutsi, iz-
vedla vojaški udar. Za nove-
ga predsednika je postavila
Pierra Buyoyo, ki je bil na
oblasti od leta 87 pa vse do
prvih volitev leta 93. Pred
udarom so večinski Hutujci v
begunskem taborišču Tutsi-
jev pobih okrog 330 ljudi, v
glavnem žensk, otrok in osta-
relih. Predsednik države, si-
cer Hutujec Ntibantugajna,
je pred maščevanjem pobeg-
nil na sedež ameriškega vele-
poslaništva v Bujumburi. Tu-
di Združeni narodi in Evrop-
ska komisija so iz Burundija
umaknili svoje uslužbence.
Številne države so obsodile
izvedbo udara, storile pa niso
ničesar. Le Belgija in ZDA so
se odzvale na prošnjo za po-
moč, vendar le logistično. Ta-
ko se nobena od 25 držav, ki
so jih ZN zaprosili za po-
moč, ni ponudila, da bi so-
delovala v mednarodnih mi-
rovnih enotah za to državo.
Če se burundijska kriza kma-
lu ne bo končala, se kaj lahko
ponovi scenarij iz Ruande,
Burundiju sosednje in sorod-
ne države, kjer je v pokolih
pred dvema letoma umrlo od
500 tisoč do milijon ljudi. V
Burundiju pa je kriza od leta
93 naprej zahtevala že okrog
150 tisoč življenj.
DAMJAN KOSEC. POPtv
4
DOGODKI
Od danes
obrazci za
stanovanjsica
posojila
v pooblaščenih enotah
Pošte Slovenije so od danes,
četrtka, 1. avgusta, napro-
daj obrazci za vloge najno-
vejšega razpisa stanovanj-
skih posojil Stanovanjske-
ga sklada Republike Slove-
nije.
Na že 16. razpis ugodnih
stanovanjskih posojil (objav-
ljen v dnevnem časopisju 26.
junija) v skupni višini milijar-
de tolarjev, ki so tokrat name-
njena gradnji individualnih
stanovanjskih hiš, se bo mo-
goče prijaviti med 2. in 9. sep-
tembrom. V skladu bodo vlo-
ge sprejemali po pošti, po-
drobnejše informacije so na-
vedene na obrazcih za vloge,
še več o tokratnem razpisu pa
je mogoče izvedeti z avtomat-
skim telefonskim odzivnikom
Stanovanjskega sklada Repub-
like Slovenije 061 1710-502 ali
1710-509.
Sicer pa so do tokratnih po-
sojil s 3-odstotno realno
obrestno mero upravičene
mlade družine, ki so zdaj stal-
no prijavljene pri sorodnikih
ali so najemniki za določen
čas, svoj stanovanjski prob-
lem pa rešujejo prvič. Prosilci
morajo imeti gradbeno dovo-
ljenje (izdano med letošnjim
1. januarjem in 25. junijem)
za gradnjo individualne stano-
vanjske hiše, nadomestno
gradnjo, nadzidavo, dozidavo
ali za izgradnjo podstrešnega
stanovanja.
Bazen v Šoštanju zaprl
Republiška tržna inšpekcija izdala odločbo za prenehanje opravljanja dejavnosti
o bazenu v Šoštanju, ki ga je kljub
postopku na sodišču odprl najemnik
Euroforum, smo pisali že v prejšnji
številki Novega tednika. Tokrat je
zgodba dobila delni epilog, saj je prete-
kli teden bazen pregledala republiška
tržna inšpekcija, ki je ugotovila, da
Euroforum opravlja gostinske in kopa-
liške dejavnosti brez ustreznih dovo-
ljenj upravne enote. Zato so izdali od-
ločbo za prenehanje opravljanja teh
dejavnosti, dokler najemnik ne bo pri-
dobil ustreznih dovoljenj.
Če na kratko ponovimo zgodbo: bazen
je Euroforum že pred leti prevzel v uprav-
ljanje, na majski seji šoštanjskega sveta
pa so se svetniki odločili, da prekinejo
najemno pogodbo, upravljanje z baze-
nom pa preide na občino. Tudi sodišče je
odločilo, da se mora najemnik izseliti,
vendar so se v Euroforumu pritožili na
sklep sodišča. Ker postopek še traja, je
najemnik pred dnevi odprl bazen za ko-
panja željne Šoštanjčane.
Ob pregledu je glavni republiški tržni
inšpektor Roman Kladušek povedal, da
je januarja 1994 podjetje Euroforum z
občino Šoštanj podpisalo najemno po-
godbo za kompleks bazena s tremi go-
stinskimi obrati. Za reševanje »bazenske-
ga problema« je sedaj odgovorna Slavica
Škrubej, ki je povedala, da je direktor
Euroforuma Matjaž Župančič oseba, s
katero se ne da poslovati, poleg tega pa
niti ne odgovarja na telefonske klice.
Povedala je še, da bazen kljub odločbi
inšpektorjev še vedno posluje.
Ob tem je župan občine Šoštanj dr.
Bogdan Menih povedal, da na občini
nimajo nobenega stališča v zvezi s tem
problemom. Iz Euroforuma so ga obvesti-
li o obisku inšpekcije, uradne informacije
pa od inšpektorata še ni prejel. To je sicer
voda na mlin šoštanjske občine, ki je po
besedah župana najemniku zagrozila s
sankcijami, če bazen ne bo obratoval, kot
piše v pogodbi.
Očitno je, da v Šoštanju problem okoli
najemne pogodbe še ne bo rešen prav
kmalu, saj sodni mlini meljejo počasi. Ko
bo Euroforum dobil dovoljenja upravne
enote za opravljanje kopaliških in gostin-
skih dejavnosti, bo bazen spet obratoval
tudi uradno. Sicer najemniku, po bese-
dah Slavice Škrubej, na občini očitajo, da
bazena ne vzdržuje in ne plačuje najem-
nine. Tako v Šoštanju še vedno čakajo na
odločbo sodišča, s katero bo postalo ja-
sno, kdo ima prav in kdo lahko upravlja z
bazenom.
i POLONA RIFEU
Varno po
Sloveniji
Predsednik SKD Lojze
Peterle se je s skupino so-
delavcev danes odpravil na
10 dnevno kolesarsko tur-
nejo po Sloveniji.
Letos bo 10 članov SKD
kolesarilo 10 dni. Akcijo so
Slovenski krščanski demo-
krati poimenovali Varno z
nami, na pot po Sloveniji,
nanjo pa vabijo tudi vse
simpatizerje stranke in lju-
bitelje kolesarstva.        IS
Svetnilci za nogomet
Na zadnjem predpočitniš-
kem zasedanju mestnega
sveta občine Celje so svetni-
ki prisluhnili obširnejši in-
formaciji Darka Klariča,
predsednika Upravnega od-
bora nogometnega kluba
Biostart Publikum o stanju
nogometa v Celju, poleg tega
pa še kratki informaciji na to
temo, ki jo je podal občinski
svetovalec za šport. Svetniki
so sklenili, da Celje nogomet
potrebuje in ga ne sme izgu-
biti.
Zapletov pa zato ni nič
manj. Nogometna zveza Slo-
venije namreč zahteva, da do
pričetka državnega prvenstva
postavijo stolpe za televizijske
snemalce. Denar je, volja tudi.
zapleta pa se pri sosedih, ki
ocenjujejo, da bi jim ta stolp
zmanjšal kakovost bivanja.
Pa so svetniki skleniU troje.
Da je nogomet za Celje širšega
družbenega pomena. Da naj
celjski župan in predsednik
mestnega sveta stopita do
Upravne enote in se pogovori-
ta o tem, da le-ta izda začasno
dovoljenje za postavitev stol-
pa. Tako občini ne bi mogli
očitati, da podpira črne grad-
nje. Obenem pa naj proučijo
možnosti za odkup hiše Guč-
kovih, ki postavitvi stolpa naj-
bolj nasprotujejo. Svetniki tu-
di menijo, da bi bilo na jesen-
skem zasedanju dobro pri-
sluhniti tudi informaciji o sta-
nju vseh športnih objektov v
občini, obenem pa so se poe-
notili glede stališča, da bo tre-
ba razmišljati o gradnji cen-
tralnega štadiona, za katerega
je lokacija določena pod Go-
lovcem, na območju opuščene
opekarne.
Iz govora Darka Klariča ve-
lja zapisati, da Celje potrebu-
je pomožna nogometna igriš-
ča za treninge, kar bi lahko
mestu prinašalo tudi dobiček,
če bi znali izkoristiti ta igrišča
za priprave drugih reprezen-
tanc in ekip, ki jih sedaj Dar-
ko Klarič preko svojega pod-
jetja vodi na priprave na Ro-
glo in še kam. Obenem je
dejal, da v Celju na splošno
že vsa štiri leta pogreša pod-
poro občine in njenega vods-
tva in da nobena obljuba, ki
jo je v štirih letih dobil, še ni
bila izpolnjena.
i.....IlilillMMIllilllill N.G.
Prazne obljube
Krajani Galicije spet pri žalskem županu - Prihodnji teden
sestanek s predstavniki države?
Na pobudo Rudija Ga-
brovška so se predstavniki
krajevne skupnosti Galicija
v ponedeljek zopet sestali z
županom občine Žalec Mila-
nom Dobnikom. Od sestan-
ka, na katerem je župan ob-
ljubil (a obljube ni izpolnil),
da si bo skupaj z odgovorni-
mi in krajani ogledal razme-
re ob magistralni cesti v na-
selju Velika Pirešica, je mi-
nilo že štirideset dni, zato je
Galičane zanimalo, kaj je z
dogovori, sklenjenimi 19. ju-
nija v Galiciji.
Predstavniki krajanov An-
drej Križan, Milan Grobel-
nik, Miran Podpečan in Rudi
Gabrovšek so Milana Dobni-
ka ponovno opozorili na
nevzdržne razmere ob magi-
stralki pri Fervegu in izrazili
veliko nezadovoljstvo, ker v
dobrem mesecu občina ni sto-
rila ničesar za rešitev težav v
Veliki Pirešici. Opozorili so tu-
di, da bodo zamisel o zapori
magistralke opustili šele ta-
krat, ko se bodo začeli izvajati
že pred leti pripravljeni načrti
za ureditev ceste, ki predvide-
vajo gradnjo pločnika, omeji-
tev hitrosti, ureditev parkirišč
ter postavitev odbojne in pro-
tihrupne ograje. Vodja oddel-
ka za okolje in prostor Slavko
Šketa je povedal, da je 19.
julija že bila izdana odločba
za postavitev znakov za ome-
jitev hitrosti, ki bo konec tega
tedna postala pravnomočna in
bodo torej znaki prihodnji te-
den že stali ob cesti, ni pa
vedel, zakaj ni bila izdana od-
ločba tudi za postavitev od-
bojne ograje. Kako bo z grad-
njo pločnika tako Šketa kot
Dobnik v ponedeljek nista
mogla še ničesar povedati, saj
v občinskih službah še ne ve-
do, ali bodo treba dela le pri-
glasiti ali pa bo potrebno spro-
žiti postopek za pridobitev
gradbenega dovoljenja. V tem
primeru bi morali na začetek
gradnje čakati kar nekaj časa,
vendar v krajevni skupnosti
Galicija vztrajajo, da je treba
črno točko pri Fervegu urediti
najkasneje do začetka novega
šolskega leta. Ker gre za dr-
žavno cesto in ker so razmere
ob tem delu magistralke po-
stale še bolj nevzdržne tudi
zaradi gradnje avtoceste, bo
župan Dobnik, tako je vsaj
obljubil, do konca prihodnje-
ga tedna pripravil sestanek, na
katerega bo poleg prizadetih
krajanov in predstavnikov ob-
čine povabil še direktorja Di-
rekcije RS za ceste, državnega
sekretarja za ceste Marjana
Dvornika, direktorja Darsa Jo-
žeta Brodnika ter predstavni-
ke Cestnega podjetja Celje.
J. INTIHAR
Sejnine določene
Celjski svetniki so na zad-
njem zasedanju občinskega
sveta določili novo višino
sejnin.
Dobilo jih bo 33 svetnikov za
nazaj do L januarja 1996, člani
in predsednik nadzornega od-
bora Mestne občine Celje pa za
obdobje od imenovanja.
Čeprav so celjski svetniki že
nekajkrat usklajevali novo vi-
šino sejnin, tudi minuli četr-
tek ni šlo brez zapletov. V
razpravi so kar nekaj časa teh-
tali pomembnost posameznih
funkcij, na koncu pa vendarle
potrdili predlog, ki so ga za
obravnavo pripravili v sekre-
tariatu občinskega sveta, pod-
prla pa ga je tudi komisija za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja.
V Celju je tako za opravljanje
svojega dela predsednik občin-
skega sveta Lojze Oset upravi-
čen do 70 tisoč tolarjev meseč-
nega nadomestila, svetniki
prejemajo za posamezno sejo
12 tisočakov, predsednik nad-
zornega odbora MOC Zdenko
Podlesnik 15 tisočakov, člani
pa 8 tisoč tolarjev. Po 8 tisoča-
kov si za posamezno sejo pri-
služijo tudi predsedniki odbo-
rov in komisij občinskega sve-
ta, člani le-teh pa prejmejo po 5
tisoč tolarjev.
■■■■■■■■■■iMnni IS
Šoferji na
Rogli
Minulo soboto je bilo na
Rogli peto tradicionalno dr-
žavno srečanje šoferjev in
avtomehanikov Slovenije.
Vse, ki so prispeli, je poz-
dravila godba na pihala iz Op-
lotnice. Obiskovalce je nago-
voril predsednik ZŠAM Zreče
Jože Čuk, ki je vsem zaželel
prijetno vzdušje. Na mesto go-
vornika je stopil tudi predsed-
nik ZŠAM Slovenije Stane Do-
lanc. Omenil je, da se je pro-
metna infrastruktura izboljša-
la, še vedno pa imajo vozniki
velike težave. Predvsem te pe-
stijo voznike tovornih vozil, ki
imajo na mejnih prehodih dol-
ge čakalne dobe. Častni gost je
bil župan občine Zreče Jože
Košir.
Za dobro, zabavo so poskr-
bele družabne igre, kot vleče-
nje vrvi, nabiranje najlepšega
jurčka, vzporedno pa so obi-
skovalci izpolnjevali javno an-
keto, ki jo je pripravil Promet-
ni vestnik. K.Ž.
Družine na Menim
Pred osmimi leti so prvič pripravili srečanje kmečkih
družin na Menini, minulo nedeljo pa so krog vsakoletnih
druženj ponovno sklenili na Menini.
Tudi letošnje srečanje je minilo v izjemno prijetnem
vzdušju, organizator, Zgornjesavinjski odbor SLS, pa je na
srečanje privabil družine iz cele doline in tudi sosednjih
občin. Tokratno srečanje so izkoristili za odločen protest
proti gradnji radarjev na Menini, med gosti pa so bili tudi
mladi iz Belgije, ki so na obisku pri Društvu podeželske
mladine Zgornje Savinjske doline. US
PO
DRŽAVI
Z Avstrijo uspešn
UUBUANA, 25. julj
(Delo) - Slovenski premij
dr. Janez Drnovšek in nj
gov gostitelj, avstrijs
kancler Franz Vranitzk
sta na delovnem srečanju
Celovcu razpravljala pre
vsem o dvostranskih vpr
šanjih. Soglašala sta, da;
gospodarski odnosi
državama v zadnjem ca;
uspešno razvijajo, prec
pozornosti pa sta nameni
tudi slovenski manjšini t
mejnemu režimu v zvezi
našim vključevanjem
Evropsko unijo ter uvelja
Ijanjem Schengenskei
sporazuma.
Nizje provizije
UUBLJANA, 25. julj
(Republika) - Po zadr
odločitvi ustavnega sodiši
si morajo družbe za upra
Ijanje znova začeti izplač
vati nižje provizije. Ustav
sodniki so namreč »odmr
nili« izvajanje sklepa age
cije za trg vrednostnih p
pirjev, s katerim je agenci
iz osnove za obrači
upravljavske provizije iz
zela še nevnovčene certii
kate. V osnovo za obrači
bodo tako spet šteli zgt
tisti certifikati, ki so j
družbe že zamenjale :
delnice in deleže podjet
Ker so družbe uspele vnc
čiti le slabo petino zbran
certifikatov, bodo tako pr
vizije bržkone kar za gei
no nižje kot doslej. Ob te
je treba povedati, da son.
katere največje družbe i
upravljanje lani izkazal
preko milijarde tolarjev č
stega dobička.
O delitvi
premoženja
BLED, 26. julija (Delo)
Na Bledu so se na povabi
guvernerja Banke Slovei
je, dr. Franceta Arharj
prvič po razpadu nekdan
Jugoslavije, srečali guve
nerji centralnih bank štir
od petih držav nasledn
(BiH, Hrvaške, Makedoni
in Slovenije) ter se pog
varjali o predlogu baselsl
banke za mednarodne p
ravnave (BIS) o delit
skupnega premoženja ne
danje Narodne banke Jug
slavije v BIS. Baselska ba
ka predlaga naj bi se drža'
naslednice same dogovo
le o delitvi premoženja
se ne bi tožile po sodiščil"
Najpozneje
decembra
DRAGA, 28. julija (D
lo) - Ob 54. letnici ustaii
vitve Notranjskega in K
čevskega odreda ter v sp
min na tragedijo v Ogen)
in Taborski steni ter drul
dogodke II. svetovne vojn
je bilo v Dragi tradicioH'
no množično srečanje bf
cev in aktivistov. Preds^
nik republike Milan KuČ^
Je med govorom poudat
da bodo volitve v vsak^
primeru znotraj ustavne!
roka, torej najpozneje '
decembra letos.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
5
Najboljši bosta zdravnici
j^ed dijaki, ki so letos na
jaturi dosegli maksimalnih
4 točk, so bila tudi tri dekle-
^ s celjskega področja. To
j2 Katica Bajuk in Darja
Mlakar s I. Gimnazije v Celju
U Karla Šmigoc z g^mnazij-
Ijega oddelka v Šolskem
gntru Celje.
'pa bi o njih izvedeh kaj več,
iiTio jih povabih na kratek po-
iflvor, vendar pa nam je uspe-
P dobiti le Katico in Karlo.
jjrja je namreč že odšla na
^služene počitnice.
Katica
Prva sogovornica je bila Ka-
ica, dekle dolgih svetlih las,
ipetih v kito, vitke postave, ki
eže na videz razkrivala, da se
1) e ukvarjala s plesom. V pr-
■ein in drugem letniku je ple-
nila pri Plesnem forumu, ven-
jar je ples kasneje zaradi šol-
ikjh obveznosti opustila. »Pač
le moreš biti hkrati dober na
iveh področjih. Če se hočeš
lečemu res dobro posvetiti, ti
roanjka časa za kaj drugega.
3fako sem se seveda odločila,
la raje posvetim ves svoj čas
ti oli. Sicer šola ni vse, a brez
i lobre izobrazbe danes nika-
I lor ne prideš,« je bila zgovor-
il a Katica.
^ O maturi nisva veliko govo-
' li, saj jo o tem že tako ali
\'ikovsi sprašujejo. Matura se
i| je svcer zdela dobro organi-
^\mia, vendar precej naporna
% prezahtevna. »Edina sreča
/ je bila, da smo se že vse leto
iiitenzivno pripravljali in je bi-
• lozato na koncu potrebno ne-
koliko manj napora. No, priz-
nam, da sem se precej učila, a
ieje očitno pošteno izplačalo.
5rez muje se pač še čevelj ne
obuje,« je dejala Katica.
Ko so prišli rezultati, je bila
aviio v Kranju pri sestri, kjer
[i oje o odličnem uspehu obve-
;>tila sestrina tašča. Veselo no-
j'ico je izvedela iz časopisa,
j tatica je vedela, da je uspešno
,, 'pravila zadane naloge, a tak-
^Mega uspeha ni pričakovala,
i W zato je bilo veselje doma
j oliko večje.
^, Sedaj je napornih dni konec
^ n maturanti si bodo končno
(^hko nekoliko oddahnili in se
^>osvetili svojim konjičkom.
ima Katica neskončno.
f''^oraj ni športa, s katerim se
bi ukvarjala. Poleti fitness,
; ''^'esarjenje in tek, pozimi dr-
■ ^'ije in smučanje. Rada bere,
I ''^'uje in spoznava nove kraje
^ ljudi. »Lani sem bila na
jezikovnem tečaju v Oxfordu,
kjer sem spoznala precej prija-
teljev iz različnih dežel, celo
iz Argentine in Koreje. To so
ljudje, ki živijo v popolnoma
drugačnem okolju, ki imajo
popolnoma drugačne navade
in tradicijo. Bolj kot so ljudje
raznoliki, bolj so zanimivi. In
prav takšni so moji prijatelji.
Vsakdo ima svoje vrline in sla-
bosti, ampak takšni smo vsi.
Sama grdih navad nimam,
moja slabost pa so sladkarije.
Brez piškotov se skozi maturo
ne bi pretolkla,« je povedala
Katica. »Moja druga razvada
pa je dolgo spanje. Sedaj, ko
imam počitnice, spim tudi do
12 ur dnevno. Navdušujem se
nad zdravo prehrano, čeprav
sem imela zaradi strogega ve-
getarijanstva v tretjem letniku
precej težav z zdravjem. V no-
beni stvari pač ne gre pretira-
vati. Sedaj se zopet usmerjam
v to smer, a sem pri tem bolj
zmerna. Pobijanje živali se mi
namreč zdi preveč okrutno.«
Na vprašanje, kaj je najbolj
nora stvar, ki jo je kdaj naredi-
la, mi je smeje odvrnila, da jih
je preveč, da bi vse naštela. Ko
je bila še otrok, je imela vedno
kup norih idej, kot sama pravi.
Vedno si je želela napisati
knjigo in morda jo je ravno ta
želja pripeljala do ideje, da
napiše kakšno pesem. »Tega
skoraj nihče ne ve, pišem na-
mreč le za svojo dušo,« pravi.
Obožuje naravo in rada hodi v
hribe, privlači jo joga in medi-
tacija, vendar pa se kot vsi
mladi tudi rada zabava. »V
razredu smo se odlično razu-
meli med sabo in tako postali
res dobri prijatelji. Z njimi za-
hajam v Teater in Barfly, v
septembru pa načrtujemo tudi
potovanje po Evropi.«
Med njenimi najboljšimi
prijateljicami je tudi druga
najboljša maturantka s I. Gim-
nazije v Celju, Darja Mlakar.
»Z Darjo sva res dobri prijate-
ljici,« pravi Katica. »Sama
vem, da ji lahko popolnoma
zaupam in se z njo odkrito
pogovorim. Tudi Darja obožu-
je jezike in ima kar nekaj ho-
bijev. Poleg flavte, ki se je uči
na celjski glasbeni šoli, je nje-
na velika ljubezen nemščina,
ki jo poleg latinščine tudi na-
merava študirati. Sama sem se
raje odločila za študij medici-
ne, saj je bila moja večna želja
postati zdravnica. Vem, da je
študij težek, to mi pravijo vsi,
ampak mene to veseli. Starši
sprva niso bili ne vem kako
navdušeni nad mojo odločitvi-
jo, a so kmalu spoznah, da je
to res tisto, kar želim,« je še
dejala.
Karla
Karla je drobno, nadvse sra-
mežljivo dekle, ki ji nikakor
ne bi prisodil tohko let. Za
razliko od Katice je bila Karla
mnogo bolj zaprta, čeprav se
je čez čas vendarle nekohko
sprostila in začela pripovedo-
vati o sebi. Če bi jo morala
opisati z eno samo besedo, bi
bila to prav gotovo skromnost.
»Najprej sem mislila, da
bom komajda naredila matu-
ro, zato sem bila res presene-
čena nad svojim uspehom.
Brž ko sem izvedela, sem po-
klicala domov, kjer so kar ska-
kali od navdušenja,« pripove-
duje Karla. »Matura kot taka
se mi je zdela dokaj težka,
čeprav sama nisem imela te-
žav. Najmanj preglavic mi je
delala matematika, saj sem
redno hodila na tekmovanja in
zato .pred maturo ni bilo po-
trebno toliko ponavljati snovi
za nazaj. Vsekakor mi bolj le-
žijo naravoslovni predmeti,
kot so fizika, kemija in mate-
matika, a težav tudi drugje
nisem imela. K temu so pripo-
mogli tudi profesorji s siste-
matičnim načinom dela, zlasti
v zadnjem letniku. Drugače
pa so vtisi z zdaj že nekdanje
šole mešani. Profesorji so pač
različni in vsakdo od njih ima
drugačen pristop. V glavnem
večjih nesporazumov z njimi
nismo imeh, nekajkrat pa smo
jim tudi zagodU,« je smeje de-
jala.
Iz njenega pripovedovanja
je bilo razvidno, da prostega
časa skorajda nima in da za
razliko od velike večine mla-
dostnikov sploh ne zahaja
ven. Sama pravi, da za to niti
ni bilo časa, saj je vse leto
pridno obiskovala vaje iz fizi-
ke in kemije, ki so bile tudi v
popoldanskem času, pisala ra-
ziskovalne naloge in bila torej
nadvse prizadevna. Njen trud
je bil tudi poplačan s potova-
njem v Bournemouth, ki ga je
financirala celjska občina za
nagrado dijakom, ki so sodelo-
vali na tekmovanju iz mate-
matike, kjer je Karla dosegla
odlično tretje mesto.
Ko sem jo povprašala o nje-
nih šibkih točkah, je kot iz
topa ustrelila: kuhanje! »Raje
sem lačna, kot da bi si morala
kaj skuhati,« je dejala. »Slabih
lastnosti nimam, res pa je. da
zelo rada dolgo spim. Rada
poslušam glasbo, dokončala
pa sem tudi nižjo glasbeno
šolo za harmoniko. Poskušala
sem tudi naučiti kitare, pa ne-
kako ni šlo. Vendar pa še ni-
sem popolnoma obupala,« se
nasmeje.
»Za šport nisem ravno nav-
dušena, nadvse rada pa opa-
zujem zvezde. Predlani sem
obiskovala tudi astronomski
tabor na Javorniku, kjer sem
preučevala meteorje. To me je
še bolj navdušilo in sedaj se s
sestro večkrat odpraviva na
prosto opazovat zvezde, seve-
da če je noč jasna.«
In kakšni so njeni načrti?
»Vpisala sem se na medicino,
saj si želim postati zdravnica.
Sicer se še nisem opredelila
ožje, pa saj imam za to še
dovolj časa. Moram priznati,
da sem precej časa kolebala
med medicino, fiziko, farma-
cijo in matematiko,'a prevla-
dala je medicina. Mogoče mi
je nekoliko žal, da se nisem
opredelila za matematiko, am-
pak zdaj je, kar je.«
Katica, Karla in Darja bodo
prvega septembra poleg dese-
tih celjskih dijakov, ki so dose-
gli nad 30 točk, prejele pohva-
le ministra za šolstvo na-po-
sebni slovesnosti v Cankarje-
vem domu. Ob zavidanja
vrednem uspehu jim iskreno
čestitamo in jih postavljamo
za vzor naslednjim generaci-
jam. Še mnogo takšnih!
! BOJANA JANČIČ
Prijateljici - Katica Bajuk in Darja Mlakar.
Karla Šmigoc.
Naviga v Velenju
hitri, v petek 2. avgusta, se v Velenju z registracijo
'^kmovalcev pričenja Svetovno prvenstvo v radijsko vode-
"^'h vodnih modelih. Uradna otvoritev prvenstva bo v
^ol^oto, 3. avgusta.
^a letošnjem, desetem svetovnem prvenstvu, sodeluje 350
^^Hlnikov iz 28 držav, med tekmovalci pa je tudi 17-članska
^^'Prezentanca Slovenije, ki jo vodi Dejan Štrbenk. V Velenju
l^"l*?g športnikov pričakujejo tudi precej drugih gostov,
l"^t>nstvo pa bo trajalo do nedelje. 11. avgusta.
Dnevne tekme se bodo pričenjale ob 9. uri, v večernih urah
j "Jo pripravljali sponzorske tekme, finalni obračuni pa se
^^do Velenjskem jezeru pričeli proti koncu prihodnjega
''^Jiia. Poleg športa bo v tem tednu v mestu ob Paki
^'^"iiembno vlogo igral tudi turizem, saj v sodelovanju s
i^''nroni za promocijo turizma pripravljajo veliko turistično
med vsemi udeleženci Navige 96. US
Novi avtobusi, nove barve
v preteklem tednu so na progah celjskega mestnega in primestnega prometa začeli voziti
štirje novi mercedesovi avtobusi. Naložba je celjski Izletnik stala približno milijon nemških
mark.
Trije avtobusi so namenjeni prevozu potnikov v mestnem prometu na relacijah Prebold-Celje,
Vojnik-Celje in na progi Lokrovec-Lopata-Ostrožno-Celje-Štore, eden izmed avtobusov pa je
primestni in vozi na progi Dobrna-Celje-Laško. Običajne barve so tokrat nadomestili z modro in
rumeno, ki sta tipični barvi mesta Celje. V mesecu novembru bodo svoj vozni park posodobili še
s štirimi novimi avtobusi za primestni promet.
PO DRŽAVI
iz Polome in Tarna
MARIBOR, 27. julija (De-
lo) - Na tiskovni konferenci
UNZ Maribor so povedali, da
so kriminalisti napisali več
ovadb zoper nekatere odgo-
vorne delavce v Palomi. Ne-
kaj so jih ovadili tudi v Tamu
in sicer zaradi kaznivega de-
janja oškodovanja upnikov
ter nezakonito izplačanih sti-
mulacij nekaterim zaposle-
nim.
Svečanost na
Vršiču
UUBLJANA. 29. julija
(Večer) - Pri Ruski kapelici
na Vršiču je bila slovesnost
ob 80-letnici smrti 400 ru-
skih vojnih ujetnikov, ki jih
je 1. 1916, med gradnjo ceste
na Vršič, zasul snežni plaz.
Slovesnosti sta se udeležila
tudi predsednik Slovenije,
Milan Kučan in podpred-
sednik ruske državne dume,
Sergej Baburin. Baburin je
dejal, da Slovenija teži k
Evropi, brez Rusije pa Evro-
pe ni. Poudaril je, da je
Moskva vedno pripravljena
na enakopravno sodelovanje
z Ljubljano.
Zdravila po
novem
LJUBLJANA, 29. julija
(Delo) - Slovenija, s povpreč-
no 17 »škatlicami« na prebi-
valca, sodi med države z naj-
več predpisanimi zdravili.
Skupščina Zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije
je že konec prejšnjega mese-
ca sprejela novo listo zdravil,
ki se smejo predpisovati v
breme obveznega zdravstve-
nega zavarovanja. Potrebno
ministrovo soglasje imajo, v
teh dneh bo tudi objavljena v
Uradnem listu, v veljavi pa
bo od 1. septembra.
Ljubljana je
gradbišče
UUBLJANA, 30. julija
(Dnevnik) - Slovenska pre-
stolnica je v teh dneh veliko
gradbišče, saj skoraj ni ulice
ali ceste, na kateri se ne bi
kaj dogajalo. Obnovo cestišč,
čiščenje kanalizacije in pro-
metne signalizacije, košenje
trave, barvanje talnih oznak
in še marsikaj je omogočil
nedavno sprejeti mestni pro-
račun. Z deli naj bi končali
do 20. avgusta.
Konec prepirov
UUBLJANA, 30. julija
(Delo) - Dvomov o tem. da
imajo lahko tudi krajevne,
vaške ali četrtne skupnosti
status pravne osebe, po ne-
davno sprejeti odločbi ustav-
nega sodišča ne bi več smelo
biti. V postopku za presojo
ustavnosti 18. in 19. člena
zakona o lokalni samoupravi
-zahtevali so ga iz občine Vo-
dice - je bilo odločeno, da niti
omenjena člena in ne kasneje
sprejeta obvezna razlaga 19.
člena nista v neskladju z usta-
vo. Neskladno z ustavo pa je,
da niso zakonsko določene
glavne statusnopravne zna-
čilnosti ožjih delov občine s
pravno subjektiviteto. Držav-
ni zbor mora izpeljati nalogo
v enem letu.
6
GOSPODARSTVO
EMO Eterna prodana
Novi lastnik je celjsko zasebno podjetje ETT, v lasti Janka Turnška - Za nakup bo odštel 12,9 milijona mark
Emo Eterna, ki je šla 8.
maja letos v stečaj, je dobila
novega lastnika. To je celjski
zasebnik Janko Turnšek,
lastnik podjetja ETT, znan
tudi kot lastnik celjske ka-
belske televizije. Janko
Turnšek je namreč v ponede-
ljek zvečer s Skladom za raz-
voj Republike Slovenije do-
segel sporazum in podpisal
pogodbo o nakupu Emo Eter-
ne.
Upravni odbor Sklada za
razvoj Republike Slovenije je
prejšnji teden med petimi
ponudniki, ki so se prijavili
na razpis za nakup Emo Eter-
ne, za najugodnejšega izbral
zasebno podjetje ETT iz Ce-
lja. Podjetje je za nakup stro-
jev in opreme, ki so v Emo
Eter ni v Celju in za traktor-
sko halo v Štorah ponudilo
12,9 milijona mark in po tej
ceni podjetje tudi kupilo.
Sklad za razvoj je zasebniku
odobril odlog plačila za
osem let. Kupnina pa, po be-
sedah tiskovne predstavnice
Sklada za razvoj Marije Str-
niša, ni bila edini kriterij za
izbor najboljšega ponudni-
ka, ampak je pomembnejšo
vlogo odigral poslovni načrt,
ki je predvideval nadaljeva-
nje proizvodnje in ohranitev
delovnih mest.
Novi lastnik naj bi s proi-
zvodnjo nadaljeval že konec
avgusta, delo pa bo dobilo,
kot je zatrdil Janko Turnšek,
najmanj dvesto delavcev.
Prednost pri zaposhtvi bodo
imeli delavci Emo Eterne.
Podjetje ETT je z današnjim
dnem prevzelo proizvodnjo,
najvažnejše pa je, da bo za-
sebnik Janko Turnšek, po
enomesečnih    vzdrževalnih
delih v Emo Eterni, konec av-
gusta znova pognal proizvod-
njo posode v Celju. Turnšek
je povedal, da bo za proizvod-
njo v prihodnje skrbel petč-
lanski strokovni team pod
vodstvom Marjana Osoleta,
ki bo že v prihodnjih dneh
pripravil načrt za remont in
nabavo repromateriala. Mar-
jan Osole, kot vodja strokov-
nega teama je povedal, da bo-
do proizvodnjo v prihodnje
najverjetneje preselili v Štore,
vendar pa vprašanje preseli-
tve zaenkrat ostaja še odprto.
Kot je znano, je to skušal
storiti že Sklad za razvoj, ven-
dar pa zaradi težav z mestno
občino Celje, preselitve ni
mogel uresničiti. Vendar pa
se Občina Celje, ki je imela v
primeru Emo Eterne ves čas
razvojna prizadevanja in ki je
bila ena od štirih ponudni-
kov, ki so položili varščino v
višini pet milijonov tolarjev
za nakup, tudi v prihodnje ne
bo odrekla skrbi za Emo Eter-
no in bo še naprej sodelovala
z Jankom Turnškom. Z njim
naj bi se dogovorili tudi o
načrtnem urejanju tamkajš-
njega kompleksa v vseh nje-
govih razsežnostih.
Po stečaju podjetja se je na
Zavod za zaposlovanje prija-
vilo 446 delavcev, 241 pa jih
je nato stečajna upraviteljica
Danica Ojsteršek znova po-
klicala na delo. Z njimi je
nadaljevala proizvodnjo
emajlirane posode, novih na-
ročil pa ni sprejemala. Danes
bodo delavci morali spet na
Zavod, saj so z včerajšnjim
dnem proizvodnjo v podjetju
dokončno ustavili. Po bese-
dah stečajne upraviteljice Da-
nice Ojsteršek so v Emo Eter-
ni dokončali naročila za iz-
voz, z današnjim dnem pa je
proizvodnjo prevzel novi last-
nik.
Ojsterškova je še povedala,
da so v času stečajnega po-
stopka poslovali pozitivno,
zato meni, da bo tudi novi
lastnik v prihodnje uspešno
posloval. Dodala je še, da bo-
do v prihodnjih dneh naredili
še natančni obračun proi-
zvodnje, popisali zaloge in
naredili inventuro. Sicer pa je
zatrdila, da so delavci že do-
bili plače za junij, okrog 20.
avgusta pa naj bi jih še za
julij.
^^ms.i., SERGEJAMITIČ
Janko Tarnšek, novi lastnik EMO Eterne.
Opravičilo
v prejšnji številki NT je v
članku Brez dima ni ognja
prišlo do neljube napake, za
katero se opravičujemo direk-
torju Zavoda za zdravstveno
varstvo mag. Ivanu Erženu,
ki smo ga pomotoma preime-
novali v Braneta.
Uredništvo
Stolpnica
Zlatarne
naprodaj
v Zlatarni Celje so že za-
čeli izvajati proces dezinve-
stiranja. Pred dnevi so obja-
vili razpis za prodajo po-
slovne stavbe z zbiranjem
ponudb.
Ponudniki se mprajo na
razpis prijaviti do 31. avgu-
sta, cena objekta pa znaša
720 milijonov tolarjev. Pro-
ces dezinvestiranja je po be-
sedah direktorja Borisa Ma-
roka pomemben element
sanacije podjetja, s kupnino
od prodaje poslovne stolpni-
ce, počitniških kapacitet in
drugih objektov, ki za preži-
vetje Zlatarne Celje in njenih
hčerinskih podjetij niso nuj-
no potrebne, pa bodo porav-
nali del dolgov do upnikov.
Uprava podjetja pa se bo po
prodaji preselila v industrij-
ski objekt, s tem pa se bo
začel tudi najtežji del sanaci-
je znotraj samega podjetja.
Svetovna banka podprla slovenske
Banka Celje je v okviru pro-
jekta Oživitev naložbene de-
javnosti v Sloveniji pridobila
posojilo Mednarodne banke za
obnovo in razvoj.
i^ri projektu sodelujejo tri slo-
venske banke, od skupne vsote
75 milijonov mark pa je Nova
ljubljanska banka prejela 35 mi-
lijonov, SKB banka 30 milijonov
in Banka Celje 10 milijonov
mark.
Posojila bodo namenjena
predvsem izvozno usmerjenim
dejavnostim, ki ne onesnažuje-
jo okolja. Pri odobritvah bo po-
trebno upoštevati navodila
EBRD za varovanje okolja, po-
sojilo pa ne bo namenjeno za
financiranje proizvodnje orož-
ja, žganih pijač, tobaka, mamil
in podobno. Izključeno bo tudi
financiranje nakupa zemljišč in
objektov, projekti pa bodo mo-
rali izkazovati interno stopnjo
donosnosti najmanj 12%.
Posojilo v višini 10 milijo-
nov mark bo Banki Celje
odobreno za obdobje 15 let s
petletnim   moratorijem   na
odplačilo glavnice. Banka
Celje bo lahko posredovala
posojila komitentom, ki mo-
rajo biti družbe, ustanovljene
po slovenski zakonodaji, z
Besedilo t)ogodbe z Med-
narodno banko za obnovo in
razvoj je usklajeno, podpis
pogodbe pa bo predvidoma
septembra. To pomeni, da bo
posojilo mogoče koristiti no-
vembra in decembra, Banka
Celje, ki bo s posojilom fi-
nancirala projekte do največ
milijona mark, pa že išče us-
trezne projekte.
najmanj 51 odstotki zasebne-
ga kapitala ali samostojni pod-
jetniki. Komitenti bodo prejeli
posojila za osnovna sredstva z
ročnostjo do 10 let in z mora-
torijem na odplačilo glavnice
do 3 let, za obratna sredstva
pa le, če bodo ta povezana z
osnovno investicijo s posojil-
no dobo do 3 let in z največ
enoletnim moratorijem.
Obrestna mera bo po bese-
dah direktorice sektorja splo-
šnih poslov in marketinga Ban-
ke Celje Irene Mužič gibljiva,
vezana pa bo na medbančno
obrestno mero na londonskem
trgu denarja. Banka Celje bo
omejila svojo obrestno maržo
na 2 odstotka, kar pomeni, da
bo končni uporabnik verjetno
plačeval za posojilo obresti med
8 in 9 odstotki.
IIIIH.............Illlllllllillllllllllil........lil.....I............m I. STAMEJČIČ
Mitsubishi v Unioriu
Zreški Unior je prejšnji te-
den obiskala tričlanska dele-
gacija japonskega Mitsubis-
hija za Evropo. Po besedah
generalnega direktorja Unior-
ja Zreče Ivana Špesa, so si
japonski predstavniki ogle-
dali kovaške obrate in stroje-
gradnjo, kjer trenutno izde-
lujejo stroje za obdelavo avto-
mobilskih delov za Volkswa-
gen in BMW.
»Glede na to, da so lani slo-
venska podjetja na japonski trg
prodala le za približno 20 mili-
jonov dolarjev, je vsako tesnej-
še povezovanje z japonskimi
podjetji več kot dobrodošlo,« je
dodal Špes. Delegacijo Mitsu-
bishija je v Uniorju zanimala
poleg proizvodnje avtomobil-
skih delov tudi možnost za
proizvodnjo oziroma nakup
strojev in opreme. Špes je še
povedal, da bodo podrobne za-
deve v zvezi s sodelovanjem z
Mitsubishijem dorekli septem-
bra, ko jih bodo njihovi pred-
stavniki znova obiskali.
V Gorenju podaljšali rok
v Gorenju d.o.o. so do 28.
avgusta podaljšali rok za
vpis in vplačilo delnic inter-
ne razdelitve in notranjega
odkupa.
Proti koncu junija so v Go-
renju povabili zaposlene,
bivše zaposlene in upokojen-
ce, naj do 27. julija zamenja-
jo lastniške certifikate in po-
trdila za navadne delnice z
oznako B iz interne razdeli-
tve. Za interno razdelitev so
predvidevali do 20 odstotkov
družbenega kapitala, kar po-
meni skoraj 2,5 milijarde to-
larjev. Hkrati so pozvali vse
upravičence, naj vpišejo in
vplačajo delnice notranjega
odkupa z oznako E, in sicer z
gotovinskimi vplačili ali z za-
menjavo presežnih lastnin-
skih certifikatov in potrdil.
Rok so sedaj podaljšali za
mesec dni.
Hkrati se je pretekli petek
pričela javna prodaja navad-
nih imenskih delnic Gorenja
z oznako G. Ta bo trajala
25. avgusta, skupna no
nalna vrednost izdaje del
za javno prodajo pa zfl
nekaj manj kot 1.9 milijo
tolarjev. Na vseh vpisnih i
stih, štiri so v Gorenju
vplačilo z lastninskimi
fikati, sedem pa za vplaČ''
lastniškimi certifikati in
tovino v poslovnih en"
Nove ljubljanske bank^-
bila že prvi dan precej^
gneča._
BAROMETE
Novi cilji PAl
Telematike
v ljubljanskem podjet
PAP Telematika pričakuj
jo, da bodo letos uresnič
vse zastavljene cilje. Ti
nutno delavci podjetja
Telekom menjajo klasif]
bakrene kable z optičnii
na treh odsekih med Lju
Ijano in Mariborom, vr^
nost del pa je približno 3|
milijonov tolarjev. Skupa
konzorcijem drugih podj
tij so se prijavih tudi j
razpis Slovenskih železn
ki želijo posodobiti omr^
je, skupna vrednost del ]
je 25 milijonov mark.
GSM
tudi pri nas
Po šestih mesecih pi
skusne dobe se je druž
Mobitel odločila za uva
nje digitalnega sistema m
bilne telefonije. V red
uporabi je od konca juli
sistem pa so razvili po odi
čitvi o skupnem standan
leta 1982, ki omogoča I
vrstne telekomunikacije
celi Evropi in v večjem de
sveta. Digitalni sistem
istočasno raziskovali
dveh različnih koncih Evi
pe, na eni strani Nemci
Francozi, na drugi pa
di. Prizadevanja slednjih
sprejel tudi GSM, organi,
cija, ki se ukvarja z mob
nimi telekomunikacijan
in tako lahko sedaj pri?
mobitela govorimo v skoi.
stotih državah po svetu.
Podjetja v me
deželi
v Savinjsko-šaleški o
močni gospodarski zbori
ci so se odločiU, da se boi
tudi letos vključili v akd
Turistične zveze Sloveni
Moja dežela - lepa, urejei
in čista. V zbornici so ust
novili komisijo, ki bo (
septembra dvakrat obiska
in ocenila industrijska
trgovska podjetja v regiji t
na tej osnovi predlagala i
bor najlepše urejenei
podjetja. Zmagovalca bos
kandidirala za podobi
priznanje na državni ravi
V tej akciji je lani velenjs
premogovnik osvojil bron
sto medaljo. C
GOSPODARSTVO
7
Ogledalo slovenske uspešnosti
29. Mednarodni obrtni sejem, ki bo v Celju med 13. in 22. septembrom, začnejo postavljati danes
priprave organizatorjev letošnjega 29.
uoS, Celjskega sejma in Obrtne zbornice
glovenije, so v zaključni fazi. V četrtek, 1.
jvgusta, začenjamo že s fizično postavitvijo
jejeinskih razstavnih dvoran, do samega za-
jetka prireditve pa bo še nekaj opravkov z
usklaj^^^"j^"™ programa spremljajočih pri-
^tev ter razstavljavci, ki jih je tudi letos
veliko ostalo na listi čakanja,« je na uvodni
novinarski konferenci pred letošnjim 29.
[Mednarodnim obrtnim sejmom, ki bo v Celju
pjed 13. in 22. septembrom, dejal direktor
podjetja Celjski sejem mag. Franc Pangerl. •
Vsi podatki o največji slovenski poslovno
sejemski prireditvi uvrščajo 29. MOS ob bok
,13]večjim tovrstnim prireditvam v Evropi, gle-
de na poslovne rezultate preteklih let ter zani-
jnanje, ki vlada zanj, pa je med obrtnimi seirni
takoj za miinchenskim IHM. Po podatkih orga-
nizatorjev bodo na 29. MOS zastopane vse
gospodarske in predvsem obrtniške dejavnosti,
celotno prireditev pa bo tudi letos spremljal
slogan Ogledalo slovenske uspešnosti.
Predsednik poslovnega odbora 29. MOS Sta-
nislav Kramberger zagotavlja, da so v OZS kot
soorganizatorju sejma letos skušali odpraviti
vse drobne pomanjkljivosti preteklih let, poskr-
beli pa so tudi za nekaj novosti. V program
obsejemskih strokovnih prireditev, ki je tudi za
letos zastavljen na različnih ravneh (ob dveh
osrednjih temah še srečanja in posveti, ki jih
pripravljajo v gospodarskih ministrstvih, stro-
kovna in poslovna srečanja s tujimi gospodars-
tveniki, strokovne prireditve, prezentacije in
srečanja ter predstavitve samih razstavljavcev),
pa so znova vključili predstavitev deficitarnih
obrtniških poklicev, ki bo namenjena okoU
2.500 slovenskim sedmo in osmošolcem. Vsem
55 tisoč slovenskim obrtnikom, ki so zajeti v
registru OZS, pa bodo pred začetkom sejemske
prireditve razposlali pisna vabila, naj obiščejo
sejem. Vabilom široko zastavljene akcije Sosed-
Generalni sponzor 29. MOS je Kovinoteh-
na d.d. Celje, ki se je za pokroviteljstvo
odločila zaradi dolgoletne navezanosti pod-
jetja na obrt in podjetnike, zaradi porasta
svojega poslovanja z njimi, zato, ker gre za
veliko gospodarsko manifestacijo, ki podjet-
ju v prvem popočitniškem mesecu zagotav-
lja izredno poslovno uspešnost, in nenazad-
nje zaradi lokalne navezanosti. Pokrovitelj
letošnjega MOS pa je predsednik Vlade Re-
publike Slovenije dr. Janez Drnovšek.
sosedu bodo priložili še kupon, ki bo njihovim
prijateljem in znancem omogočal nakup dveh
sejemskih vstopnic z 20 odstotnim popustom.
S tem želijo organizatorji MOS, ki bo letos
bogatejši za dodatno 2.500 kvadratnih metrov
veliko montažno dvorano ob sejemski dvorani
B, še dodatno popularizirati sejemsko manife-
stacijo slovenske obrti in celotnega gospodars-
tva.
Na skupno 55 tisoč kvadratnih metrih raz-
stavnih površin (od tega 33 tisoč pokritih) se
bo predstavilo 1.740 razstavljavcev. Direkt-
nih razstavljavcev bo 944, 786 pa se jih bo
predstavilo preko zastopanih podjetij. Tujci
prihajajo iz 7 držav (Avstrija, Italija, Nemči-
ja, Švica, Hrvaška, BIH in Češka), preko
zastopanih podjetij pa še iz 25 drugih držav.
Natančnejši podatki o njih bodo zbrani v
posebnem katalogu, ki bo letos prvič izšel
tudi v obliki CD-roma. Na listi čakanja je
trenutno še 172 razstavljavcev, organizatorji
pa pričakujejo da bo letošnji obisk podoben
tistim izpred let, torej okoli četrt milijona
obiskovalcev.
IVANA STAMEJČIČ
Ni pomembna samo diviclencla
»Delničarji bi morali razmišljati tudi o tem, kako delnice nekega podjetja kotirajo na tržišču,« meni direktor
Juteksa Milan Dolar
v začetku julija" so v žal-
skem Juteksu začeli z javno
prodajo delnic, ki bo trajala
do 8. avgusta. Z javno prodajo
lastninijo 8 odstotkov druž-
h^vega kapitala.
Državljanom je na voljo
44.200 delnic po nominalni
ceni tisoč tolarjev za eno del-
nico. Izhodiščna cena je 1.536
SIT za nakup delnic s certifi-
kati, pri nakupu z gotovino je
izhodiščna cena revalorizira-
na in znaša 2.585 SIT. Direk-
tor Juteksa Milan Dolar pra-
vi, da je njihovi odločitvi za
javno prodajo botrovalo kar
I nekaj razlogov. »V naši okolici
i je precej ljudi, ki posredno
vplivajo na Juteks in prav je,
da imajo priložnost postati so-
li Pred dvema letoma so se v
luteksu lotili obsežnih inve-
sticijskih vlaganj, moderni-
zacije   in   avtomatizacije
proizvodnje  talnih  oblog.
Proces bo trajal še leto in
t pol, celotna naložba bo ve-
, Ijala 4 milijone mark. Mo-
dernizacija je bila pogoj za
povečevanje prodaje na za-
hodu, obenem pa bo sodob-
V na oprema osnova za nadalj-
•^ji kvalitetni razvoj ter pre-
jboj^vi^je cenovne razrede.
'ustniki podjetja. V misUh
jniam delavce v vzgoji in izo-
braževanju, zdravstvu, pa de-
'3vce v državni in občinski
spravi. Skratka, v javni proda-
računamo na ljudi, ki na
ovojih delovnih mestih niso
^ogli vložiti certifikata. Poleg
: |fga želimo preko javne pro-
ponuditi solastništvo so-
j^°dnikom zaposlenih in upo-
.^jencem ter njihovim dru-
^inskim članom. Nenazadnje!
smo eno redkih podjetij v žal-,
/^1 občini in tudi na Celjskem,^
J^r smo se odločili za javno
podajo delnic, kar je tudi svo-
?J^rsten preizkus našega imi-
^3 na tržišču.«
Direktor Juteksa Milan Do-
lar je prepričan, da dividen-
de niso tako pomembne kot
vrednost podjetja.
V zvezi z dividendami Milan
Dolar pravi, da naj bi bodoči
delničarji za leto 1995 dobili
izplačila, pribHžno enaka
obrestnim meram v bankah, v
prihodnje pa računajo na iz-
plačilo dividend, ki bodo pre-
segale višino bančnih obresti.
»Slovenci se zdaj prvič srečuje-
mo s pojmi kot so dividende,
dehiičarji in delnice. Vsi raz-
mišljajo samo o dividendah,
sam pa menim, da dividenda v
resnici ni tako zelo pomembna
stvar. Ključno je vprašanje,
kakšno je podjetje, kamor nek-
do vloži svoj denar, to pa se
kaže predvsem v tem, kakšno
cena dosegajo delnice podjetja
na tržišču. Na primer startna
cena BMW-jeve delnice je bila
50 mark, danes se prodaja po
850 mark. Prirastek vrednosti
delnice na borzi oziroma po-
večevanje vrednosti premože-
nja je pomembnejše kot pa
sama dividenda. Žal se tega
Slovenci še premalo zaveda-
mo,« pravi direktor Juteksa.
Da nakup Juteksovih delnic
ne pomeni kupovanja mačka
v žaklju, dokazujejo tudi po-
slovni rezultati. »Pred letom
1990 smo talne obloge izvaža-
li predvsem na vzhodna tržiš-
ča, po razpadu zunanjetrgo-
vinskega sistema v bivši Sov-
jetski zvezi je izvoz na to po-
dročje močno nazadoval. Za
primerjavo: leta 1990 smo na
vzhod poslali 90, štiri leta ka-
sneje le skromnih 15 odstot-
kov izvoza. Sočasno je prišlo
še do razpada jugoslovanske-
ga tržišča. Z maksimalnimi
napori in premišljenimi ukre-
pi smiO krizo prebrodili. Kljub
hudi konkurenci se je naš iz-
voz na zahodna tržišča od
1990 do 1994 povečal z indek-
som 590, lani je indeks nara-
sel na 650. Delež izvoza v
celotni realizaciji Juteksa, ki
je leta 1991 znašal 51 odstot-
kov, je lani znašal kar 74,5
odstotka celotne reahzacije,
letno se prodaja in s tem proi-
zvodnja povečujeta za približ-
no 22, letos računamo do 25
odstotkov v primerjavi z lan-
skim letom. Med zelo uspešne
evropske proizvajalce talnih
oblog pa nas uvršča podatek o
velikosti celotnega prihodka na
zaposlenega delavca. Leta 1994
je znašala prodaja na vsakega
zaposlenega človeka 118 tisoč
mark, lani 140 tisoč, letos želi-
mo preseči 150 tisoč mark na
zaposlenega. Evrop-
Z lastninskim preoblikova-
njem se bo Juteks organiziral
kot delniška družba. 40 od-
stotkov delnic bodo namenili
posameznim skladom, 20 od-
stotkov delnic je namenjenih
interni razdelitvi, 32 odstot-
kov notranjemu odkupu, 8
odstotkov delnic pa javni pro-
daji.
sko primerljivi in solidni v svo-
ji branži pa bi bili pri 200 tisoč
markah na zaposlenega, kar je
naš cilj v prihodnje,« načrtuje
Milan Dolar.
■■■■■■■■■■■■■■■■■i IB
Konus zaposluje
v nekdanjem Konusu je
konec julija delalo 625 ljudi,
ki jih zaposlujejo številne
zasebne družbe. V kratkem
bo delo dobilo še 129 ljudi.
Tako je vsaj zapisano v po-
godbah, ki jih je ob prodaji
nepremičnin s kupci podpisa-
lo poslovodstvo poslovnega
sistema Konus. V pogodbah
tudi piše, da imajo pri zapo-
slovanju prednost bivši Konu-
sovi delavci.
Poslovodstvo poslovnega si-
stema Konus je v začetku
aprila napovedalo, da bo sana-
cija Konusa sklenjena do po-
letja. Danes v poslovnem si-
stemu poslujejo še štiri druž-
be: Konus, Netex, Usnjarna
Ljutomer, Konus Konves
(energetika) in Konus Hol-
ding. Skupno zaposlujejo dve-
sto delavcev. Od aprila sta bili
prodani družbi Konus Konex
in Kofil. Vse družbe, z izjemo
Konvesa, poslujejo tekoče po-
zitivno. Problem Konvesa bo
potrebno reševati v sklopu
energetske problematike ce-
lotne občine. Sklad za razvoj
je podaljšal pogodbo o poslo-
vodenju v zmanjšanem obse-
gu del in nalog z direktorjem
Vojkom Roverom in magi-
strom Vladimirjem Bukvi-
čem, odgovornim za ekono-
miko poslovanja in finance.
Po anketi, ki so jo izvedli
med sedanjimi in bivšimi za-
poslenimi Konusa, se je manj
kot tretjina odločila za solast-
ništvo pri lastninjenju. To pa
naj se omogoči tistim, ki so se
izrekli pozitivno. Druge pa
bodo še enkrat povabili, da
pretehtajo svojo odločitev.
Predstavnikom delavcev bodo
postopek lastninjenja podrob-
neje predstavili v drugi polo-
vici avgusta.
A.N.
NOVO NA BORZI
Veliko prometa z
blagajniškimi zapisi
Banke Slovenije
Kljub temu, da se je število
nakupnih bonov, ki jih pri-
naša dražbeni nakup BZNB
(Blagajniški zapis Banke
Slovenije z nakupnim bo-
nom) pri Banki Slovenije
zmanjšalo s štirih na tri ku-
pone, avkcije potekajo do-
bro.
Prejšnjo sredo je bilo proda-
nih 800 BZNB. K tako velike-
mu povpraševanju je vplivalo
znižanje izklicne cene iz
105,7 na 100 odstotkov Naj-
nižja cena, po kateri so proda-
jah BZNB je bila 101,5% in
takšna je bila tudi izklicna
cena za dražbo 29. julija. Na
ponedeljkovi dražbi je bilo
prodanih 800 lotov blagajniš-
kih zapisov po povprečni pon-
derirani ceni 102,5%. Ome-
njene blagajniške zapise lah-
ko kupijo tako fizične kot
pravne osebe, seveda ne ne-
posredno preko banke, am-
pak morajo zainteresirani lici-
tirati preko pooblaščenih ude-
ležencev na trgu vrednostnih
papirjev.
Pri nakupih je potrebno
upoštevati še najmanjšo pro-
vizijo banke oziroma pooblaš-
čenega udeleženca. Zaradi te-
ga, ker dražbe potekajo na
nižjih nivojih kot prej, se se-
veda nižajo tudi tečaji nakup-
nih bonov. Veliko investitor-
jev želi vnovčiti dobičke in
tako realizirati donose, ki so
za tako vrsto naložbe že kar
visoki. Veliko je špekulacij,
kaj vse se bo dogajalo z na-
kupnimi boni. Na eni strani
omogoča kupon 500 DEM po-
pusta pri vpisu novih blagaj-
niških zapisov, na drugi strani
pa je kuponov z vsako avkcijo
vedno več, in je vprašanje ko-
hko bodo vredni za tiste, ki jih
ne bodo izkoristili kot popust.
Vehko blagajniških zapisov
kupujejo banke. Po novem
morajo banke imeti sekundar-
no likvidnostno rezervo. Na
podlagi vrednostnih papirjev
Banke Slovenije lahko kadar
Piše: BOJAN GRADIŠNIK
koli pridobijo kredit pri cen-
tralni banki.
Certifikate je še
možno naložiti
Kljub temu, da se roki za
naložbo certifikatov počasi iz-
tekajo, je certifikate še vedno
možno zamenjati za delnice
podjetij, ki se javno lastninijo
oziroma za delnice nekaterih
pooblaščenih investicijskih
družb. Trenutno potekajo jav-
ne prodaje pri podjetju Juteks
Žalec, Gruda Export-Import
Ljubljana in Gorenje Velenje.
Javna prodaja delnic bo pri
Gorenju trajala do 25. avgu-
sta.
Bralce Novega tednika po-
novno obveščamo, da odku-
pujemo večino delnic podjetij,
ki so jih pridobili v zameno za
certifikat. Omenjamo le neka-
tere: Cetis po ceni 7.000 sit,
Etol po 7500 sit, LEK po 8.700
sit. Radenska po 650 sit. Pivo-
varna Laško po 1.500 sit, Pe-
trol po 8.000 sit. Amortizacij-
ske načrte PTT in druge.
8
NASI KRAJI IN UUDJE
Ko zapleše elita...
Nq Aninem plesu, v Kristalni dvorani Rogaške Slatine
Sloviti dunajski Operni bal
ter Anin ples v Rogaški Slati-
ni sta najimenitnejša plesa
blizu in daleč, so se v soboto
strinjali poznavalci. Na par-
ketu Kristalne dvorane so na
Aninem plesu plesali znani
gospodarstveniki, zdravniki,
univerzitetni profesorji, turi-
stični delavci, grof z Otočca
ter baron, ki je poročen s
Celjanko. Iz treh držav, vseh
koncev Slovenije, Avstrije in
Italije.
Le pohtikov, mogoče zaradi
vse bhžnjih vohtev, letos ni
bilo. Veliko zanimanja za Anin
ples je bilo že pred prireditvi-
jo, saj so o njej pisali tudi v
a^fštrijskih in italijanskih časo-
pisih. Elitno prireditev so v
soboto zvečer začeli s spreje-
manjem gostov na terasi pred
Kristalno dvorano. Najprej so
jim postregH s šampanjcem,
nato pa vsak par posebej pos-
premili do mize, povezovalka,
Tanja Jurjec, pa jih je sproti
predstavljala. Vse to ob glasbi
zdraviliškega orkestra Musica
camerata.
Ob 21. uri so vsi gostje sedeli
v razkošni Kristalni dvorani,
med 1500 vrtnicami ter 2500
cvetlicami gerbere, gladiol,
anturiuma... PostregH so jim s
slavnostno večerjo, ki je traja-
la dve uri, z gastronomskimi
mojstrovinami. Vmes so na-
stopali operna pevca, sopra-
nistka Norina Radovan ter te-
norist Marjan Trček, pa tudi
baletna solista Andreja Hri-
beršek in Viktor Isaičev.
Anin ples so odprli ob 23.
uri. Na plesišču so se pojavile
vse prisotne Ane (letos jih je
bilo 8), ki so se zavrtele s
svojimi spremljevalci. Začel je
igrati tudi orkester Toti big
band. Pol ure pred polnočjo so
se posvetih štirinadstropni
Anini torti, ki jo je rezala Ce-
Ijanka, Ana Zupančič. Opol-
noči se je zaslišala zdravica.
duet iz Traviate in to z balkona
Kristalne dvorane, od koder se
je ves čas slišala glasba orke-
stra Musica camerata. Tudi
zdravica ni bila kar tako, ple-
salci so pili iz posebej za elitno
priložnost narejenih spomin-
skih kristalnih kozarcev. Po-
tem se je spet plesalo, pol ure
po polnoči pa so vse Ane pre-
jele zlato spominsko darilo.
Na plesišču je bilo živahno do
jutranjih ur, do 5. ure zjutraj.
ko so odnehali najvztrajnejši.
Vse ženske v bolj ali manj
čudovitih, večinoma dolgih
večernih oblekah, moški pred-
vsem v smokingih. Prišlo je
120 plesalcev, med njimi prib-
ližno 20 tujcev.
Med številnimi znanimi
imeni je bilo mogoče opaziti
tudi Janeza Pergerja iz Kom-
pasa, prof. Krešimirja Puhari-
ča z ljubljanske univerze,
Heinza Koehlerja iz dunajske
Union Reisen, grofa Carla de
Villa Vincencia Margherija z
Otočca, barona Jožefa Praška
iz Ljubljane, Jožeta Zupanči-
ča, ravnatelja 1. gimnazije v
Celju, Zmaga Skobirja iz Adrie
Airways, dr. Uroša Skaleriča,
predstojnika ljubljanske sto-
matološke klinike, Herberta
Delnega iz Avstrije, lastnika
pomembne živilske trgovske
mreže...
V Rogaški Slatini so začeli
z Aninim plesom 1.1820, dol-
go plesno tradicijo pa so po
drugi svetovni vojni začasno
prekinili. Obudili so jo pred
petimi leti, v Kristalni dvora-
ni, kjer je pred 150. leti, na
njenem slavnostnem odprt-
ju, koncertiral sloviti sklada-
telj Franz Liszt.
Na takšnih prireditvah, kot
je najelitnejši slovenski ples,
se po cenah ponavadi ne vpra-
šuje. Na uho pa lahko pove-
mo, da je bilo treba za vstopni-
ce odšteti po 16 tisoč tolarjev.
■K BRANE JERANKO
Cvetličarji so imeli pred Aninim plesom veliko dela. Elita je
zaplesala med 1500 vrtnicami ter 2500 gerberami, gladiola-
mi in drugimi cvetlicami.
Zažarela je
Zrešica noč
V soboto zvečer je bila tra-
dicionalna, že dvanajsta
Zreška noč, turistična prire-
ditev, ki vsako leto privabi
množico obiskovalcev. Kot je
povedala direktorica Term
Zreče Marija Dre v, prireditev
v takšnem obsegu kot so jo
pripravili, ne bi mogli izpe-
ljati brez sponzorjev.
Že ob dvajseti uri je obisko-
valce navdušila predstavitev
Zreške konjenice, ki jo je vodil
Miroslav Pukl. Skoraj tri tisoč
obiskovalcev se je imenitno
zabavalo ob zvokih številnih
ansamblov in že kar nepogreš-
ljivega gosta te prireditve Vin-
ka Šimeka-Šraufcigra. .
Celo vreme se je letos us:
lilo prirediteljev in jim nai
sto običajne plohe namenili
nekaj kapljic dežja, pač toli
da čisto ne pozabijo minu
let. Dobrote, ki so jih sp^
tukajšnje članice aktiva kn^
kih žena pa so pošle, še
den se je prireditev dobro jl
čela. j
Zreška noč je dosegla 51
vrhunec opolnoči, ko je nI
osvetlil veličasten ognje
(na sliki).
Noč pa ni bila namenj
samo nekoliko starejši gem
ciji. Prireditelji niso poza
na mlade in so zanje pripK
disco na ploščadi pred Teri
mi.
J
Jurcka za sliko
Kot so dokazali gobarji Gobarske družine Bisernica, ki s(
Polzeli razstavili več kot sto vrst gob, gobe rastejo tudi
Sara s Paškega Kozjaka je ob izdatni pomoči mame
pobrala jurčke kar v travi, posnetek pa bo menda Sara meii
za enega jurčka.       , JOŽEMIKL
Pridobitev vitan jskih gasilcev
V soboto so gasilci iz Vita-
nja svečano zaključili tri leta
trajajočo akcijo za pridobitev
novega vozila.
Pred štirimi leti so prevzeli
vodstvo prostovoljnega Gasil-
skega društva mladi. Mnogi so
takrat dvomili, če bodo kos tako
zahtevni nalogi. Toda že nasled-
nje leto so dokazali, da znajo
dobro poprijeti za delo in, da so
tudi organizatorji. Takrat so na-
mreč začeli in tudi uspešno za-
ključili akcijo zbiranja lesa pri
pohorskih kmetih za novo stre-
ho gasilskega'doma. Dom pa
takrat ni dobil samo nove strehe
ampak tudi novo fasado s fresko
sv. Florjana.
Že naslednje leto so začeli
uresničevati skrito željo, to je
pridobitev novega vozila - ci-
sterne, s katero bodo lahko
prišli k še tako oddaljeni doma-
čiji, visoko v hribih. Cisterne
pa ne potrebujejo le za gašenje
požarov, ampak tudi za dova-
žanje pitne vode v času suše v
odročnejše kraje, kjer takrat
presahnejo tudi domači vod-
njaki. V minulih letih je bilo
takšnih voženj zelo veliko.
Po besedah predsednika GD
Vitanje Simona Kotnika, se je
njihovi pobudi prvi odzval Jože
Košir, sedanji predsednik obči-
ne Zreče, ki jim je pomagal
sestaviti finančno konstrukcijo.
Za njihovo prizadevanje je
pokazal razumevanje tudi ta-
kratni predsednik Konjiškega
občinskega sveta Rudi Petan,
ki je akcijo tudi finančno pod-
prl. Vendar, kot je to soboto
sam povedal, v občinski bla-
gajni ni bilo dovolj denarja.
Tako so morali poiskati tudi
zunanje sponzorje in jih tudi
našU. Poleg domačih podjetni-
kov so to bili še Zavarovalna
skupnost Triglav, Istra-Benz,
Neodvisni sindikat Unior in še
mnogi drugi. S pomočjo Mini-
strstva za obrambo pa so pri-_
dobiU tudi sredstva za izgrad-
njo nove garaže.
V soboto je domači župnik
blagoslovil fresko, garažo in
novo vozilo. Sledil je krst no-
vega vozila, ki ga je opravil ob
pomoči osmih botrov, pred-
sednik GD Simon Kotnik.
V kulturnem programu pa je
nastopil domači pevski zbor in
ansambel Primoža Založnika.
J.H., Foto: FID ŠELIH
Vitanjski gasilci so se razveselili nove cisterne.
DOMA JE NAJLEPŠE
9
Postojna z jamo
A. Schaffenrath: Postojnska jama, okoli 1830. leta
T\iristični namig tega tedna
menjamo svetovno znane-
lui mestnemu naselju Postoj-
Jin njegovi lepotici, Postojn-
ikij^"^*'        ^^^^^^^^^
Lega mesta m
njegova zgodovina
Postojna je mestno naselje in
•edež občine z okoli 6.000 pre-
bivalcev. Leži 530 do 580 me-
jov visoko, v napetem klancu
la spodnjem kraju Postojnske
(Otline ob južnem izhodu Po-
jitojnskih vrat, globoke narav-
zareze med Javorniki in
š^riišico, ki odpira najnižji in
jgodovinsko znamenit prehod
[509 metrov) iz osrčja Srednje
Evrope v Sredozemlje. Tod vo-
lijo stara cesta, avtocesta in
ieleznica iz ljubljanske smeri,
i^esto leži na stiku apnenca in
[liša. Fliš je omejen na dno
Pivške kotline. Vode, ki tečejo
po njem, se izlivajo v reko Na-
[loščico, sem pa z Zgornje Piv-
ie priteče tudi reka Pivka. Oba
rodotoka se združita in kot
Pivka pod Postojno ponikneta
/znameniti, za množični obisk
itjrejeni Postojnski jami. Pod-
jemnemu toku je mogoče sle-
;iiiti še v Črni in Pivki jami,
botem pa voda skozi nepre-
gledne sifone odteka v Planin-
Jiko jamo.V bližini je znameni-
rtta paleolitska postojanka Beta-
r!ov sTjodmol. Staro jedro nase-
\)aMaj]and in Kot, je nastalo
pod hribom Sovičem (677 me-
trov), kjer so še ohranjene ru-
ševine srednjeveškega gradu.
POLETNI
KVIZ
Postojna se prvič omenja leta
'1^26, kot trg pa leta 1498. V 16.
^stoletju so do tja večkrat prišU
Turki. V času furmanstva se je
naselje razširilo ob sedanji Tr-
^^ki in Ljubljanski cesti, po
vgraditvi železnice leta 1857 pa
^di proti železniški postaji. Ko
f leta 1689 pogorel grad na
joviču, je tam kjer je danes
ntov trg zrasla Spodnja grašči-
;a(iz leta 1700). V njej je bilo
;olgo sodišče, zdaj je tam In-
J^'^ut za raziskovanje Krasa
znanstvenoraziskovalnega
■entra SAZU. Leta 1810 je kraj
gimnazijo, leta 1851 pa
l^^^rno, ki jo je odkupil Maks
J^t^er. Leta 1909 je Postojna
ostala mesto. Zaradi ugodne
rometne lege, lege ob nekda-
.. Jugoslovansko-italijanski
m turizma je postala po-
jembno pokrajinsko središče,
"^ro rast je doživela med sve-
3 V^J^^a vojnama, ko je spada-
jo Italiji. Italijani so na zgor-
koncu mesta zgradili vo-
"^^ce. Po drugi svetovni vojni
,,J.^,"^esto z velikimi stano-
J^^Jskimi bloki razširilo pred-
proti vhodu v Kidričevo
^'Je na Kremenco. Širjenje
j ' ustavilo ob avtocesti Ljub-
"J^^^-Razdrto.
aiJ^Q^ ^^^ernih pobočjih Javor-
sm„x vzhodno od mesta
nad^^^^^° središče Kalič. Na
^morski višini 765-981 me-
25 ha urejenih smu-
čarskih prog, 4,2 kilometra
speljanih smučarskih prog raz-
ličnih težavnostnih stopenj ter
4 vlečnice z zmogljivostjo 3200
oseb na uro. Urejenih je tudi 10
kilometrov tekaških prog.
Postojna je tudi izobraževal-
no središče s srednješolskim
centrom in gozdarsko šolo,
pravno središče s sodiščem ter
trgovsko, zdravstveno in kul-
turno središče. Tam ima sedež
Notranjski muzej. V mestu sta
župnijska cerkev sv.Štefana in
podružnična cerkev sv.Lazarja
na pokopahšču.
Postojnsica jama
Največja znamenitost Postoj-
ne je Postojnska jama. Poznali
in obiskovali so jo že v sred-
njem veku, o čemer pričajo
podpisi iz 13. stoletja v rovu
starih podpisov. V Valvazorje-
vem času so obiskovalce vodili
tudi v Črno jamo. Del jame, ki je
danes turistično urejen, je 14.
aprila 1818 odkril jamski vodnik
Luka Čeč (1785 do 1836). Kot
prvi človek je prešel deročo Piv-
ko na začetku njenega podze-
meljskega toka in na njenem
strmem in skalnatem desnem
bregu postavil bakle ter razsvet-
lil razsežno dvorano Velikega
doma v Postojnski jami. Redki
obiskovalci so znani že od 13.
stoletja dalje. Nekateri so se
podpisovali na stene, drugi so
svoja doživetja popisovali v
člankih, vsa lepota jame pa je
zažarela šele leta 1818. Že prvo
leto so si jamo ogledali 104
obiskovalci, zanimanje pa je ra-
slo iz leta v leto. Prvi obiskoval-
ci so si svetili z baklami, po letu
1860 so jamo razsvetlili s sveča-
mi, postavljenimi na velikanske
lestence in svečnike. Med ogle-
dom jame je gorelo najmanj
500 sveč, njihovo število pa je
raslo z denarjem ali pomem-
bnostjo gostov.
Za začetek so izdelali po
jamskih hodnikih preproste
poti, vendar so kmalu začeli
misliti tudi na premožnejše go-
ste, ki so bili vajeni kvečjemu
hoje po mehkih poteh parkov.
Takšne obiskovalce so, seveda
za primerno plačilo, po jami
ponesli domačini - nosači. No-
sače so nadomestile nosilnice,
zopet opremljene po plačilnih
kategorijah, naslednje sredstvo
pa so bili enoosni vozički, ime-
novani galjote. Ta oblika trans-
porta se je obdržala vse do časa
med obema vojnama. Leta
1875 so v jami položili progo,
neznani obrtnik pa je izdelal
dva vagončka, ki ju je potiskal
po tirih človek. Na vsakem va-
gončku sta bila dva sedeža in
prostor za vodnika. Šele leta
1914 je pri prevozu turistov v
jamo človeka prvič nadomestil
stroj - lokomotiva z bencin-
skim motorjem.
Pod zemljo
pravljica še
kraljuje
Postojnska jama, najdaljša
jama v nekdanji Jugoslaviji, si-
cer na svetu šestnajsta, meri
okoli 16,5 kilometra. Odpira se
tik Postojne ob vznožju Soviča
(674 metrov), kjer ponika v
kraško podzemlje rečica Pivka.
Tam se začne nepozabna prav-
ljica. Skloniš glavo in vstopiš,
jo sučeš na levo in pogledaš v
nasprotno smer. Oči se ustavi-
jo: pobožna skulptura, rdeče
ilovnate barve, s polzečo kap-
ljico. Tisoč milijonov takih
kapljic in rojevajo se biseri, se
skozi tisočletja kopičijo na ba-
hatih stalagmitih ali ustvarjajo
kot špagete vitke stalaktite. In
mogočni stebri podpirajo raz-
prto nebo z mavričnimi pajčo-
lani zaves, draperij vseh oblik,
velikosti in barv.
Slovenski polihistor in prvi
propagator krasa Janez Vaj-
kard Valvasor jo je predstavil
že v Slavi Vojvodine Kranjske
(leta 1869), sicer zelo fantazij-
sko. Zdela se mu je največja ter
najbolj strahotna. Bila je zani-
miva tudi za dunajskega mate-
matika J.N. Nagla. Izdelal je
načrt do tedaj znanega vhod-
nega dela jame.
Odreči se ji niso mogli niti
številni popotniki. Leta 1802 je
LG. Seume v živo opisanem
dogodku pričaral tedanje oču-
dovanje lepot in tesnobo ob
temačnem podzemlju, ko je v
vodi izginila zadnja sled teda-
nje razsvetljave.
»Plameni bakel razsvetljuje-
jo prostor ganljivo lepo. Pod
seboj slišimo vodo, nad nami
in okoU nas pa je trda noč
široke in visoke votline. Tu
vodniki običajno prižgo na
skalnih stenah nekaj povesem
slame. Magična razsvetlitev te
podzemske scenarije z narav-
nim mostom, fantastičnim
skalnim obokom, grotesknimi
stenami in globoko tekočo re-
ko je bila med najlepšimi pri-
zori, kar se jih spominjam.«
Tudi kronane glave tedanje-
ga dvora so se želele na lastne
oči prepričati o tolikšni irhpo-
zantnosti. Cesar Franc L jo je
obiskal že leta 1816. Ko pa je
dve leti kasneje pripeljal s se-
boj še svojo soprogo - cesarico
Karlo Avgusto, da tudi njej
razkažejo to čudovito votlino,
seje zgodilo.
Domačini so želeli predstavi-
ti znani del jame, kot gre take-
mu paru. Trudili so se z raz-
svetljavo, posebne preglavice
jim je povzročalo nameščanje
transparentov v dobrodošlico
cesarju in cesarici. Luka Čeč,
najbolj korajžen, se je podal po
lestvi, položeni prek Pivke. Na
drugem bregu reke je splezal
po strmi skali in izginil. Čez
kake pol ure se je vrnil in
zaklical: »Tu je nov svet, tu je
nov paradiž!«
Ker so se Postojnčani zave-
dali pomembnosti odkritja, so
jamo takoj zavarovali. Začeli
pa so jo tudi urejati: v skalo so
nadelali steze, da bi občudo-
valci skrivnostnega podzemlja
varno stopali ob soju bakel.
Medla svetloba je risala ob vsa-
kem koraku svetilničarja nove
sigaste figure. Zasanjanemu
obiskovalcu so se ustvarjale
podobe svetnikov na kamnitih
oltarjih in vitkih vil, ki so po-
plesavale ob tolmunu, držeč se
za roke, ob melodiji vetra, ki je
vlekel izza zadnje pore stran-
skega rova.
Po tej galeriji, kjer ustvarjal-
nost narave ne pozna meja, je
kot prvi obiskovalec stopal pre-
stolonaslednik nadvojvoda Fer-
dinand že 17avgusta 1819. Od
takrat se jih je zvrstilo prek 25
milijonov.
Vse tisto, kar daje tej jami
lepoto in skrivnostno moč, da
se vračamo v njen objem, os-
taja... in čaka nove občudoval-
ce. Postojnska jama jih omami
s svojimi čari.
Razen Postojnske jame v ož-
jem smislu sodi v ta sistem
med drugim še Črna jama.
Otoška jama, Pivka jama in
Planinska jama. Slednja je
okoli 5 kilometrov dolga kraš-
ka jama z dvema krakoma, po
katerih se pretakata Rak, od-
tok Cerkniškega jezera in Piv-
ka, ki se v podzemlju združita
v Unico. Ta priteka nato na
površje na Planinskem polju.
Do sotočja je turistično nade-
lana pot. V podzemeljski Pivki
žive človeške ribice.
Postojnska jama
med NOB
Od začetka leta 1944 so
Nemci v njej imeli skladišče
bencina, zato je štab 9. korpu-
sa NOVJ sklenil uničiti te'zalo-
ge, štab 31. divizije pa je to
nalogo zaupal 16. slovenski
brigadi Janka Premria Vojka, ki
je v ta namen oblikovala diver-
zantsko skupino - 22 minerjev.
Ker je bil glavni vhod v Postojn-
sko jamo dobro zastražen, se je
8 minerjev spustilo v 2,5 kilo-
metra oddaljeno jamo Pivko,
ostali diverzanti pa so zavaro-
vali vhod v podzemeljski rov. 4
minerji so se prikradli do ben-
cinskih sodov in jih zažgali.
Naslednjih 6 dni je zgorelo 20
vagonov bencina. Dogodek v
noči z 22. na 23. april 1944 je
bil ena največjih ekoloških ka-
tastrof v Sloveniji.
Rojstni kraj znanih
Slovencev
Postojna je dala mnogo zna-
nih Slovencev, med drugim so
se v njej rodili: pisatelj Alojz
Kraigher - avtor romana Kon-
trolor Škrobar (1877 do 1959),
ki ima tu tudi spominsko so-
bo, skladatelja Alojz Srebot-
njak (roj. 1931) in Vilko Uk-
mar (1905 do 1991), slikar
Darko Slavec (roj. 1951), ki-
parja Frančišek Smerdu - av-
tor Prešernovega spomenika v
Kranju (1908 do 1964) in Lujo
Vodopivec (roj. 1951), prav-
nik Leonid Pitamic (1885 do
1971), arhitekt Janko Oma-
hen - po čigar zamisli so ure-
dili notranjost poslopij SAZU
(1898 do 1980), smučar Jure
Franko - nosilec prve sloven-
ske kolajne na ZOI (roj. 1962),
strelec Rajmond Debevec -
večkratni svetovni rekorder z
zračno in malokalibrsko puš-
ko ter samostrelom (roj. 1963)
in geograf Roman Savnik - vod-
ja Inštituta Akademije znano-
sti in umetnosti za raziskova-
nje Krasa v Postojni v letih
1951-62 (1902 do 1987), ki je
tu živel in ustvarjal, podobno
kot speleolog in entomolog
Egon Pretnar (1896 do 1982).
MARJAN GRABNER
Izid žrebanfa
Drugi poletni kviz, objav-
ljen v NT št. 29, ki je izšel 18.
julija, je rešilo 885 bralcev.
Pravilen odgovor je bil
SAVINJSKI GAJ.
Izmed prispelih kuponov,
smo izžrebali pet reševalcev,
ki bodo po pošti prejeli prak-
tične nagrade. To pa so: Dra-
gica Palir, Šentvid 39, Grobel-
no, Bogomir Jakopič, Rim-
ska cesta 6, Laško, Jože Rat-
jamer, Bernekerjeva 8/a, Ce-
lje, Janez Škornik, Orožno-
va 3, Šentjur in Tatjana La-
vrinc, Dobrna/3b. Čestita-
mo!
Kviz Postojna
1. Postojna letos praznuje
visok jubilej prve omembe
kraja. Katerega?
K=500-letnico, R=1000-let-
nico, P=770-letnico.
2. V Postojni ima sedež ne-
ka ustanova. Katera?
0=Notranjski muzej, A=Ga-
silski muzej, I=Muzej sodob-
ne umetnosti.
3. Do slovenske vojne in po
njej se v Postojno valijo mno-
žice obiskovalcev, da bi obi-
skale osrednjo znamenitost -
Postojnsko jamo. Koliko obi-
skovalcev je letos že obiskalo
Postojnsko jamo?
T=25.000, N=80.000,8=125.000.
4. Notranjost prostorov Po-
stojnske jame je prvi odkril
jamski vodnik Luka Čeč. Kate-
rega leta?
T=1818, K=1918, L=1884.
5. Čudno bi bilo, če vas ne
bi vprašali naslednje: kako
imenujemo stoječo sigasto
tvorbo (kapnik), ki raste s tal
navzgor?
D=stalaktit, J=stalagmit.
6. Postojnska jama se lahko
pohvaU tudi s tem, da je bila v
času skupne države najdaljša
jama v Jugoslaviji. Koliko je
dolga?
N=16,5 km, M=25 km, Z=5
km.
7. Postojnska jama je igrala
pomembno vlogo tudi v času
med drugo svetovno vojno.
Partizani so z zažigom skla-
dišča bencina, ki so ga imeli
vskladiščenega v njej Nemci,
povzročili eno največjih eko-
loških katastrof v Sloveniji.
Katerega leta se je to zgodilo?
V=1942,R=1943,K=1944.
8. V razdobju dveh let sta se
v Postojni rodila dva znana
Slovenca - vrhunska športni-
ka. Eden od njiju je še danes
aktiven športnik in brani letos
barve naše mlade države na 01
v Atlanti. Kdo?
E=Jure Franko, A=Rajmond
Debevec.
9. Nedaleč od Postojne je
znano smučarsko središče.
Katero ?
M=Kalič, Č=Snežnik, Š=Sviš-
čaki.
Pravilno rešitev vpišite v
priložen kupon in ga do 9.
avgusta pošljite na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje, za »poletni kviz -
Postojna«. Med reševalce s
pravilnimi rešitvami bomo
razdelili 5 praktičnih nagrad.
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Slovenci smo gozdni naroči
V Rogaški Slatini nova gozdna pot ter prvi samostojni gozdarski muzej
mm^ mm
v Rogaški Slatini so odprli
38. gozdno pot v Sloveniji ter
prvo samostojno gozdarsko
muzejsko zbirko v državi.
Pot, ki jo je ustvaril domačin,
mag. Mitja Cimperšek, je tu-
di turistično obarvana. Takoj
po slovesnem uradnem od-
prtju je mag. Cimperšek od-
peljal skozi čudovite gozdo-
ve ter v muzej skupino Sla-
tinčanov in turistov.
S svojimi ogromnimi površi-
nami gozda je Slovenija tretja
najbolj gozdnata država v
Evropi. Gozd pokriva kar 53
odstotkov slovenskega ozem-
lja, kar je razlog za veselje ter
preplah obenem, saj je zaradi
onesnaževanja bolna skoraj
polovica gozdov. Ljudje se
vseeno premalo zavedamo po-
mena gozda, zato so nastale
številne gozdne učne poti.
Te so slovenska posebnost,
čeprav je zamisel iz tujine. V
Nemčiji, kjer jih imenujejo
Waldlehrpfad, so namenjene
predvsem družinskemu oddi-
hu, pri nas pa so jih osvojili
šolarji. V Sloveniji sta prvi
gozdni učni poti nastali že leta
1974, na ljubljanski Šmarni
gori ter v Bistri pri Vrhniki.
Prvo, Učno pot po Grmadi, po
Šmarni gori, je ustvaril gozdar
dr. Milan Ciglar. Pred deset-
letjem je vse številnejše gozd-
ne učne poti vključil Zavod za
šolstvo v šolske programe, za-
to so zdaj v gozdovih največ-
krat skupine osnovnošolcev
ter tudi srednješolcev. Sloven-
ske gozdne učne poti je doslej
obiskalo več kot sto tisoč obi-
skovalcev.
Naval V
šempetrski Pekel
Slovenske gozdne učne poti
so dolge od približno enega do
sedem kilometrov. Poti so po-
sebej označene, v njih pa je
mogoče spoznati vse skrivno-
sti gozda.
Po nekaterih podatkih je
najbolj obiskana gozdna učna
pot v Sloveniji 2,4 kilometra
dolga pot Skozi gozd in jamo
Pekel, v okolici Šempetra v
Savinjski dolini. Pot je doslej
spoznalo 50 tisoč obiskoval-
cev, knjižico pa so izdali v 23
tisoč izvodih. Po poti se je
mogoče sprehoditi brez vod-
nika, brezplačno strokovno
vodstvo pa nudi celjsko Druš-
tvo inženirjev in tehnikov goz-
darstva. Pot sta si zamislila
člana društva, inž. Vlado Vr-
tačnik in inž. Danijel Šoster.
Po označeni poti lahko
greste samostojno ali skupaj
z gozdarskim strokovnja-
kom. Vodje skupin se lahko
dogovorijo za vodenje ter og-
led gozdarske zbirke v Zavo-
du za gozdove Slovenije, v
Ulici 14. divizije 17, v Rogaš-
ki Slatini (številka telefona
in faksa 813-573). V slatin-
skem 'Diristično informacij-
skem centru, pa je mogoče
kupiti privlačno knjižico-vo-
dič, z naslovom Po gozdovih
zdravilišča Rogaška Slatina.
Tisti, ki poznajo slovenske
gozdne poti pravijo, da je Po
gozdovih zdravilišča Rogaška
Slatina, po obronkih zdraviliš-
kega jedra, ena najlepših. Na
njej je mogoče spoznati vso
bogastvo, ki ga nudijo tam-
kajšnji gozdovi, gozdarsko
muzejsko zbirko, zdraviliške
znamenitosti ter posebno bo-
gastvo tega kraja, slatino
evropskega slovesa. Krožna
pot je dolga 3,5 kilometra, po-
sebej označena z narisano ve-
verico, primerna tudi za obi-
skovalce s slabšo telesno kon-
dicijo, vsak čas jo je mogoče
prekiniti ter se vrniti v mesto.
Pot je začela nastajati pred
tremi leti. Izdali so tudi bogato
barvno knjižico, z naslovom
Po gozdovih zdravilišča Ro-
gaška Slatina, ki je izšla v 3
tisoč izvodih. V njej je, tako
kot na gozdni poti, šestnajst
postaj, z vsemi potrebnimi po-
datki in lepimi razmišljanji, pa
tudi barvnimi fotografijami.
Tudi kitajska
drevesa
Naša skupina se je najprej
ustavila pri točki številka 2,
kjer je bilo v starih časih zna-
menito razgledišče, pokrito s
slamnato streho. Skoraj vse
stare grafike izjemnega zdra-
viliškega kraja so ustvarili s te
točke, ki jo danes pokriva
gozd. Šli smo skozi bukov
gozd, nato, proti vrhu Tržaš-
kega hriba, pa mimo rdečega
bora, mahov ter lišajev.
Pri točki številka 4 nas je mag.
Cimperšek spomnil na pomen
gozdnih tal, na samoobnavlja-
nje gozda. Gledali smo talni
presek gozda. Gozd se »recikli-
ra« sam. Na enem hektarju
gozdnih tal se letno zbere do 15
ton rastlinskih ostankov, živali
gozdnih tal jih razkrajajo ter
ustvarjajo rodna tla, kjer gozd-
ne rasdine dobro uspevajo. Pri
točki številka 5 smo slišali o
gozdarskih načelih, o času ko je
treba drevo odstraniti ter na-
stanku svetlobe, ki omogoči, da
kali novo seme.
Iz gozdnega zatišja smo se
za nekaj minut vrnili v mestni
živžav. Prečkali smo železniš-
ko progo ter glavno cesto. Med
kulturnim domom in slatin-
skim letnim kopališčem, z no-
voodkrito termalno vodo, smo
se vrnili v gozd, kjer smo se
ustavili ob izviru nadvojvode
Janeza. Odžejal sem se ob
kamnitem vodnjaku s kislo
vodo. Cesarjev brat je v začet-
ku prejšnjega stoletja s po-
močjo gostov lepo uredil pot
skozi hrastov gozd, vsi, ki so
pomagali so se tudi podpisah,
steklenico s podpisi pa so skri-
li v hrastovo odprtino. Stekle-
nice do danes še niso našU.
Blizu smo videh nekaj orjaš-
kih hrastov.
Kmalu smo bili pri stari
zdraviliški Ledenici, mogočni
okrogli gozdni stavbi, kjer so
nekoč hladili živila. Prišli smo
tudi do znanega spomenika
grofu Attemsu, zaslužnemu
za razvoj slatinskega zdraviliš-
ča. Od tam je čudovit pogled
na najlepšo klasicistično po-
slopje v Sloveniji, na Zdravihš-
ki dom z mogočnimi stebri.
Približali smo se mu. Ustavili
smo se pri starinski vremenski
hišici (iz 1. 1925), kjer so dre-^
vesa ginko, z nenavadnimi
pahljačastimi listi, ki veljajo za
žive fosile.
Ginko pomeni po kitajsko
račja noga, takšno ime so ver-
jetno dobila zaradi oblike li-
stov. Slatinski Zdraviliški park
seveda ni njihova prava domo-
vina - doma so na Kitajskem,
Koreji ter Japonskem.
Zaklad v močvirju
v Zdraviliškem parku je ve-
liko zanimivega. V njegovem
osrčju smo bili pozorni tudi
na majhno poslopje z velikimi
stebri, na Tempel, kjer so ne-
koč v močvirju našli zdravilno
slatino.
Pot Po gozdovih zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, ki je v
Sloveniji posebnost, so slove-
sno odprli na Anino, na dan
slatinskega občinskega praz-
nika. Slavnostni govornik,
župan mag. Branko Kidrič,
se je zahvalil njenemu očetu,
mag. Mitji Cimperšku, v kul-
turnem programu pa je na-
stopila domača glasbena
skupina Zlate strune.
Iz poslopja Templa smo sli-
šaU običajni popoldanski pro-
menadni koncert, ki so mu
bolj pozorno prisluhniH zdra-
viUški gosti. Mi smo si v bližini
bolj ogledovali zanimive pove-
šene bukve ter povešene bre-
ze. Nato smo se hitro vrnili v
gozd, mimo starinskega kipa
sv. Janeza Nepomuka, ki so ga
v zahvalo postavili dunajski
lekarnarji. Bhzu zanimivih
ameriških platan je cerkvica
sv. Ane, kjer je pri prenovi
sodeloval sloviti Plečnij
njej so še nekatere čudo
dragocene slike sloveni
avstrijskih in italijanskih
karjev, ki so, kot je znano
tinčanom, v preteklosti s
nostno izginjale. Ne dal(
kamniti vodnjak Gozdne^
vira, z enim od petnajsti
koriščanih izvirov minei
vode v Rogaški Slatini. D
koristijo le enkratni Don
veliko količino magnezija
mizni Tempel ter vrelec St
za kopeli.
Mimo teniškega igrišča
se napotili do umetnega jt
ca, ki je nadomestilo nekd
večje jezero.
Po senčni Janini, kjer sc
tinski ljubitelji okolja god
li zaradi smučarske vlef
ter gozdne poseke, smo;
do zanimive gozdarske
zejske zbirke. V brunaric
starinskimi predmeti, fou
fijami ter listinami prika;
gozdarstvo, delo v goz
steklarnah ter kamnose;
Zbirka s starim ročnim c
jem, prvimi žagami, kan
sekiro in podobnim je
Gozdnega gospodarstva C
Gre za prvo samostojno
zejsko zbirko v Sloveniji,
jemo tistega, kar imajo zb
v tehniškem muzeju v I
pri Vrhniki.
Nova gozdna učna pol
gozdovih Zdravilišča Rog
Slatina, je gotovo velika m
bitev, nekaj posebne^
miva je za sprehajalce,
ljubitelje narave ter zgo&
ne, zato bo gotovo vzbm
precej pozornosti.
.. ■    BRANEJERA!
Oče slatinske poti je mag. Mitja Cimperšek.
Pot čez gozdove na obronkih znamenitega zdravilišča je zdrava ter poučna obenem.
Ribe in dobra volja
Antona Baloha iz Izole ljubitelji rib v Celju že dobro poznajo
Vsak petek in soboto se s
parkirišča nasproti občine v
Celju že od osmih zjutraj
razlega narodno-zabavna
glasba iz kombija, ki je hkra-
ti prodajalna rib. Naključni
obiskovalec pride iz rado-
vednosti, stalnega kupca pa
glasba opozori, da je teden
naokoli, in s tem čas, da spet
stopi k prijaznemu prodajal-
cu rib iz Izole. Anton Baloh
namreč nima le velike izbire
morskih dobrot, pač pa tudi
polno mero dobre volje, ki je
zastonj.
»Lep pozdrav! Na svidenje!
Srečno!« so pozdravi, ki priha-
jajo iz ust priljudnega Primorca.
»Končal sem Srednjo po-
morsko šolo v Piranu in 25 let
delal pri Delamarisu kot vodja
prodaje rib. Ko pa je podjetje
ubralo svojo pot, sem si priskr-
bel tale kombi. Delo, ki ga
opravljam sedaj, mi je v veliko
veselje, saj sem zelo rad med
ljudmi in mi je tako delo pisa-
no na kožo,» pripoveduje s
primorskim naglasom Anton
Baloh in nadaljuje: »Prodajam
12 vrst rib in školjke. Največje
povpraševanje je po svežih ri-
bah, v Celju lahko namreč ku-
pite samo zmrznjene ribe, jaz
pa jih nabavljam direktno z
ladij in lahko kupcem ponu-
dim vse, kar daje morje.»
Njegovo ponudbo znajo ce-
niti tudi kupci. »Pri tem proda-
jalcu najraje kupujem zato,
ker vem, da ima vedno sveže
ribe, poleg tega pa je prijazen
in pošten ter mu je vseeno, če
tu in tam da kakšno ribo'
je najpogostejši odgovot
vprašanje, zakaj kupujejo
no pri tem prodajalcu, ali
»Zadnjič sem vzela za ^
membo sveže ribe, za
mi je predlagal, kako
pripravim, in danes seH^'
tukaj, ker sem bila zadov"
in zato bom še prišla.«
^^^^Mfe NINA gP
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Všeč |i fe sredozemski
temperament
Dr. Apolonija Ahacič-Kokovnik je ponosna na zdravstveni del Zdravilišča Rogaška Slatina
NASI ZDRAVNIia
Dr. Apolonija Ahačič-Kokovnik, balneologinja iz Zdravilišča
Rogaška Slatina. V prostem času obdeluje vinograd, igra
tarok, poje v zboru ter obiskuje daljne dežele.
Balneologinja, dr. Apolo-
ij 1 Ahačič-Kokovnik, dela v
7iliavilišču Rogaška Slatina.
Vsako jutro ob 7. uri zače-
Jjajo tamkajšnji zdravniki z
^l^\n[m strokovnim sestan-
lioin, kjer se pogovarjajo o
organizacijskih zadevah in
podobnem, ob 8. uri pa zač-
/ delom v svoji ambulan-
ti Dela predvsem s pacienti
iz Italije. Pacienti, ki jih poz-
na ji povejo, kaj vse se je
^i-odilo med letom, pregleda
ih, jim predpiše terapijo...
z dr. ApoUmijo Ahačič-Ko-
ovnik sem se pogovarjal v
jeni ambulanti po končanem
elu. Lani se je spominjala 30-
»tnice dela v zdravilišču, kjer
;daj dela polovični delovni
:as. Med njenimi pacienti so
udi takšni, ki prihajajo že tri
[esetletja. Nekoč je bilo veli-
;o domačih pacientov, nato je
ačelo socialno zavarovanje
rse bolj varčevati, namesto
ijih so povabili goste iz tujine.
)pravila je jezikovne tečaje iz
talijanskega, nemškega in an-
ii Ješkega jezika. Danes je v
Mravilišču Rogaška Slatina
^ ia.\,ve£ Italijanov, precej Av-
I strijcev, pa tudi nekaj Nem-
I cev. Posamezniki prihajajo iz
Izraela, Argentine, Brazilije,
ZDA, iz arabskih držav... Na
primer njena vsakoletna pa-
dentka, gospa Lili iz San Fran-
cisca v ZDA, pilotka. Največ
pacientov pride zato, ker so
im Rogaško Slatino priporoči-
i prijatelji, spoznava vedno
Mova. Po drugi plati pa vsak
nezadovoljni gost odbije deset
drugih.
Prejšnji petek je bilo pri njej
lest pacientov iz Italije ter
Iva, ki jima je pomagala z
akupunkturo. Italijani, cenijo
osebno pozornost, radi se ve-
pogovarjajo. »Rada jih
i"iam, všeč mi je njihov sredo-
zemski temperament,« mi je
povedala dr. Apolonija Aha-
čič-Kokovnik. Njena mama je
'^ila rojena v Trstu, kot tržaška
Slovenka. Iz otroških let se
opominja, da sta se mama ter
^^'^ra mama o najzaupnejšem
pogovarjali v italijanskem jezi-
zato, da bi otroci ne razu-
■^^'li- Tako jo je italijanščina
^nierom mikala.
V sobi Z dvajsetimi
sestrami
'zvira iz učiteljske družine,
se je mprala seliti po vsej
^^veniji. Oče je Gorenjec, na
p je prišla v Ljubljani, nato
odraščala v Beli krajini in v
'^'bljani, med drugo svetov-
'° vojno je bila v Tržiču, po-
pa so bili na Podvrhu pri
vnia Nižjo gimnazijo je
^^"^avila v Sevnici, višjo v No-
,    'T^estu. medicinsko fakul-
pa v Ljubljani,
^^načičevi so imeli tri dekle-
' Vse tri sestre so se odločile
Zdravstvo. Marjana, ki živi
ovem mestu, je višja medi-
^ ^'^a sestra, pokojna Barbka
pa je bila fizioterapevtka.
Apolonija je že imela štipendi-
jo za glasbeni študij, nato je
delala v brigadi kot bolničar-
ka. Delo jo je tako prevzelo,
da se je glasbeni štipendiji od-
povedala ter zaprosila za štu-
dij medicine.
Študentskih let se spominja
kot enega najlepših obdobij
življenja. Mladi v Ljubljani so
se takrat navduševali nad Elvi-
som Presleyem, hodili na ple-
se ter na kavico, bil je tudi čas
študentske ljubezni. Med štu-
dijem je spoznala moža, ta-
kratnega študenta dr. Jožeta
Kokovnika, internista, ki je
danes njen sodelavec v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina. Postala
je mati, poročila sta se, starši
pa so ji pomagali, da je lahko
pridno študirala. Študirala je v
drugačnih, težkih razmerah.
V ogromni sobi, v domu medi-
cinskih sester, je stanovalo
skupaj kar dvajset stanovalk.
Tudi štipendija je bila skrom-
na. V Rogaško Slatino je prišla
iz Novega mesta, nato pa se je
še usposabljala v Nemčiji ter v
Avstriji.
Kot je znano, prihajajo v
slatinsko zdravilišče pred-
vsem pacienti s težavami pre-
bavnega trakta, bolniki z že-
lodčnimi, črevesnimi, jetrnimi
in žolčnimi težavami, sladkor-
ni bolniki, s povišanim hole-
sterolom, povišano sečno ki-
slino, z odvečno telesno težo,
asteniki... Takšne težave ima-
jo tudi pacienti, ki prihajajo v
njeno ambulanto.
Edinstvena
Rogaška Slatina
s kolegi-zdravniki si je ogle-
dala v številna zdravilišča v
različnih državah.
Bili so na Madžarskem, v
Franciji, Italiji, Nemčiji, Av-
striji, Grčiji, Turčiji, Češki in
Švici. Vedno znova so ugotav-
ljali, da tako celovite ponud-
be, kot jo imajo v Rogaški
Slatini, drugod ne premorejo.
Tu ponujajo pitno kuro, različ-
ne kopeli, imajo dobro fizikal-
no terapijo... Največja drago-
cenost je izjemna voda Donat
Mg, edinstvena svetu. V
Izraelu imajo vodo, ki vsebuje
še več magnezija, žal pa ima
veliko preveč kuhinjske soli,
ki marsikateremu bolniku
škoduje. V Donatu pa je ku-
hinjske soli zelo malo, zato ga
smejo piti tudi pacienti s povi-
šanim krvnim pritiskom.
»Vsakemu pacientu posebej
določim količino vode za pit-
no kuro.«
Vsakega pacienta seveda
povpraša, kakšna zdravila
jemlje. Najnujnejša, na primer
za srce, pritisk in sladkorno
bolezen, morajo uživati red-
no, za nekatera druga svetuje,
naj z njimi začasno prekinejo.
Osnova zdravljenja v Rogaški
Slatini je pitna kura, voda, ki
telo temeljito prečisti, zato
važna zdravila zaradi hitejše-
ga delovanja črevesja nimajo
dovolj časa, da bi lahko učin-
kovala. Za nujna zdravila pri-
poroča pacientom, naj jih uži-
jejo zgodaj zjutraj ali po pitju,
ko se je telo že očistilo.
»Mnogi rečejo, da komaj ča-
kajo na Rogaško Slatino. Orga-
nizem občuti potrebo po tem
čiščenju in miru,« spoznava
vedno znova. Italijani prihaja-
jo za krajši čas, Nemci, ki so iz
domovine navajeni triteden-
skih zdravljenj, ostajajo dalj
časa. »Škoda je, ker nima Slo-
venija z Nemčijo sklenjene
mednarodne konvencije, po
kateri bi jim stroške zdravlje-
nja pri nas povrnili.« Nekateri
Nemci, ki so na splošno nava-
jeni pitnih kur, kljub temu pri-
hajajo, zaradi izjemnosti na-
šega Donata Mg. Dr. Apolonija
Ahačič-Kokovnik je ponosna
tudi na celovitost ponudbe
zdravstvenega dela Zdraviliš-
ča, od laboratorija, rentgena,
ultrazvoka ter oddelka za ga-
stroskopije in kolonoskopije,
na delo specialistov gastroen-
terologije, kardiologije, bal-
neologije, dermatologije, psi-
hiatrije, fiziatrije, urologije,
ginekologije, varikologije, pla-
stične kirurgije, stomatologi-
je... »Imamo tudi mlade zdrav-
nike, nasledstvo je zagotovlje-
no.«
Ljudje, ki pridejo po zdrav-
je, pogosto mislijo, da lahko v
nekaj dneh nadomestijo, kar
so zamudili vse leto. Tu jih
skušajo spodbuditi k redni
prehrani, k rednemu delu in
spanju, k urejenemu življenju,
ki ga je oznanjal že Kneipp.
»Če tega reda ni, organizem
odpove.« Pretekle napake se
nato poznajo na srcu, želod-
cu, živcih...
Slatinski zdraviliški zdrav-
niki so lahko ponosni prav
tako na znane ljudi, ki so jim
pomagali. V preteklosti so bili
med njimi cesarji, kralji in
predsedniki držav, sloviti
umetniki. V ambulanti dr. Ko-
kovnikove so med pacienti
znani italijanski novinarji in
gospodarstveniki, v zdraviliš-
če prihaja Tereza Kesovija ter
drugi znani pevci in igralci,
pred kratkim je bil pri njih
ambasador bogate sosednje
države, pride znani arabski
šejk... Slovencev pa je v zad-
njem času manj.
Dr. Apolonija Ahačič-Ko-
kovnik pravi, da jo to, kar se
zadnja leta dogaja v nekoč
gospodarsko zdravi Rogaški
Slatini, zelo boli. V Zdravstvu,
kjer dela, sicer poslujejo brez
rdečih številk. V Rogaški Slati-
ni živi in ustvarja že dolga
leta, zaposleni so se za napre-
dek zdravilišča marsičemu od-
povedovali, se spominja. Ko
so gradili hotele Donat in Sa-
va, pa novo nalivalnico, so
marsikdaj delali po ves dan,
doma pa je imela otroka. »To
zelo boli skoraj vse Slatinča-
ne, veliko jih je tudi brez de-
la.« Pravi, da je, skupaj z
zdravniškimi kolegi, razočara-
na nad vsemi tistimi vodilni-
mi, ki so zdravilišče privedU v
sedanji gospodarski položaj, v
Sklad za razvoj. Zapleta se tu-
di z nekaterimi novimi lastni-
ki, ki imajo za skupne interese
včasih še premalo razumeva-
nja. V Zdravstvu so lani kupili
najsodobnejši rentgenski apa-
rat, priključili pa so ■ga lahko
šele pred kratkim. Novi last-
nik hotela Donat jim takrat
svojega prostora za transfor-
mator ni hotel odstopiti, zato
so morali kupiti novega, ki so
ga postavili v Terapiji.
Zdravilišče bo kljub vsemu
hudemu preživelo, sva se stri-
njala.
Grozdje, note,
potovanja
Dr. Apolonija Ahačič-Ko-
kovnik preživlja prosti čas na
zanimiv način.
V bližnjem Cerovcu obdelu-
je vinograd, kamor povabijo
tudi prijatelje. »Z njim je lepo
živeti,« pove o svojem življenj-
skem sopotniku. Njuna sino-
va, Andrej in Igor, sta že poro-
čena, ostala sta v Obsotelju.
Zdravniški zakonski par si
vsak teden privošči igranje ta-
roka s prijateljema, z umetni-
co prof. Dano Kočico ter nje-
nim možem Remijem.
Zakonca Kokovnik druži tu-
di veliko veselje po spoznava-
nju najrazličnejših dežel. Že
dolga leta veliko potujeta. Obi-
skala sta Kitajsko, Indonezijo,
Indijo, Tajsko, Južno in Sever;
no Ameriko, Afriko in Sredo-
zemlje, bila sta po Evropi. Naj-
bolj všeč ji je bila mala, zgodo-
vinska Sri Lanka, skupaj s ted-
nom oddiha na Maldivskem
otočju, posebno doživetje je
bila Kitajska, pa Peru... Reci-
mo, jezero Titicaca, kjer živijo
ljudje na umetnih otokih iz
trstike, na njih pridelujejo
krompir, postavili so celo cer-
kev... Prihodnjo zimo si želita
v Mehiko, kamor vleče pred-
vsem soproga, sama pa si želi
še v polarne kraje. Rada odi-
deta, rada se vrneta v Rogaško
Slatino. »Praviva, da imava
srečo, ker živiva v tako lepem
kraju.« S spoznavanjem dru-
gih kultur pa se človek notra-
nje bogati. »To je tisto, kar ti
ne more nihče vzeti.«
Posebna ljubezen je pove-
zana z delom njenega očeta.
Ludvik Ahačič je v življenju
vodil kar 25 različnih zborov,
zato je začela peti v njegovem
zboru, pela je tudi v Ljubljani
in Novem mestu. Odkar so
pred desetletjem in pol usta-
novili v Rogaški Slatini ženski
pevski zbor, poje z njimi. Le-
tos, ko so slavili 15-letnico
dela, je prejela srebrno Gallu-
sovo značko. Poleti, ko ni vaj,
se že razveseli vsakega na-
ključnega srečanja s prijate-
ljicami iz pevskega zbora.
»Petje v zboru mi osebno veh-
ko pomeni. To je resnično
povsem moje.«
brane jeranko
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi
na krvodajalske akcije na
celjskem območju, ki bodo
v avgustu. Za danes, 1. av-
gusta, so pripravili odvzem
krvi na Vranskem ter v Ve-
lenju, kjer bo akcija tudi
jutri, 2. avgusta. V Rogaški
Slatini bosta akciji 8. in 22.
avgusta, v Rimskih Topli-
cah 13. avgusta, v Šentjurju
pa 23. avgusta.
Vrtnice ob osatu
Predstavljamo Turistično društvo Rogaška Slatina
TO Rogaška Slatina, ki mu
predseduje Ludvik Prah, je
eno najstarejših turističnih
društev v Sloveniji.
Ker je Rogaška Slatina večji
turistični kraj, klasičen način
dela v društvu ne pride v po-
štev, zato je delo razdeljeno na
več komisij. Komisija za prire-
ditve skrbi za organizacijo raz-
ličnih prireditev, od prome-
nadnih koncertov do folklor-
nih skupin in koncertov na
razUčnih lokacijah, ki se jih
skozi celo leto zvrsti tudi do
200. Komisija za urejanje oko-
lja in olepšavo kraja vsako leto
razpiše tekmovanje za najbolj
urejeno okoUco hiš, najbolj
urejeno naselje in lokal. Ti-
stim, ki najmanj skrbijo za
okolje, podelijo »bodeči osat«,
s katerim želijo vzpodbuditi
njihovo zanimanje za okolje,
jih pa vse leto spodbujajo tudi
s pisnimi in ustnimi opozorih.
Komisija za delo z mladimi
organizira in delno sofinanci-
ra turistično vzgojo na osnov-
nih šolah, izobražuje mlade
Predsednik TD Rogaška
Slatina Ludvik Prah.
turistične vodiče in jih vklju-
čuje v vodenje. Priprava pros-
pektov je naloga komisije za
propagando in publikacije. Ju-
nija so s pomočjo občine,
Zdravilišča-gostinstvo d.o.o.
in Zdravstva d.o.o izdali kata-
log ponudbe Rogaške Slatine.
Komisija za zasebne sobe
deluje kot posrednik pri oddaji
sob, pomaga pa tudi zasebni-
kom pri prenovi, saj v sodelo-
vanju z občino omogoča kredi-
te. V kratkem bodo zasebne
sobe še posebej označili. »Naj-
večji dosežek v TD Rogaška
Slatina je ustanovitev TIC,«
pravi predsednik društva
Prah. »Turistično-informacij-
ski center deluje drugo leto,
njegova naloga je zbiranje in
Vrtnice in priznanja ža leto
1995 so prejeli: zlato vrtnico
družini Janlewink in Vešli-
gaj, srebrno družine Zbil,
Prah in Krklec, bronasto pa
družini Mališ in Krklec. Priz-
nanja so prejele družine Mili-
novič. Zobec, Kužnar, Halu-
žan, Krklec, Bobek, Kvesič,
Kristan, Kučiš, Toplišek, Puh
in Klemenčič, Kava bar Napo-
leon, železniška postaja Ro-
gaška Slatina in stanovanjski
blok Stritarjeva 2. Priznanje
za najlepše urejeno naselje je
prejela Prešernova ulica.
posredovanje informacij, po-
membnih za turistično doga-
janje v kraju, sestavljajo pa
tudi tedenske pisne informaci-
je v večih jezikih za goste v
Rogaški Slatini.«
1 BOŠTJAN RAKUŠA
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Med lokom in ciframi
Kljub Indiana klubu, lokom in samostrelom Karli Gradišnik ni pozabil na citre
Karli Gradišnik se je na
slovenski sceni uveljavil
pred 15 leti, ko je s svojimi
citrami začel orati glasbeno
ledino. V teh letih se je zvr-
stilo več kot 1500 nastopov,
sedaj pa Karlija neredko sre-
čujemo na raznih priredi-
tvah, ko napenja lok ali sa-
mostrel. Na domači kmetiji
je namreč postavil strelišče,
poleg tega sposojajo loke in
samostrele, vse delo pa je
povezano v Lokostrelskem
klubu Indiana.
iter sevoda nisem odložil
v kot, še vedno igram, vendar
se mi je v zadnjih letih življe-
nje precej spremenilo. Za lo-
kostrelstvo sem se odločil, ker
je to precej zanimiv šport,
hkrati pa eden najboljših za
sprostitev. Doma sem na tak-
šnem področju, da je pol ure
do najbližjega soseda, v bliži-
ni ni nobene sprehajalne poti
in z lokostrelstvom nikogar ne
ogrožamo,« pravi Karli. »Poleg
tega v svetu zelo narašča zani-
manje za lokostrelstvo. Glede
na to, da šport izvira iz kame-
ne dobe, ima verjetno vsak
človek del tega že v svoji ge-
netski zasnovi. Opažamo tudi,
da se da zelo hitro doseči do-
bre rezultate, kar je tudi ver-
jetno precej vzpodbudno, se-
veda pa je vse odvisno od ka-
tegorije in stila.«
Med puščico in
tarčami
Lokostrelski klub Indiana so
ustanovili lani septembra, že
mesec kasneje je bila v Logar-
ski dohni na kmetiji Gradišnik
prva mednarodna tekma z lov-
skimi samostreli. Tudi letos so
že pripravili tekmo, posebej
pa se pripravljajo na septem-
ber, ko bodo pripravili loko-
strelski mesec. »V začetku
septembra bomo izvedli trid-
nevni tečaj, na katerega se lah-
ko vsak prijavi, nato bo 21.
septembra tekma s samostreli
in teden dni kasneje še loko-
strelska tekma na 3 D tarčah,«
je pripovedoval Karli na stre-
lišču v Solčavi, kjer je ob dne-
vu turizma na Solčavskem
predstavljal svojo dejavnost.
»Doma posojamo loke, sa-
mostrele in samostrel pištole.
Seveda začetnikom pokaže-
mo, kako je treba streljati, bolj
izkušenim pa je na voljo gozd-
na proga s 37 tarčami. Med
temi je več kot polovica 3D
tarč, to so živali iz umetne
mase v naravni velikosti. Pro-
ga je dolga nekaj več kot 4
kilometre, in če strelci ne hiti-
jo preveč, se na progi zamudi-
jo tudi po 6 ur,« je strelišče v
naravi opisal Karli. »Področje
je precej hribovito, zato so
gozdne tarče razporejene ta-
ko, da obiskovalci streljajo
navzdol in navzgor, kar še po-
sebej navdušuje bolj izkušene
strelce.«
Lokostrelski klub Indiana
pomeni dodatno turistično
ponudbo v Zgornji Savinjski
dolini, saj je strelišče v Logar-
ski odprto »od zadnjega do
prvega snega«. Sicer pa Karli
pravi, da doslej še niti niso
začeli s pravo reklamo. Kljub
temu je za strelišče že sedaj
zelo veliko zanimanja, sploh
med tujci, ki ocenjujejo, da je
strelišče v Logarski doUni iz-
jemno dobro urejeno.
»Večkrat me zbadajo zaradi
imena. Za Indiana klub sem se
odločil potem, ko sem na lese-
nih vratih na hlevu našel tetin
naslov iz Indijane. Le družin-
ske vezi, Indijance in puščice
sem povezal,« je zatrdil Karli.
Med nastopi in
citrami
Kljub času, ki ga Karli preži-
vi na strehšču, svojih citer ni
zanemaril. »Sicer zaenkrat sa-
mo nastopam, saj je povpraše-
vanje po citrah zelo veliko. Za
kakšen samostojen izdelek pa
bo moral priti drugačen čas.
Pač moram biti popolnoma
neobremenjen, da bom lahko
razmišljal le o glasbi. Med vse-
mi spremembami, ki se mi
dogajajo v zadnjih letih, težko
najdem toliko časa, da bi se
povsem zapisal glasbi. Je pač
tako, da kmetija, družina, lo-
kostrelstvo, vse to zahteva del
človeka. Ne morem se toliko
sprostiti, da bi ustvarjal sklad-
be, ki bi ljudem ležale na du-
ši,« je brez prevelike otožnosti
povedal Karli. »Verjetno bom
tudi za to našel čas, mogoče
pozimi. Sicer res ogromno na-
stopam, in tudi po najmanj-
šem nastopu moram po svoje
ponovno napolniti baterije. Še
vedno imam pred vsakim na-
stopom malo treme, kar me
precej izčrpa, svoje doda še
nastop, tako da res potrebu-
jem tudi druge sprostitve.«
Kljub nekoliko drugačnemu
življenju, ki ga v zadnjem času
živi, Karli ni izgubil stika s
svetom citer. »Zdi se mi, da so
citre v Sloveniji in nasploh v
alpskih deželah vse bolj pri-
ljubljene. V vseh letih je prišlo
do nekaterih sprememb. To
vidim tudi po tem, da vse
manj nastopam po gostilnah,
vse več pa ob raznih slovesnih
Vsem ljubiteljem lokostrels-
tva, predvsem pa začetnikom,
na kmetiji Gradišnik svetuje-
jo, naj svoj prihod vnaprej na-
javijo. Številka telefona v Lo-
garski dolini je 846-032.
priložnostih, za kar so citre
izjemno primerne. Sicer pa
smo vsi slovenski citrarji, kar
nas je na terenu, izjemno za-
posleni,« se je v svojem slogu
pošalil Karli, ki vse delo še
vedno opravlja brez mena-
džerja, za stike pa večinoma
uporablja domači telefon.
Karli Gradišnik v stari...
...in novi podobi.
Pokaži icaj znaš
v lepem vremenu je v nedeljo 28. julija v Dobju pri
Planini domače prosvetno društvo Franc Vrunč izvedlo
štiriindvajseto prireditev »Pokaži kaj znaš«, ki se jo je
udeležilo kar 20 glasbenih skupin in 12 posameznikov.
Skupno sta tako nastopila stodva izvajalca, vsak od nasto-
pajočih je zaigral ali zapel po eno skladbo, njihove nastope
pa je ocenjevala devetčlanska komisija občinstva. Organiza-
torji so podelili šest nagrad, ki so jih prejeli: 1. mesto Petra in
Barbara Košar iz Šentjurja, ki sicer živita v Nemčiji, 2. mesto
je zasedel ansambel Rogaški odmev, 3. je bil pevec Davor
Pušnik iz Gorice pri Slivnice, 4. pevka Silva Bračun iz
Šentjurja, na 5. mesto se je plasiral trio Marjana Drofenika iz
Sladke Gore ter na 6. mesto orkester Smrklje iz Frankolovega.
Izven konkurence pa sta nastopila še: pevka Lavra Pešak iz
Šentjurja ter etno glasbena skupina na domačih instrumen-
tih Vrajeva peč iz Socke. Po končani prireditvi so v Dobju
pripravili še veselico z ansamblom Štajerskih sedem, priredi-
tev pa je obiskalo več kot tisoč obiskovalcev. Ž.B.
REČENO (ne) STORJEN
Sovražneje, oicrutneje,
nasilneje
Ko bodo kronisti podajali
poročilo o olimpijskih igrah,
bodo na žalost morali opisati
na črnih straneh tudi Atlanto.
Kot smo lahko izvedeli iz
različnih poročil in zapisov, te-
roristični napadi za olimpijske
igre niso nič novega, le da so
verjetno še bolj odmevni in po
svoje tudi tragični. Težko bi
sicer rekli, da je terorističen
napad na primer v Izraelu
manj tragičen kot na olimpia-
di, je pa vsekakor manj odme-
ven. V bistvu to nič ne spreme-
ni. Terorizem je grobo nasilje
in kot tak eden najbolj obsoja-
nja vrednih človekovih dejanj
proti drugemu človeku. Človek
kot edino misleče živo bitje na
svetu je stalno razdvojen med
Dobrim in Zlom. Skozi tisoč-
letja svojega razvoja se je izka-
zal kot najbolj zvit med žival-
mi, včasih kot najbolj dober,
uslužen in pripravljen poma-
gati drugim, a ob tem tudi
najbolj trdovraten suženj ki
ločnih želja po lastni moči,
bi dosegel to zadnje, mot
oblast, je pripravljen tudi i
jati. Uboj pa je mera za vsi
zlo, ki ga je naša doba zmo-,
zagrešiti. Ta zločin je torej]
višji negativni zgled.
Gotovo je res, da je teroriz
takšen zločin, katerega gro-
vost nam ne dovoljuje, da
dvomili o tem, da gre v i
primeru za zlo. Paradoksa
je pač, da na mestu, kjer bi
ljudi družil šport, ki je e(
temeljnih človeških pozitiv
dejavnikov, pride tudi do pi
va terorizma. Je pa seveda,
da tako Dobro kot tudi Zle
poznata meja. Upamo /a
samo. da geslo olimpijskih
više, hitreje, močneje v prih
nje ne bo zamenjalo geslo
vražneje, okrutneje, nasiln
ZORAN PB
Preživetje v naravi
O tabornikih s Topolšice
Taborniški rod Topli vrelec
s Topolšice je bil ustanovljen
pred štiridesetimi leti in ima
približno lOO članov. Delovni
program, ki si ga zadajo na
začetku šolskega leta, uresni-
čujejo v 14 vodih. Njihov letni
program zajema različne ak-
tivnosti, med njimi pa so naj-
pomembnejše zimovanja,
izobraževalni tečaji za vodni-
ke, udeležba na mnogobojih,
čistine akcije in taborjenje v
Ribnem pri Bledu.
Načelnik rodu je sedaj Mat-
jaž Cesar, rod pa je razdeljen
na dve četi. Bor Melanšek je
načelnik Šoštanj ske Grega
Kompan pa topolške čete.
Imajo tudi 15 aktivnih vodni-
kov. Vodi se delijo po starosti.
Predšolski otroci ali murni se
učijo postavljati šotore in se
veliko igrajo, medvedki in če-
belice spoznavajo taborništvo
skozi igro, gozdovniki se učijo
uporabnih stvari za življenje v
naravi ter zgodovino taborniš-
tva, popotniki so večinoma
vodniki, grče pa imajo različ-
ne funkcije in načeloma vodi-
jo celotni vod.
Skozi leto se udeležujejo
različnih akcij. Vsako leto je-
seni prirejajo redne propa-
gandne tabore na Ocepku pri
Topolšici, decembra pripravi-
jo novoletno čajanko, poleg
tega pa še zimovanja na Sle-
menu, izlete za vodnike, zim-
ske pohode na Šijo in podob-
no. Udeležujejo se mnogobo-
jev, kjer so dosegli lepe rezul-
tate na regijskem tekmovanju,
junija pa so se udeležili tudi
tekmovanja v Šaleški dolini
(ŠTPM), kjer so dosegli prvo
mesto.
Krona celotnega dela je vsa-
ko leto taborjenje v Ribnem.
Spomladi se tja odpravijo vod-
niki iz Velenja, da postavijo
tabor, kjer nato taborijo tabor-
niki v petih izmenah po 10
dni. Prve tri izmene so rezer-
virane za velenjski rod Jezer-
skih zmajev, četrta za topolški
rod Topli vrelec, peta pa za
rod pustega gradu iz Šošti
ki tabor tudi pospravi. Tod:
ki taborniki so se tja odpri:
28. julija, vrnili pa se bodi
avgusta.
Starejši taborniki organ
rajo program, v katere^
vključeno kopanje v Savi,.;
Bledu ter na Bohinju, bi^
ranje na Pokljuki, urejanje
dovih kotičkov, orientaci
pohode. Mlajši se udeležiji
va na lisico, ki je priljubi)
različica orientacijskega pc
da, večere pa preživljajo
tabornem ognju. Včasih
ali manj uspešno kradejo
stavo, na indijanskem dn
se borijo za squaw, orožj(
so vodni baloni in blato.
Zadnja noč je rezerviran
krst, ko nove tabornike kn
tako, da jih obmetavajo z
tom. Tudi za varnost in
hrano je poskrbljeno. V
nem je ves čas prisoten zc
nik iz Velenja, imajo pa
kuharico iz Šoštanja, ki ji
magajo taborniške mentol
MHHMHHHK ŠPELA KRI
ŠPORT
13
Umirjeni liniji
nedeljo začetek novega državnega prvenstva v nogometu - Večina klubov občutno
znižala proračune
r^iadke zmage prvoligašev
uvodnih pokalnih tekmah
^ napovedale nedeljski za-
.^(ek državnega prvenstva,
1^1,0 do 1. decembra pome-
jj„zdvema reprezentančni-
ma nastopoma v kvalifikaci-
ji) za svetovno prvenstvo
(panska in BiH) in nadalje-
vanjem pokalnega tekmova-
nja, v katerem bodo ob kon-
tu polsezone že znani polfi-
nalisti.
Publikum: kje
I     igrati?
Tradicionalni odliv najbolj-
ših (Zupan, Bulajič, Bajrekta-
fevič, Bašič, Rakovič, Tosič) je
t)il pomešan z zaporo Skalne
kleti, ki je postala politični
problem. Mestni svetniki so
pred tednom dni zanemarili
nasprotovanje občanov in no-
gomet opredelili kot javni in-
teres, nedeljska premiera s
Primorjem pa je možna le v
primeru rekordno hitre grad-
nje TV stolpa.
Publikumove prijateljske
tekme: Zagreb 2:2, Hajduk
1.1, Gorica 7:6 (1:1), Croatia
0,2, Samobor 2:4, Honved
0:0, l/nior 2:0.
Evropske načrte je zamenja-
la umirjena linija, ki je posle-
dica težav z infrastrukturo
[zaprt je tudi Olimp) in za
približno četrtino nižjega pro-
računa, v katerem ni bilo pro-
stora za nakupe izkušenih
igralcev. Med pričakovanji se
najpogosteje omenja boj za
obstanek, čeprav je prvo moš-
tvo sposobno uvrstitve naj-
■nanj v sredino lestvico. Prav s
skromnim igralskim kadrom
bo največ težav, rezervisti ni-
^o praktično nobenih prvo-
'igaških izkušenj, povprečna
starost moštva pa je komaj 22
let.
Zaradi pomanjkanja ustrez-
nih travnatih površin je trener
Tarbuk priprave v treh delih
opravil na Rogli in v Čatežu ter
uigraval postavitev 3-5-2. Prvi
zvezdnik pomlajenega Publi-
kuma bi moral biti Sešlar, ki je
zelo blizu reprezentanci. Blat-
nik je nevtraliziral odhod ce-
lotne zadnje linije, Kambero-
vič je še naprej v odlični strel-
ski formi, po več kot osmih
mesecih se je vrnil Goršek...
Potencial za mirno jesen, če-
prav Bauman še ni zacelil poš-
kodbe izpred dveh mesecev in
bo verjetno še veliko prere-
kanj okrog spornega TV stol-
pa.
1 Mujčinovič, 2 Turk, 3 Ula-
ga, 5 Blatnik, 6 Šporar, 7 Us-
nik, 8 Mitič, 9 Kamberovič, 10
Štancar, 11 Kocjančič, 12 Gre-
šak, 13 Perše, 14 Romih, 15
Hajdurovič, 16 Kos, 17 Cug-
mas, 18 Sivko, 19 Sešlar, 20
Bauman, 21 Goršek, 23 Sanko-
vič, 24 Hodžar, 25 Očko, 26
Vodopivec. Trener: Milovan
Tarbuk.
Rudar: več
discipline
Velikopoteznim načrtom so
se začasno odrekli tudi v Ve-
lenju, kjer so letni proračun
zmanjšali za blizu 40 odstot-
kov. Ob jezeru ni več Cvikla,
Pranjiča, Žurmana in še neka-
terih občasnih igralcev spom-
ladanske enajsterice, vendar
tudi ni panike. Rudar je po-
stal zanesljiv prvoligaš, ki
trezno umirja klubsko politi-
ko.
»Cene so na nogometnem
tržišču nenormalno poskoči-
le, pri praktično vseh klubih
pa je prisotna recesija. Loviti
uspeh za vsako ceno je nesmi-
selno, velikih premikov v krat-
kem obdobju ni več mogoče
narediti in zato smo se odločili
za postopno približevanje vr-
hu,« pravi velenjski trener Bo-
rut Jarc, ki je Rudar rangiral
na 6. mesto, vendar bo jurišal
na uvrstitev v zgornjem delu
lestvice.
Rudarjeve prijateljske tek-
me: SAK 4:2, Varteks 0:0,
Lesce 1:0, Denizli Spor 3:2,
Era Šmartno 4:1, Bleiburg
7:0, Gratkorn 4:1.
Od sedmih prijateljskih te-
kem jih je Rudar dobil kar
šest, toda nasprotniki so bili
povečini iz nižjih lig. Rezultati
so po eni strani varljivi, po
drugi zmagovalna mentaliteta
veliko pomeni, v vsakem pri-
meru pa bodo za mirno jesen
potrebni veliko boljše rezulta-
te ob jezeru, kjer je lani ostala
le polovica točk. Ekmečič in
Hudarin sta po trenerjevi oce-
ni v bistveno boljši formi, pri
Pavloviču je manj nihanj, no-
vinci Hribar, Vidovič in Radi-
novič so aduti za sredino igriš-
ča in konico, obrambo pa bi
moral pokonci držati izkušeni
Žilnik.
Jarc za vsako tekmo napove-
duj e dva napadalca in iz ozad-
ja nalete Radinoviča, a tudi
veliko nalog za vse nogometa-
še v fazi, ko se bo moštvo
branilo. Igra bi morala biti te-
koča, z mnogimi podajami in
kombinacijami, čeprav je v
taktičnih zamislih še vedno
preveč nediscipline in samo-
stojnih akcij. Rudar zdaj še ni
pripravljen za lepo igro, mar-
več bosta v ospredju rezultat
in nabiranje točk.
1 Stankovič, 2 Dema, 3 Mer-
nik, 4 Hribar, 5 Sillo, 6 Žilnik,
7 S. Javornik, 8 J. Javornik, 9
Radinovič, 11 Ekmečič, 12
Dabanovič, 14 Pavlovič, 15
Purg, 16 Ratkovič, 17 Huda-
rin, 18 Oblak, 19 Balagič, 20
S. Vidovič, 21 Pešič, 22 Vuče-
novič, 23 Mujanovič, 24 Vede-
nik, 25 Žel, 26 Zlodej, 27 Su-
lejmanovič. Trener: Borut
Jarc.
ŽEUKO ZULE
Gregor Blatnik (z žogo) je po letu dni spet na Skalni kleti.
Zmage prvoligašev
V uvodnih tekmah zaključnega dela nogometnega pokal-
nega tekmovanja je edini prvoligaški derbi dobila Olimpi-
Preostalih sedem tekem (Šentjur-Kovinar, Središče-Era Šmartno, Izola-
Odranci, Naklo-Triglav, Bakovci-Železničar (Mb), Nafta-Galeb, Komen-
Drava) bo 11. avgusta.
Rezultati 1. kroga: Vevče-Publikum 1:7 (0:4; Kamberovič 1,
10, 13, 72, Goršek 36, Sešlar 69, Šporar 74), G. opekarne-Rudar
1:4 (0:1; Ekmečič 31, 60, 85, 87), Beltinci-Olimpija 1:3, Mengeš-
Maribor 0:5, Jadran-Korotan 1:2, Aluminij-Ljubljana 7:6 (3:3, po
11-m), Goričanka-Primorje 1:7, Mežica-Gorica 0:13, Beltrans-
Mura 1:7. Tekme osmine-finala bodo 18. septembra.
Novi trenerji
Po več kot desetletnem premoru je šolanje končala prva
generacija Višje trenerske šole.
Med diplomanti so tudi Rudarjev trener Borut Jarc, PubH-
kumov vodja mlajših selekcij Drago Kostanjšek in Vili Pre-
volšek. Nižje strokovne nazive je pridobilo tudi nekaj aktivnih
nogometašev.
Zmešnjava barv
Najbolj razpoznavni klubski simbol bi morala biti barva
dresov, toda v nekaterih okoljih prevladuje prava zmešnja-
va. Na območju MNZ Celje najbolj izstopata Dravinja in
Šentjur, saj za niti eno ekipo različnih kategorij nista
prijavili enake barve dresov.
Člansko moštvo Šentjurja ima osnovno zeleno-belo kombina-
cijo dresov, mladinsko zeleno-rdečo, kadetsko rumeno, pionir-
sko pa zeleno. Dravinja je za prvo moštvo prijavila modro-bele
drese, za kadete vijoličaste ter za pionirski ekipi svetlo modro in
zeleno barvo.
KOMENTIRAMO
»Nacionalni interes«
Nogometni fanatiki so za Li-.
go 10 rezervirali hvalospeve,
toda minuli teden so se do-
končno morali sprijazniti z
dejstvom, da bo naslednje pr-
venstvo neregularno. Med pr-
voligaši se jez dekretom »zara-
di nacionalnega interesa«
znašel Koper, čeprav je drugo
ligo končal šele na 6. mestu.
Po bankrotu Kočevja in Ja-
drana ter lanskemu polomu
Izole je NZS prezadolženemu
drugoligaškemu prvaku Ljub-
ljani postavila več rokov in
zahtevala nekaj dodatnih za-
gotovil: plačilo vseh zapadlih
obveznosti, garantni polog v
višini 1,4 milijona tolarjev ter
bianco obračunska čeka kluba
in glavnegd pokrovitelja v viši-
ni štirih milijonov tolarjev, ki
bi ju zveza v primeru odstopa
vnovčila.
Sekretariat NZS (Zavrl, dr
Ilešič, Jošt) je na koncu Ljub-
ljani prepovedal napredova-
nje. Pri nelegitimni odločitvi
ni upošteval tekmovalnih mo-
tivov, marveč nekakšen terito-
rialni princip, ki je skregan z
logiko. Potemtakem se v pri-
hodnje Publikumu, Mariboru,
Korotanu in morda še katere-
mu klubu ni treba bati izpada,
saj po tolmačenju krovne orga-
nizacije celjska, štajerska ali
koroška regija zaradi višjih in-
teresov morajo imeti nogomet-
nega prvoligaša.
V tej luči je slepo vztrajanje
NZS pri kriterijih o štadionih
toliko bolj nesmiselno. S TV
stolpom [aLi brez) Publikum
na Skalni kleti verjetno ne bo
nič boljše igral in pogosteje
zmagoval ali doživljal poraze.
Mlada reprezentanca je lani
olimpijske kvalifikacije s Hr-
vaško lahko igrala v Celju in že
»zaradi nacionalnega intere-
sa« bi gospodje iz Ljubljane z
nekaj več prožnosti lahko poza-
bili na nedeljske selitve iz Celja
v Velenje ali še dlje.   •
Oškodovani klubi (poleg
Ljubljane še Šentjur in Vevče)
so napovedali pritožbo tudi na
UEFA, najbolj nezadovoljni pa
so lahko v Šentjurju. Če Ljublja-
na ni dobila priložnosti, in seje
dvugouvrščena Nafta odpove-
dala napredovanju ter Črnuče
že lani niso izpolnjevale vseh
pogojev, bi bilo najbolj logično
povišanje Šentjurja, ki je pr-
venstvo končal kot četrti. Zakaj
potem sploh vprašanja v Šent-
jur, če želijo zapolniti mesto v
prvi ligi?
Nogometna hierarhija je z
grobim posegom v bistvo tek-
movalnega sistema porušena.
Pravila so postala odveč, oško-
dovani so prikrajšani celo za
temeljno zakonsko pravico do
pritožbe in kaotične razmere se
utegnejo zaostriti še z razkolom
med NZS in Združenjem prvo-
ligašev. Klubi bodo v nasled-
njih mesecih znova porabili
ogromne vsote denarja, na ra-
čun kazni zalogah birokrate s
Čerinove 4 in junija 1997 trepe-
tali, saj ni nujno, da bo v anar-
hiji 8. mesto zagotavljalo obsta-
nek.
ŽEUKO ZULE
DRŽATOA PREVENSTVA
1991-1996
14
ŠPORT
Veliki zmagovalec Atlante
Pogovarjali smo se z Leonom Štukljem
»Najbolj se mi je vtisnila v
spomin Atlanta, zanimivo me-
sto, z velikanskimi nebotični-
ki,« mi je v ponedeljek popol-
dan povedal Leon Štukelj iz
Maribora, ki bo letos star 98
let. Dopoldan je bil, kot pona-
vadi, v mestnem parku, po ko-
silu se je osvežil s skodelico
kave, nato pa se je nameraval
lotiti neke pravne, težavne de-
nacionalizacijske zadeve.
V hiši, v mariborski Kersniko-
vi ulici, živi skupaj z 81-letno
ženo Lidijo, s katero sta skupaj
več kot šest desetletij. V zadnjih
dneh je postal največkrat ome-
njani Slovenec na svetu, ljudje ga
povsod ustavljajo, mu čestitajo,
želijo si avtograme, kličejo ga po
telefonu, prihajajo novinarji z
vsega sveta, ustavljajo ga prepro-
ste ženice... Niti za domače pos-
pravljanje nima več časa, je poto-
žil čili telovadec, najstarejši do-
bitnik olimpijskih medalj na sve-
tu. V Atlanti je postal tudi velika
svetovna medijska zvezda.
Veselje Clintonovih
Med pogovorom sva se seveda
večkrat spomnila njegovega do-
živetja olimpijske Atlante.
Letalski polet v Ameriko ga ni
utrudil, pred tem se je dobro
naspal. Nazaj se je vrnil bolj
utrujen, tudi časovna razlika ni
kar tako. Po vrnitvi ga je vse do
doma pospremil slovenski mini-
ster za šolstvo in šport, dr. Slav-
ko Gaber, ki mu je pomagal
odnesti v stanovanje prtljago. V
ZDA je Štuklju slovenski velepo-
slanik, iz Clintonove bližine, po-
vedal, da se je predsednik Clin-
ton, brž ko je opazil našega olim-
pionika, pozanimal kdo je. Na
stadionu je bilo izjemno vroče,
od strehe je sevala huda vročina.
Bilo je tudi preglasno, se spomi-
nja Leon Štukelj, zato se je neki
indijski uglednež, iz njegove bli-
žine, kar prijemal za ušesa.
V Štukljevi bližini so bile sa-
me ugledne osebnosti, nekatere
je poznal, druge ne. Opozorili
so ga, da je levo od njega luk-
semburški vladar, desno nekda-
nja grška kraljevska družina.
Na stadionu je neki dami spodr-
snilo, ter ji je pomagal. Izkazalo
se je, da je bivša grška kraljica.
Težko sta^ se sporazumela, v
nemškem'jeziku je šibka, je
hitro ugotovil.
Iz razkošnega hotela Mariott,
kjer stane nočitev z zajtrkom
600 dolarjev, se spominja stro-
gih varnostnih ukrepov. Tudi v
njegovi torbici je zapiskalo, pa se
je izkazalo, da so kriva njegova
očala. Iz hotela se spominja 57.
nadstropij, z več kot 1600 soba-
nami. Med vsemi oboževalci, ki
so ga ves čas obkrožali, so posa-
mezniki iz srednjeevropskih dr-
žav vedeli celo za Maribor, neka-
terim pa je moral pojasniti celo
razlike med Slovenijo, Slavonijo
ter Slovaško. »Vsi so se hoteli
fotografirati z menoj,« se je spo-
minjal Atlante. Tudi Clintonova
hči, ki ji je izpolnil željo. V
imenitnem hotelu je pristopil k
njemu tudi mladi mož, za kate-
rega se je izkazalo, da je španski
prestolonaslednik.
Po Atlanti ga vabijo od po-
vsod, z vsega sveta. Za oktober
ga je predsednik olimpijskega
komiteja Ekvadorja povabil v
Južno Ameriko, s spremljeval-
cem pa sta se že pogovarjala o
osnovnih pogojih. V Ekvador je
14 ur letalske vožnje, so mu
povedali, zato se še ni dokonč-
no odločil... Radi bi ga srečah
tudi v Los Angelesu, v Kaliforni-
ji, na eni od televizijskih po-
staj...
Rešuje pravne
zadeve
Leona Štuklja sem povprašal
tudi po njegovem pravniškem
delu.
Diplomirani pravnik je, bil je
tudi sodnik, po drugi svetovni
vojni pa je imel težave ter se je
moral zaposliti na gostinskem
področju. S pravniškimi zadeva-
mi se še vedno ukvarja, redno
prebira Uradne liste, saj rešuje
domačo denacionalizacijsko za-
devo. Zadnja dva meseca za
Uradne liste sploh ni več časa, je
potožil. »Pravo me še vedno za-
nima, razumljivo,« mi je dejal.
V Atlanti ni telovadil, v sla-
bem zraku, vročini, med kli-
matskimi napravami ter hotel-
skimi preprogami se mu ni
zdelo prav. »Pogrešal sem naš
park. Zdaj sem spet lahko v
tem parku.« Tudi ko med sede-
njem na domačem balkonu
prebira časopis, se rad razgiba.
Povedal je, da rad uživa veliko
sadja, rad ima tudi sladkarije,
tu in tam si privošči za »prst«
vina, z ženo pa po kosilu pijeta
kavo. Nekaj ur pred najinim
ponedeljkovim pogovorom so
ga iz ZDA vpraševali po recep-
tu za njegovo izjemno čilost.
Opozarja na pravilno hrano,
gibanje ter počitek, pretiravanj
se izogiba, pomembna je tudi
že sama genetska osnova.
Pri hiši je ena sama pokojnina,
saj je njegova soproga Lidija dela-
la doma. »Imam potomce, vnu-
ke, ter pravnuke,« ne skriva pono-
sa. Hči Lidija je na mariborski T
gimnaziji profesorica nemščine.
Včasih sta z ženo hodila v družin-
sko počitniško stanovanje v Rovi-
nju, zadnja leta pa sta ga prepu-
stila svojim naslednikom.
Veliko ste storili, da so v svetu
izvedeli za Slovenijo, sem dejal
Leonu Štuklju, na koncu pogo-
vora. Spominja se, da so ga med
slovesom v Olimpijski vasi Slo-
venci spomnili, da je storil več
kot vsa naša diplomacija.
BRANE JERANKO
Neizogiben propad
Kolesarska ekipa Celja posojena mnogim klubom
Odmevna zmago Šmerca na Ptuju
Nekdanja super močna
celjska kolesarska ekipa je
razkropljena po praktično
vsej državi, Sandi Šmerc, Sa-
šo Sviben in Mladen Melan-
šek pa tudi v drugih dresih
posegajo po odmevnih zma-
gah. Zadnjo pomembno lovo-
riko je osvojil Sandi Šmerc, ki
je na Ptuju dobil eno treh
naših največjih dirk in napo-
vedal vrnitev v vrh.
»Lansko sezono sem že sko-
raj obupal. Posvetil sem se dru-
gim stvarem, letos pa se je v
meni znova nekaj prelomilo,«
pravi zadnji jugoslovanski pr-
vak. »Celjska ekipa je zaradi
nezanimanja matičnega okolja
posojena drugim klubom, sam
sem se odločil za Savo, toda
moja velika želja je vrnitev v
Celje. Edo Kranjc je dobro za-
stavil delo, a je povsod naletel
na nerazumevanje, zaman so
bile že njegove želje po pogo-
vorih in predstavitvi načrtov,
zato je bil začasen propad klu-
ba neizogiben,« pravi zadnji
jugoslovanski prvak - v cestni
vožnji Sandi Šmerc.
Zadnji dve sezoni je močno
omejil obseg treningov in se
zaustavil pri 17 tisoč kilometrih,
novo okolje pa je spodbudilo
večne želje po napredovanju,
vožnjah v vodilni skupini in
zmagah. »Zadnje časa veliko
dirkamo skupaj s profesionalci,
z nekaterim sem si delil sobo in
njihove izkušnje so dragoceno
vodilo. V Italiji ima vsak poklic-
ni kolesar svojega osebnega
zdravnika, za takšen projekt je
potrebnih blizu 200.000 mark
in rezultati so opazni. Mnoge
današnje profesionalce sem v
preteklosti premagoval, na dir-
kah približno 180 km kolesari-
mo v isti skupini, nato pa jih ne
moremo več dohajati. Znanost
ima pomembno vlogo, zato
sem mojim največjim sponzor-
jem - Klasju, Posesti in Spektri -
še posebej hvaležen za pomoč,
brez katere v slovenskem poka-
lu trenunto ne bi bil na 2. me-
stu,« zatrjuje Sandi Šmerc.
ŽEUKO ZULE
Vikarjeva že
sedma
Velenjska igralka
squasha Petra Vihar je
evropski Grand Prix za
mladinke končala na 7.
mestu. Sezono je začela
kot povsem neznana igral-
ka, dvakrat morala v kva-
lifikacije, že v svojem tret-
jem turnirju pa je bila fi-
nalistka.
Viharjeva je na treh tur-
nirjih (6. v Nemčiji in Italiji
ter 2. v Franciji) zbrala 275
točk in bo novo sezono sep-
tembra začela na Češkem.
Načrtovani vsjtop v serijo
WISPA in turnirje za sve-
tovno profesionalno lestvi-
co je preložila zaradi odpo-
.vedi avgustovskega turnirja
na Madžarskem, veČino
priprav pa bo opravila kar v
domači dvorani. Evropski
GP je dobila Dorn-Jensnova
(Dan) s 620 točkami pred
Nashovo (Nem) 463 in
Hannesovo (Bel) 413.
na kratko
Jinin: na predzadnji dirki
svetovnega prvenstva v moto-
krosu do 125 ccm je Sašo Kra-
gelj (Banex) v močnejši kvalifi-
kacijski skupini zasedel 25.
mesto in za uvrstitvijo v finale
VN Češke zaostal za samo 7
stotink.
Celje: na tekmi slovenskega
pokala v triatlonu zmaga Žepi-
ča (Kranj), med veterani Ači-
moviča in Tanka (oba Kovino-
tehna).
Braslovče: na lokostrelski
tekmi za pokal Camo v olimpij-
skem slogu zmaga Podržaja
(Šenčur), med mladinci Viran-
ta (Polzela), v compoundu
Ravnjaka (Ravne) pred Oše-
pom, med članicami Emeršiče-
ve, veterani Perhača in mladin-
ci S. Emeršiča (vsi Mozirje).
Žalec: na 4. Habetovem me-
morialu v šahu zmaga Lesjaka
(Petrovče) s 15 točkami, sledijo
Vombek (Griže) 12, Skok
(Šmepeter) in Gazvoda (Šent-
jur) po 11, itd. (J.G.)
zlatorogov
kotiček
Dva tedna v hribih
Petkratni rokometni prva-
ki so po enomesečnem pre-
moru sinoči opravili prvi tre-
ning v sezoni 1996/97. V Go-
lovcu so manjkali olimpijci
Puc, Načinovič in Jelčič, ob
vseh drugih pa sta zdaj ena-
kovredna kandidata za prvo
moštvo tudi Pajovič in Šantl
iz ekipe evropskih kadetskih
prvakov.
Celjani bodo uvodne pripra-
ve naslednji teden opravili v
Logarski dolini in sodelovali
na turnirju v Škofji Loki. Od
12. avgusta bodo na Rogli, kjer
se jim bodo z manjšo zamudo
priključili tudi hrvaški repre-
zentanc. Prvi resnejši test no-
vega moštva bo na pokalu Du-
naferr (17 in 18. avgusta): v
predtekmovanju bosta nas-
protnika Fotex in Elektromos,
drugi udeleženci turnirja v Du-
najvarosu pa so Dunaferr, Po-
tisje in reprezentanca Madžar-
ske.
Po vrnitvi bosta sledili v Go-
lovcu dve tekmi s Fotexom in
turnir v Dobovi (Dobova, Za-
greb, Fotex), nato pa je na vrsti
skoraj dvotedenska turneja po
Franciji. V Strassbourgu bodo
od 28. do 31. avgusta nasp
niki nemški drugoligaš Sel
terwald ter francoska p rvoli
ša Creteil in Selestat (v dt
skupini so PSG, Žalgiris, is|
in Proleter), najmočnejši pg
turnir Marrane, ki bo od 2
8. avgusta.
Rastko Stefanovič je p
kodbo hrbta zacelil, Ron
Pungartnik pa ima z g)
njem odrivne noge še ve^
težave in bi moral počivati
vsaj šest tednov.
Nastopilo bo kar šest udi
žencev pokala prvakov (o
Pivovarna Laško, Braga, R
Žalgiris, Redbergslids, Crvi
zvezda), še pet ekip iz dru
evropskih pokalov (Granolji
Creteil, Montpellier, Le
Ivry) in pet reprezentanc (A
rija, Avstralija, Belgija, Jap
ska, Kuba). Za uvod bodoi
deljeni v štiri predtekmova
skupine, Celjani bodo v Sa
jih igrali z Brago, PSG Asnif
som in Alžirijo, napreda
bosta dve ekipi, od četrtfin
naprej pa se bo igralo na iz
danje.
Srebolnikova do finala
Na evropskem prvenstvu v tenisu za igralke je Katai
Srebotnik (Velenje) v igrah dvojic skupaj z Ramprei
osvojila srebrno kolajno, potem ko sta imeli v drugem 1
že štiri zaključne žoge za naslov prvakinj. i
Med posameznicami se je Velenjčanka uvrstila v četrtfii
(bila je peta nosilka) in v dveh nizih izgubila proti let
prvakinji Sebovi iz Slovaške. Srebotnikova se je iz angleš
Hatfielda že preselila v španski Gijon, kjer skupaj z Rampre
igra na kvalifikacijskem turnirju za ekipno evropsko prveri
mladink do 16 let, ki se bo jutri začelo v Švici.
Na svetovni računalniški lestvici WTA je Srebotnikova na
dovala na 838. mesto (upoštevane ima štiri turnirje), Jezern
va iz Celja je z devetimi turnirji 475., naša najvišje uvršj
igralka pa je še naprej Križanova iz Maribora na 141. m<
Med dvojicami je Križanova 94., druga slovenska igralka |
Jezernikova na 522. mestu.
Zaprli dvorani
Plima in Rogla v prihodnje
prvenstvenih tekem B lige ne
l)osta smela igrati v Preboldu
in Zrečah,
Vzrok sta dvorani neustrez-
nih dimenzij, pri čemer so se v
manjših težavah znašli Zreča-
ni. Prvi del prvenstva bodo
igrali na Rogli, nakar je pred-
videna selitev v novo dvorano
v Zrečah, ki naj bi bila zgraje-
na do konca leta. Plima bo
imela nadomestno lokacijo na
Polzeli, in bo svoje tekme ver-
jetno igrala ob petkih, ker so
nedelje rezervirane za tekme
mladincev, ob sobotah pa bo-
do dvorano zasedle tudi od-
bojkarice Zgornje Savinjske.
Dogovor na
Polzeli
Potem ko sta po informaci-
jah o podpisu pogodbe s Pol-
zelani povzdignila glas Kle-
men Zaletel in Matjaž Cizej,
je minuli teden vendarle
prišlo do dogovora in podpi-
sa, kot je zatrdil sekretar
Branko Turnšek.
»Dogovorili smo se in ce-
lotno moštvo je na pripravah
v Črni. Nato sledijo pripr«
v domači dvorani, sredi i
gusta odhod v Postojno
spet vrnitev domov. Ko <
pa ne bo trenirala na Polz
bomo prenavljali dvoran:
je povedal Turnšek in
mentiral še vedno nesj
menjen izgled objekta. »
mamo še celotne dokum
tacije, mislim predvsem \
lokacijsko dovoljenje. Up«
da bomo papirje čim l'
pridobili in sezono vendij
dočakali v večjem objekt
1
ŠPORTNi
kolendaI
š
PETEK^ 2. 8. I
Jadranje
Velenje: svetovno prvens|
v radijsko vodenih vodnih t
delih (do 11. 8.).
NEDEUA, 4. 8.^
Nogomet
Celje (?): Publikum-Prirt
je, Nova Gorica: Gorica-R*J
(I. krog I. lige, obe 17 30)-
ATLANTA 1996
15
Srhljivka v dveh defanjih
I dneh dneh dva veljavna skoka Gregorja Cankarja - Obakrat šele v tretji seriji in na koncu 6. mestu v skoku v daljavo
Qfcgor Cankar je držal besedo. Osmi-
preskočil tudi brez odrivne deske,
Ifidir je obakrat - v ponedeljkovih
,yalifikacijah in torkovem finalu - ha-
' (iiral. Dva prestopa in šele v tretji
ffiji veljavna skoka: prvič je z okrogli-
Jj 800 cm komajda ujel finale, drugič
, 2 811 cm ostal v konkurenci in na
^ppcu s samo enim veljavnim skokom
igvojil 6. mesto.
^Dodaten motiv in zanesljivost bi mladm-
teinu svetovnemu prvaku morala vliti
pjiljka, ki so jo domači poslali preko
jkometnega trenerja Slavka Iveziča. »Pri-
ravili smo nekaj stvari in napisali misli, ki
5Gregorju zelo blizu,« je ob naključnem
[ečanju omenil oče Janez, ki se ga je že v
oboto lotevala nervoza. Kot da je slutil
fhljivko. Ne ene, marveč kar dve.
»Veter je pogosto menjal smer, zato v
valifikacijah dva prestopa. Skoka sta bila
ar dolga, okrog 825 cm, pri drugem sem
udi s pol koraka daljšim zaletom presto-
li in šele v tretji seriji mi je uspel soliden
Ezultat,« se je uvodnega olimpijskega
astopa dotaknil Cankar, ki je odprl tek-
liovanje v skoku v daljavo. Za normo je
zaostal za pet cm, razpleta ni čakal na
štadionu in kar dolgo je moral čakati na
potrditev uvrstitve v finale, za katerega je
bil prvič po svetovnem prvenstvu v Tokiu
91 potreben skok preko magičnih osmih
metrov.
Finale je »pogoltnilo« svetovnega prva-
ka Pedrosa, po dveh serijah pa je bil
Cankar edini brez veljavnega skoka. Pred
tretjim je z ritmičnim ploskanjem iskal
zaveznika v množici na tribuni, se odrinil
pred desko in pristal pri 811 cm. Dovolj za
nadaljevanje tekmovanje in na polovici je
bila bronasta kolajna oddaljena le osem
centimetrov. Do konca še trije prestopi, v
dveh dneh le dva veljavna skoka, toda ob
pravem času in Gregor Cankar je dokonč-
no svetovni zvezdnik skoka v daljavo.
Vrstni red po treh serijah: 1. Levvis 850,
2. Grene (oba ZDA) 824,3. Bangue (Fra)
819, 4. Povvell (ZDA) 817, 5. Beckford
(Jam) 813, 6. Cankar (Slo) 811, Z Glovat-
skiy (Blr) 807, 8. Sunneborn (Šve) 806.
Končni vrstni red: 1. Levvis 850, 2. Beck-
ford 829, 3. Grene 824,4. Bangue 819, 5.
PoweU 817, 6. Cankar 811, 7. Glovatskiy
807, 8. Sunneborn 806.
»Uvrstitev je zelo lepa, vendar mi je tudi
žal zavoljo neveljavnega skoka v četrti
seriji. Bil je zelo dolg, zanesljivo za kolaj-
no,« so bile prve besede mladega asa, ki si
zdaj - za 5. mesti someščanov Stanka
Lorgerja, Drage Stamejčič, Nataše Urban-
čič in Roka Kopitarja - lasti drugo najbolj-
šo slovensko atletsko uvrstitev na olimpij-
skih igrah.
OLIMPIJSKI DNEVNIK
igre brez voznega reda
Eksplozija bombe v olimpij-
skem parku je v soboto zvečer
zamajala olimpijsko gibanje, or-
ganizatorji so nato dobili še vr-
sto anonimnih klicev o podtak-
njenih bombah, a na srečo so
bili vsi lažni. Igre se nadaljujejo,
nelagodje se stopnjuje, vzdušje
je začasno popravila le srebrna
kolajna kajakaša Andraža Ve-
hovarja.
»Pivovarna Laško je pripra-
vila posebno nagrado. Kamion
piva,« smo, začuda prvi, obve-
stili Vehovarja, ki se je darila
silno razveselil. »Dobim tovor-
njak piva? Krasno. Častim
vse,« je navdušeno odvrnil 24-
letni Ljubljančan. Prvo olim-
pijsko srebro za samostojno
Slovenijo - doslej smo imeli
dva veslaška in tri smučarske
brone - bo tako po vrnitvi v
domovino primerno zalito.
Vsakodnevne zgodbe o za-
gatah se na prvi pogled zdijo
napihnjene, toda niso iz trte
zvite. Skupina slovenskih no-
vinarjev je skupaj s kolegi iz
drugih držav po kajakaški tek-
mi v narodnem rezervatu Che-
rokee zaman čakala na uradni
avtobus. Bili smo na travniku,
nekaj sto metrov stran od ce-
ste, kjer naj bi bila »postaja«.
Čakanje sredi divjine se je za-
vleklo krepko čez uro, organi-
zatorji pa nas niso rešili z avto-
busom, marveč so nas naložili
v tri avtomobile in za tolažbo
nahranili v restavraciji s hitro
prehrano.
BOŠTJAN ISTENIČ
(Dnevnik)
Soba strahu
Atletski razočaranji: Renata Strošek in Helena Javornik
iz Renata Strašek in Helena
favornik sta v olimpijskem
jmelju v Atlanti delili sobo
ij in • razočaranje. Obe sta
1 lu^epko zaostali za pričako-
t vanji, rezultata in uvrstitvi
sta bili daleč od napovedi,
nastopa v metu kopja in ma-
ratonu popolna poloma.
Popolni mrk
i Sezona je bila polna poš-
kodb, takšna je pravzaprav že
, ikoraj celotna kariera in očit-
' 10 ne gre več za naključje.
('Nezadovoljiva skrb za lastno
f'(lravje,« odkrito namigujejo
: '^kateri dobri poznavalci atle-
, ike, ki so obupavali predvsem
:'3d porazno serijo kvalifika-
rijskih metov: 54,72, 51,46,
,('''.04 metra in šele 21. mesto,
(^najboljšim letošnjim rezul-
;|3tom je zaostala za več kot
- tiri metre, za državnim rekor-
pa celo več kot sedem...
t *Zelo sem razočarana. Za-
fi'^sljivo sem bolje pripravlje-
vendar me je oviralo zale-
i^*5e, ki se je končalo kakšnih
.'^set metrov pred travnato po-
^fšino,« je bila prva izjava Re-
''^te Strašek. »Voznik avtobu-
J3 nas je pred nastopom kar
•^'•^rat peljal okoli štadiona,
J^^den je našel pravo pot. Ner-
02a in trema sta se stopnjeva-
na ogrevanju je bilo še kar
' °''dno, nakar pred izmetom
1'kakor nisem ujela pravega
je nadaljevala Celjanka.
^kvalifikacijsko normo 62,50
: so presegle samo tri atleti-
•q ' ^«1 finale je bilo dovolj že
^^'"^^ m, upanja pa je bilo
^^^c že po prvem metu. Na
manju je z zaletom iz ne-
Korakov in povsem sproš-
^opje zalučala zelo blizu
^on'      označevala normo,
tfj^^vila se je stara zgodba: na
^"^gih Straškova kopje red-
no meče zelo daleč, na tek-
mah le redko ponovi dosežke.
V Atlanti 96 se je ponovil Plov-
div 90. Velika pričakovanja in
popoln polom.
»Častni icrog«
častni krog je privilegij zma-
govalcev in velikih junakov, to-
da častni krog za 53. mesto? Za
Heleno Javornik je bil olimpij-
ski maraton prava kalvarija,
neskladje med napovedmi in
realnostjo znova ogromno in
»častni krog« podoba ponesre-
čenega nastopa. »Sodniki me
niso opozorili, da je konec ma-
ratona in nevede sem na šta-
dionu odtekla dodatni krog,« je
zmedo pojasnjevala Zrečanka,
nekdanja atletinja Kladivarja in
zdaj Maribora.
Že po tradiciji je v jutranjem
svitu štartala v prvi vrsti,- na
štadionu tekla v ospredju in se
z zadržanim začetkom držala
napovedane taktike. Na polo-
vici proge je imela čas okrog
1:20, vremenske razmere so
bile celo boljše od pričakova-
nih, vendar se je zalomilo. V
zadnjih kilometrih so Javorni-
kovo začeli grabiti krči, noge
so postajale vedno težje in v
cilju je bila po dodatnem kro-
gu potrebna celo temeljita
zdravniška oskrba.
Slovenski nastopi - četr-
tek: atletika (Bilač - višina,
Predikaka - daljava, Bikar -
200 m?), jadranje (Čopi-Mar-
gon, Orel-Orel), lokostrels-
tvo (Medved, Koprivnikar,
Kumpestar?). Petek: atletika
(Predikaka - daljava?), loko-
strelstvo. Sobota: atletika
(Bilač - višina?), kolesarstvo
(Pintarič - kronometer).
»Uničila me je sopara. V dež-
ju sem se podhladila, nato na
soncu dehidrirala,« je pojasnje-
vala maratonka, ki je povsem
izčrpana dobila dve infuziji.
Dehidrirano in pregreto so jo v
cilju organizatorji preveč ohla-
dili z mrzlo vodo in brisačami,
zato se je začela tresti in je bila
dobro uro pod nadzorom
zdravnikov. Olimpijske sanje bi
se v najbolj naporni disciplini
skoraj spremenile v moro; po
skoraj dveh mesecih posebnih
priprav v New Mexicu!
ŽEUKO ZULE
Straškove (levo) se nasveti trenerja Kopitarja niso prijeli.
Rekord ostal v prehodu
Miro Kocuvan ni niti navdušil niti razočaral. Njegov
nastop je bil povprečen, glede na izjave pod pričakovanji.
Podobno kot lani na svetovnem prvenstvu v Goteborgu je
bil žrtev samo dveh polfinalnih skupin. Če bi bile tri, bi
imel pravico še do drugega olimpijskega starta, tako pa je
bilo vse omejeno na slabih 50 sekund.
»Pričakoval sem osebni rekord, toda ko sem videl zasedbo
skupine in sistem napredovanja, mi je pobralo dobršen del
volje. Prehod med sedmo in osmo oviro je bil izrazito
neritmičen, morda sem zamudil celo državni rekord in v
ravnini sem poskušal popraviti vtis,« je dogajanja na progi
številka pet komentiral Miro Kocuvan in zadnje metre ocenil
kot tek za golo preživetje. Za svojim letošnjim najboljšim
dosežkom je s časom 49,66 zaostal za tri stotinke, za
osebnim rekordom za 21, za Kopitarjevim državnim rekor-
dom več kot pol sekunde.
Atlantal996
Slovensice uvrstitve
z Andraž Vehovar (kajak,
slalom), 4. Iztok Čop (vesla-
nje, enojec), Denis Žvegelj, Ja-
ni Klemenčič, Milan Janša, Sa-
dik Mujkič (veslanje, četve-
rec), 6. Gregor Cankar (atleti-
ka, daljava - 811), Rajmond
Debevec (streljanje, zračna
puška - 692,1 (591)), 7. Jernej
Abramič (kajak, slalom), 9.
Rajmond Det3evec (streljanje,
MK puška 3x40 - 1166, MK
puška 60 leže - 596), 14. Luka
Špik, ErikTul (veslanje, dvojni
dvojec), 19. Alenka Kejžar
(plavanje, 200 m mešano -
2:18,39), 20. Jure Bučar (pla-
vanje, 200 m prosto - 3:57,36),
Alenka Kejžar (plavanje, 200
m prsno - 2:33,34), 21. Renata
Strašek (atletika, kopje -
57,04), Miro Kocuvan (adeti-
ka. 400 m - 49,66), 24. Gregor
Terdič (kanu, slalom), 25.
Metka Sparavec (plavanje, 50
m prosto - 26,43), 26. Fedja
Marušič (kajak, slalom), 28.
Andraž Vehovar
Metka Sparavec (plavanje, 100
m prosto - 57,66), Igor Majcen
(plavanje, 1500 m prosto -
16:10,81) 28. Simon Hočevar
(kanu, slalom), 34. Jure Bučar
(plavanje, 200 m prosto -
1:54,75), 36. Peter Mankoč
(plavanje, 100 m delfin -
55,59), 38. Jerneja Pere (atleti-
ka, 100 m - 11,63), 53. Helena
Javornik (atletika, maraton -
2;46:58),
Brez uvrstitve: Peter Man-
koč (plavanje, 200 m mešano).
Dvakrat so me zašili
Nesojena olimpijka Anja Valant je ena najboljših maturantk v državi
Janez Kocijančič se je že
prve olimpijske dni kopal v
bazenu, igral odbojko in po-
zabil na Anjo Valant. Celjska
atletinja je v troskoku s 13,79
m izpolnila mednarodno
normo (13,75 m), a je brez
vsakega pojasnila ostala pri-
krajšana za premierni na-
stop pod petimi olimpijskimi
krogi in nejevoljo so pregnali
rezultati mature: 33 od 34
možnih točk.
»Nisem se posebej priprav-
ljala. Maturitetne izpite sem
opravljala ravno v obdobju do-
ločanja olimpijske reprezen-
tance in zato nisem izpustila
niti enega treninga. Odgovor-
ni so mi zagotavljali, da bom v
primeru ponovitve dobrega
rezultata nastopila v Atlanti, a
so me izigrali. Pravzaprav so
me dvakrat »zašili«: za olim-
piado in za popolni uspeh pri
maturi,« pravi maturantka
Gimnazije Lave in bodoča
brucka Ekonomske fakultete v
Ljubljani.
Anja Valant je v ducatu šol-
skih let zbrala na desetine od-
Učnih ocen in le eno štirico, ki
jo je pri slovenskem jeziku do-
bila v drugem letniku Gimnazi-
je. Njen najljubši predmet je
bila matematika, do nobenega
ni čutila odpora, vendar je bilo
v njenem glasu zaradi manjka-
joče maturitetne točke mogoče
zaznati nekaj nejevolje.
»Težko bi se ocenila za per-
fekcionistko. Nisem jezna, to-
da ljudje iz OKS so me dolgo
vlekli za nos. Zaradi mature
nisem manjkala na niti enem
treningu in zavestno žrtvovala
nekaj dodatnih ur učenja, s
katerimi bi se verjetno lahko
pripravila za vseh 34 točk. Ni
pomagalo, edina točka pa mi
je zmanjkala pri nemškem je-
ziku. Izpit sem opravljala na
četrtek in še isti večer preko
Frankfurta odpotovala v Liz-
bono, kjer sem na pokalu Bru-
no Zauli skočila 13,74 m,« je z
grenkobo pripovedovala Va-
lantova.
Lani je zavrnila vabilo za
šolanje na Harvardu, na ame-
riških kvalifikacijah za olim-
piado bi se s svojim najboljšim
rezultatom uvrstila v repre-
zentanco, konec meseca bo v
Sydneyu nastopila na mladin-
skem svetovnem prvenstvu.
»Pred dvema tednoma so po-
sodobitev našega štadiona za-
čeli z odstranitvijo tartana.
Sredi poletja moram trenirati v
dvorani, kjer nimamo odrivne
deske, a je vsaj jama z mivko,«
je misli usmerila v prihodnost
ena naših najbolj razgledanih
vrhunskih športnic.
■■■■K        ŽEUKO ZULE
16
REPORTAŽA
Miško, Drago in
ostala druščina
Ljubljanski živalski vrt je zanimiv v vseh letnih časih
čeprav slovenska metropo-
la res ne sodi v celjsko regijo,
tako zelo daleč od nje tudi ni.
Zato je lahko obisk ljubljan-
skega živalskega vrta kaj pri-
meren izlet za vso družino.
Živalski vrt je bil ustanov-
ljen leta 1949, ko je stal še
sredi Ljubljane. Dve leti ka-
sneje se je selil na sedanjo
lokacijo pod Rožnik, hrib na
obrobju Ljubljane. Od začet-
nih osmih živalskih vrst se je
število povečalo na današnjih
145 oziroma 350 živali. V vrtu
najdemo predvsem samonikle
živalske vrste, seveda pa ne
manjka niti bolj eksotičnih
vrst, pripeljanih iz daljnih kra-
jev. Zoo je strokovno vodena
ustanova, ki goji živali, katere
nato živijo na prostem, pouču-
je obiskovalce, nudi sprostitev
in deluje na področjih naravo-
varstva in znanosti. Vsaki ži-
vali se trudijo narediti neobio-
top, to je manjši prostor, ki ga
žival nato sprejme za svojega,
saj ima tam vse, kar potrebuje
za življenje; prostor za spanje,
sončenje, kopanje, iztreblja-
nje, opazovanje in skrivanje.
Potep se začenja
Poleti pa se končno začno
dogajati stvari po vrtu. Takoj
ko stopimo skozi vrata zooja
pod Rožnikom, nekako pride-
mo v popolnoma drugačen
svet, živalsko kraljestvo, če že-
lite. Že na začetku lahko vidi-
mo različne bolj ali manj ekso-
tične sesalce, od kamel in lam
pa do bizonov, njim nasproti
pa živijo noji in zebre. Nato se
sprehodimo mimo obvodnih
ptic, kot so pelikani, čaplje in
race, ter avstralskih gostov
emujev in kengurujev, na bolj
domača tla, k divjim praši-
čem, jelenom, srnjakom, raz-
nim kozam in zajcem, ter še
nekaterim >našim< živalim. Za
tem so na vrsti ptiči in zverini-
ce v kletkah.
Meni samemu so bili sicer
najbolj všeč krokar Drago, ra-
kun in podlasica, vendar pa bi
vsakdo prav tu našel kakšno
žival, ki bi se mu usedla v srce.
V teh kletkah imajo tudi dihur-
ja Maksa, ki je prav prijazno in
cartljivo bitje. Nasproti tem
kletkam ležijo terariji, v kate-
rih živijo predvsem plazilci,
torej kuščarji, krokodili in ka-
če, premorejo pa tudi nekaj
želv in pajkov. Po krajšem
sprehodu pa pri rakunjem psu
zavijemo in pridemo do azij-
skega slona, ki je sicer malo
manj veličasten od afriškega
bratranca, a je vseeno ogro-
men. Družbo mu zunaj delajo
velblodi, notri pa ježevec in
jazbec. Pot nas nato vodi do
ptic roparic in nutrij, nakar pri-
demo do zanimivih opic, ki kot
vedno uganjajo raznorazne
norčije. Zanimivo jih je gledati
predvsem zato, ker so zgolj
eno stopničko pod nami na
evolucijski lestvici in v njih vi-
dimo v bistvu smešnega člove-
ka, karikaturo samega sebe.
Pri žvercali
Tako pridemo tudi do naj-
brž najbolj zanimivega dela
živalskega vrta, saj se mimo-
grede oglasimo še pri medve-
dih Jakcu in Meti. Prisrčnima,
a lenima kosmatincema dela
družbo še lisica, ki pa se med-
vedjim tacam raje umakne. Še
malo naprej so kletke z zaradi
vročine sicer precej lenimi,
vendar nič manj mogočnimi-
mi, divjimi mačkami, kot so
leopard oziroma panter, pu-
ma, sibirski tiger in lev. Mimo
volkov in evropske divje mač-
ke nato pridemo do risov Ba-
rona, Cezarja, Castorja in Po-
luksa in samice Venere, ter se
nato pri kozorogih obrnemo
nazaj. Po tej dolgi poti si lahko
odpočijemo ob konjih in poni-
jih, ki se jih da tudi jezditi. Še
zadnja večja zanimivost je
morski lev Miško, nato pa mi-
mo rac, bobrov in kazuarjev
počasi pridemo do prav po-
sebne kletke... Ne, tam ne ži-
vijo dinozavri ampak prave
pravcate - domače živali. Mor-
da se to večini zdi smešno,
vendar digitalni otroci enaind-
vajsetega stoletja poznajo av-
tomobile, robote, računalnike,
rakete, osla pa najbrž ne. No,
prav to so se s to kletko potru-
dili delavci vrta popraviti. Notri
bivajo tako konj, krava, kokoši,
osel in še nekaj povsem običaj-
nih domačih živali. Prav zares
dobra domislica! Kakorkoli že,
to je konec poti in odpravimo
se lahko proti domu, ali pa
naredimo še nekaj krogov. Prav
lepo je recimo, ko naletimo na
nekaj živali, ki se po vrtu pro-
sto sprehajajo. Ti srečneži so
tako ježi kot tudi pavi, ki s
svojim prelepim perjem moč-
no poživijo živalski vrt.
Ko se cloveic
spremeni v žival
Obisk pa po mojem postane
smiseln šele ko vse skupaj
doživimo kot nekakšno dru-
žino in ko tudi človek začne
dojemati živali kot polno-
pravne člane večje skupnosti,
ki nam ni podrejena, ampak
smo mi njen enakopravni se-
stavni del. Žal je to le iluzija,
vsaj v živalskem vrtu, a v re-
snici je tako.
Vsaka žival ima tudi svoje
ime in stik med obiskovalci in
živalmi postane tako skorajda
intimen; zaščitni znak zooja -
medvedka Meta z mladim Ma-
ticem, zajec Lisko, ki je zdaj
sicer samo občasen obiskova-
lec vrta, saj živi na prostosti,
slonica Ganga, kameli Fatima
in-Ajdan, divja pujska Tina...
Tako se lahko skupaj z živalmi
veselimo ob rojstvu mladičev
ali smo žalostni ob poginu ka-
tere živali.
No, če smo že pri mladih, je
teh letos cel kup. Letos je na
primer divja svinja spet povr-
gla svoje male progaste prašič-
ke. Od zveri so se rodili mladi
volčiči. Tudi šimpanzi imajo
mladiča, ki skrbi za zabavo v
kletki. Race in ostala pernata
druščina ter glodalci, kot so na
primer nutrije, to so tiste živa-
li, ki izgledajo kot križanec
med bobrom in podgano (kar
pa vseeno izpade prav prisrč-
no), pa imajo mlade tako ali
tako vsako leto.
Poleg ogleda je na voljo še
kup drugih dejavnosti za najm-
lajše, kot na primer ježa na
ponijih, otroški zoo, kjer lahko
otroci rajajo s somalskimi ko-
zami, ter otroško igrišče. Zanje
so pripravili tudi nekaj drugih
domislic, kot na primer gusar-
sko ladjo, ki stoji med racami.
Pa še malica
Posebej privlačno pa je bilo
od nekdaj hranjenje živali. Ob
enajstih dopoldne in treh po-
poldne hranijo Miška, moi
ga leva, ki je bil od nekdaj 2
da s svojimi saltami, skol
drugimi akrobacijami. Ob [
popoldne so na vrsti zveri,
no opoldne pa hranijo obvc
ptiče. Malo manj prijetno je
dati hranjenje kač, saj jim
stijo žive miši, ki jih nato rec
modras zastrupi in pogo
Vendar tako gre to, kače
jedo zgolj žive živali. In
prehranjevalni verigi sedijo
mišjo, pač miš potegne >ta'
ko<. Podobni so tudi risi, ki
dan dobijo govedino, koko
pa živega morskega prašičk
Vendar ni vse tako lepo.
veste, vsaka medalja mu
plati. Na splošno naj bi
živalski vrtovi ena izmen 1..
oblik mučenja živali. Te in
namreč premalo življenjsl
prostora in so zato manj rar
niti nimajo volje do razmm
vanja oziroma obstoja sp
Vendar se vsaj v Ljubljani tr
jo ta zapor čimbolj spremer
prijeten dom. Ni čudno,
vsi delavci veliki ljubitelji žr
Za prijeten izlet ob koncu
na pa je živalski vrt, ki leži
Rožnikom, malo iz centra L
Ijane, vseeno nadvse prime
za 550 tolarjev pa si ga la
ogledate tudi vi. Živalski vi
odprt vse dni razen ponedel
možni pa so tudi vodeni ogl
kjer lahko nekatere živali
božate in dejansko čutite,
žival doživlja.
Slonica Ganga, veteranka živalskega vrta, med >tuširanjem< s slamo.
Med obvodnimi ptiči najdete tudi zelo lepo sivo čapljo.
GREGOR STAME)
^1
Bobri so si takole uredili svoj prostor pod soncem.
Tako izgleda ris med sončenjem.
KULTURA
Začasni
uvoz
razstavi »Začasni
voz«. odprli jo bodo čez
[ien dni, v četrtek, 8. av-
,i,sta v celjski galeriji so-
jobne umetnosti, se pred-
(gvlja šest umetnikov in
(pietnic, ki končujejo podi-
jomski študij v razredu
Magdalene Jetelove na
[iiseldorfski Akademiji za
j)iovno umetnost,
umetniki prihajajo iz štirih
Ij^v: Hee-Seon Kim (Južna
[oreja), CorneUus May (Nem-
jja), Joanne Moar (Nova Ze-
jndija), Štefan Pfaff Hosch
Nemčija), Nika Špan (Slove-
,ija), Ralf Werner (Nemčija).
Imetniki so nekaj let študirali
kupaj- To jih združuje in daje
lovod za to potovanje. Raz-
nišljajo o pogojih in možno-
jjh komunikacije. Njihove
ieje se osredotočajo na pribli-
evanje, konceptualno in sub-
jlno. Njihova dela imajo,
Jjub vsej individualnosti in
avesti o konstrukciji zgodovi-
le, skupni imenovalec. V ce-
oti in kar se da prepričljivo
latančno tematizirajo ambi-
falentnost tujosti, drugosti in
vojstvenosti. Razstava je
Pripravljena v sodelovanju z
|Galerijo ŠKUC iz Ljubljane. V
Galeriji sodobne umetnosti
:elje bo na ogled do konca
ivgusta.
Zimzelenčki ob Savinji
v okviru prireditev Poletja
v Celju, knežjem mestu bo
nocoj, v četrtek ob 20. uri, v
Lapidariju ob Savinji večer
večno zelenih melodij,
najmlajši obiskovalci pa bo-
do sobotno dopoldne lahko
preživeli v družbi lutk in lut-
karjev Gledališča Tri iz Kra-
nja.
Nocojšnji večer večno zele-
nih melodij sta finančno pod-
prli CBH in Vizija Celje, pev-
sko glasbeno druženje z Dam-
jano Golavšek, Tatjano Dre-
melj, Ladom Leskovarjem,
Rafkom Irgoličem, Stanetom
Mancinijem in ansamblom
Mojmira Šepeta pa bo marsi-
koga popeljalo desetletja na-
zaj, v čase, ko .so se danes
večno zelene melodije prvič
dotaknile ušes in src poslu-
šalstva. Prenekateremu Celja-
nu pa naj izdamo še presene-
čenje nocojšnjega večera; ro-
jak iz mesta ob Savinji Moj-
mir Sepe obljublja, da bo tudi
sam zapel. Da zna, in to še
kako dobro, trdijo vsi, ki so ga
- leta nazaj - imeli priložnost
poslušati.
Gledališče Tri iz Kranja bo
v soboto ob 10. uri v Lapidari-
ju ob Savinji pripeljalo Čenčo,
ki bo v lutkovni predstavi
Ojoj, boli! najmlajšim izdala,
zakaj zdaj najrajši je jabolka,
po vsaki liziki pa si temeljito
umije zobe...
V primeru slabega vremena
bodo organizatorji Poletja v
Celju, knežjem mestu nocojš-
njo in sobotno prireditev selili
v SLG Celje.
IS
Glasbeni večer v Opatijsici cericvi
Pretekli torek je Opatijsko
cerkev sv. Danijela v večer-
nih urah zapolnila glasba
mednarodnega mladinskega
godalnega orkestra pod tak-
tirko angleškega dirigenta
Simona Robinsona.
Mladi glasbeniki so se pred-
stavili s Handlovim koncer-
tom Concerto grosso v G-mo-
lu op. 6, št. 6, s Srebotnjakovi-
mi Slovenskimi ljudskimi ple-
si, s Komorno glasbo Marjana
Šijanca, nazadnje pa so nav-
dušili še z Brittnovo simfonijo
Simple Symphony.
Gre za enega izmed koncer-
tov, na katerih se po Sloveniji
predstavljajo mladi glasbeniki
iz Slovenije, Švice, Bosne in Her-
cegovine, Albanije, Jugoslavije,
Hrvaške, Madžarske, Anglije in
Amerike. Glasbena mladina Slo-
venije je letos v Dolenjskih Topli-
cali pripravila 12. mednarodni
poletni tabor, glasbeniki pa bo-
do na teh koncertih pokazali, kaj
vse so se na tem taboru naučili.
Dirigent Simon Robinson,
sicer po rodu Anglež, je stalni
dirigent mariborske operne
hiše, kjer dirigira večino del z
njenega sporeda. Poleg tega
pa sodeluje tudi z orkestrom
Mariborske filharmonije in z
orkestrom Slovenske filhar-
monije. N.G.
Mednarodni mojster
fotografije
Pred nedavnim je fotograf in svetovni popotnik Celjan Vinko
Skale ponovno dosegel vidni mednarodni uspeh.
Uspehi in nagrade, ki jih je prejel na številnih mednarodnih
foto salonih, so mu v okviru FIAP (Mednarodna organizacija za
fotografsko umetnost), prinesli mednarodni naziv mojstra umet-
niške fotografije: E FIAP (Exellence of FIAP), kar pomeni višjo
stopnjo njegovega dosedanjega naziva A FIAP (Artist of FIAP).
Ustvarjalna pot Vinka Skaleta se je pričela strmo dvigati leta
1989, ko se je s svojimi fotografijami prvič uspešno pojavil na
mednarodni sceni. Prav dobro pa ga poznamo iz njegovih
razstav doma, od katerih je najbolj znan njegov fotografski
ciklus »Korenine«. Ž.B.
_5»_
Počitniška literatura
Mladinska knjiga je izdala
več novih knjižnih naslovov,
primernih za počitniško pre-
biranje.
Avtor mnogih uspešnic Sid-
ney Sheldon v novem romanu
Nič ni večno opisuje dogodke
iz zdravniškega okolja. V sre-
dišču dogodkov so tri mlajše
zdravnice iz Los Angelesa, ki
se pri svojem delu srečujejo z
različnimi usodnimi odloči-
tvami, v ozadju pa poteka so-
jenje zaradi umora.
V Krokodiljem žrelu je na-
slov romana Ruth Rendell.
Pripoved se vrti okoli sedem-
najstletne Lize, ki s svojo ma-
terjo živi v odmaknjenem
dvorcu. Ko odkrijejo, da je nje-
na mati morilka, je Liza pre-
puščena sama sebi v okolju, ki
je do nje nadvse neizprosno.
Agatha Christie velja za zelo
cenjeno pisateljico kriminalk
in Zlo pod soncem seveda
tudi sodi v to zvrst. Tokrat
bistri Hercule Poirot raziskuje
identiteto neznane osebe, ki je
na letoviški plaži umorila mla-
do lepotico, kar pa sploh ne
bo lahka naloga, naletel pa bo
tudi na vrsto presenečenj.
V dnevih ko poteka veliko
olimpijsko tekmovanje v ame-
riški Atlanti so izdali obsežno
knjigo Britte Kruse Kronika
100 let ohmpijskih iger 1896-
1996. Opisane so vse poletne
in zimske igre, dodani so jim
fotografski materiali, ter tabe-
le z rezuhati in medalje, ki so
jih prejeli športniki.
Vrsti domačih politikov, ki
opisujejo svoje videnje dogod-
kov iz najnovejše zgodovine
se je s knjigo Moja resnica
pridružil tudi Janez Drnov-
šek. V njej se je osredotočil na
prelomni čas od leta 1989 do
1991, obdobje, v katerem je
Slovenija bila v fazi osamosva-
janja, pri čemer je imel po-
membno vlogo tudi pisec knji-
ge.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
KONCERTI
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo nocoj ob
20.30, koncert Tria Luvvigana
iz Ljubljane.
RAZSTAVE
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri, v
petek ob 20. uri, odprli raz-
"ilavo likovnih del akadem-
skega slikarja Valentina Oma-
[ >a. Odprta bo do 22. avgusta.
V knjižnici v Šentjurju je
I 'ostavljena na ogled pregled-
■ la razstava 20-letnega obdob-
, a, ob siceršnji 50-letnici delo-
• 'anja šentjurske knjižnice, ki
predstavlja kot pomembna
kulturna in izobraževalna us-
anova v občini.
V prostorih Pošte Celje do
i ^onca avgusta razstavlja olja
^ akrile slikarka Špela Stra-
'ek-Vogrin.
V Muzeju grafične umet-
nosti v Rogaški Slatini je
%rta razstava Poletne sli-
^^rsko-kiparske delavnice
96.
y Razstavnem salonu v Ro-
S^ški Slatini je do 17. avgusta,
J^Prta likovna razstava del
'^^ssima Bazzaja in Carla Ca-
settija.
, y H. nadstropju Osrednje
•^•ijižnice je do 15. septembra
Ogled razstava Misli in srcu
Pfosto pot, z izborom grafik 6.
"^roškega grafičnega bienala.
avli hotela Dobrna od
J^Dote naprej razstavlja Viktor
OSTALO
(1q   dvorani  Zdraviliškega
p^,j^^ na Dobrni bo jutri, v
ob 20. uri, nastop vokal-
ne skupine Vigred iz Dobrne
in folklorne skupine. V soboto
od 16; ure naprej pa bo osred-
nja poletna tradicionalna turi-
stično-zabavna prireditev Noč
pod kostanji.
V zdraviliškem parku v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20.30, folklorni večer s skupi-
no Janka Živka iz Poljčan ter
folklorno skupino iz Češke.
KINO
Union od 1. do 7.8. ob 18. in
20. uri ameriški film Bilko De-
bilko; Mali Union od 1. do 7.8.
ob 19. uri ameriški film Pozabi
Pariz; Metropol od 1. do 7.8. ob
19. in 21. uri ameriški film Barb
Wire - Ne kliči me punčka.
Poletni kino (na terasi za ki-
nom Union, v primeru slabega
vremena pa v kinu Mali Union)
od 1. do 4.8. ob 22. uri ameriški
film Dvanajst opic, od 5. do 7.8.
pa ob 22. uri italijanski film
Poštar.
Kino Dobrna 3. ob 19. in 4. 8.
ob 17 uri ameriški film Jumanji.
Kino Žalec 2.8. ob 21. in 4.8.
ob 20. uri ameriški film Ljube-
zen v cvetju, 3.8. ob 19. in 21. uri
ter 4.8. ob 18. uri ameriški film
Orangutan v hotelu Majestic.
KNEŽJE
POLETJE
Četrtek, 1. avgust ob 20. uri
- Lapidarij (ali SLG Celje) -
večer večno zelenih melodij z
Ladom Leskovarjem, Tatjano
Dremelj, Rafkom Irgoličem in
Stanetom Mancinijem.
Sobota, 3. avgust ob 10. uri
- Lapidarij (ali SLG Celje) -
Ojoj, boli, v izvedbi gledališča
Tri iz Kranja.
ZAPISOVANJA
Vizumizad ja dežele
Zgodilo se je točno tisto, kar
smo si vsi skupaj najmanj že-
leli. Za Avstrijce in Nemce smo
le južnoslovanska sodrga, na
katero so se hočeš nočeš mora-
li prilagoditi, dejstvo, da živi-
mo v njihovi neposredni bliži-
ni, pa vzeti v zakup. Za Itali-
jane smo ali avstrijski hlapci
ali pa še večji cigani kot so pa
sami. Za Hrvate smo srbski
pomagači in neke vrste doma-
či izdajalci, ker smo menda
tako in tako samo ena izmed
hrvaških vej, ki se je naselila
pod Alpami. Za Srbe pa smo
simpatičen narod z ustašoid-
nim vodstvom. Koga drugega
pa žal niti ne zanimamo. Smo
preveč nezanimivi.
Hej, kaj pa Bošnjaki? Saj
res. Bošnjaki. Ti so nam pre-
kleto hvaležni, ker smo jim v
tistem štiriletnem klanju pre-
cej nesebično pomagali, ker
smo sprejeli begunce, ki jih
danes niti sami nočejo, ker
smo bolj ali manj nepristran-
sko ocenjevali njihov položaj
in končno, ker nismo pokaza-
li niti najmanjšega interesa
po njihovem ozemlju. Prete-
klost? Točno. Vse to je danes
preteklost. Vojna je končana.
In v Bosni in Hercegovini je
zavladal nekakšen mir Srbi
in Hrvati so svoje sanje za
nekaj časa potlačili, Slovenci
pa smo se šele prav zbudili:
Bosno in Hercegovino smo gos-
podarsko okupirali. In, če se
proti vojaški agresiji niso mo-
gli, se proti gospodarskemu
desantu Bošnjaki lahko bori-
jo. In vsak napad tudi zatrejo.
Ne verjamete? Hmm, v Danih,
sarajevskem časopisu, se je
pojavil članek, ki potezo bo-
sanske vlade, ki poziva k boj-
kotu slovenskega blaga, oce-
njuje kot edino pravočasno in
pametno potezo njihove vlade
v nekaj zadnjih letih. Seveda.
Bosanska vlada je našla pro-
tiorožje. Takšno, ki srbskih
tankov in hrvaških granat, ne
bi niti najmanj prestrašilo,
slovensko gospodarstvo lahko
pa prekleto dobro potolče. Boj-
Piše: TADEJ ČATER
kot slovenskega blaga, kaj-
pak. Kar pa za »narodov
duh«, če si sposodim besede
prof. Dušana Pirjevca. ni niti
najmanj pomembno. Bolj po-
membno je drugo. Tisto, kar
si danes o Slovencih mislijo
Bosanci. Taisti Bosanci, ki so o
Slovencih skozi štiriletno kal-
varijo opustili stereotip o se-
bičnih, zapečkarskih, nedu-
hovitih in sploh neznosno dol-
gočasnih Slovencih. Hja, da-
nes nismo le sebični, zapeč-
karski, neduhoviti in sploh
neznosno dolgočasni Slovenci,
marveč tudi tisto, kar si naj-
manj želimo. Tisto, kar nas je
tolažilo, da ne gre za javno
mnenje, marveč zgolj za izja-
vo razočaranega jugoslovano-
fila: dunajski kočijaži. Točno.
S tem, ko so Bosanci prevzeli
Emirja Kusturico in njegovo
izjavo, ko so ga takorekoč vze-
li za svojega, ga razglasili za
legitimnega prebivalca Sara-
jeva (vojna je pač končana in
stvari gredo počasi v poza-
bo!), za enega najbolj spošto-
vanih Sarajevčanov, so »uza-
konili« tudi njegovo izjavo, ki
pa ni več le njegova izjava,
mnenje zagrenjenega umetni-
ka, maiveč stereotip, javno
mnenje... Za Bošnjake smo to-
rej le dunajski kočijaži. In zato
smo si krivi izključno sami.
Seveda, še enkrat smo se »pro-
dali Dunaju«. Oziroma Brus-
lju. Tokrat na račun Bosancev.
Z uvedbo vizumov, kajpak. In
naredili malo dobrega za
evropeizacijo Slovenije in veli-
ko slabega za »narodov duh«.
Žal.
Likovno poletje ob Sotli
Razstavi Štajercev ter Italijanov
v Rogaški Slatini si je mo-
goče ogledati dve različni li-
kovni razstavi, dela, ki so
nastala med domačo Poletno
slikarsko-kiparsko delavni-
co ter razstavo dveh nevsak-
danjih ustvarjalcev iz Italije.
Obe so odprli pretekli teden,
na ogled pa sta do sredine
avgusta.
V Razstavnem salonu Pivni-
ce so v četrtek, v počastitev
občinskega praznika, odprh
razstavo del z omenjene de-
lavnice, vsega kar so štajerski
ustvarjalci ustvarili v treh julij-
skih dneh v Rogaški Slatini.
Zdraviliško stavbarstvo sta
upodabljala predvsem Zoran
Ogrinc iz Radelj ob Dravi ter
Niko Ribič iz Maribora. Doma-
činka, Erna Ferjanič-Fric je sli-
kala podobe iz zdraviliškega
parka, Vojko Pogačar iz Mari-
bora najbližje griče, Aco Leba-
rič iz Maribora pa na je svoj
humorni način upodabljal pe-
teline. Predstavljata se tudi
oba sodelujoča kiparja, Mari-
borčana. Marjan Drev razstav-
lja svoje znane čelade iz žgane
gline, Ivo Goisniker pa kariz-
matone, poosebitve duhovne-
ga sveta v lesu. Na razstavi je
prav tako precej skic in risb.
V Razstavnem salonu Pivni-
ce pa se od preteklega tedna
predstavljata Italijana Massi-
mo Bazzo iz Trbiža ter Carlo
Casetti iz Verone. Bazzo pred-
stavlja cikel slik, ki je nastal v
ZDA, z naslovom Prva intuici-
ja v Ameriki. Gre za različne
montaže, kolaže, pri čemer
uporablja odpadna gradiva,
kamenčke, sponke, uporablje-
na pisma, kose tapet... Njego-
va dela so že v nekaterih ame-
riških muzejih, znan pa je tudi
po grafičnem in industrijskem
oblikovanju ter po različnih
nagradah. Casetti slovi po risa-
nju stripov, pri čemer uporab-
lja za podlago papir, folijo,
platno... S stripi se seveda
predstavlja tudi v Rogaški Sla-
tini. Italijanska ustvarjalca se
predstavljata z deli, ki jih na
razstavah sicer redko videva-
mo.
BRANE JERANKO
18
PORTRET
Človek, ki je iz rokava stresal šole
Portret častnega občana Celja mag. Ludvika Rebeuška ali o ravnatelju, ekonomistu in turističnem delavcu, ki je živel in delal za Celje
Ludvik Rebeušek je Celjan. Eden tistih
redkih, ki lahko zase trdijo, da so to z dušo in
srcem že od rojstva. Njegovo življenje se je
pričelo pred petinsedemdesetimi leti v teda-
njem hotelu Pošta v Aškerčevi ulici. Hotel je
bil do nacionalizacije leta '48 last njegovih
staršev. Potem pa so se zanje začeli ne ravno
rožnati časi.
Vendar se lahko Ludvik Rebeušek, ki je pred
kratkim praznoval petinsedemdesetletnico,
vseeno pohvali s tem, da je bilo njegovo mno-
gostransko delovanje (v okviru katerega se je
vselej prepletalo več različnih področij) ves čas
usmerjeno predvsem v en cilj. V in za Celje.
Tako je še danes, ko ga lahko na natanko
petinpetdeset let starem kolesu še vedno vidite,
kako se ob sončnih dnevih z Lepe poti, kjer si
je na stara leta zgradil hišo, vozi po Celju. Še
vedno piše, še vedno kritično ocenjuje vse, kar
mu ni všeč, kar se mu ne zdi pravilno. Še vedno
živi in dela za svoje mesto. Kot vselej...
Zdraviliški turizem
»Glede na to, kje sem bil
rojen, sem s turizmom pravza-
prav zaznamovan že od rojs-
tva. Pozneje sem opravil višjo
turistično-gostinsko šolo na
Dunaju, za katero sem imel le
leto dni časa, saj sem lahko le
toliko časa stanoval pri dru-
žinskih znancih. Tako sem do
božiča opravil vse izpite za
prvi, do konca šolskega leta pa
vse izpite za drugi letnik.
Prakso pa sem opravljal v Švi-
ci, kjer sem delal v znanem
zdraviUškem kraju Tarasp, ki
je blizu St. Moritza,« se spomi-
nja Ludvik Rebeušek, kako je
pred leti začel s turizmom, ki
je tako postal ena glavnih de-
javnosti v njegovem življenju
in delu.
Leta 1957, ob ustanovitvi
Slovenske zdraviliške zveze,
katere soustanovitelj je bil,
so ga prosili, naj prevzame
tajniške posle, iz česar je na-
stal kar dvajset let trajajoč
mandat. Ponosen je na to, da
ima Skupnost slovenskih na-
ravnih zdravilišč še danes se-
dež v Celju. Pa na to, da je
bila v petdesetih letih, po
propadu tedanje jugoslovan-
ske Zveze zdravilišč, sloven-
ska zveza edina, ki je delova-
la še naprej. »Tako je bilo
tudi zato, ker kot tajnik te
zveze nisem bil zaposlen po-
klicno. Delal sem na šoli in
tako sem si lahko privoščil,
da sem povedal, kar sem mi-
slil, saj me ni bilo strah, da
bom izgubil službo,« pravi,
ne brez ponosa. In se spomni
časov, ko se je - v nasprotju z
vsemi ostalimi, ki so želeli
kaj doseči, pa so bili tako ali
drugače onemogočeni - mir-
no prepiral z republiškimi
funkcionarji in sekretarji, saj
se ni bal, da bi kar koli izgu-
bil. »Če bi me vrgli iz službe,
bi si pač našel drugo,« se
nasmehne.
Prva icnjiga
Leta 1966, v čast medna-
rodnega leta turizma, ki je
bilo razglašeno v prihodnjem
letu, je izšla njegova prva
knjiga z naslovom »Raziskava
tržišča in ekonomska propa-
ganda v turizihu«. Gre za -
tako v tistih časih kot še da-
nes - eno redkih študij, ki
raziskuje problematiko tega
področja. To je bila prva to-
vrstna knjiga v Jugoslaviji in
tudi ena redkih v mednarod-
nem merilu. »Takrat sem v
uvodu zapisal, naj bo to zače-
tek slovenske turistične knjiž-
nice.« Želja se mu je uresniči-
la, saj je bila knjiga na željo
takratnega generalnega se-
kretarja OZN UTanta uvršče-
na v knjižnico OZN v New
Yorku. Na temelju tega je
FITEC - mednarodno zdravi-
liško združenje - leta '68 v
Rogaški Slatini priredilo med-
narodni kolokvij ekonomi-
stov, ki se ukvarjajo z zdravi-
liško problematiko,« naniza
še en svoj uspeh, ki je dobil
mednarodne razsežnosti. Iz
kongresa mednarodnega
zdraviliškega združenja pa
izhaja tudi imenovanje, ki po-
meni poleg naziva »častni ob-
čan Celja« za Ludvika Re-
beuška eno največjih počasti-
tev v življenju. Na kongresu
so namreč volili novega pod-
predsednika ekonomske ko-
misije in po meddržavnem
dogovoru bi moral to postati
pomočnik poljskega ministra
za zdravstvo. Vendar se je na
predlog oglasilo nekaj sode-
lujočih, naj on, ki je bil po
poklicu pravnik, zasede kak-
šno mesto na pravnem po-
dročju. »Mi pa imamo mlade-
ga ekonomista iz Jugoslavije,
ki je napisal knjigo o zdravi-
liškem turizmu in ki je dostoj-
no opravil mednarodni kolok-
vij v Rogaški Slatini,« so dejali
in kar naenkrat me je nekdo
opozoril, da govorijo o meni.
S predlogom se je strinjal tudi
član direktorija, švicarski za-
stopnik, ki je ta predlog pre-
nesel naprej, in tako so me
izvolili za prvega podpred-
sednika te komisije.
Uspehov, ki jih je trdno in
vztrajiio delo Ludvika Re-
beuška prineslo zdraviliške-
mu turizmu v Sloveniji, pa s
tem še ni konec. Tako je v
letih '62 in '64 samo Sloven-
cem uspelo do sprejetja pri-
peljati poseben Zakon o na-
ravnih zdravilnih sredstvih,
naravnih zdraviliščih in zdra-
vihško-turističnih krajih v Ju-
goslaviji.
Leta '74, ob mednarodnem
zdraviliškem letu, je Ludvik
Rebeušek kot osebni prispe-
vek ob tem letu izdal dve pub-
Ukaciji. Prva je knjiga z naslo-
vom »Ekonomska upraviče-
nost investicij v zdraviliško-
turističnih krajih«, druga pa
obsežna študija z naslovom
»Možnosti oblikovanja hetero-
genih ponudb zdraviliško-tu-
rističnih krajev«.
Šolstvo
Področje, ki je Ludvika Re-
beuška v življenju še posebej
zaznamovalo, je šolstvo. Prav-
zaprav bi bilo bolj pošteno
zapisati, da je bil Ludvik Re-
beušek tisti, ki je zaznamoval
to področje... Ob vseh stvareh,
ki jih je v življenju počel, de-
javnostih, s katerimi se je uk-
varjal, je bila njegova redna
zaposlitev v šolstvu - kar tride-
set let je bil ravnatelj.
Leta 1950 je prevzel upravi-
teljstvo tedanje vajenske šole
za trgovske učence v Celju, ki
je bila takrat, tako kot gostin-
ski oddelek te šole, ki je bil
ukinjen dve leti prej, brez
lastnih prostorov in predvide-
na za ukinitev. Novi upravi-
telj je šolo kaj hitro postavil
na noge. »Drugega izhoda ni
bilo,« pravi, »saj tedanja šola
ni imela svojih prostorov, go-
stovala je v dveh učilnicah, v
letu, ko sem postal upravitelj,
pa jo je obiskovalo 65 učen-
cev.«
Ko se je Ludvik Rebeušek
odločil, da bo prevzel mesto
upravitelja, je s tem postal
prvi redno zaposleni profesor
na vseh trgovskih vajenskih
šolah v Sloveniji. Vsi ostaH
učitelji na teh šolah so takrat
delali honorarno. Šolo je rešil
preprosto tako, da se je odlo-
čil - zgraditi novo. »Leta '56,
pred štiridesetimi leti, nam je
uspelo začeti gradnjo na loka-
ciji, kjer je danes Srednja go-
stinska šola, ki je bila v pri-
hodnjem letu dograjena.« Po-
tem pa so šole v Celju pod
njegovim vodstvom začele ra-
sti kot gobe po dežju... Leta
'58 je bil kot posebni oddelek
v okviru nove Trgovske šole
ustanovljen še gostinski od-
delek, ki so ga dve leti potem
osamosvojili, iz česar je na-
stala tedanja Gostinska šola v
Celju. Leta '59 je bila usta-
novljena Poslovodska šola, tri
leta pozneje pa so pri teda-
njem Šolskem centru za bla-
govni promet v Celju ustano-
vili še Komercialno šolo. Iste-
ga leta je celjska šola za pro-
dajalce prevzela odgovornost
za praktični pouk v verificira-
nih prodajalnah, kar pomeni
začetek realizacije tako ime-
novanega »Celjskega modela«
- povezave teoretičnega in
praktičnega pouka pod vods-
tvom poklicne šole, ki so ga v
šolskem letu 1965/66 sprejele
in začele izvajati najprej vse
slovenske šole za prodajalce,
pozneje pa so se jim pridruži-
le še vse gostinske šole v Slo-
veniji.
Leta '74 so za potrebe Šol-
skega centra za blagovni pro-
met zgradili nov objekt s telo-
vadnico, nekdanjo trgovsko
šolo pa so prepustili za potre-
be Srednje gostinske šole.
»Ob koncu sedemdesetih
sem na občnem zboru Skup-
nosti šolskih centrov za bla-
govni promet predstavil tudi
program Višje trgovske šole, s
katerim bi lahko uresničili
načrt >tristopenjskega< šolske-
ga centra. Izobraževanje bi
združevalo šolo za prodajal-
ce, poslovodsko in komercial-
no ter višjo trgovsko šolo,
vendar so načrt prej kot pri
nas uresničili v Beogradu,«
pravi Ludvik Rebeušek. Ideji,
ki jo je predstavil pred dvajse-
timi leti, nova šolska zakono-
daja šele sedaj omogoča ure-
sničenje.
Ljubezen in trma
Kaj je profesorja, ki je na
noge postavil nekaj šol, eko-
nomista, katerega razprave so
doživljale odmeve v medna-
rodnih krogih in turističnega
delavca, vsa leta njegovega
delovanja zadrževalo v Celju?
Tisto, kar je v tem mestu za-
držalo njegovega (že pokoj-
nega) brata Franca, prvega
celjskega ortopeda, po kate-
rem se imenuje tudi Frenkov
memorial? Ljubezen do me-
sta, v katerem sta se rodila?
»Nekateri smo pač lokal pa-
trioti,« preprosto razloži čast-
ni občan Celja. »To je potrdi-
tev dejstva, da lahko, če se za
kaj zavzameš, to dosežeš.
Prepričan sem namreč, da je
Celje na takšnem mestu, da
mora biti nekaj več kot le
navadna mestna občina. Ves
čas sem deloval v tem prepri-
čanju in potrdilo se je, da je
res tako.
Sedaj postaja centralizacija
pri nas velik problem, saj je
znano, da lahko v Ljubljani
dobite za zelo - nezahtevno
službo že zelo visoko plačo.
V časih, ko takšnih težav še ni
bilo, so mi celo Celjani govo-
rili, da moram v Ljubljano,
vendar nisem hotel. Celje je
regijsko središče in ljudje iz
okoliških krajev bodo v sred-
njo šolo še vedno prihajali v
Celje. To pomeni, da se ne gre
zanašati le na Zgodovinski ar-
hiv ali na Pokrajinski muzej,
temveč tudi na današnje in
jutrišnje stvari, ki se dogaja-
jo. Te pa se lahko dogajajo
samo ob pomoči mladih ka-
drov in nikakor drugače. In
če mora mlad človek, ki po-
stane perspektiven, zapustiti
tudi Celje, ker gre študirat v
Ljubljano, je za Celje izgub-
ljen. Tako odhaja tudi vsa in-
teligenca - razen pravih, >za-
drtih< Celjanov, kakršna sva
bila z bratom,« ponosno po-
ve.
Na jesen
Ludvik Rebeušek se je
upokojil leta '80. »Če sem
pričel v dveh gostujočih učil-
nicah s petinšestdesetimi
učenci, sem končal leta '80 v
Šolskem centru za blagovni
promet s 1342 učenci in slu-
šatelji, s tremi različnimi šo-
lami, dvema različnima sa-
mostojnima oddelkoma in s
štirimi dislociranimi oddelki
v Konjicah, Velenju, M02
in Brežicah,« pravi človel
ga številne generacije bii
učencev, ki jih srečujejo
ulici, še vedno pozdravlja
nasmehom. Pa ne zato,
bi morali. Zato, ker ga j
štujejo. Ker jih je na tia
spremljal skozi leta, ki se
pozabno vtisnejo za celo
Ijenje...
Danes skupaj z ženo ži
v hiši, ki sta jo zgradila p
petnajstimi leti. »Otroci
nočejo vrniti iz Ljubljane
naju z ženo pa je hiša pre^
ka,« pravi. Se pa hitro pot
ži z imenom ulice, v ka
hiša stoji. Lepa pot.
V življenju Ludvika
beuška se je nabralo to
dogodkov, izkušenj, uspe
in dejavnosti, da bi jih te|
pustil kar tako. Tudi zatj
na marsikaterem področju
danes zelo aktiven. »Še ve^
kaj napišem, sodelujenj
celjskem turističnem di
tvu, aktivno pa sodelujem
di pri pripravah vsebin in j
gramov na Tribunah tržn
gospodarstva, ki jih organ
ra Društvo ekonomistov
Ije.« In če se boste odpra\^
oddelek za študij cel|
knjižnice, boste tam pod ij
nom »Rebeušek« našli d
250 člankov, referatov in !
dij, objavljenih pri nas ii
tujini. In če boste šli čez
kaj mesecev, boste prav g
vo odkrili še kakšno razpa
več...
Ob petinsedemdesetlel
Ludvika Rebeuška je v za
ku letošnjega julija prip
slavnostni sprejem tudi (
ski župan Jože Zimšek, 1<
častnemu občanu mesta
jubileju zaželel predvsem
bi se njegove ideje in pred
čim prej začeli uresničen
In da bi še naprej ostal li
struktiven kritik dogajan
občini...
Stvari iz življenja Ludi
Rebeuška, ki bi jih bilo m£
če našteti, opisati ali razk
je še ogromno. Vendar tist
jih zadeva, tako ali tako v<
In tu in tam je kaj, kai
vedno lahko ostane sls
nost...
Počasi odhaja. Preden
poslovi, me povabi še na
led svojega legendarnega,
kot pol stoletja starega k
sa. Še vedno mu dobro si
Tako kot Celju in Sloveni
vedno služi dolgoletno d
vanje Ludvika Rebeuška.
ko kot sredi Celja stoji neki
nja trgovska, danes Sredi
gostinska šola. Tako kot|
gove misli izpred tridesJ
štiridesetih let, ki jim la'
mirno pripišemo pridih P
roštva.   »Sloveniji   prav
večkrat tudi >mala Švica<.
kel bi pa, da imamo mn
ugodnejše naravne pogoje
jih ima Švica, ki jih nis'
doslej znali dovolj izkor
ti,« so besede, ki jih je Lu(
Rebeušek v uvodu svoje {
knjige zapisal natanko t
tridesetimi leti. Zveni zni
Morda tako, kakor da bi
napisal danes?
■HMH     NINA M. SED!
■■iFoto: GREGOR
TEMA TEDNA
19
Jezera na Celjskem
Na Šmartinskem jezeru je vsako leto več organiziranih tekmovanj.
Sredi počitnic so reke in
gra kraji, kjer si želimo
ježiveti prosto popoldne,
.^Ijoto ali nedeljo. Letos je
J^lj hladno poletje in le naj-
Pgumnejši se kopajo, ostali
3 se zadovoljimo že z bliži-
Lvode. Da smo le ob njej,
g čeprav bolj iz navade ka-
jor iz resnične potrebe po
jsvežilnem hladu. Zato smo
i,a Marinetu pripravili pre-
,led jezer na Celjskem. Upa-
^0, da bomo z njim marsi-
koga privabili, če že ne ob
ezero, pa vsaj h kovanju na-
letov za obisk katerega od
' 2a informacije smo se obr-
I pili na okoliška ribiška druš-
j va in oskrbnike, ki so nam s
li )odatki z veseljem priskočili
( la pomoč. Zbrali smo podat-
' [6 0 devetih jezerih, le podat-
kov o Velenjskem jezeru ni-
li namo, ker jih ni bilo mogoče
lobiti. Odgovorni niso hoteli
()oslati podatkov, prav tako
I io vztrajno odklanjali vsak
[ )ogovor po telefonu.*Škoda.
v Pri anketiranju se nam je
1] delo pomembno vedeti, ka-
[ [O do jezer, čemu so pred-
Ij fsem namenjena, kako je z
si norebitnim prenočevanjem v
jijihovi bližini, kakšne so
y nežnosti za igro; zanimalo
;t las je aU je v bližini gostilna,
"1 jgovina in telefon; povprašali
p, pa smo še za morebiten na-
(j \m športnih rekvizitov in na-
. jem kurišča.
Izvedeli smo, da je večina
; jezer namenjenih izključno
; turističnemu in športnemu ri-
f bolovu. Skrbniki jezer pravi-
.; jo, da so jezera in ribniki bo-
; gati z ribami. Mi pa smo opa-
(žili, da tudi z ribiškimi tekmo-
(Vanji s spremljajočo folkloro.
] Če se ob jezero podate z
j; družino, vam otroci pri more-
j bitni pripravi hrane ne bodo v
1 napoto, saj se bodo sami kaj
bitro »zaposlili« z igro, pa če-
[Prav otroških igrišč nimajo
J nikjer. So pa marsikje dovolj
il velike travnate in betonske
površine, ki nudijo veliko
1 "iiožnosti za igro, ponekod
premorejo tudi gugalnice. Ne-
i^atera jezera premorejo igriš-
za ljubitelje belega športa,
jamiznega tenisa, ruskega
jl^^^gljanja in lokostrelstva. Ne
^ ?niemo pozabiti še na čolnar-
1 ^ije, najem čolnov, kopanje
j'^ seveda že prej omenjeni
I fibolov, pa tudi ne na roman-
zaključke dneva s ple-
[ Jom ob zvokih žive glasbe, za
I ^^^ero je še posebej poskrb-
1 ''^no ob koncu tedna.
Opažamo, da o celoviti po-
Judbi jezer, bližnjih preno-
,     obiskov bližnjih narav-
in turističnih znamenitosti
:   Vseh možnostih za rekrea-
(npr. ježa in pohodniš-
.^1' skoraj ne moremo govo-
''■ Zatorej se mora vsakdo
J^JJti po svoje. Nekaj nepo-
nih informacij smo priskr-
H'tudi mi.
jj   smo vas s čim le privabi-
' da se kak sončen vikend
j^^Pravite na okoliške vode,
je seveda v posebno za-
oljstvo in se morda vidimo
P^^vtam. ■
^arinet: TANJA HRVATIN
Mozirje - Savinjski gaj do-
stop: ob magistralni cesti Ce-
Ije-Logarska dolina - na kri-
žišču proti reki Savinji, preko
mosta in levo po lokalni cesti
v dom ribičev RD Mozirje in
sam Savinjski gaj. Namen:
ribnik služi izključno za ribo-
lov. Nočitve: ni urejeno. Igriš-
če: igrišče za otroke ima upra-
va Savinjskega gaja v centru
samega gaja. Najem: ni mo-
goč najem rekvizitov, tudi
piknik prostorov ne, čolnarje-
nje ni dovoljeno. Posebnosti:
po predhodnih prijavah orga-
nizira Ribiška družina piknik
(nudijo ribe in druge mesne
izdelke za peko na žaru) in
pijač več vrst, prijave je po-
trebno poslati vsaj 4 dni pred
obiskom, v prijavi mora biti
navedeno število udeležen-
cev, cene so po dogovoru,
plačilo pa je gotovinsko in s
čeki. Zanimivosti: organizira-
nje ribiških tekmovanj v lovu
rib s plovcem na najtežjo ri-
bo, za ceno takega tekmova-
nja velja dogovor pred tek-
movanjem.
Naslov: Ribiška družina
Mozirje, v Savinjski gaj 2,
3330 Mozirje, g. Pogelšek
Franc, Praprotnikova 2, 3330
Mozirje, P.P. 45, tel.: ni.
Jezero Žovnek, dostop: s
ceste Ljubljana-Maribor od-
cep za Braslovče proti Ka-
menčam. Namen: akumulaci-
ja Žovnek je namenjena za
preprečevanje poplav, za na-
makanje hmeljarskih površin,
kot dodatna panoga se je zra-
ven uvrstilo še ribogojstvo.
Nočitve: ni urejeno. Igrišče: ni
urejeno, ker prostor ni turi-
stično usmerjen. Najem: ni
mogoč najem rekvizitov, pik-
nik prostor ni posebej urejen.
Posebnosti: ob jezeru je okrep-
čevalnica, ne organizirajo tek-
movanj ali drugih družabno-
st Zanimivosti: razvaline
Žovneškega gradu, katerega
lastniki so bili celjski grofje,
krasen razgled na Celjsko kot-
lino. ^
Naslov: Hmezad kmetijstvo
p.o. Žalec, Vrečerjeva uhca 8,
3310 Žalec, g. Hrovat in g.
Janežič, tel: 715-823 in ribo-
gojnica: 712-897
Ribnik Preserje, dostop: ob
glavni cesti Šentrupert-Mozir-
je Namen: ribolov. Nočitve:
možnost prenočitve je. Igrišče:
ni posebej urejeno. Najem:
možnost najema kamina z
opremo za piknik. Posebnosti:
organiziranje sindikalnih ri-
biških tekmovanj, urejeno go-
stišče s plesiščem.
Ribnik Prebold, dostop: v
kraju Prebold. Namen: ribo-
lov. Nočitve: v bližini ribnika
urejen avtokamp. Igrišče: -v
bhžini urejeno igrišče za te-
nis. Najem: možnost najema
vrtne «te s kaminom. Poseb-
nosti: v bhžini ribnika je ureje-
no letno kopaUšče z gostin-
skim lokalom, urejen prostor
za piknik, v ribniku prevladu-
jejo ameriške postrvi.
Naslov: Ribiška družina
Šempeter, Cesta na Lavo 1,
3310 Žalec, ga. Helena Ferlež,
g. Zdenko Mak, tel.: 715-544
Slivniško jezero, dostop: iz
Šentjurja ali Podčetrtka po as-
faltni, cesti do parkirišča pri
ribiškem domu ali parkirišča
pod pregrado Slivniškega je-
zera. Namen: ribolov, priredi-
tve na prostem, čolnarjenje
Nočitve: apartmaji Moser.
Igrišče: otroško igrišče, mož-
nost igranja namiznega teni-
sa, rusko kegljišče, športni ri-
bolov, lokostrelstvo Najem:
ribolovni pribor, čolni, tri veli-
ka skupinska kurišča, dve ma-
li družinski kurišči (plin, vo-
da, elektrika). Posebnosti: pri-
reditvena odra s plesišči. Za-
nimivosti: ornitološki in ihtio-
loški naravnovarstveni rezer-
vat, toplovodno ribogojništvo,
vinske kleti, sakralni in pos-
vetni kulturno-zgodovinski
spomeniki.
Ribnik Nivojček pod pre-
grado Slivniškega jezera, do-
stop: iz Šentjurja ah Podčetrt-
ka po asfaltni cesti do parkiriš-
ča. Namen: ribolov. Nočitve: ni
urejeno. Igrišče'- otroško igriš-
če Najem: ribolovni pribor,
eno veliko skupinsko kurišče,
eno malo družinsko kurišče
(plin, voda, elektrika). Poseb-
nosti: igre z žogo, ribolov, lo-
kostrelstvo, urejen piknik pro-
stor, gobarjenje, sprehodi do
ribiškega doma Tratna z okoli-
co. Zanimivosti: ornitološki in
ihtiološki naravnovarstveni re-
zervat, toplovodna ribogojniš-
tva, vinske kleti, sakralni in
posvetni kulturno-zgodovin-
ski spomeniki.
Naslov: Ribištvo, turizem in
gostinstvo Tratna-Slivniško je-
zero. Gorica pri Slivnici 6/a,
3263 Gorica pri Slivnici, g. Mi-
lan Štraus, tel.: 793-102.
Šoštanjsko jezero, dostop:
iz Velenja, Šmartnega ob Paki,
Topolšice, dom je v neposredni
bližini centra mesta. Namen:
turistični ribolov. Nočitve: ni
urejeno. Igrišče: ni posebej
urejeno, ob domu je gugalnik
za otroke in drugi manjši rekvi-
ziti, okolica je urejena in nudi
dovolj možnosti za igro. Po-
sebnosti: jezero velja za naj-
globlje v Sloveniji, saj meri na
nekaterih mestih tudi do 60 m
v globino, je veliko mesojedih
in belih rib, na samem jezeru
se organizirajo razna turistič-
na tekmovanja, v domu je
manjši gostinski obrat, ki go-
stu nudi hrano in pijačo.
Naslov: Dom ribičev ribiške
družine Paka Šoštanj, Can-
karjevo naselje, g. Drago Meh,
tel: 881-060, gostinski obrat je
v lasti g. Ledinek Zlatka
Braslovško jezero, dostop:
iz magistralne ceste Ljubljana-
Celje, v Šentrupertu se zavije
proti Letušu, nato pa v Pariž-
Ijah proti Braslovčam pod Do-
brovljami, od koder se tudi
izHva čista voda v jezero. Na-
men: kopanje, čolnarjenje in
ribolov. Nočitve: možnosti ta-
borjenja na gozdnih jasah.
Igrišče: ni posebej urejeno Na-
jem: prostori za piknike Po-
sebnosti: v bližini je kmečki
turizem, kjer je mogoča izpo-
soja konj, gostišče Jezero po-
letne vikende gostom popestri
z živo glasbo, v zimskem času
pa omogoča prijetno drsanje
na ledu. Zanimivosti: Braslov-
če in okolica so znane po tra-
dicionalnem »Hmeljarskem li-
kofu«.
Naslov: Gostišče Jezero Bra-
slovče, 3314 Braslovče, ga. Flor-
jančičZofija, tel.: 709-064
Šmartinsko jezero - polotok
Brezova, dostop: preko Vojni-
ka - odcep za Brezovo. Namen:
kopanje, športni in rekreativni
ribolov. Nočitve: ni urejeno.
Igrišče: ni posebej urejeno. Na-
jem: uporaba osrednjega pro-
stora v Ribiškem domu, upora-
ba površin (vključno s preno-
snimi mizami) ob domu, upo-
raba malega plinskega žara s
plinom, betonski kamin in ob-
vezen nakup Ikg lesnega oglja,
velik plinski tiganj. Posebnosti:
delno urejena obala predvsem
za športni ribolov, okoli Ribiš-
kega doma je več urejenih be-
toniranih ali asfaltiranih povr-
šin, ki jih gosti lahko uporab-
ljajo za različne igre, med dru-
gim tudi kot plesišče, za re-
kreativne in tekmovalne prire-
ditve. Za vse ljubitelje nočnega
ribolova roparic od pomladi do
jeseni so organizirani nočni
ribolovi. Letos bodo še 3. in 24.
avgusta in 7 in 28. septembra.
Zanimivosti: v naselju Blagov-
na pri Šentjurju ima RD Celje v
lasti več ribnikov namenjenih
ribogojstvu, največja med nji-
mi pa namenjajo tudi športne-
mu ribolovu in sicer izrazito v
smislu turističnega ribarjenja.
Ob ribniku je Ribiški dom, kjer
poskrbijo za prijetno počutje
obiskovalcev. Ob petkih, sobo-
tah, nedeljah in praznikih je
dom odprt za vsakega, ki želi
preizkusiti ribolovno srečo in
se obenem odpočili v prelepi
okolici ribnika.
Naslov: Ribiška družina Ce-
lje, Čopova 19, 3000 Celje, g.
Janez Kruleč, tel.: 451-819.
V objemu gora
Vtisi z letošnjega planinskega tabora na Jezerskem
Vse skupaj se je začelo
pred šestimi leti, ko so se
slivniški planinci in še nekaj
planincev iz drugih planin-
skih društev prvič popeljali
na Jezersko.
Zdaj se tja mladi planinci v
vedno večjem številu vračajo
vsako drugo leto in tam preži-
vijo sedem, kot sami pravijo,
nepozabnih dni. V nedeljo se
je z Jezerskega vrnilo 65
otrok, članov planinskih dru-
štev iz Slivnice pri Celju, Ljub-
nega in Luč. Bih so še popol-
noma pod vtisom tabora in
začeli pripovedovati, da so se
naučili veliko novega o pla-
ninstvu in alpinizmu, osvojili
Virnikov Grintovec, Češko ko-
čo, eno izmed najbolj obiska-
nih planinskih koč, ki je tudi
izhodiščna točka za mnoge
planince. Ledine, ki so znane
po tem, da se z njih na določe-
nih mestih smučajo celo pole-
ti. Goli Vrh in Storžič, poleg
tega pa bili pri najvišjem slapu
v Sloveniji, pri slapu Čedca in
si ogledali Jenkovo kasarno.
Mnogim so hribi in izleti
povzročali tudi težave, od žu-
ljev na nogah pa do tega, da so
bili zvečer tako utrujeni, da so
zaspali brez kakšnega trdega
glasu dežurnega vodnika. Le
najbolj vztrajni so nekaj časa
namenili tudi že tradicional-
nemu mazanju spečih z zob-
no pasto.
»Srečo smo imeli tudi z vre-
menom, saj je vseskozi, razen
v sredo zjutraj, ko nas je pre-
senetila divja nevihta in smo
tako lahko spanje podaljšaU
za urico ali dve, na nas sijalo
prijetno sončece in po nas pih-
ljal hladen vetrič z gora,» je
dejala glavna vodnica izmene
Alja Toš, otroci pa:. »Bilo je
super in vidimo se čez mesec
S planinskimi tabori so ko-
nec junija začela planinska
društva iz Zabukovice, Vin-
ske Gore, Braslovč. Za njimi
je prišla Planinska skupina
Kovinotehna, lepote gorske-
ga sveta pa bodo spoznavali
še člani PO Žalec in Gornja
Radgona.
na pravem zaključku tabora ali
pa drugo leto v objemu drugih
gora in novih prijateljev«
NINA GRADIČ
20
TEMA TEDNA
Konferenca na bodoči avtocesti
Do naslednjega leta bosta dokončana avtocestna odseka Vransko-Arja vas in Hoce-Arja vas
DARS je minuli teden prire-
dil potujočo tiskovno konfe-
renco, na kateri so vodilni
delavci odgovarjali na vpra-
šanja novinarjev, nato pa smo
se peljali po trasi še nezgraje-
ne avtoceste na odseku Vran-
sko-Arja vas in že skoraj kon-
čane trase Hoče-Arja vas.
I^redstavniki DARS so posre-
dovali nekaj zanimivih infor-
macij." Na odseku od Arje vasi
do Vranskega, ki skupno obse-
ga 20,8 kilometrov, so dela pri-
čeli že aprila 1995, rok izgrad-
nje pa je 21. september 1997.
Do sedaj so realizirali 42% po-
godbenih vrednosti, kar je v
skladu s finančnim planom.
Tudi izkopi napredujejo kar le-
po, saj so izkopali 534.000 ku-
bičnih metrov zemlje oziroma
jih nasuli 382.000, kar pred-
stavlja 39% načrtovanih izko-
pov in nasipov. Eden večjih
dosežkov je bila prestavitev že-
lezniške proge v dolžini 1800
metrov, zgradili pa so še preko
deset kilometrov obvoznih lo-
kalnih in magistralnih cest.
Vse gre po načrtu tudi pri iz-
gradnji premostitvenih objek-
tov, saj od oseminšestdesetih
načrtovanih dela potekajo že
na štiriinšestdesetih, od kate-
rih je petindvajset velikih že
zabetoniranih. Morajo pa na
novo zgraditi 20.000 kvadrat-
nih metrov hmeljskih žičnic,
meliorirati sedem večjih kom-
pleksov zemljišč in izdelati tri
večje namakalne sisteme, ven-
dar prestavitev vodotokov po-
teka v skladu s planom. Na
novo bodo morali potegniti ne-
kaj elektroenergetskih vodov
in urediti šest trafo postaj, prav
tako telefonske vode in plino-
vod. Zadnja naloga je še popol-
na zaščita podtalnice.
Pogodbe za razna dela so
sklenili z mnogo podjetji in
privatniki, večji so SCT Ljublja-
na za prestavitev železniške
proge Celje-Velenje, Cestno
podjetje Ljubljana za ureditev
vodotokov, Italstrade S.p.A. za
objekte razpona nad 30 metrov
ter Callisto Pontello in Tirrena
Scavi za traso avtoceste in ob-
jekte do 30 metrov razpona.
Vrednost vseh pogodb skupaj
znaša debelih 6.784,626.176
tolarjev.
Na odseku Hoče-Arja vas je
pododsek od Hoč do Slovenske
Bistrice že v prometu, na po-
dodseku Slovenska Bistrica-
Slovenske Konjice se gradbena
dela na trasi izvajajo, prav tako
gradijo dva nova viadukta, Vr-
hole in Preloge. Posebej prvi je
pravi velikan, saj je dolg kar
632 metrov. Razen tega so v
gradnji še mostova in podvoz,
za cestninsko postajo Tepanje
pa se izvaja razpis za izvedbo
gradbenih del. Od Konjic do
Dramelj je tudi že vse lepo in
teče, razen sanacije desnih cevi
v predorih Pletovarje in Golo
rebro. Od Dramelj do Hudinje
so postavljeni že vsi objekti, a
trasa še ni končana, prav tako
od Hudinje do Arje vasi, kjer
pa razen trase gradijo še mo-
stova.
Popotovanje od
Vranskega do Arje
vasi
Novinarji smo izpili džus in
pojedli sendviče, nato pa pot
pod noge do dvorišča, kjer so
nas čakala terenska vozila, s ka-
terimi smo se nato odpeljali no-
vim avtocestam naproti. Kakor-
koli že, vstopili smo na bodoči
postaji Vransko in upali, da bo
vreme zdržalo (vožnja po mokri
glini, blatu... je namreč praktič-
no nemogoča) vsaj do A|^e vasi,
kjer se (bodoča) trasa konča.
Vozili smo se po celotni, sicer še
nezgrajeni, avtocesti od Vran-
skega do Arje vasi. Najprej je
bilo vse skupaj še kar umirjeno,
vozili smo se mimo različnih
betonskih velikanov, videvali ba-
gre, ki delajo kamnito, ne, skal-
nato škarpo, se peljali preko ne-
dokončanih mostov... Prav kma-
lu je vse skupaj postalo bolj
podobno kakšnemu camel
trophyju, ko smo se vozili po
glini, prahu ali laporju, pač raz-
ličnih tipih tal. Takrat sem zve-
del, da je glina zelo primerna za
podlogo, vendar mora biti pri-
merno nanesena in potlačena,
prav tako mora imeti ravno dolo-
čeno vlažnost. Humus, rodovit-
no prst, pa morajo neusmiljeno
odstraniti, saj je premehek za
cesto. Vodje projekta so nam
tako ali tako dali vedeti, da je
izgradnja avtocest še najbolj po-
dobna vojni. In tako so pač de-
lavci navalili z težkimi stroji in
kamioni, malo žrtev za splošni
blagor pač. Sicer pa pazijo, da ne
bi prehudo posegali v naravo.
Očitno jim kar uspeva, saj nara-
vovarstveniki nimajo večjih pri-
pomb, težave pa so imeli samo s
hlevom nekega kmeta pri Šem-
petru.
Nadajevali smo jo preko hri-
bov in dolin, izkopanih z močno
roko delovnih strojev, preko raz-
nih kanjonov in mimo betonskih
objektov z različnimi dodatnimi
nameni, od gozdne poti do mož-
nosti polaganja cevi, dokler ni-
smo končno prispeli do betonar-
ne, ki so jo tam postavili s po-
močjo italijanskih sodelavcev.
Tam izdelujejo res dober beton
za razne velike konstrukcije, ki
bodo sčasoma postale viadukti.
mostovi ali kaj podobnega. q
mo naprej in po še zadnjih ^
Ijih, ki so jih še naši džipi kon
zmogli, POP-tvjeva škoda pj
tako ali tako prišla čez le po b
previdnosti. Končno smo prj
li do ravnine, ki nas je ,
vodila vse do Šempetra.
Na ravnini
Na začetku te ravnine j
kraj Trnava, kjer so speljali t
prek osnovne šole. Pravza
so potek trase celo malo pop
li, da so šolo >zadeli< in nam
stare, ki je imela okoli sto
postavili novo, ki' premore
vrtec.
Pot je tekla dalje, vse do j
nje, kjer smo si ogledali i
čeznjo, ki je še v gradnj
bližini se pojavi tudi prvs
menda edina črna pika za Di
saj so se slabo lotili vode,
katero so tu naleteli, in \
izgleda vse skupaj kot ma
jezero. Ali pa potok, ki pon
v nasipu. Kakorkoli že, to ne
vilnost bodo hitro odpravili;
smo nadaljevali preko zašili
mostiča in prispeli do že vež
omenjene prestavljene pr
Dejansko z nadvoza izgleda
lepo, kolikor pač kup želez
tramovih laliko izgleda lepo-
rejeno pa je vsekakor zelo si
no. Tako smo prišU do Arje^
kjer so se odločili malo popr
cestno ureditev z nekaj po
nadvozi. Tam smo prestopi
avtobus in nadaljevali z vo;
proti Hočam.
Pot je bila vsekakor skn
zanimiva, saj se ne vozimo
no vsak dan po gradbiščih
posebej ne tako obsežnih. I
na bodoči avtocesti so
ogromna, samo na tem ods
so namreč uporabili preko
vetdeset kamionov in čez^
set delovnih strojev, dela
360 ljudi, ki jih usmerjajo
italjanski kot tudi slovenski i
nirji, številke pa se iz dne
dan večajo. Kopa bo delo ei
zaključen©, na tem odseku
1997,  dokončno  predvid
okoli leta 2004, pa bomo ini
Sloveniji skupno skoraj p(
kilometrov avtocest.
GREGOR STAME
Da bi šlo vse po načrtih, so morali prestaviti del proge od Celja do Velenja.
Z džipi smo prevozili celotno traso bodoče avtoceste med Vranskim in Arjo vasjo.
Flosarji vabijo na Ljubno
Danes se pričenjajo prireditve ob 36. Flosarskem balu
Ljubno s svojim Flosar-
skim balom že leta sodi v vrh
tradicionalnih zgornjesa-
vinjskih turističnih priredi-
tev. Letos kaže, da so se orga-
nizatorji, društvo Naš kraj,
še izjernno potrudili in pri-
pravili precej zanimivih pri-
reditev, ki bodo v kraj ob
Savinji privabili kar precej
obiskovalcev.
rJiiiliiiiiiiiil
Sklop prireditev se pričenja
danes, v četrtek 1. avgusta ob
18. uri, ko bodo v šoli odprii
več razstav. S svojimi deli se bo
predstavila slikarka Milica Zu-
pan, posebej pa pripravljajo še
narodopisne razstave, na kate-
rih bodo predstavili flosarijo,
ženska ročna dela in ljubenske
narodne jedi s predstavitvijo
ljubenskega krožnika. V petek,
2. avgusta bodo praznovali ob-
činski praznik. Slavnostna seja
sveta bo ob 17. uri, uro kasneje
bo v farni cerkvi koncert New
Svving Quarteta, osrednja pri-
reditev pa se bo pričela ob 21.
uri na Placu. Takrat bodo vse
prisotne pozdravili s fanfara-
mi, svečano razvili ljubensko
zastavo in pripravili narodopi-
sni večer z ljubenskimi pevci,
godci in igralci.
Sobota 3. avgusta bo posve-
čena športnim dogajanjem in
sicer teniškemu turnirju, ma-
lemu nogometu, kegljanju in
skokom na plastičnih skakal-
nicah. Ob 20. uri bo folklorna
skupina Oljka iz Šmartnega
ob Paki v Vrbju predstavila
savinjske ljudske plese, nato
pa bo zabavni večer med lju-
benskimi flosarji. V nedeljo,
4. avgusta se bodo prireditve
pričele ob 10. uri s pozdrav-
nim koncertom godbe Zgor-
nje Savinjske doline ter nogo-
metno tekmo med NK Ljubno
in Veterani Slovenije.
Osrednje nedeljsko dogaja-
nje se bo pričelo ob 15.30 v
Vrbju, ko bodo z igranim pri-
zorom obudili spomine starih
flosarjev, kot po navadi pa bo-
do pripravili udiranje in vož-
njo s flosom, krst novega flo-
sarja in pogovor z najstarejšim
flosarjem. Čeprav so organiza-
torji časovno skrčili dogajanja,
bo 36. Flosarski bal vsebinsko
precej bogat in očitno zelo do-
bro pripravljen. Zato Ljubenci
vabijo vse obiskovalce, ki jih
zanima pretekli pa tudi današ-
nji utrip kraja ob Savinji, naj
se jim pridružijo ob Ijuben-
skcm prazniku.
—. URŠKA5EUŠm..
Cocd-cola za žejna grla
v dneh ob koncu prejšnjega
tedna, od četrtka do sobote, so
pred Centrom Interspar v Ce-
lju obiskovalci lahko potešili
žejo s požirkom coca-cole, za
sprostitev pa so organizatorji
poskrbeli še s pestrim sprem-
ljajočim programom.
Dneve coca-cole pred Cen-
trom Interspar so s svojimi
vozili popestrili člani bugy
kluba s Primorske, ob dvonad-
stropnem rdeče-belem avto-
busu pa je bila prava atrakcija
še 7-metrska pločevinka Coca-
cole. Sicer pa so v treh dneh
prodali slabih 12 tisoč litrov
osvežilne pijače, za pokušino
in predvsem potešitev žeje pa
so stočili še nekaj manj kot
dodatnih tisoč litrov. Sicer
so v podjetju Coca-cola Ani<'
iz Žalca poskrbeli še za p('
stavitev nove ekološko pri)'
ne litrske pet embalaže, ki)'
naravi razgradljiva, obis^
valcem pa so ob coca-col'
fanti ponudili v pokušinO
nov okus osvežilne p')^'
sprite.
PISMA BRAICEV
21
ODMEVI
Hmeljarji tečejo
kazenski krogi.
i j^gf se v zadnjem času zelo
Logosto pojavljajo najrazlič-
^gjgi članki o domnevnih veli-
jjih lumparijah in malverzaci-
ah s slovenskim hmeljem in
jj^ifovski bitki dokazovanja
j^j-jvde s strani bivšega usluž-
l^pnca Hmezada Export Im-
„t Mitje Šviglja, želim jav-
nosti pojasniti naslednje za-
deve-
Ovadbe in sumi o malver-
^cijah s strani tovariša Švig-
lja glede hmelja niso prve.
;yigelj je videl v vsakem po-
slu kriminal in vse in vsakega
v firmi je ovajal in to edino z
namenom maščevanja.
Švigelj je bil iz firme odstra-
njen s suspenzom 5.1.1991 in
[O ne na podlagi ovadb, am-
pak iz enostavnega razloga
pijančevanja in napak na svo-
jem delovnem mestu finanč-
nega direktorja. Po tem do-
godku se je pa pričelo vse to,
(ar Švigelj počenja že vseh 5
et.
Vsi in vse mu dela krivico,
edino on je poklican, da bo
tožil in obtožil. Švigelj je bil
član kolegija v letu 1990 in za
vse »lumparije« je vedel. Ta-
aat je bila še v veljavi jugo-
slovanska zakonodaja in Švi-
gelj je bil takrat še velik ko-
Bunist in aparatčik partije.
To ^a predvsem zato, da je
imelkni hrbet, da je laže pil,
j ^wdajal meglo in blefiral.
Prej kot mi so ga spoznali v
firmah Vegrad, Rudnik Vele-
nje, Gorenje, za nami pa so
imeli z njim podobne proble-
me v Veplasu. Švigelj danes
nima osnovne šanse, da se
zaposli v krogu 200 km.
Vse ovadbe in vsa tenden-
ciozna pisanja Šviglja razen
premetavanja arhive in do-
datnega dela v Hmezadu niso
dale oprijemljivejših doka-
zov. Od leta 1991 smo v firmi
imeli zvezno devizno inšpek-
cijo iz Beograda, DDK kontro-
lo takratne Narodne banke iz
Beograda, prvi in drugi pre-
gled SDK Celje, revizijo firme
Hmezad Ismaning v Nemčiji,
Inšpekcijo Narodne banke
Slovenije, da ne omenjam
(celjskih kriminalistov, ki raz-
polagajo s kompletno doku-
"^entacijo (fotokopije). Nekaj
ovadb je tožilec zavrnil, Švi-
8^1j pa še kar izsiljuje.
»Švigelj vem, da ti teče voda
^ grlo in da izgubljaš, ampak
^ to te je pahnila želja po
^aščevanju. Sejal si veter, po-
'^1 boš vihar. Naše obtožbe
^° v teku kljub temu, da ve-
'^^> da si zelo bolan, da si
'Paranoik, da si alkoholik, da
občasno zdraviš v psihia-
^"frii bolnici Vojnik.
Zgubil si tudi pri svojih »so-
elavcih« denacionaliziran-
J^.'*^- Na zadnjem sestanku so
* ^zeli besedo in te vrgli s
*jstanka. Tudi njim preseda
blefiranje, prodajanje
^gle in zavajanje. Hmeljars-
° je res v nezavidanja vred-
^^'^ položaju. To pa zaradi
j^zpada domačega trga, sla-
Ho nižanja cen na sve-
Jnem trgu in velike konku-
Toda hmeljarstvo je živelo
in bo živelo brez tebe, naj-
manj pa pogreša tvoje stro-
kovno blefiranje. Tvoja no-
stalgija in nostalgija tvojih »je-
bi vetrov« po starih jugo ča-
sih, ko ste dobro in mastno
jedli iz vedno polnega korita v
zameno pa blefirali in proda-
jah meglo, so mino. Tebi in
tvojim pajdašem (4 osebe) je
zelo, zelo malo mar za hme-
ljarstvo. Hmelj in hmeljarje
samo izrabljate za medijsko
vojno, ti sam pa se delaš za
narodnega mučenika.
Tvojim in tebi enakim je žal
za časom, v katerem si se za
pleči partije utapljal v alkoho-
lu, dobro imel in šikaniral vse,
kar je drugače mislilo kot ti.
Kot vsakega alkoholika te je
strah svoje sence. Kljub veli-
kemu medijskemu prijemu si
velik bojazljivec. Prepričan
sem, da bo tudi ta gladovni
štrajk podoben prejšnjim, ko
podnevi blefiraš lakoto, po-
noči pa na skrivaj ješ. Švigelj,
nekaterim si še do danes dol-
žan od leta 1991 denar, ko si
blefiral gladovno stavko pred
vrati firme.
Skrivaš se za hmeljarji, am-
pak četverica, ki te podpira,
nima s hmeljem absolutno
nobene veze. Razen velike
moralne in tudi materialne
škode vas pet ni prispevalo k
razvoju hmeljarstva ničesar.
Vsak tvoj članek prinaša nove
obtožbe in kmalu .bo vsa slo-
venska politika vmešana v
tvoje halucinacije.
Švigelj, kako si lahko ob
vsej svoji poštenosti prijav-
ljen na Zavodu za zaposlova-
nje v Velenju od 1.3.1995 kot
nezaposlen, hkrati pa po last-
nih izjavah delaš v revizijski
hiši »Dr. Jung, Treuhand...« na
Dunaju in prejemaš
160.000,00 DEM bruto plače
letno. To ja ni v skladu s tvojo
poštenostjo in pravičnostjo.
Švigelj, zares tečeš zadnji
krog in ni ti rešitve.Vsakdo
pride enkrat do konca. Ti in
tvoji štirje dušebrižniki hme-
ljarstva, zavedajte se, da »Bog
ni p...«
P.S. Na vsa morebitna na-
daljnja natolcevanja in obtož-
be ne mislim odgovarjati več
Šviglju, ampak bom vse zade-
ve reševal preko svojega ad-
vokata.
ANDREJ NATEK,
direktor Hmezad Export
Import
Hmeljarji tečejo
kazenski krog
II.
v zvezi s člankom glede
gladovne stavke g. Šviglja v
zadnji številki Novega tedni-
ka želim zaradi objektivne
obveščenosti bralcev in glede
na dejstvo, da se v zadevo
vpleta tudi moje ime, podati
nekaj osnovnih podatkov.
Že v preteklih letih ste v
Vašem cenjenem časopisu
objavljali članke o delovanju
g. Šviglja in o njegovi gladovni
stavki pred prostori firme
Hmezad Export Import v Žal-
cu. Zato bi želel na kratko
obnoviti takratne dogodke.
Gospod Švigelj, ki je bil zapo-
slen v Hmezad Export Impor-
tu p.o. na delovnem mestu
vodje finančne službe, je bil
disciplinsko obravnavan v
podjetju in mu je na podlagi
zakonitega discipUnskega po-
stopka prenehalo delovno
razmerje, G. Švigelj se s tak-
šnim postopkom ni mogel
sprijazniti in je namesto, da bi
se sprijaznil z zakonitimi po-
stopki, pričel podajati neute-
meljene kazenske ovadbe zo-
per vodilne v podjetju in na
druge načine ovirati delo
podjetja. Na podlagi njegove-
ga delovanja je bila v podjetju
izvršena kontrola takratnega
SDK podružnice Celje, ki ni
ugotovila nepravilnosti v pod-
jetju, pregled je opravila Re-
publiška devizna inšpekcija,
ki prav tako ni ugotovila ne-
pravilnosti. Zadevo so pregle-
dali tudi kriminalisti celjske
Uprave za notranje zadeve, ki
so podali poročilo na pristoj-
no takratno Temeljno javno
tožilstvo, ki pa je primer usta-
vilo, ker ni imelo podlage za
kakršenkoli postopek.
G. Švigelj se je kasneje po-
vezal s tistimi, ki so imeli
osebne interese do podjetja
Hmezad Export Import. Za-
nje je opravljal razne posle.
Le-ti so mu obljubili mesto v
nadzornem svetu podjetja.
Ko pa so spoznali, da g. Švi-
gelj ni oseba, sposobna tako
zahtevne funkcije, so mu očit-
no odrekli navedeno delovno
mesto in podporo. Tako g.
Švigelj ponovno vleče na pia-
no stare zadeve, ki so že bile
razčiščene na vseh pristojnih
instancah. Prepričan sem, da
bo tako nova ali kakšna dru-
ga preiskava ponovno ugoto-
vila, da smo takratni vodilni
delavci izvajali svoje delo pro-
fesionalno in korektno, da je
ves denar na računih podjetja
Hmezad Export Import ter,
da so bili vsi proizvajalci po-
šteno plačani glede na dogo-
vorjene pogodbe in da v času
mojega službovanja na kvali-
teto hmelja ni bilo nikoli no-
benih reklamacij.
Ker pa Slovenci očitno ljubi-
mo gladovalce in jim radi us-
trežemo, sem prepričan, da
boste še objavljah članke o
delovanju g. Šviglja, zato bi
Vas želel opozoriti, da ne ime-
nujmo delovanje g. Šviglja
»Hmeljarska afera« ampak
»Afera Švigelj«, saj je fenome-
nalno, kako lahko nekdo z
nepravnimi in uličnimi sreds-
tvi uničuje še tisto zdravo je-
dro slovenskega gospodars-
tva in kmetijstva. Ker pa sam
verjamem v pravno državo
sem proti g. Šviglju že pred
tremi leti sprožil kazenski po-
stopek, kateremu pa se gla-
dovalec spretno izmika, saj je
prišel na sodišče šele po tret-
jem pozivu sodišča in še to
brez odvetnika, sedaj pa sku-
ša z gladovno stavko zame-
gliti svojo kazensko odgovor-
nost. Ob tej priliki naj povem,
da je na sodišču izjavil, da je
zaposlen pri avstrijski sveto-
valni firmi in da prejema bru-
to plačo cca 160.000 DEM let-
no, istočasno pa je prijavljen
na Zavodu za zaposlovanje
kot brezposeln. Zato se spra-
šujem, če g. Švigelj ni izposta-
va tujih interesov, ki bi se
želeli polastiti slovenskega
hmeljarstva, saj gotovo nobe-
na tuja firma ne bi plačevala
g. Šviglja s 13.000 DEM me-
sečne plače za njegovo glado-
vanje.
V pričakovanju, da boste
navedeni odgovor na članek
objavili, kakor tudi, da bo
pravna država odločala na
podlagi dejstev ne pa glado-
valskih in političnih pritiskov,
ter v upanju, da bo slovensko
hmeljarstvo preživelo tudi ta
nizek udarec tujih interesov,
Vas pozdravljam.
IVO BRAČUN,
Žalec
Obilo smeli V
Logarski
Akcija pobiranja smeti je
potekala v nedeljo, 21. [ulija,
od 7. do 17. ure v Logarski
dolini in okoliških gorah. Ak-
cije se je udeležilo, po naved-
bah organizatorjev, 400 ljudi.
Močno je bila podprta z raz-
ličnimi sponzorji, ki so nave-
sili različne transparente in
zastave v zbirnem prostoru.
Končni rezultat akcije je bil
takšen, da je bilo do 11. ure
zbranih za nepoln kombi ko-
sovnih odpadkov, ki so jih
nekateri zbiralci dobili iz ne-
posredne bližine, oziroma iz
samega opuščenega objekta
v Logarski dolini. Od 400 pla-
stičnih vrečk, kolikor so jih
pred akcijo razdelili zbiral-
cem, je ostalo veliko praznih.
Kljub dejstvu, da so nekateri
preveč vneti zbiralci sproti
praznili koše za smeti po doli-
ni, ki je imela ta dan preko
2500 obiskovalcev, in jih nosi-
li na zbirališče. Do 17. ure sta
bila tako do polovice napol-
njena dva kombija, predvsem
s plastenkami, papirnato em-
balažo in pločevinkami. Na ta
dejstva smo organizatorje na
prireditvi po končani akciji
očitno zaman opozorih.
Do neke mere je razumljiv
interes organizatorjev, da ak-
cijo zaradi močne medijske
podpore in številnih sponzor-
jev prikaže za uspešno in po-
trebno, kar v bistvu tudi je, saj
spodbuja obiskovalce, da ne
puščajo smeti v naravnih
okoljih, vendar tovrstni uči-
nek ne bi bil nič manjši, če bi
poročali o dejanskem stanju v
posameznem kraju.
Tisti, ki skrbimo za uredi-
tev Logarske doline in okoliš-
kih planinskih postojank, me-
nimo, da ni samo lepa - naj-
lepša, kot pravijo mnogi, am-
pak tiidi že lepo urejena in
zelo čista, kar so nam v raz-
govorih potrdili številni ljudje,
ki so na ta dan iskali smeti
tudi po brezpotjih doline, za
kar se jim lepo zahvaljujemo!
AVGUST LENAR,
Logarska dolina d.o.o.
Sejepac
zgodilo!
Atka Celje je znana po ko-
rektnem odnosu do svojih
strank, zato me je omenjeni
incident, ki se je zgodil 24.
junija letos in ga v prejšnji
številki Novega tednika opi-
suje g. Viktor Medved, toliko
bolj prizadel.
Ta dan je delavka, ki je zju-
traj (ob 7. uri) sporočala teča-
je na Radio Celje, narobe oce-
nila tržno situacijo in postavi-
la prenizek prodajni tečaj za
šilinge. Še pred 8. uro zjutraj
(ko se menjalnica odpre) je
napako popravila. Kolikor
vem, so kasneje ta dan tudi
ostale menjalnice sledile Atki
in dvignile tečaj, ker je bil v
skladu z našimi predvidevanji
pač nekoliko večji promet s
šilingi.
V menjalnici (vseh, ne sa-
mo naših) je namreč gibanje
tečajev navzgor in navzdol
normalen ukrep, zato, da se
uravnava ponudba in povpra-
ševanje po devizah.
Je pa nesprejemljivo izgo-
varjanje na novinarje in nev-
ljuden odnos do g. Medveda,
še posebej, ker se v Atki od
nekdaj trudimo, da bi bil ku-
pec res kralj. In, ker se bomo
v tej smeri trudili še naprej, se
g. Medvedu opravičujem v
imenu menjalnice, hkrati pa
ga vabim, da še naprej ostane
naša zvesta stranka.
SREČKO ŠROT,
direl^tor
Pojasnilo k
Nočni cvetki
v Novem tedniku št. 25 z
dne 20. junija 1996 v rubriki
Nočne cvetke, se je pojavilo
tudi moje ime.
Sostanovalec iste zgradbe
g. Boštjan je podal prijavo, da
ima politega jeklenega konjič-
ka s čudno tekočino. Policisti
so ugotovili, da gre za ostan-
ke hrane, citat: »ki jih (je)
občanka Ana, gospa v zrelih
letih, redno meče skozi okno
in to najraje na avtomobile in
da so o tem že seznanili Cen-
ter za socialno delo«.
Sklepne navedbe zoper
mene so zame skrajno neod-
govorne. Res je, da sem v
zrelih letih. Nobene osnove
pa ni, da bi metala skozi okno
hrano. Obe okni mojega sta-
novanja imata pogled na ulico
in ne na dvorišče, kjer so par-
kirana vozila. S svojo borno
pokojnino (sem upokojenka
Ema Celje), si v resnici ne
morem privoščiti, da bi hrano
metala stran in z njo hranila
golobe, kot to počno drugi.
Živim v enosobnem stano-
vanju in sem »starejša« tarča
neprijaznim sosedom. Name-
sto, da bi mlajši starejše spo-
štovali in jim kdaj tudi poma-
gali, se nanje raje znašajo, pa
čeprav brez osnove. Krivijo
me za stvari, ki jim nisem
dorasla ne umsko in ne fizič-
no. Da navedem samo dva, tri
primere.
Lani jeseni me je fizično
napadel g. Polde, oče g. Bošt-
jana, češ da sem jim prerezala
telefonsko žico. Od Telekoma
imam uradno potrdilo, izda-
no dne 23.10.95, v katerem je
navedeno, da je Telekom
9.10.95 ob 10. uri odpravil na-
pako na telefonskem vodu za
naročniško številko 443-531.
Zaradi fizičnega napada - dav-
ljenja, sem iskala tudi zdrav-
niško pomoč. Zadevo rešuje
pristojno sodišče. Na tako od-
ločitev je vplivalo tudi dejs-
tvo, da mi je že bilo zagrože-
no, da me bodo ubili. Drugič
so me obtožili, da sem prere-
zala TV anteno. Zgradba je
trinadstropna, antena pa naj-
brž na strehi.
Vedno bolj sem prepričana,
da živim v okolju zelo nepri-
jaznih ljudi, čeprav gre le za
posamezne družine, ne pa tu-
di na splošno. Sicer ne bi priš-
lo k meni Boštjanovo dekle
Vanda in mi očitalo, da sem
jaz kriva, da ima pohabljene-
ga otroka. Otrok se je namreč
rodil z zajčjo ustnico. Mati
narava je včasih res kruta.   •
Pa tudi nagajanja sem de-
ležna. Večkrat mi kaj zmanj-
ka - tako iz drvarnice, kakor
tudi oblačila iz vrvi za sušenje
perila. Prepričana sem, da ne
iz potrebe, saj vse skupaj ni-
ma velike vrednosti.
Na zaključku želim dodati
le to, da bi bilo prav in lepo.
da bi pisec članka predhodno
preveril dejansko stanje. Lah-
ko je nekoga očrniti, mu dati
temno stran, koliko svetlobe
pa mora preteči, da se temač-
nost razblini, ve le tisti, ki tava
v temi.
ANICA SITAR
Cankarjeva 8, Celje
PREJELI
SMO
Nepotrebni
referendumi
volilne
zakonodaje!!
Večno ostati na oblasti je
velika želja komunistov. Rav-
no to jim omogočajo referen-
dumski predlogi, kjer so med
pobudniki večinoma člani ZK,
nekaj naivnežev in verjetno
dosti udbaških špicljev. Seve-
da je vse dogajanje namenje-
no borbi proti nekdanji parti-
ji, da bodo v parlament prišli
pravi ljudje, ki bodo z nekda-
njimi komunisti opravili z le-
vo roko na demokratičen na-
čin.
Najbolj zavaja ljudi Janez
Janša. Ta do zdaj ni proti nek-
danji slovenski ZK naredil še
ničesar in tudi ne more, ker je
bil njen član. Kdo pa je tako
neumen, da bi pljuval v lastno
skledo. Janez Janša zagotovo
ne. Še manj je garant za pozi-
• tivno spremembo pohtičnega
sistema njegova stranka, kjer
mrgoli komunistov in raznih
oportunistov nekdanje parti-
je. Janša, Slivnik, Ravnikar in
še kdo, so si izmislili pojem
udbomafija, ki ni nikoli obsta-
jala, da bi partijo na nek način
opravičili krivde za njeno de-
javnost, ki nas je pripeljala do
tu, kjer smo. Janša potencira
brezpomenske prepire s Ku-
čanom. S tem pa mu le dviga
popularnost. Dokaz je revija
MAG, kjer je največ fotografij
in karikatur od Janše in Kuča-
na.
Dosedanji vohlni zakono-
daji ne manjka kaj dosti. Za-
konu je potrebno dodati člen,
da postanejo nacionalne liste
javne. Tudi znižanje volilnega
praga ne bi bilo slabo, tako bi
imele šibkejše stranke in po-
samezniki možnost na voli-
tvah. Z večinskim sistemom
imajo možnosti samo velike
stranke. Te so pod kontrolo
partije in so zato velike.
Ko bo stranka Janeza Janše
pričela zbirati podpise, da se
za vedno prepove javno in
politično delovanje nekdanjih
članov Zveze komunistov, da
se odvzame nakradeno pre-
moženje rdečih in ostalih di-
rektorjev, pokradeno sloven-
skim delavcem, ga bom z ve-
seljem podprl, vendar se bo-
jim, da tega z njegove strani
ne bom dočakal.
Pozivam predlagatelje, da
umaknejo svoje predloge za
referendum o volilni zakono-
daji. Denar namenjen za refe-
rendum, pa naj se porabi za
nakup razne nujno potrebne
opreme v bolnišnicah, da sa-
me ne bodo izgubljale prepo-
trebnega časa za zbiranje
sredstev od že tako večinoma
revnih Slovencev.
MIRAN ŠNEBERGER, Celje
22
PISMA BRALCEV
Bo partizanska
pesem zamrla?
Na otvoritvi prenovljene
spominske sobe zaporov v
Starem piskru v Celju 9. aprila
1996 so pevci v kulturnem
programu zapeli 3 domoljub-
ne pesmi iz čitalniških časov
in z vsebino iz časov avstrij-
ske monarhije. Kulturni pro-
gram je pripravil Muzej no-
vejše zgodovine z delno ved-
nostjo občinskega odbora
zveze borcev NOV Celje. Pro-
gram je potekal v prostorih in
na tleh, kjer so streljali talce in
kjer je tekla partizanska kri, a
ni bilo slišati partizanske pe-
smi.
Na mnoge pripombe glede
programa je imel občinski od-
bor ZB sejo in je ocenil, da je
bil celoten potek prireditve in
vsebina sama spodrsljaj, ki se
ne sme več ponoviti. Zapisnik
seje odbora so dobiU pred-
sedniki krajevnih organizacij
ZB, vendar tega teksta na se-
stankih članstva niso nikjer v
celoti prebrali, niti ni bil ob-
javljen v javnih občilih.
Na Dobrotinu, na partizan-
ski kmetiji pri Dobrotinško-
vih, prireja krajevna organi-
zacija ZB Vojnik vsako leto
spominsko svečanost 27. juli-
ja, ko so bili v Starem piskru
ustreljeni trije bratje Dobro-
tinškove družine. Od osem-
članske družine sta v taboriš-
ču Auschvvitz zaradi tifusa
umrli mati Helena in hči Mi-
mica, na domačijo pa sta se
leta 1945 vrnili le mladoletni
sestri Lenka in Zefka.
Daljši opis družinske trage-'
dije je opisal v Delu 26.7 Boris
Bekeš, eden od treh prežive-
lih borcev I. štajerskega bata-
ljona. Pod spominsko ploščo
na Dobrotinškovi hiši so or-
ganizacije ZB položile vence
ob borčevskih zastavah. Zvr-
stili so se govorniki in obudili
spomine na svetlo obdobje
upora naroda proti okupator-
ju in nacionalni smrtni obsod-
bi in poudarili* da upora proti
nemškemu okupatorju ne
smemo nikoli pozabiti. Pose-
ben poudarek vztrajnosti in
odločnosti borbe za nacional-
ni obstoj, tudi v povojnih le-
tih, je naglasil predsednik
borčevske organizacije na av-
strijskem Koroškem Janez
Wutte - Luc. Tudi na tej sveča-
nosti, kjer so bili prisotni se-
daj že ostareli aktivni borci in
aktivisti NOV ni bilo slišati
partizanske pesmi.
Težko je razumeti in se stri-
njati z odločitvami priredite-
ljev članov ZB in udeležencev
odporniškega gibanja, da pre-
zrejo pomembnost vsebine
pesmi, ki je ob takšnih spomi-
nih tragične preteklosti sama
po sebi umevna. Da je odpor-
niško gibanje uspelo in zma-
galo, ima kultura in z njo tudi
partizanska pesem velik de-
lež. Bila je gibalo in duhovno
poživilo ob vseh strahotah
borbe, ob gladu in mrazu, iz-
črpanosti pa tudi pri obupu
nad življenjem. Peli smo na
pohodih, ob počitku pri vseh
slovenskih kmetijah, ki so
nam dajale zavetje, hrano in
toplino.
IVO MARINC,
Celje
POHVALE,
ZAHVALE
Čebele so
poletele na izlel
Smo čebele - vaška skupina
za samopomoč. Prav z vese-
Ijenj in navdušenjem spozna-
vamo, da se naše delo v sku-
pini za samopomoč res odvija
po načrtu.
Sprejele smo vabilo in se
odpravile na izlet v Kozjanski
park. Zanima nas slovenska
zgodovina, naše korenine
znamenitih Slovencev in tudi
sedanja dogajanja. Naš že
drugi gostitelj direktor Koz-
janskega parka g. Franc Zidar
je posvetil naši skupini del
svojega časa in nam omogočil
najprej ogled filma v Podsre-
di, kjer smo videle vse lepote
in privlačnosti Kozjanskega
ter bežno spoznale tudi del
zgodovine te pokrajine.
Nato nas je prijazni šofer
DU Šmarje odpeljal s kombi-
jem po vijugasti cesti na pod-
sreški grad, kjer nam je g.
Franc Zidar razložil in razka-
zal vse prostore ter zgodovi-
no sedaj že lepo prenovljene-
ga gradu.
Za tem sta nas čakali v graj-
ski kuhinji okusna malica in
dobra kapljica.
S tem pa naš izlet še ni bil
končan. Ustavile smo se še
pri g. Jožetu Počivalšku v
Podčetrtku, le-ta nam je z ve-
likim veseljem pokazal boga-
to muzejsko zbirko starin.
Naši načrti pa vrtajo na-
prej. Tako smo povabili v na-
šo sredino tudi domačina g.
dr. Janka Čakša z namenom,
da se pogovorimo o naših
zdravstvenih težavah in na-
potkih za bolj zdravo življe-
nje. Resnično smo bile vesele,
vsaki je ustregel, prijazno in
zavzeto odgovarjal na zastav-
ljena vprašanja, tako da je
lahko vsaka dobila nasvet za
svoj bolezenski problem.
Sam pa nam je predaval o
bolezni srca in ožilja, ker je
pač najpogostejši problem
nas starejših, za kar se mu
najlepše zahvaljujemo.
VAŠKA SKUPINA ČEBELE
Sliki dveh mesi
17 let je minilo, odkar sem v
Nemčiji v Grevenbroichu, za-
to počasi zaključujem svoje
delo, prijateljske stike dveh
mest v športu, turizmu, kul-
turi, političnih dejavnostih.
Rdečem križu, policiji itd.
Za podporo se zahvaljujem
vsem Celjanom in seveda
Grevenbroichanom, da sem
lahko zanimivo delo v vseh
panogah izvajal, čeprav sem
imel dobra in slaba leta v tem
delu.
Posebna zahvala pa gre se-
veda dolgoletnemu prijatelju
profesorju Janku Križniku in
nogometnemu funkcionarju
v Celju g. Hočevarju, g. Dragu
Medvedu, županom Celja,
posebej nekdanjemu županu
g. Stepišniku, delovni ekipi v
občini Celje ter županu obči-
ne Žalec g. Milanu Dobniku.
V veliko podporo so mi bili
novinarji in vodstvo Novega
tednika ter Radia Celje, po-
sebno g. Mitja Umnik in novi-
nar g. Brane Jeranko. V veliko
podporo nam je bilo naše
predstavništvo v Bonnu, ob
sprejemu policije v Celju pa
Stanislav Veniger - načelnik
uprave Celje in svetovalec
vlade Slovenije, ki je dodal
krono mojega dela za Slove-
nijo.
Brez pomoči žene Martine,
ki me je spodbujala in mi
pomagala vsa ta leta, ne bi
mogel doživeti toliko prijet-
nih trenutkov z vami.
Seveda ima tudi družina
Korošec veliko zaslug za to
delo prijateljskih mest Celja
in Grevenbroicha.
Še enkrat prisrčna hvala
vsem.
ANTON ČERNJAVIČ,
Grevenbroich
Šola
podjetništva
v Kranjski Gori smo preži-
veli čas od 7 do 12. julija, saj
je potekala poletna šola pod-
jetništva. Sam naziv nam že
pove, da smo se veliko nove-
ga naučili o tej temi, spozna-
vanju okolja in samega sebe.
Ob tej priložnosti bi se rada
zahvalila g. Oreškoviču iz
Kranjske Gore za prisrčen
sprejem, predvsem pa RACIU
d.o.o. Celje za dobro organi-
zacijo ter čudovit pristop do
nas mladih. Prav tako hvala
Dominiku, Ireni, Luciji, Zlatki,
Mojci in vsem drugim, ki so
pokazali, da se prijateljske
vezi dajo stkati že po tako
kratkem času.
Vsem tistim, ki takrat niso
bili z nami, naj napišem, da
nismo teh počitnic preživeli le
delavno, ampak tudi športno,
občudovali pa smo tudi narav-
ne lepote slovenske dežele, ki
ji pod tem vesoljnim soncem
ni para.
Zakaj sem se odločila za tak-
šno vrsto izobraževanja? Ker
vem, da če verjameš vase, ni
ovir za resničen uspeh. In kaj
je uspeh? To je zastavljanje in
doseganje ciljev!
SIMONA ŠOLINIČ,
Celje
Razgledni stolp
naResevni
PD Šentjur so za postavitev
razglednega stolpa na Resev-
ni že doslej pomagali s prosto-
voljnimi prispevki, ki jih je
približno 8.500 DEM. Vsem
darovalcem se za pomoč is-
kreno zahvaljujemo, vse os-
tale občane in prijatelje planin
pa prosimo, da se pridružijo
skupni akciji.
Za pokritje celotnega ob-
jekta nam primanjkuje še
15.000 DEM in upamo, da bo-
do ta sredstva do roka, to je
do septembra 1996 tudi zbra-
na.
Vplačila so v višini 100 DEM
za stopničko, 500 DEM za po-
dest in 1.000 DEM za ploščad
v tolarski protivrednosti. Tudi
manjši prispevki so dobro-
došli. Darovalci za stopničke,
podest in ploščad bodo napi-
sani na plošči na stolpu in
objavljeni v medijih. Sredstva
še naprej zbiramo na žiro ra-
čunu PD Šentjur, številka
50770-678-55258, s pripisom
za stolp.
Doslej so darovali - za eno
stopničko: PD. Celje   . PTT,
Cvethčarna Majda Šentjur, Pe-
ter Jeršič - prevozi Šentjur,-PD
Celje, OŠ Ponikva, Gabrijel Po-
lak - Pod Resevno, RK Šentjur
- 00 Šentjur, PD Zlatarna Ce-
lje, PD Kostrivnica, Ivan Stra-
že - Krajnčica 3, Franc Rataj -
Bife Pod Rifnikom, Sine Fink -
Slov. Konjice, Jože Dobnik -
PZS Ljubljana, PD Žalec, Berd
Tržan - prevozi Vodice, Bistro
Antlej - Trška Gorca, Franc
Salobir - trgovina Dobje, Dra-
go Leskovšek - Gorica, Jože
Pintar ml. - Jakob, Peter Moč-
nik - Šibenik, Ferdo Ježovnik -
Teharje, Vinko Slakan - Šibe-
nik, Banka d.d. Celje, PD
Dramlje, Igor Lah - Zagreb,
Tone Rozman - Šentjur, PD
Velenje, Foto Tončka Langus,
KS Dramlje, Bohor Šentjur,
Ladko Majcen - Šibenik, Ivo
Majcen - Šibenik, Tone Raj h -
Ul. II. bataljona, Zvonko Rajh -
Ul. II. bataljona, Rajko Knez -
prevozi Vrtna ul., Branko Ozis
- Modea Šentjur, PD Vitanje,
Jože Arzenšek - prevozi Gori-
ca, Darko Mavric MD-777
Šentjur, Pavlek Kukovič - stro-
jeplastika Šentjur, Franc Salo-
bir - gostišče Jakob, Šentjur-
ske novice, Anton Zupane -
instalaterstvo Jakob, Meding
Alpos d.o.o.. Kari Ojsteršek -
Prožinska vas. Srečko Ojster-
šek - Prožinska vas. Banka
Celje - ekspozitura Šentjur,
Božena Sotler - Malgajeva ul..
Stane Voga - Ul. II. bataljona,
Šentjur, Zdenko Horvat - leso-
strugarstvo Šentjur, PD Vrelec
Rogaška Slatina, PD Sloven-
ske Konjice, Jolanda Česar -
trgovina Dole, PD Luče, IRS -
Alojz Jane Šentjur, Ivan Reč-
nik - Elektroinstalacije Šent-
jur, Alpos - hotel Šentjur, Avo
center - Naprudnik Šentjur.
Za dve stopnički: ZLSD
Šentjur, PD Štore, Območna
obrtna zbornica Šentjur, PD
Železničar Celje, Ul. I. celjske
čete Šentjur, Jože Oset - orod-
jarstvo Šentjur, Akvonij -
Franc Zupane Šentjur, Andrej
Koželj - KOP Šentjur.
Za tri stopničke: Zavaroval-
nica Triglav o.e. Celje, Ahac
d.o.o. Stopče.
Za ploščad: KS Gorica pri
Slivnici.
Dosedanji sponzorji: obči-
na Šentjur, tovarna Alpos
Šentjur, Gradiš Celje, Vegrad
Velenje, Spos d.o.o. v EMO
Celje, EMO - Kontejnerji, Bo-
dočnost Maribor, Projektiva
Celje, Anton Selič - elektroin-
stalacije in trgovina Šentjur.
IVAN STRAŽE,
predsednik PD Šentjur
Čisti zobje
šolska vrata so se zapria in
nastopile so počitnice. Prišel
je čas, ko se ozreš nazaj z
mislijo na opravljeno delo. Pri
nas je bil vrhunec zaključna
prireditev akcije »Tekmova-
nje za čiste zobe«, s katero
želimo naučiti otroke pravif-
ne nege zob in zdrave prehra-
ne. Bilo je zelo lepo, otroški
obrazi so bili veseli in prese-
nečeni nagrad, ki so jih prejeli
za svojo zagnanost in vest-
nost. To pa nam ne bi uspelo,
če ne bi pomagali sponzorji s
prispevki.
V imenu vseh, ki sodeluje-
mo v tej akciji, se jim iz srca
zahvaljujemo. Upamo, da se
bomo lahko tudi drugo leto,
kajti rezultati našega dela so
prispevek za zdravega, srečne-
ga otroka, to pa naj bi bil
najvišji cilj vsake napredne
družbe.
Nagrade so prispevali: Mc-
Donald's Slovenija, d.o.o., Ko-
linska Ljubljana, Alinea Celje,
Egmond Ljubljana, Najdihoj-
ca Celje, Peroni Celje, Založba
kaset in plošč Ljubljana, Xe-
rox Celje, Godom Žalec, V-
design Celje, Pinko Koper,
Magistrat International Ljub-
ljana, Bio dom Celje, Leana
Celje, Mirkos Celje, Občina
Vojnik, Trgovina Medved
Škofja vas. Gostišče Zotd Voj-
nik, Kovač Vida Kompole, Le-
karna Štore, Lekarna Vojnik,
Sirca Andrej Štore, Nakupni
center Lava, Zdravilišče Dobr-
na, Štorman Zvone Šempeter,
Klasje Celje, Cvetličarna H.
Novak Celje, Potrošnik Lipa
Štore, Potrošnik Vojnik, Merx
Celje, Prekoršek Celje, EMO
Celje, CETIS Celje,
KOVINOTEHNA Celje, Mo-
horjeva družba Celje, Mladin-
ska knjiga Ljubljana, Bimbo
Celje, Aero Celje, Žima Ljub-
ljana, Henkel Zlatorog Mari-
bor, Aurea Celje, Avto market
Ljubljana, Četisk Celje, Banka
Celje, A banka Celje, Zavaro-
valnica Triglav, Zavarovalnica
Maribor, Zavarovalnica
Adriatic, Lekarna pri Teatru
Celje, Celjske lekarne, Alpeks
Celje, PTT Celje, Chemo Ce-
lje, Uroš d.o.o. Celje, Potro-
šnik- Celje, Prosana Celje,
Zdravstveni dom Celje.
Sponzorji so: ZZZS Območ-
na enota Celje, g. Milan Gla-
dek, Studio 33, Ljubljana.
VERA JAZBEC,
JZ Zdravstveni dom Celje
Zdravnikova
pomoč
Iskreno se zahvaljujem gos-
podu dr. medicine Milanu
Rajtmajerju, ki v Domu upo-
kojencev zdravi bolne ostarele
oskrbovance. Ko sem nekega
dopoldneva nesla iz trga pol-
no vrečko sadja, za vnučko in
za sebe (vnučka pride vsak
teden na obisk k stari mami),
me je na pločniku dohitel, ko
je šel v Dom upokojencev in
rekel: »Gospa, vam lahko po-
magam nesti vrečko, ker vi-
dim, da težko hodite?« Dala
sem mu vrečko z vso hvalež-
nostjo. Vprašal je še, kje naj jo
pusti, ker se mu je že mudilo.
Rekla sem mu, da pri telefo-
nistki. Ko sem vstopila, sem
videla, da jo je pustil na dogo-
vorjenem mestu. Prisrčna hva-
la še enkrat, g. doktor, za vašo
skrb do bolne ostarele ženske.
ANA BABNIK,
Dom upokojencev Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Kako do
stanovanja???
Živim in delam v Sloveniji
že vrsto let in sicer v Komu-
nalnem podjetju Celje. Sprejel
sem ponujeno delo - odvoz
smeti in se ne pritožujem nad
tem, kar delam, temveč nad
načinom, kako se delijo sta-
novanja.
Imam veččlansko družino.
Živimo kot podnajemniki na
Teharski 60 v Celju. Sedaj sem
dobil pisno odpoved od naje-
modajalke Slave Baunij
ner, da se moram v 90 (
izseliti. Če se ne namerava
tem času izseliti, mi grozi
silna izselitev, ne glede nj
da redno mesečno plaču
najemnino.
Zanima me, ali je omen
oseba sploh kdaj plače
davek od prejetega den
za stanarino? Kot je razvj
iz odpovedne pogodbe, g
in ga tudi ni nikoli prijavil
dohodnino.
Ker v svojem podjetju
mam možnosti za pridoh
stanovanja, niti nimam
nih sredstev za odkup pr
nega stanovanja, se obrai
na bralce Novega tedniki
pomoč in nasvet.
Ali bom moral s cel(
družino na cesto, pod šo
Kje bodo otroci pisali don
naloge in se učili??
Ker sam ne najdem vei
hoda, sem se pisno obrnil
uredništvo Novega tedn
da mi morebiti pomagate
bralci. Za vsako pomoč
nasvet vam bom hvaležen
vedno upam, da obstajajo
steni ljudje, ki jim ne gre li
denar, temveč nekaj odt(
tudi srce.
FADIL JAH
C
H krojaču po
nikar
31. maja sem kupil blag
šel h Karlu Pajku, da bi
sešil hlače. Ob obisku m
tudi zmeril in mi naročil,
naj pridem ponje 7 junija,
sem omenjenega dne pri
mi je rekel, da še niso goti
in da mi jih bo prinesel s
ker težko hodim. 18. junij;
je res prinesel in mislil j
da mi jih je prinesel le v n
Ko sem jih oblekel, m(
prepričeval, kako zelo se
podajo, jaz pa sem vztraja
tem, da so preširoke in v I
lu pregloboke. Zahteval je,
mu plačam 11.460,00 SIT,
sem tudi storil. Rekel je še
če bo kaj narobe, naj jih
nesem nazaj. In 26. junija!
jih res nesel nazaj. Obljubi
da jih bodo popravili in,
naj pridem 29. junija ob 10
ponje. Takrat nisem šel,
me je že večkrat naflancal,
pa sem 5. julija. Takrat en
niso bile popravljene, dr
pa so bile zašite zadaj, s
daj pa ne. Zato sem jih 7. ji
ponovno nesel nazaj. Zat
je, da takšnega problem«
ni imel, jaz pa sem mu re
da naj mi hlače naredi pot
meri in ne po številki druj
hlač. Tehtam 100 kilogram
in moram imeti številko
Rekel sem mu, da naj mi
če naredi po moji meri al
naj jih proda, saj mu b!
pustim, in zahteval tisti det
nazaj. Blago mi je uničil, sa
stalnim popravljanjem hl^
niso takšne kot bi morale i
Hlače pa so še zdaj pri ki
ču in nič ni rekel, kdaj
pridem ponje.
Ker mi je uničil za d'
hlač blaga (namesto št. 50
naredil št.55), poleg tega I
zaračunal še blago 5.820 Si
davek 970 SIT in delo li'
11.460 SIT (skupaj 18.250 Si
vse stranke prosim, da ne J
sijo blaga k temu kroji
Spravi te ob denar in blaž
saj naredi narobe, tako, '
stvari ni mogoče nositi, \^
jih le vržeš proč. <
NASI KRAJI IN UUDJE
23
S pivom opredeljeni
Vzponi in padci Planinke na Ljubnem, kjer domačini ostajajo zvesti pivu iz Laškega
ZVESTOBA DO ROBA
""planinka na Ljubnem je
okal. ki je v svojem razvoju
loživljal velike vzpone in
jadce, vseskozi pa ga je seve-
j3 spremljalo pivo iz Pivo-
'^.^^riie I.aško.
..illlillllllilllllllllllllllU
\,i ljubenskem Placu je v
0e[kn šestdesetih let iz nek-
jaiije trgovine zrasla gostilna,
(jso jo po desetih letih adapti-
rali in spremenili v hotel. Od
gkrat se je Planinka ponašala
J izjemnim ugledom. To je bil
"vTgovorici letnic so po-
I jiembne postaje Pivovarne
J ^ško zapisane trikrat. 1825
^ e medičar Geyer v Laškem
^ ireuredil svojo medičarsko
lelavnico v pivovarno in ta-
lio začel z dejavnostjo, ki
J skoraj stoletje in tričetrt poz-
neje prinaša kraju največ do-
hodka, ugleda in prihodno-
[jsti. Leta 1938 je Pivovarna
[delniška družba znova zače-
la variti pivo v Laškem. Leta
1995 je bila Pivovarna Laško
registrirana   kot   delniška
družba pri Okrožnem sodiš-
ču v Celju.
'lokal, kjer se je zbirala vsa
'pomembna reprezentanca ta-
kratnega gospodarstva. Pla-
linka sc je lahko pohvalila s
, takovostno ponudbo, -dobro
' me pa si je ustvarila tudi med
%evilnimi obiskovalci Ljubne-
! ga, predvsem gosti iz Zagreba
I Mijeke. Sicer se je Planinka,
skladno z zakonodajo, spre-
minjala in bila gostilna, gostiš-
če ali hotel, čeprav bi po vseh
standardih morala nositi oz-
nako penzion.
Kasneje je zaradi različnih
vzrokov sledil padec Planinke,
začelo se je menjavati vodstvo
in na koncu je Planinka prista-
la na ravni vaške gostilne. Ve-
čino časa je bila Planinka v
sestavu GP Turist Nazarje, ki
jo je lani spomladi prvič odda-
lo v najem.
Ni Ljubnega brez
Planinke...
»Planinka sama po sebi ne
pomeni nič, saj je sestavni del
Ljubnega. S tem se strinjajo
tudi domačini, ki pravijo, da
ne glede na poslovno usmeri-
tev ni Ljubnega brez Planinke
in obratno,« pravi Stane Pod-
sedenšek, direktor družinske-
ga podjetja Šared, ki je konec
aprila predstavilo novo podo-
bo Planinke. »V obnovo lokala
smo vložili izjemno veliko
sredstev, preuredili in presta-
vili šank. S tem smo pridobili
prijetno kavarnico, kjer obi-
skovalci radi posedajo. Poleg
tega smo opremili restavraci-
jo, jo ozelenili in dodah še
precej drugih manjših stvari,
ki dajejo prostoru intimnejši
videz. V bistvu gre za kombi-
nacijo starega s precej nove
šminke.«
Poleg tega so že uredili ban-
ketno dvorano v zgornjem
nadstropju, ki je primerna za
razne seminarje ali večja kosi-
la, dodatno so uredili recepci-
jo in 22 ležišč, poslovni kabi-
net, ki je z vso sodobno opre-
mo namenjen potrebam po-
slovnežev, uvrstili so se v turi-
stično ponudbo Slovenije na
Internetu... V Šaredu razmiš-
ljajo o dodatni ponudbi, saj bi
radi pridobili več ležišč, odlo-
čajo pa se še za ponudbo, ki
bo obogatila gostinski del. Po-
govarjajo se namreč o možno-
stih za igralnico, manjšem ho-
telskem bazenu... Idej, ki jih
Stanetu Podsedenšku nikoli
ne zmanjka, je obilo.
••• in Planinke brez
laškega piva
v tem konceptu turističnega
razvoja bo svoje mesto vedno
našla tudi Pivovarna Laško. V
Planinki, kamor prihajajo obi-
skovalci z drugih krajev, imajo
sicer tudi ponudbo ljubljan-
skega Uniona, toda... »Prepri-
čan sem, da je pivo iz Laškega
nerazdružljivo povezano s Sa-
vinjčani. V Planinki le eden
gost posega po konkurenci,
vsi drugi pa prisegajo na laško
pivo,« je zatrdil Podsedenšek.
»Vse več obiskovalcev v lokalu
se odloča za pivo v manjših
količinah, torej malo točeno
pivo ali štangice, zelo pogosto
pa naročijo tudi Lahko Laško.
Dosti Ljubencev se odloča tu-
di za vrček temnega piva ali pa
za mešanico svetlega in tem-
nega laškega.«
Podrobnejša analiza pro-
danih količin piva v lanskem
letu kaže določene struktur-
ne spremembe prodaje piva
glede na embalažo in sicer
izstopajo trendi rasti prodaje
piva v pločevinkah, ki je v
lanskem letu dosegla skoraj
že četrtino celotne prodaje.
Poleg tega na Ljubnem ugo-
tavljajo, da imajo ljudje pri
pitju piva zelo bujno domišlji-
jo. »Laško pivo neredko po-
strežemo zmešanega s kislo
vodo ali drugimi šumečimi pi-
jačami. Na vehko veselje pa v
lokalu opažam, da se ljudje
vse manj odločijo za pivo v
kombinaciji z žganimi pijača-
mi. So pa Savinjčani, ker živijo
in rastejo s hmeljem, oprede-
ljeni z laškim pivom,« je pre-
pričan Stane Podsedenšek iz
ljubenske Planinke.
EP
Laško pivo je našlo svoje mesto tudi v preurejeni Planinki.
Planinka im Ljubnem je prehodila pot od uglednega hotela do
navadne gostilne. Po napovedih se ji ponovno nasmiha visoko
mesto v turistični ponudbi Ljubnega in Zgornje Savinjske
doline.
Dan turizma na
Solčavskem
Solčevani so pokazali, da tudi v tem predelu še živijo
stari običaji
Minuli vikend so člani tu-
• rističnega društva pripravili
že četrti tradicionalni Dan
turizma na Solčavskem.
Prvo presenečenje je na-
^jučne obiskovalce Logarske
doline doletelo že pri vhodu v
Solčavo, saj so jih domačini
pričakali s prospekti ter pro-
Sramom prireditev. Vodilo te
prireditve je obujanje prete-
'^losti in starih običajev.
V dogajanje so vključili tudi
barsko dolino, saj so tam
prikazali oglarsko kopo in og-
'^rsko bajto, iz Lučke Bele so v
Jolino pripeljali tudi olcarsko
Nto. V njej so razstavili staro
gozdarsko orodje, ognjišče in
pograde, postlane s praprotjo.
^Solčavi so za obiskovalce
P^ravili razstavo ročnih del
^^r domačih jedi po' starih re-
t^eptih.
Vrhunec prireditve je bila
''solčavska ohcet«, ki so jo pri-
Pj^vili na osnovi starih zapi-
p^v. Za priredbo in uprizorj-
5^ je poskrbela Marta Ore-
^^»^ik. Povedala je, da je bila
^°lčava v preteklosti bolj po-
^^^ana s Koroško, zato se v
j^^*^ običaju čuti precej koroš-
^ga vpliva, predvsem pri ple-
sih. Seveda ohcet ni minila
brez šrange, na kateri so do-
mači fantje barantali za ceno
neveste z ženinom in svati,
nevesto so po starem običaju
tudi ugrabili, toda konec do-
ber, vse dobro. Sledila je sva-
tovska večerja, na kateri so
postregli s pravimi solčavski-
mi jedrni, nato pa rajanje do
jutranjih ur.
V Solčavi niso pozabili niti
številnih športnih navdušen-
cev, ki prihajajo v doUno. Za-
nje so pripravili polete s pada-
lom, jahanje, lokostrelstvo ter
vožnje s kočijo. Nedeljsko do-
gajanje so popestrili člani sku-
pine Happy band in Adi Smo-
lar.
Tako se je v Solčavi končal
4. dan turizma. S prireditvijo,
ki si vse bolj utira pot med
priznane tradicionalne prire-
ditve v Zgornji Savinjski doli-
ni, so organizatorji pokazali,
da se ni treba bati, da bi stari
običaji utonili v pozabo. To-
vrstno obujanje preteklosti še
vedno pritegne veliko obisko-
valcev in navdušencev. Še po-
sebej so dan turizma na Sol-
čavskem pohvalili zdomci iz
Toronta, saj jim je pričaral nji-
hovo otroštvo.
POLONA RIFEU
Kmečki praznik v Ločah
Poletne prireditve, ki jih
prirejajo že skoraj dve deset-
letji prizadevni krajani Loč,
so ime kraja ponesle daleč
preko občinskih meja.
Vsako leto največ obiskoval-
cev pride v kraj zadnjo nedeljo
v juliju, ko poteka tradicional-
ni »kmečki praznik«. Organi-
zatorji si prizadevajo, da bi
bila prireditev resnično etno-
grafsko obarvana. To jim tudi
uspeva.
Letošnje povorke se je ude-
ležilo dvajset skupin iz bližnje
in daljne okolice. Komisija pri
ocenjevanju ni imela lahkega
dela, saj so se prav vsi sodelu-
joči zelo potrudih.
Pri pripravi vozov za povor-
ko pogosto sodelujejo cele va-
si, priprave pa trajajo tudi po
več tednov. Komisija je ocenje-
vala etnografsko pristnost, iz-
virnost, vloženo delo in celo-
ten vtis, ki ga je napravila sku-
pina na obiskovalce.
Prvo mesto je zasedla skupi-
na iz Radone vasi in Žič s
»konzubarjevim mlinom«, Vi-
tanjčani so si z nabiranjem
mravljinskih jajc pridobili
drugo mesto, skupina iz Rado-
ne vasi in Zreč pa si je z
ribanjem zelja in repe prigara-
la tretje mesto. Komisija je
podelila še dve nagradi in si-
cer za četrto mesto aktivu
kmetic, ki so šle v »tavrh«, in
društvu podeželske mladine,
ki je obiskovalce spomnilo na
čase, ko še ni bilo pralnih stro-
jev in so prali ročno. Obisko-
valci so lahko videli še vehko
zanimivega, med drugim
ogromen klopotec, pa polje-
delstvo v kameni dobi, skupi-
no, ki jih je spomnila na zimo
s pripravo drv, kovače itd.
Po končani povorki so se
poskušali najboljši kosci. Tudi
tukaj je bila konkurenca re-
snično velika. Najbolje so se
izkazah Miran Jamnik, Ivan
Fajs, Janko Rupnik in Ivo Maj-
cen. Tudi kmetice so dokaza-
le, da znajo poprijeti za koso
kadar mož ni doma. Najuspe-
šnejše so bile Vera Brezlan,
Marija Sojič in Marija Plankl.
Pokošeno travo je potrebno
tudi pograbiti. To pa je že od
nekdaj žensko delo. Najbolj
spretne so bile tokrat Mihca
Korenjak, Zinka Adamič, Justi-
na Lovrenčič in Stanka Macuh.
Kot se za takšno prireditev
tudi spodobi, ni manjkala bo-
gato obložena miza kmečkih
jedi, predvsem kruha in peci-
va, ki so ga napekle pridne
gospodinje aktiva kmečkih že-
na.
Svoje so k prireditvi dodali
tudi lovci z lovsko razstavo, s
katero so obiskovalcem pred-
stavili živalski svet tega po-
dročja. Še posebej pa bodo
tako ljubitelje narave kot šo-
larje razveseliU z dveurno vi-
deo kaseto, na kateri so posne-
te te živali v njihovem narav-
nem okolju.
Zabava s Šaleškimi fanti pa
je trajala še dolgo v noč.
J.H.
24
ZAAVTOMOBIUSTE
Septembra mercedes SLK
Po dolgem razvoju in po prvi uradni
predstavitvi na letošnjem torinskem av-
tomobilskem salonu je nemški Merce-
des Benz tik pred tem, da se na trgu
pojavi s svojim novim roadsterjem SLK
(na sliki).
Nemška avtomobilska tovarna bo sr^di
septembra v trgovine pripeljala prve
roadsterje SLK, po katerih je že sedaj
veliko povpraševanje. SLK je roadster, ki
nadaljuje tradicijo roadsterjev S, SSK in
seveda SL. Oznaka SLK (v nemščini špor-
ten, kratek in lahek) ustreza temu, kar
avtomobil prinaša in ponuja na pogled. V
dolžino ga je za 3995 milimetrov, kar
pomeni, da je za dobrih 30 milimetrov
krajši od neposrednega konkurenta
BMW Z3, medtem ko je medosna razda-
lja 2400 milimetrov razmeroma velika.
SLK je ob tem čisti dvosedežnik, katerega
posebnost je ta, da ima pločevinasto stre-
ho. To pomeni, da lahko mercedes SLK
hitro spremeni podobo, saj je lahko en-
krat roadster, drugič kupe. Vario top, kot
pravijo pločevinasti strehi, so razvijali
dolgo časa, kajti gre za dokaj zapleten
mehanizem, ki streho ob pomoči hidra-
vlike in elektrike spravi v prtljažnik. Prav
zaradi tega pri Mercedesu takrat, ko ima-
jo v mislih SLK govorijo, da gre za dva
avtomobila v enem (roadster in kupe).
Avtomobil opremljajo z dvema motor-
jema, ki sta na voljo tudi v drugih merce-
desih. SLK 200 poganja štirivaljnik z
močjo 100 kW/136 KM pri 5500 vrtljajih
v minuti, kar zadošča za največ 208 km/h
in pospešek 9,7 sekunde do 100 km/h.
Drugi motor je zmogljivejši, saj gre za
štirivaljnik, opremljen z mehanskim
kompresorjem, tako da agregat pri gibni
prostornini 2295-kubičnih centrimetrov
ponuja največ 142 kW/193 KM pri 5300
vrtljajih v minuti. Zmogljivosti SLK v tej
izvedbi so prepričljivejše, kajti do 100
km/h avto pospeši v 7,6 sekunde, največ-
ja hitrost pa je 231 km/h.
SLK je na voljo v osmih barvah karose-
rije in šestih barvah notranjosti, pa z
dvema menjalnikoma in razmeroma krat-
kim seznamom dodatne opreme. Pri iz-
delavi so uporabili tudi nekatere lahke
materiale (denimo magnezij), saj so lah-
ko le tako dosegli razmeroma skromno
težo (1270 kilogramov). Po sedanjih na-
povedih naj bi v letu dni v tovarni v
Bremnu izdelali kakšnih 35 tisoč SLK.
Vse pa kaže, da to ne bo dovolj.
Za slovenske kupce bo letos naprodaj
osem avtomobilov, prihodnje leto pa več
kot 40, pri čemer bo šibkejša izvedenka
pri AC Intercar, ki je uradni predstavnik
Mercedesa pri nas, stala nekako 71,
zmogljivejša pa 82 tisoč mark.
BORZA CEN
Opel gre na Tajsko
Nemški Opel, sestavni del ameriškega koncema Gene
Motors, se vse doslej povsem samostojno ni pojavljal
trgih izven Evrope. V zadnjem času pa se kot blago\
znamka pojavlja tudi tam, kjer ga oziroma je doslej ni b
Tako naj bi Opel na Tajskem investiral 750 milijonov dolar
za izgradnjo tovarne, avtomobile pa naj bi namenjali u
tajskemu kot vsem drugim trgom v pacifiškem indusi
skem oziroma tržnem bazenu. Po sedanjih načrtih naj t
letu dni izdelali 100 tisoč oplov, bo proizvodnja oplov
Tajskem stekla leta 1999, vendar še ni znano, kateri avtor
bil naj bi izdelovali. Domnevati je mogoče, da naj bi [
najbolj primerna astra in corsa.
Mercedes Benz je zelo uspešen
Mercedes Benz je tovarna,
ki je precej časa počivala na
lovorikah, v zadnjih letih pa
je razvila pravo produkcijsko
in tržno ofenzivo. Tako se
pojavlja v razredih, v katerih
je doslej sploh ni bilo, na trg
prihaja z razmeroma zani-
mivimi novostmi, dobrimi
tehničnimi rešitvami ipd.
Vse to je pripomoglo tudi k
dobremu poslovnemu rezulta-
tu v letošnjem polletju, celo
tako dobrem, da pri tovarni
govorijo o najuspešnejših še-
stih mesecih v vsej zgodovini
tovarne. Letošnja prodaja je
namreč večja za 7,2 odstotka,
skupaj pa so izdelali 315 tisoč
avtomobilov, kar pomeni, da
utegnejo uresničiti načrt o iz-
delavi 600 tisoč vozil. Skupni
promet v tem času je bil 22
milijard mark, še posebej po-
membno pa je, da je tovarna
zelo uspešna doma (plus 15
odsotkov). Precej slabše kot
pri osebnih avtomobilih pa se
tovarni piše pri tovornem pro-
gramu oziroma gospodarskih
vozilih, kjer je prodaja bistve-
no manjša, kot so pričakovali.
Tudi zaradi tega je odstopil
vodilni mož proizvodnje to-
vrstnih vozil, saj se menda v
vodstvu tovarne ne morejo
sporazumeti, ali naj kupce pri-
vabijo s popusti ali pa naj
kljub vsemu vztrajajo pri se-
danji prodajni in siceršnji stra-
tegiji.
BMW M roadster
V zadnjih treh oziroma štirih letih se je
povpraševanje po roadsterjih oziroma ka-
brioletih na evropskih trgih izjemno pove-
čalo.
Leta 1992 so prodali vsega nekaj več kot 11
tisoč kabrioletov, lani pa že več kot 98 tisoč.
To je, upoštevaje prodajo vseh avtomobilov
na evropskih trgih, razmeroma skromna šte-
vilka, pa vendarle dokaz, da postajajo kabrio-
leti vse bolj priljubljeni in sestavni del progra-
mov tako rekoč vseh avtomobilskih tovarn.
Nemški BMW zanje veliko uspeha s svojim
roadsterjem Z3, vendar ima tudi veliko težav,
saj ne more sproti dobaviti vseh avtomobilov.
Na letošnjem ženevskem avtomobilskem sa-
lonu pa je tovarna postavila na ogled tudi
najmočnejšo izvedenko tega vozila z oznako
M roadster (na sliki). Avtomobil opremljajo z
znanim in preskušenim šestvaljnikom, ki po
novem zmore 321 KM, kar pomeni, da bo to
eden najmočnejših roadsterjev nasploh. Po
dobrem odzivu v Ženevi je padla dokončna
odločitev o začetku serijske izdelave M road-.
sterja, ki bo na trge pripeljal spomladi prihod-
nje leto.
Cena še ni določena, verjetno pa bo precej
višja od tega, kar je treba sedaj odšteti za
različici z 1,8 in 1,9-litrskima motorjema.
Škoda zanje
rekorde
češka Škoda, sestavni del
koncema Volkswagen, je bi-
la lani zelo uspešna, letošnji
podatki o prodaji pa so še
ugodnejši.
V letošnjih šestih mesecih
so izdelali in prodali 127 tisoč
avtomobilov, kar je za 21 od-
stotkov več kot lani v tem ča-
su. Škoda je bila zelo uspešna
na domačem trgu, kjer so pro-
dali kar 44 tisoč vozil, dobro
pa jim je šlo tudi v Nemčiji, saj
se je tam za škode odločilo 12
tisoč kupcev. Škoda je uspe-
šna tudi na Slovaškem, kjer so
prodali 8500 vozil, na Polj-
skem 7200, v Veliki Britaniji
5800, v Avstriji 5300 ipd. Vse
kaže, da naj bi letos v tej
tovarni izdelali 250 tisoč vozil,
kar bi bil absolutni rekord.
Sicer pa se Škoda pripravlja na
jesensko premiero octavie, av-
tomobila, ki bo zgrajen na os-
novi audija 3 in bo daleč naj-
modernejši avtomobil (po za-
snovi, motorjih ipd.) te češke
avtomobilske hiše.
ZA AVTOMOBILISTE
25
jMercedes
Benzovi
, 5estval jniki
V oblike
Lginški Mercedes Benz je
|gn tistih, ki si lahko lasti
lijco pridevnikov, kajti ne-
^dnje gre za tovarno, ki
Ijila na marsikaterem po-
P^ju tako rekoč pionir. Pa
pdarle je zanimivo, da to-
^3 v svojem programu
j,a bencinskih šestvaljni-
^ V oblike, pač pa samo
5tne motorje. |
j-g pomeni, da so ti agregati |
motornem prostoru postav-J
ni vzdolžno, kar prinaša ne-
j prednosti, pa tudi slabosti,
jli tako postavljen motor
jiteva več prostora. Na drugi
.0 pa ostane manj prostora
potniško kabino, prtljažnik
d, To je verjetno eden glav-
h razlogov, da so začeli v
jttgartu razvijati nove šes-
jljiiike V generacije z 90-
jpinjskim kotom med valji.
ij sedanjih napovedih bodo
j' }vi šestvaljniki oblike na vo-
j, )vtreh izvedenkah in sicer z
biio prostornino 2,4-litra ter
očjo 190 KM, na koncu pa
. ij bi bil 3,5-litrski motor z
o(!jo215KM.Kot kaže, bodo
otorje najprej vgrajevali v
tomobile serije S in E, ver-
no pa se bodo vrteli tudi v
tomobilih C razreda in road-
Tjii SLK, ki ga tovarna po-
ivlja pred novinarje in na trg
avte dni. Doslej so imeli pri
ercedes Benzu V postavitev
otorjev le osemvaljniki in
ijUjji^vanaj stvaljniki.
Evropa: ugodno polletje
če prodaja novih avtomo-
bilov na slovenskem trgu
pada že drugi mesec zapo-
red, skupna številka pa je
vendarle veliko ugodnejša
od lanske v tem času, se v
Evropi dogaja nekaj podob-
nega.
Junija so namreč na evrop-
skih trgih, pri čemer sem ne
štejejo prodaje avtomobilov v
vzodnoevropskih državah,
prodali skupaj več kot milijar-
do osebnih avtomobilov. To
je za 8,8 odstotka manj kot
jupija lani. Po mnenju analiti-
kov se je to zgodilo predvsem
zaradi tega, ker so lanskega
junija na španskem in franco-
skem trgu še veljali posebni
ukrepi, s katerimi sp v Franci-
ji in Španiji spodbudili proda-
jo. Ta je bila prav junija lani
zelo ugodna, letošnja številka
pa je tudi zaradi tega slabša,
saj menijo, da je prav slabši
posel v teh dveh državah pri-
pomogel tudi k skromnejši
prodaji v evropskih državah.
Po drugi strani pa drži, da je
junij prvi letošnji mesec, ki se
je iztekel s prodajnim minu-
som. Kljub temu so v letoš-
njih šestih mesecih na teh
trgih prodali skupaj 6,8 mili-
jona osebnih avtomobilov ali
za 4,8 odstotka več kot lani v
tem času. Junija je šlo naj-
slabše francoskemu Renaul-
tu, saj se je prodaja njegovih
avtomobilov zmanjšala za
20,9 odstotka, pri Volvoju so
prodali za 15 odstotkov manj,
pri PSA (Ctroen, Peugeot) za
14,4 odstotka manj, ipd. Bolje
je šlo, ko gre za pomembnej-
še tovarne, le Mercedes Ben-
zu (plus 11,7 odstotka) in
BMW (plus'1,6 odstotka). V
letošnjih šestih mesecih pa je
sicer najuspešnejši koncern
Volksvvagen, ki ima v rokah
17,2 odstotka evropskega trž-
nega deleža. Sledi skupina
General Motors z 12,9-odstot-
nim deležem, na tretjem me-
stu je italijanski Fiat (11,9 od-
stotka), na četrtem pa Ford,
ki ima skoraj enak delež kot
Fiat.
Najpomembnejši trg je se-
veda nemški, kjer so letos pro-
dali 1,9 milijona avtomobilov
(za 6,4 odstotka več), v Franci-
ji so za avtomobile našli več
kot milijon kupcev (za 5,1 od-
stotka več). Na sliki: VW golf,
še vedno najbolje prodajani
prodajni avtomobil na evrop-
skih trgih.
Prenovljeni in
drugačni twingo
Pred dobrimi štirimi leti
je Renault na ogled prvič
postavil tvvinga. Novi avto-
mobil najnižjega razreda je
bil po eni strani odgovor na
vse hujše zadrege s promet-
no gnečo in s tem pomanj-
kanje parkirnih prostorov,
po drugi pa je bil zaradi
svojih karoserijskih in obli-
kovnih potez dokaz izjem-
nosti, drugačnosti, izvirno-
sti.
Tedaj so ga postavljali na trg
s trditvijo, da gre za avtomobil
z enim motorjem, eno opre-
mo, pa tudi z avtomatsko
sklopko ipd. Sedaj je twingo,
ki nedvomno spada med uspe-
šnejše renaulte-, kajti doslej se
je zanj odločilo kar 800 tisoč
kupcev, doživel še nekaj manj
opazno pomladitev. Predvsem
je precej novega pri barvah,
kajti te posnemajo tiste, ki jih
je najpogosteje opaziti v nara-
vi. Nova oziroma spremenje-
na je tudi notranjost - ko gre
za barve - navzven pa je naj-
bolj opazna novost zadnja, si-
cer tretja zavorna luč, ki so jo
namestili v zgornji rob zad-
njih vrat, torej tik nad zadnje
steklo. Seznam novosti, s ka-
terim hočejo pri francoski av-
tomobilski tovarni seveda še
povečati zanimanje za ta naj-
manjši hišni avtomobil, ki ga
je oblikoval Patrick Le Que-
ment, pa še ni končan. Neka-
terim izvedenkam bodo na-
menili servovolanski ojačeval-
nik, odločili so se tudi za kli-
matsko napravo (kar doslej ni
bilo možno), predvsem pa je
avtomobilček dobil nov motor
in še en menjalnik. Doslej je
bil avto namreč opremljen z
ročnim petstopenjskim me-
njalnikom in avtomatsko
sklopko (kar pomeni, da je
voznik pretikal s prestavno ro-
čico, ni pa mu bilo treba priti-
skati na sklopko), konec leta
pa naj bi bila na voljo tudi
izvedenka s tristopenjskim av-
tomatskim menjalnikom. Naj-
pomembnejša novost pa je to-
rej motor. Gre za agregat, ki se
sicer vrti tudi v cliu tretje ge-
neracije, pri twingu pa ob de-
lovni prostornini 1149-kubič-
nih centimetrov ponuja naj-
večjo moč 60 KM ter 93 Nm
navora, pri čemer je 90 odstot-
kov navora na voljo v območju
od 1500 do 4750 motornih vrt-
ljajev. Največja hitrost je po
iiovem 151 km/h, pospešek pa
13,4 sekunde do 100 km/h,
medtem, ko tovarna zatrjuje,
da je avtomobil s tem agrega-
tom tudi varčnejši. Seznam
novosti oziroma prednosti, ki
jih prinaša sedanji agregat, pa
s tem še ni izčrpan. Po novem
bodo zapovedani servisni obi-
ski v delavnicah redkejši. No-
vomeški Revoz, sestavni del
Renaulta, načrtuje, da se bo
obnovljeni tv^ingo na sloven-
skem trgu pojavil septembra,
pri cenah pa menda ne bo
večjih sprememb.
Novi hyundai coupe in
obnovljena lantra
Južnokorejski Hyundai je zelo uspešen tako v Evropi
kot tudi v Ameriki, čeprav se je zdelo, da njegov proizvod-
ni program ni dovolj širok za večji tržni uspeh. Morda je
bil to eden glavnih razlogov, da se je tovarna lotila
izdelave kupeja na osnovi tržno zelo uspešne lantre.
Kupe so uradno predstavili na letošnjem ženevskem avto-
mobilskem salonu, sedaj pa je že znano, da bo slovenskim
kupcem na voljo v prvih dneh septembra. Pri nas bo hyundai
coupe, kot se avto uradno imenuje, opremljen z znanim
dvoiitrskim motorjem s po štirimi ventili na valj in močjo 138
KM. To bo zadostovalo za največjo hitrost 201 km/h ter
pospešek 8,6 sekunde do 100 km/h. Opremi bosta dve (base
in SX), posedanjih napovedih pa naj bi bil avtomobil na voljo
za približno 30 tisoč mark. Septembra bo Hyundai Avto
Trade, ki je uradni predstavnik Hyundaija pri nas, začel
ponujati tudi nekoliko prenovljeno sonato.
MOTOCIKLIZEM
Triumphov fair play
^'^ftleški (edini) serijski izdelovalec motociklov kliče vse
senike Triumphov s serijsko številko okvirja od O do 29155 na
^^Plačno zamenjavo elektronike vžiga. Uradni razlog: izbolj-.
^ vžigalnih karakteristik, predvsem pri hladnem vžigu in
1 "^l^a poraba energije. Z drugimi besedami: s starim vžigom je
°riekaj narobe. Morebiten slovenski lastnik Triumpha, urad-
statistika jih ni zaznala, se naj oglasi na najbližjem servisu
2 mejo.
'Aercedesov motocikel
^•i bo trikraka zvezda našla mesto na motociklu?!
l^ll^^iTiški tisk že piše o vehkem skuterju ah cestnem motoci-
i,^^      ccm, trije v^lji), ki ga bodo s pomočjo Porshejevih
|^'nirjev razvili pri Mercedesu. Če gre samo za dim brez
leta'-' projektu Svvatchmobil, bomo videli šele
Lv ^000, ko bo (bojda) Mercedesov dvokolesnik zagledal
sveta
26
FEUTON-ROMAN
Košček pogače so hoteli tu-
di Francozi in Danci. Portu-
galska zvezda je začela blede-
ti. Španski partner se je začel
vse bolj vtikati v njihove no-
tranje zadeve. Postojanke v
Indiji in pomorske poti so
ogrožale angleške in nizo-
zemske vojne ladje, ki so se v
skupno korist večkrat tudi
združile. Prav tako se je por-
tugalski imperij začel zaradi
velikosti sesedati sam vase.
Sprijenost, lakomnost in silna
želja po oblasti so se naglo
širile med visokimi in nižjimi
uradniki.
Prihajajo Angleži
Evropske tekmice so spore
lokalnih vladarjev spretno iz-
koriščale, da bi širile svoj
vpliv in škodile druga drugi.
Zaradi trenutnih koristi so
sklepali vladarji različnih in-
dijskih držav pogodbe zdaj s
Portugalci, zdaj z Nizozemci
ali Angleži in se niso zavedali,
da se prezirani tujci samo
okoriščajo z njihovim politi-
kanstvom. V 17. stoletju se je
tehtnica koristi v Indiji nagni-
la na stran Angležev. Ti so
imeli Indijo za bogato polje,
ki ga je potrebno izkoriščati
in si ustvarjati ogromne do-
bičke. Koncem 17. stoletja se
je njihova politika spremeni-
la. Mogulska država je začela
propadati. Obrobne province
so se začele osamosvajati.
Prav tako je bil to čas vzpona
in propada maratske države.
V Indiji je zavladal kaos in
politična praznina. Angleži so
v tem času spretno izkoriščali
nasprotja med indijskimi dr-
žavami, sklepali zavezništva
in zmagovali s svojo vojsko.
Nastopil je čas osvajanja Indi-
je. Dežela je postala najpo-
membnejša kolonija britan-
skega imperija. Vse to je us-
pelo Vzhodno indijski družbi
v pičlih dvesto letih. Britanska
vlada je vzela oblast v svoje
roke šele,po letu 1858. Zahva-
la za uspeh gre angleški pre-
moči na morju, boljšemu
orožju, discipliniranim voja-
kom in uradnikom, sposob-
nim voditeljem in stalnim bo-
gatim finančnim virom.
Ko se sprašujem, kaj so pri-
nesli evropski kolonjalisti
svojim kolonijam, sem vedno
v dvomih. Je bilo več dobrega
ali več slabega. Za Angleže je
gotovo, da so dali Indiji odli-
čen in razvejan železniški si-
stem. S 60 tisoč kilometri
prog in 11 milj oni prevoženih
potnikov dnevno je indijska
železnica četrta po velikosti
na svetu. Prav tako večina
indijskih uradnikov tekoče
govori angleško, seveda z ek-
sotičnim naglasom. Železniš-
ke postaje so urejene, in ima-
jo skoraj po pravilu sobo za
počitek z ležalniki, ki pridejo
še kako prav, ko se pripelješ v
mesto v poznih nočnih urah.
Vse to dela Indijo prijetno in
varno za potovanje. Res je
sicer, da včasih še tako dolg
vlak ne more pogoltniti silnih
indijskih množic, in da je v
dnevnem časopisju skoraj
vedno prisotna vest o želez-
niški ali avtobusni nesreči,
kot naprimer: »Deset potni-
kov zgorelo v prenatrpanem
vagonu, ker se ni dalo odpreti
s kmetijskimi pridelki založe-
nih vrat. Punjab: Avtobus za-
peljal na podstavljeno bom-
bo. Teroristi ubili poštarja...«
Novice, ob katerih se ti jezijo
lasje. Vendar, ko na problem
pogledaš skozi očala velikosti
Indije in številčnosti njenih
prebivalcev postane strah
manjši in ogroženost nič več-
ja kot v urejenih evropskih
deželah.
Služabniki boginje
Kali
Včasih pa ni bilo tako. Ko-
maj so se Britanci dobro na-
mestili v celotni Indiji, že so
oblasti in vojska ugotovile, da
po cestah vse južne Indije
gospodarijo tolpe morilcev, ki
imajo navado, da svoje žrtve
zadavijo. Indijskih in angleš-
kih policajev je bilo zdaleč
premalo, prav tako pa so bili
slabo organizirani, da bi se
lahko postavili po robu stoti-
nam roparskih tolp, ki so po
indijskih cestah v zasedi ča-
kali na bogate popotnil^^
združbe morilcev so ^
vali »fansigarji«, davitelji j,
di »tugi«, kar pomeni p,
ranti. Sekto so pogosto
lokalni oblastniki, s kat(
so morilci delili plen. ^
so bili podnevi navadni ]
tovalci, prav tako pa nisoi
li napadali Evropejcev, j
ne bi zamerili kolonialnin
lastem. Tugi so nastop;|
skupinah 10 do 50 mo;
glavnem so bili musliman
tudi hindujci. Oboji so t
boginjo Kali. Njihova obvi
valna služba je bila izjei
Ko so njihovi obvešče
opazili skupino bogatih
potnikov, v tistih časih so
bogataši potovali peš alil
jemu v vozovih, so me
poslali nekaj mož, ki naj
pridobili njihovo zaupanje
le čez nekaj dni se jim je
družila glavna skupina n
cev. Poznali so svoj tajni
sporazumevanja. Ko je
prilika, so napadh svoje i
Med njimi je veljalo pravil
sta za vsako žrtev potr
dva moža, vendar so najp
šteje zadolžili tri. Tugi so;
žrtve zadavili s platne
zankami. Nato so trupla
mesarili in razkosali. Ti
naredili zaradi svojega (
da, pa tudi, da so se ti
hitreje razkrojila, in so s
sledovi umora čimprej izg
Za to delo je imela vsaka
pina daviteljev svojega m
ja. Ko so žrtve zakopal
imeli morilci na grobu s
obredno slovesnost.
Velikaši so včasih potovali na slonovem hrbtu.
Francka seje podvizala in je mlademu gospodu, še preden je
prišla mati s pošte, vse povedala. Tekla je, daje bila ob vso sapo,
toda prišla je še pravočasno in mu je jecljaje vse povedala. Z
glasnim, iz srca prihajajočim stokom, je rekel Francki:
»Francka, proč moram! Tega ne morem več prenašati. Včeraj
sem imel spet razgovor s svojo materjo, ki se nikakor ne da
pogovoriti. Ker je v svoji besnosti zmožna vsega, sploh ne vem, če
se bom mogel posloviti od Ite. Sporoči ji ti in ji povej, da se pri
meni ne bo nikdar nič spremenilo, naj pride, kar hoče.«
Začula sta bližajoče se korake. Prihitel je namreč sluga, ki je
pazil, da jih ne bi iznenadila gospa Schwarzer, ki je pa res
prihajala s pošte domov. - Naglo je Francka zginila v grmovje.
Tako mimo, kot mu je bilo mogoče, je Emest nagovoril svojo mater:
»Jutri zapustim Koprivnico. Ne boš me več videla, dokler ne
boš vsega popravila. Moja zadnja prošnja je, da me pustiš
nemoteno se posloviti od deklice. Zaradi tvojega vedenja se bom
opravičil pri njej in pri materi, čeprav mi je to zelo neprijetno.«
»Tudi jaz želim, da greš proč,« je dejala, »zdaj se boš peljal k
sorodnikom na Dunaj.«
Mladi mož se je z globokim vzdihom prijel za čelo, orošeno z
mrzlim potom. Stisnjenih zob se je jezen obrnil in se pričel
pripravljati za odhod. Gospa Schwarzer je videla, da je položil
svojo novo uniformo v kovček. Zadovoljna je pomislila: "Vse je v
redu. Da bo le enkrat na Dunaju, vse drugo bo prišlo samo po
sebi.« Odhod je bil določen za drugo jutro.
Istega dne popoldne je bil gospod kaplan v svoji sobi in je molil
brevir Zaradi letne vročine so bila okna široko odprta. Kar je
zaslišal glasno govorjenje. Postal je pozoren, ko je spoznal glas
gospe Schwarzerjeve, ki se je bližal hiši. Lahko je že razumel
vsako besedo. Gospa je stresala svoj srd na ubogo begunsko
deklico in jo obkladala s prostaškimi priimki.
»Mati, bodi pametna,« je slišal reči sina. Zdaj sta prišla pred
njegovo hišo. Gospod kaplan se je postavil tako, da ju je mogel v
okenskih šipah natančno opazovati. Pravkar sta utihnila. Videl
je, kako je mati s pestjo zagrozila sinu:
»Predrzni si iti tja! Šla bom za teboj in ji populila vse kite z
glave! Doživel boš nekaj, česar še nisi videl! Vidva me bosta šele
spoznala!«
»Šele spoznala!« je vrelo v njem. Kot da ni železne pesti
ukazovalne matere že dodobra poznal! Vsakogar je prizadela v
živo. Kakšna pa je tudi bila z njegovim očetom! Prav tam, kjer bi
morala pokazati hvaležnost in razumevanje, je zmagalo vedno
le njeno samoljubje. Zdaj tudi njega preganja z istim orožjem.
Da bi preprečil nadaljnji škandal, se je v hipu obrnil in odšel
nazaj. Muke poln vzdih je prišel .na njegove ustnice. Njegove
stisnjene pesti so razodevale zadušeno kletev. Odšel je z odločni-
mi koraki in slišal za seboj besede, ki pa jih ni več razumel.
Medtem je šla mati dalje na pošto. Duhovnik seje sklonil skozi
okna in zakašljal. Neprijetno iznenadena je pogledala gospa
Schwarzer k oknu. Oba sta se spogledala.
»Ne da bi želel, sem veliko videl in še več slišal,« je rekel strogo
kaplan.
»To so stvari, ki vas ne brigajo!«
> »Motite se. Tudi mene malo zadevajo. Kot duhovnik vam
moram reči, da kar Bog združi, naj človek ne razdira. Vaše
obnašanje pa je hujše kot pri kakšnem poganu. Oba mlada
človeka sta pomilovanja vredna. Kako morete biti tako trdosrč-
ni?«
»Skrbite za svoje zadeve!«
Med obema je prišlo do ostrega prerekanja, kar za damo ni
bilo ravno laskavo. Iz ust dobrega duhovnika je bilo slišati
marsikatero ponižanje in marsikatera skrita pripomba, ki ji je
nihče ni upal reči. V vasi se ni nihče upal nastopiti proti njej,
čeprav ni bila priljubljena. Vsi so bili veseli, da je bil sin prava
očetova podoba in že toliko odrasel, da bo lahko kmalu stopil na
materino mesto.
S plemenitimi dejanji se ni mogla braniti. Jezna zaradi
duhovnikove predrznosti se je oprijela edinega orožja, na katere-
ga se je dozdevno lahko oprla, ter rekla:
»Kaj si vendar dovolite? Jaz sem plemkinja!« Pri ter se je
ošabno zravnala in se potrkala na prsi.
»Da - po imenu, ne pa po srcu!« Vljudno se je prikloni in zaprl
okno. Razjarjenega pogleda, ki mu je bil namenjen ni več videl.
Zadovoljen je bil zaradi zadoščenja, da ji je povedal svoje mnenje.
»Marcel, pripravi vse za pot, takoj bova odšla, ne glede na to.
kar me bo to stalo!« Bolj obupano ne bi moglo zveneti. Drhteč po
vsem telesu, je vrgel mladi graščak še poslednje stvari v
Sluga Marcel, ki je bil priča vseh dogodkov v hiši, se in:
znašel. Njegov mladi, srčno dobri poročnik se mu je zasm
dno duše. Tako obupanega še ni videl. Kako je moglOi'
njegova mati tako trdosrčna? Kako je mogoče lastnega o£
privesti do takega obupa? Tega ni mogel razumeti. Glei
svojega poročnika, ki se je trudil, da bi s tresočimi se rol
zapel svoj nahrbtnik. Iz bledega obraza so vročično k
njegove temne, svetlikajoče se oči. Videti je bilo, kot bi i
nekaj reči, pa ni mogel govoriti, pregloboko je bil ranjen.
Ko je prišla gospa Schwarzer domov, je bila hiša kot iznr
Njen sin in Marcel sta odšla. Da, to je storil. Brez besede in
pozdrava je odšel, toda naj bo že kakorkoli, glavno je, da i
odpeljal na Dunaj. Mogoče bo moral kar tam ostati. Premestil
dekret mora biti vsak hip tu. Zdelo se ji je, da je vse v redi
zmagoslavnim občutkom v svoji notranjosti ni občutila mf
tišine v hiši.
Mladi mož pa še zdaleč ni mislil, da bi se peljal na Dunaj. P
je peljala na njegovo službeno mesto. Ostanek dopusta je <
odstopiti dobremu Riedlu, česar pa mu njegov stotnik ni dov(
»Morate se zbrati in odpočiti, poročnik Schiuarzer! Stojimo \
hudimi napadi.«
Utrujen in duševno odsoten je ležal Ernest v svojem zaklon
Slike in besede, ki jih je zadnja dva dni doživljal doma, ga
hotele zapustiti. V svojem ranjenem srcu je vedno bolj ot
resnost nastale situacije. Njegove misli so vročično iskale izh
teh problemov.
■ Pisal je Iti, toda njenega odgovora ni dobil. Pisal je Frand'
tudi od nje ni dobil odgovora. Končno seje obrnil na Itinega bi
mu vse opisal in mu zagotovil, da se od Ite ne bo nikoli ločil N
zamolčal tudi tega, da je prekinil stik z materjo in da zat
obstoji tako dolgo, dokler ne bo Ite priznala za svojo h&
Nikdar ji ne bo uspelo, da bo njega spreobrnila. Vsaka bese^
bila zaman, kar ona tudi dobro ve. Za vsak primer pa i
prijatelja, naj ga ne zapusti in naj bo začasno posrednik
in njim.
Od prijateljevega odgovora je bilo zdaj veliko odvisno - f^'
prav vse.
Takoj po Ernestovem odhodu je pisala gospa Schwarzer P
gospodu Raku in ga pozvala, naj energično zahteva od ■
hčerke, da pusti njenega sina.
»Jaz sama,« je pristavila, »sem bila primorana, da po-
svojega sina raje k sorodnikom, kot bi še da,ljegledala to, ka^''
dogaja. Ne morem in nočem vam naštevati, kaj vse se je odi&
lo, zadostuje naj le to, da zahtevam, naj se temu takoj nOi
konec!«
To usodepolno pismo je vsemu zadalo smrtni udarec, bilof
tudi obsodba Schvvarzerjeve hiše.
INFORMACIJE
27
ROJSTVA
^eljski porodnišnici so
Jile:
fj(, 7.; Romana MALOPRAV
, \ lanskega - dečka, Marija
1^1 T iz Rogaške Slatine - de-
"j;, Andreja NAPAST iz Ro-
^Jl^e Slatine - dečka, Mateja
:0EU iz Luč - deklico,
jjjja VEGEL iz Laškega -
j^lico, Jožica JEREB iz Zreč -
Iglico, Jelka ZORIN BELCER
gogaške Slatine - deklico,
^„ka TURŠČAK iz Žalca -
^l^a in Alenka JANKOVIČ iz
milice - dečka;
jO.7.: Ilonka KAČ iz Celja -
Idico, Dragica GMAJNIČ iz
jtrice ob Sotli - deklico in
jrjetka LEUAK iz Rogaške
,tine - dečka;
21.Z: Sanja ZAJEC iz Huma
na Sutli - dečka, Tea BE-
ZENŠEK iz Frankolovega - de-
klico, Jerica ŠKOBERNE iz Za-
bukovja - deklico, Lidija
POŽEK iz Grobelnega - dečka
in Jolanda ČUDIČ iz Celja -
deklico;
23.7.: Irena CERAR iz Vele-
nja - dečka, Janja ROJNIK iz
Prebolda - deklico, Cvetka
STRAHOVNIK iz Žalca - dekli-
co in Majda JAKOB iz Vitanja -
deklico;
24.7.: Darinka PUSOVNIK iz
Celja - deklico, Nives HA-
LUŽAN VASLE iz Šempetra -
deklico, Klavdija KNEZ iz Bo-
štanja - deklico, Irena ŠELIH
GUZEJ iz Vojnika - deklico in
Manja SLAPNIK iz Vranskega
- dečka;
25.Z: Ivanka PEČEK iz Loč -
dečka, Tanja GOLOB iz Celja -
deklico in Milena KOŽUH iz
Vitanja - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se 2 para in
sicer Božidar FIKET iz Pregra-
de in Marta KOLŠEK iz Celja
ter Rok KVAS in Vesna
GREGORIČ oba iz Celja.
Zlato poroko sta sklenila
Ludvik in Dragomira GRAJŽL
iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročilo se je 5 parov: Mar-
tin RANČAN iz Straže na Gori
in Nuša POZEB iz Konjic, Bo-
ris RANČAN iz Straže na Gori
in Suzana MOTOH iz Straže,
Roman LUKANC iz Šentjurja
in Polona FENDRE iz Brezja
ob Slomu, Alojz GABER iz
Pletovarij in Marija ŠKRATEK
iz Pletovarij ter Anton TISEL
iz Planine pri Sevnici in Urška
KOVAČ iz Šentvida.
Šmarje pri Jelsali
Poročili so se: Anton
KOREZ iz Čermožiš in Irena
ŠKET iz Kamne Gorce, Alek-
sander MAHNE iz Sp. Gaber-
nika in Jožica POTOČNIK iz
Dobovca pri Rogatcu ter
Franc REBERŠAK iz Dren-
skega rebra in Matejka ŠKET
iz Čače vasi.
Velenje
Poročili so se: Peter IRMAN
iz Šmartna ob Paki in Cvetka
POCAJT iz Polzele, Aleksan-
der PLANK iz Višnje vasi in
Tanja DRAGIC iz Velenja ter
Franc PRIBIČNIK in Marija
GORŠE oba iz Lopatnjka.
Zlato poroko sta sklenila Ci-
ril in Olga GREBENŠEK iz Ve-
lenja.
SMRTI Š
Celje
Umrli so: Anton KOVlČ, 71
let iz Loke pri Zidanem Mostu,
Ana JAGER, 81 let iz Predence,
Jože KRESLIN, 59 let iz Celja,
Stanko LEDNIK, 82 let iz Arje
vasi, Jožef GROBLER, 84 let iz
Celja, Viljem STARC, 51 let iz
Boštanja, Franc JELEN, 53 let iz
Andraža, Štefan TROBIŠ, 46 let
iz Pernovega, Milka LAZIČKI,
85 let iz Celja, Jože LOVŠE, 73
let iz Celja, Filip ŠIRCEU, 60 let
iz Orehovega, Franc BERIČIČ,
61 let iz Tomaža nad Vojnikom,
Marija HLADIN, 74 let iz Paneč,
Ivana PLATOVNJAK, 93 let iz
Blatnega Vrha, Justina KRl-
STANEC, 86 let iz Gračnice,
Marjeta ČEDE, 84 let iz Razbor-
ja, Marija VIŠNAR, 77 let iz
Pristave, Milan GENC, 22 let iz
Ljubljane, Leopold OGRIZEK,
88 let iz Jerčin in Franc
MIHEVC, 91 let iz Vrh.
Šentjur pri Celju
Umrl je Drago KOLMAN, 45
let iz Planinskega Vrha.
Šmarje pri Jelšah
Umrl je Frančišek KAPUN.
74 let iz Laškega.
Velenje
Umrli so: Anton MURŠEC,
57 "let iz Velenja, Angela
TAJNIK, 86 let iz Raven, Fran-
čiška PLEVČAK, 76 let iz Gro-
belnega, Marija ERNESTL, 62
let iz Rečice, Jožef BORINC,
63 let iz Celja, Franc SELIČ, 72
let iz Celja, Angela KNAP, 81
.let iz Gotovelj in Franc
GOLOB, 62 let iz Velenja.
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV
I ZDRAVSTVENI DOM CEL-
• i: Zdravstvena služba je orga-
' arana v dopoldanskih in po-
' ildanskih ordinacijah, prav
■ te imajo organizirano nepre-
njeno 24-urno dežurstvo. De-
' ima ambulanta dela ob delav-
l^ihod 13. do 7. ure naslednje-
' idne, ob sobotah, nedeljah in
vznikih pa neprekinjeno 24
' Zdravnika za obisk na domu
. hko naročite kadarkoli, ven-
fbodo nenujni hišni obiski
.'delavnikih opravljeni po 13.
i.
^ primeru življenjske ogro-
'•^osti kličite telefonsko števil-
'54, sicer je telefon 434-000
'434-211, za nujne urgence
.'434-212.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠ-
KO: Zdravstvena služba je or-
ganizirana v dopoldanskih in
popoldanskih ordinacijah od
7. do 20. ure, nočno dežurs-
tvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka
do petka in sicer za vso obči-
no. Dežurstvo med viken-
dom je organizirano od petka
od 20. do ponedeljka do 7.
ure zjutraj, vmes je v soboto
odprta redna ordinacija od 7.
do 15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno
delo opravljajo od 7. do 13.
ure, popoldan od 13. do 20.
ure pa ifnata vsak dan redno
delo po dve ambulanti in si-
cer ob ponedeljkih Mozirje in
Ljubno, v torek Nazarje in
Gornji Grad, v sredo Luče in
Nazarje, četrtek Mozirje in
Nazarje, ob petkih pa le Mo-
zirje. Telefon v Mozirju 831-
421.
ZDRAVSTVENI DOM ŠEN-
TJUR: Redni delovni čas ordi-
nacij med tednom je od 7. od
19. ure, od 19. do 7.ure zjutraj
pa je organizirano neprekinje-
no dežurstvo. Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM SLO-
VENSKE KONJICE: Redna
zdravstvena služba je organi-
zirana od 7. ure zjutraj do 21.,
od 21. do 7. ure zjutraj pa je
na voljo redno nočno dežurs-
tvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure,
od 20. ure do 7. ure zjutraj
naslednjega dne pa je organi-
zirano dežurstvo. Telefon
856-711.
ZDRAVSTVENI        DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure
dalje do 7. ure zjutraj organi-
zirano nočno dežurstvo. De-
žurna služba je organizirana
tudi v Rogaški Slatini, izme-
noma pa je po tedenskem raz-
poredu organizirana dežurna
služba tudi v Bistrici ob Sotli,
Kozjem in Podčetrtku. Tele-
fon v Šmarju je 821-021.

RADIO CEUE
SPORED OD 3.8. DO 9.8.1996
Sobota, 3.8.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje. 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.30 Filmski
sprehodi, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 16.00 Čestitke in
pozdravi. IZOO Kronika, 17.30
Vročih 20, 20.00 Večerni šport-
no-zabavni program, 22.00 Re-
zervirano za vedeževalce, astro-
loge, bioenergetike, 24.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Nedelja, 4.8.: 7.15 Začetek
programa, napovednik, Z30 Ho-
roskop, 7.40 Na današnji dan,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.15 Verska
oddaja - Luč sveti v temi, 10.00
Nedeljski gost, 12.00 Novice,
12.05 Domača melodija tedna,
12.10 Čestitke in pozdravi po-
slušalcev, 18,00 Pod slovensko
lipo, 19.00 Zaključek programa
in priključitev programu Radia
Slovenija.
Ponedeljek, 5.8.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Prva jutra-
nja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica. 7.40 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam^danes, 9.00 Na-
povednik, 9.30 Športno dopold-
ne, 11.00 Novice, 11.10 Nadalje-
vanje športnega dopoldneva,
12.00 BBC novice. 13.00 Novi-
ce. 13.10 Minute za zdravje,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.05
Olimpijska oddaja, 15.25 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.15
Petnajst minut za reportažo,
IZOO Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev programu
Radia Slovenija.
Torek, 6.8.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, Z40 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice. 8.25 Poročilo OKC
Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Na-
povednik, 10.00 Dopoldne z...
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
12.15 Izpolnjujemo vam glasbe-
ne želje, 13.00 Novice, 13.15
Pokličite in vprašajte, 14.00 Na-
povednik, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.05 Olimpijska od-
daja,   15.15   Podalpski  biser.
15.30 Dogodki in odmevi (Ra-
Slo), 17.00 Kronika. 19.15 Radi
ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi
pozabili peti, 21.30 Iz glasbene
skrinje, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev programu Ra-
dia Slovenija.
Sreda, Z8.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica, Z40 Pregled ti-
ska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik,
9.30 Radio Celje na terenu 11.00
Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Mali O.
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.05
Olimpijska oddaja, 15.25 Po-
dalpski biser (melodija tedna),
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00
Kronika, 18.00 FuU cool, 21.00
Glasbeni express, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Četrtek, 8.8,: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, 740 Pregled ti-
ska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
9.00 Napovednik, 9.10 Počitniš-
ki vrtiljak glasbenih želja, 10.00
Znani Celjani izbirajo glasbo,
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.10 Za vola-
nom, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 14.30 Danes na ljub-
ljanski borzi, 15.00 Obvestila,
15.05 Olimpijska oddaja, 15.25
Podalpski biser (melodija ted-
na), 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.15 Domačih
5. IZOO Kronika, 19.15 Nokia
hit parada, 20.00 Ročk block z
Alešom Uranjekom, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Petek, 9.8.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.45 Horoskop, ZOO
Druga jutranja kronika RaSlo,
Z20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Pet petkovih pik,. 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, ;3.00 Novi-
ce, 13.15 S knjižnega trga, 14.00
Napovednik, 14.15 Jack pot,
14.30 Danes na ljubljanski bor-
zi, 15.00 Obvestila, 15.05 Olim-
pijska oddaja, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), IZOO Kronika,
19.15 Glasba je življenje, 20.00
Hej, mister D.J., 21.00 DJ Time,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do približno 19.00 ure.
Sobota, 3« avgusta ob 10.00: Travestiti
Travestita Boštjan Žveglič-Emanuela in Edvard Mazek-Elena
bosta gosta v studiu. Z njima se bo pogovarjala Nataša Gerkeš,
povabila pa bo tudi poslušalce, da skupaj porušimo predsodke, ki so
jih deležni tisti, ki so glede na veljavne družbene norme »drugačni«.
Ponedeljek, 5. avgusta ob 20.00:
150. Vrtiljak polk in valčkov
V priljubljeni oddaji Toneta Vrabla, ki bo tokrat že stopetdesetič,
bodo gostje prav tako priljubljeni Gašperji, ki veljajo za naslednike
Avsenikov.
Sreda, 7. cnrgusta ob 9.30:
Radio Celje na terenu
Tone Vrabl se bo odpravil v Svetli dol v občini Štore, kjer bo
predstavil kraj in nekaj zanimivih prebivalcev.
28
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
29
30
GLASBA
GLASBENI EXPRESS
Založba Apple records je s
prodajo CD različic vinilnih al-
bumov skupine THE BEATLES
lani zaslužila rekordnih 27 mi-
lijonov dolarjev. Dobrih 15 mi-
lijonov je šlo v žepe že tako
nesramno bogatih Beatlov, ki
pa si to leto, ko je beatlomanija
na vrhuncu, obetajo še vsaj
enkrat več denarja, saj se poleg
starejših izdaj izredno dobro
prodajata tudi dvojna albuma
»Antologv 1« in »Antology 2«,
ki jih je omenjena založba za-
polnila z še neobjavljenimi de-
mo posnetki iz najsvetlejših
dni te popularne liverpoolske
četverice.
Trenutno najpopularnejša
ameriška grunge skupina
SMASHING PUMPKINS je za-
radi smrti klaviaturista Jonat-
hana Melvoina (overdose) in
aretacije bobnarja Jimmya
Phamberlina odpovedala velik
del ameriške turneje, na kateri
promovirajo v več milijonski
nakladi prodan album »Mellon
Collie And Infinite Sadness«.
ROBBIE VVILLIAMS (ex-Ta-
ke That) je samostojno kariero
začel s single ploščo, na katero
je uvrstil svojo verzijo velike
uspešnice »Freedom« Georgea
Michaela iz leta 1990. Da se bo
omenjena skladba dobro prije-
la tudi na plesiščih diskotek,
sta z remixi poskrbda Ant-
hony Gen (ex-Pulp) in DJ Art-
hur Baker. Slednji je znan
predvsem po predelavah neka-
terih Madonninih največjih hi-
tov, poznavalci pa ga cenijo
tudi zaradi posrečenih remixov
skladb kultnih New Order in
Babylon Zoo.
Še pred koncem tega leta se
bo po napovedih založbe One
Little Indian na policah trgovin
znašel novi album islandske
alter pop princeske BJORK,
Plošča »Telegram« bo, vsaj po
spisku sodelujočih sodeč (Gol-
die, Black Dog. Brodsky Quar-
tet, 808 State), nadaljevanje
trendov, ki jih je Brojk začrtala
na prejšnjih dveh LP »Debut«
in »Post«.
Na samostojno pot se je več
kot uspešno podal tudi GARY
BARLOW, nekdanji kolega
prej omenjenega Williamsa iz
skupine Take That. Barlow se
je prejšnji teden s svojo prvo
single ploščo »Forever Love«
zavihtel prav na vrh britanske
lestvice in od tam izrinil ame-
riški trio Fugges in njihovo
predelavo pesemi »Killing Me
Softly«, s katero je leta 1973
zaslovela ameriške pevka in
pianistka Roberta Flack.
Najstniškim pop atarakci-
jam Caught In The Act, Back-
street Boys, Boyzone, Worlds
Apart... se bo na vrhu lestvic
kontinentalnega dela Evrope
kmalu pridružil tudi škotski
teen trio BIS. Golobradi fantiči
so v samozoložbi pred krat-
kim objavili uspešnico »Vs.
The Diy Corps« in se z njo
uvrstili tik pod vrh britanske
lestvice neodvisnih založb. S
skladbo, ki so jo posneli za
pičlih 100 dolarjev, so nase
opozorili tudi pogoltne disko-
grafske menadžerje in samo v
prejšnjih dveh mesecih prejeli
več kot štirideset ponudb ne-
katerih največjih založb.
Konec prejšnjega meseca je
izšla še ena plošča iz serije MTV
unplugged koncertov. Gre za
»full-lenght« kompaktno ploščo
(več kot 70 minut glasbe), na
katero so seatleški grungerji
ALICE IN CHAINS uvrstili ne-
kaj svojih najbolj znanih pesmi,
ki so jih konec pomladi, ob soju
sveč, v akustični maniri, posneU
v New Yorku na skoraj tri ure
dolgem koncertu.
Kanadski pevec in kitarist SAMMY HAGAR je končno le
zapustil zapita brata Van Halen in se s polno paro posvetil svoji
nekoč že uspešni samostojni karieri. Hagar je skupino Van
Halen zapustil kar sredi priprav-za kompilacijski album, na
katerem naj bi se poleg starejših uspešnic znašlo' tudi nekaj
novih skladb. Te bo po še ne čisto preverjenih informacijah
sedaj odpel kar originalni pevec David Lee Roth, ki je to
zvezdniško zasedbo zapustil sredi osemdesetih, ob zatonu
njegove solo kariere pa mu bo to sodelovanje, za katerega je še
pred nedavnim izjavil, da nanj ne pomisli niti v sanjah, prišlo
kot naročeno. Z novim pevcem pa so se pred kratkim opremili
tudi heavy-metalci JUDAS PRIEST. Pred leti odpadlega Roba
Halforda je zamenjal 28-letni Američan Tim Owens, njegov glas
pa bo mogoče kmalu slišati tudi na plošči »Jagulator«, ki bo
izšla v začetku jeseni.
Po skoraj dvoletni turneji se heavy-metal zvezniki MACl
HEAD spet vračajo v studio. Tokrat bodo pod producer
taktirko Colina Richardsona v znanem newyorškem studiu
Plant posneli gradivo za LP »The More Things Change...«,]
po mnenju tistih, ki so že slišali demo posnetke, še bolji
njihovega z vseh strani hvaljenega prvenca »Burn My Eyest
lestvice pa se spet vračajo tudi neo-hipij THE BL
CROWES. Tokrat s singlom »One Mirror Too Many« in albui
»Three Snakes And One Charm«. STANE ŠPfi
GLASBA JE ŽIVLJENJI
Ministrica za pravosodje o glas
Tik pred zdajci oziroma tik pred dopustom, smo v
oddajo Glasba je življenje povabili ministrico za pravos
gospo Meto Zupančič.
Zaupala nam je, da obožuje Straussa, točneje njegovo gk
»Kakšna je razlika med hišo pravice in operno hišo?«
»Zelo majhna,« je odgovorila ministrica. »V obeh se mr
krat slišijo visoki toni.«
Ker se naša ministrica za pravosodje navdušuje nad Rii
dom Straussom (dunajske valčke je pisal Johann), smo izbr
anekdoto znanega skladatelja.
Pri glavni vaji opere »Šaloma« se je nemški skladatelj Ric<
Strauss spri z dirigentom. Trdila sta vsak svoje. Nazni
vzklikne Strauss: »Ali sem jaz zložil to opero ali vi?«       i
Dirigent pa je hitro odvrnil: I
»Hvala bogu - vi!« M
Richard Strauss: »Če hočeš biti pravi skladatelj, mora^
uglasbiti tudi jedilni list.«
Robert Shumann: »Pri komponiranju si je potrebno izm.
samo glasbo, katero si do sedaj ni izmislil še nihče.«
Simona

ČASOVNI STROJ
GLASBA
31
prijatelji za vedno
Caught In The Act lomijo srca najstnic
J^tiaan Ragas, FJoi De
g Lee Baxter, Benjamin
'q . v Ameriki neznani, v
gliji skoraj prezrti, na celin-
fmdelu Evrope pa trenutno
popularnejši in najbolj za-
gpi lomilci najstniških src,
L dvema nastopoma v odda-
,!p(,glej in zadeni tako rekoč
iioč postali tudi najpopu-
^j,ejši in najbolje prodajani
,,oženi glasbeni artikel« v
iveniji-
^' jie seveda za nizozemsko-
'' gieško navezo Caught In The
■ 1 ki je povzročila za naše
^ jje skoraj nepojmljive histe-
" ne izbruhe mladoletnic. Z
' posrednostjo,     neskončno
edanostjo fanom, iskrenostjo
1 neprestanim   koncertira-
,»111, kanijo Bastiaan, Lee, Be-
aiiiin in Eloy zavzeti prazno
»sto, ki ga je z odhodom z
isbene scene zapustila an-
EŠka superzvezdniška najst-
" u skupina Take That in na
'tero niso hoteli stopiti aro-
ntni, a glasbeno precej bolj
delani in zanimivi East 17.
Svoj prvi istoimenski album
" Caught In The Act posneli v
četku leta 1994, še pred tem
so skoraj dve leti »zapravljali«
^'; z nastopi po šolskih dvora-
h.kjer so jih opazili tudi me-
^ld.ieqi založbe ToCo. Ti so če-
^OTici, poleg že prirojene atrak-
zunanjosti, nadeli še videz
lih  nedolžnežev,   okoli
posuli precej zvezdniškega
fi 11 in za diskografski prvenec
zbrali kopico nezahtevnih po-
; Kiiihpop skladbic, vse skupaj
'posladkali z »globokimi« Iju-
I ženskimi baladami, njihove
_ incertne nastope pa oplemeni-
i z natančno izvedenimi ple-
limi koreografijami. Uspeh se-
■da ni izostal. Caught In The
•1 so najprej postali slavili v
- etični Nizozemski, konec leta
'54 so že bili »veliki« v Nemčiji,
'o kasneje pa so jih že poznali
vseh evropskih državah. Južni
fiki, Bližnjem vzhodu in celo v
- ¥\ Avstraliji.
Letos so konec pomladi objavi-
; 'Irugi album »Forever Friends«
') §3 za razliko od prejšnjega
II I^oliiili v glavnem z baladami
) ''esedili, ki so pisana na kožo
t^'^ zaljubljenih najstnic. Ne
I ^ako rosno mladi fantje so
; ^at svoje delo opravili precej
prepričljivo in sproščeno, šte-
; uspešnice z omenjenega LP,
'I preplavile vse evropske les-
J   pa temu pevskemu kvarte-
II obetajo še vsaj leto ali dve
\ ^zdniškega življenja.
\ Basfiaan Ragas
bastiaan se je rodil na zadnji
: '^'[ski dan pred 24. leti v me-
J ^isse, slabih tridest kilome-
^od Amsterdama. Postavni
: ^ oroki blondinec je v skupini
\\h In The Act nekaj takega
Gary Barlow v zasedbi
. *^ ^hat. Odpoje večino zah-
vokalov, je tudi avtor
! "v^^^rih njihovih največjih us-
I \    2 glasbo pa se ukvarja
\^^^ kot deset let. Je velik
^^^evalec Elvisa Presleya in
5J'^voji zbirki knjig kar pet-
^ biografij kralja rock&rol-
Hf^Paj z Eloyom De Jon-
gom, ki ga je spoznal konec
osemdesetih na tekmovanju
mladih skupin, velja tudi za
ustanovnega člana skupine.
EloyDeJong
Eloy je najmlajši član skupi-
ne, rodil se je 13. marca leta
1973 v glavnem nizozemskem
mestu Haag. Visok je kar 190
cm, poleg rjavih oči in las pa
njegovo osebnost zaznamuje
tudi dolg jezik. Je najbolj ko-
munikativen član v skupini, po-
leg flamščine pa tekoče govori
še nemščino, angleščino in
francoščino. Pri sedemnajstih
letih je postal nizozemski mla-
dinski plesni prvak, ples pa je
poleg glasbe še vedno njegova
največja strast.
Benjamin Boy€e
Benjamin bo 23. avgusta do-
polnil 25 let. Rodil se je v Lon-
donu, izhaja pa iz družine zna-
nih britanskih umetnikov - oče
je bil priznan peUst, mama pia-
nistka, babica pisateljica, kipar-
ka in slikarka, stric pa avtor
bestsellerja The Watertrade.
Bastiaana je spoznal v Amster-
damu, kjer je študiral igralstvo
in odigral tudi nekaj vidnejših
vlog v nizkoproračunskih fil-
mih in nadaljevankah. Rjavooki
blondinec je v skupino Caught
In The Act pripeljal tudi svojega
angleškega prijatelja Lea Bax-
terja.
Lee Baxter
Baxter in Boyce sta se spoz-
nala v nekem londonskem gle-
dališču, sicer pa ta skoraj 180
cm visok rjavolasec prihaja iz
Liverpoola, kjer se je rodil 16.
julija 1972. Pred prihodom v
skupino Caught In The Act je
bil obetajoči uslužbenec v ban-
ki Nat West, za razliko od ostale
trojice pa je bil zmeraj bolj naklo-
njen rocku kot popu. Njegov
vzornik je Jim Morrison (The
Doors), poleg glasbe pa ga zelo
zanima še gledališče in šport.
a^^^^^ STANE ŠPEGEL
Novi najstniški idoli - Caught In The Act.
Gaadje iz Šentjuria
Ko sem stal poln mešanih
občutkov pred vrati Bezenš-
kov, kjer živi vodja GAAD
banda in nisem vedel, ali naj
zgodbo o teh »smrkavcih«
raje prepustim komu druge-
mu, mi je Grega odprl. In
moje predstave in predsodki
so šli po gobe.
Grega je star štirinajst let in
je še učenec osnovne šole v
Šentjurju. Vendar pa, kot sam
pravi, veliko več časa preživ-
lja v družbi z dijaki prvih in
drugih letnikov srednjih šol.
Je pa tudi roker in vodja sku-
pine GAAD bend.
Njihova zgodovina se je za-
čela pred slabim letom in pol,
ko je v studiu, kjer je vadil
solo petje, spoznal še tri so-
rodne duše in tako so sčaso-
ma ustanovili skupino. Gre-
ga, ki igra kitaro in poje, An-
že, ki je njihov basist in drugi
vokalist, Andrej na klaviatu-
rah in Dani za bobni, so iz-
brali ime po začetnicah svojih
imen. Nato so se posvetili va-
jam in se hitro uigrali. Zame-
njali so tudi dotedanji vadbe-
ni prostor z novim v osnovni
šoh.
Očitno jim gre zelo dobro,
saj so napisali že deset pesmi
(glasbo je napisal v glavnem
Grega, besedila pa njegov oče)
in izdali CD. Pripravljajo pa že
nove pesmi, ki bodo napisane
v angleščini, saj so fantje že
zgodaj ugotovili, da v Sloveniji
ni prostora za ročk. Že večkrat
so jim namreč kratili pravice in
jim celo zelo dobesedno dali
vedeti (na primer na nastopu v
»Glasbeni skrinjici«), da ročka
ne mislijo podpirati in kaj da se
sploh gredo. Organizatorji na-
mreč. Po mnenju občinstva so
zmagali. Pa tudi na letošnjih
MMS ni bilo nič bolje. Nasploh
imajo raje bolj sproščeno in
aktivno publiko, ne pa ljudi, ki
tam stojijo kot mrtvi. Pa tudi
pijancev ne marajo. Predvsem
pa mislijo, da ima občinstvo o
njih zgrešena pričakovanja.
Pričakujejo pač Hajdi in dobijo
ročk. In tako fantje razmišljajo,
da bi drugo leto poizkusili v
Kanadi.
Starši jih povsod podpirajo,
tako finančno kot moralno.
Tudi pri tem, da poskusijo zu-
naj. Imajo tudi menadžerja,
Maksa Hrovatiča, ki je bojda
dovolj korajžen da jim najde
kakšen nastop. Zanimivo pa
je, da na Gregorja oče, ki je bil
ustanovni član New swing
quarteta, sploh ni imel poseb-
nega vpliva. Vpisal ga je le v
glasbeno šolo na kitaro. Grega
pravi, da je oče že vedel, kaj
dela.
Grega ne mara slovenskega
popa, še manj pa prebavlja
kakšen techno. Ni čudno, saj
sta mu vzornika, kot pravi.
Bor Zuljan iz Šank ročka in
Nuno Bettencourt, ki je kita-
rist skupine Extreme, in tako
bolj ceni tehniko in hitrost kot
enolične ritme. Žal mu je tudi,
da se vse več mladih zanima
za pop, rave in techno, ne pa
za ročk. Nato sem ga vprašal,
kaj meni o drugih rockovskih
subkulturah, na primer pun-
ku, ki sedaj po svetu doživlja
revi val. Odgovoril mi je seve-
da, da ima punk ali kaj podob-
nega mnogo raje od prej na-
štetih zvrsti, predvsem mu je
všeč ritem in ples pogo. Zame-
ri jim le pretirano preprošči-
no.
In to je približno to. Grega
in fantje bodo dokaj kmalu
pripravili nov album, jeseni pa
bodo šli na turnejo po sloven-
skih šolah. Seveda, saj morajo
kaj tudi prodati. Vse to pa
sploh ni malo za skupino šti-
rih najstnikov. Vsekakor si za-
služijo uspeh.
GREGOR STAMEJČIČ
Kladivo, konj&voda v
ročic izvedbi
Pred kratkim je maribor-
ska založba Conan izdala
zgoščenko skupine Kladivo,
konj&voda, katere člani sku-
pine so iz Žalca in Celja,
naslov plošče pa je Na cestL
rr* ^
Nekoliko starejši poslušalci
poznajo skupino predvsem iz
prve polovice osemdesetih let,
ko so izdali kaseto Zorenje ter
LP Vidov ples, imeli so vrsto
nastopov v domačem okolju,
zelo uspešni pa so bili tudi na
območju nekdanje Jugoslavi-
je. V tistem obdobju so igrah
akustično glasbo in so se uvr-
stili med najzanimivejše to-
vrstne skupine pri nas. Ko je
skupina razpadla, so člani de-
lovali individualno, sredi de-
vetdesetih pa je Danijel Be-
drač, kot edini iz prejšnje za-
sedbe, ponovno sestavil sku-
pino z istim imenom. Sprva jo
je oblikoval kot trio in rezuUat
njihovega dela je bila lani iz-
dana kaseta z naslovom Luna.
Ključna razlika med koncep-
tom prejšnje skupine in novej-
še je v tem, da je glasba pred-
vsem bolj rockovska, medtem
ko je bila prej narejena z aku-
stičnimi instrumenti, sama
razlika pa pride še jasneje do
izraza, kadar gre za iste pe-
smi. Glede na novejšo speci-
fično usmeritev skupine, so se
odločili za razširitev in instru-
mentalno obogatitev ter k so-
delovanju povabili nove člane.
Tako sedanjo zasedbo se-
stavljajo pevec Karlo Kom-
poš-Ptič, kitarist Danijel Be-
drač, solo kitarist Branko Mi-
hajlovič-Kosta, basist Evgen
Oparenovič ter bobnar Leon
Oparenovič.
CD Na cesti vsebuje štiri-
najst izvirnih pesmi, večina je
delo Danijela Bedrača, dve je
napisal Branko Mihajlovič, po
eno pa Veno Dolenc ter Vlado
Skale. V celoti gledano glasba
skupine vsebuje različne ele-
mente, med katerimi se pre-
pletajo prvine klasičnega roč-
ka, rock'n'rolla, bluesa, pun-
ka, etno glasbe, popa, zelo pa
so se približali zvoku iz šest-
desetih in sedemdesetih let.
Hkrati so ga na svojstven na-
čin predelali in naredili glas-
bo, ki sicer evidentno izhaja iz
preteklih tokov, a je vendarle
sveža in aktualna na sedanjem
prizorišču domače ročk scene.
BORIS GORUPIČ
32
KRONIKA
Premetenlci iz Velenja
prišli na sled
Utaje davkov, goljufije in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin osumljena lastnica
velenjske optike
Celjski kriminalisti, ki se
ukvarjajo z zatiranjem gos-
podarskega kriminala, so ka-
zensko ovadili I.R, iz Velenja,
ker naj bi storila več kazni-
vih dejanj povezanih z njeno
dejavnostjo, optiko. Osumlje-
na je goljufije, ponarejanja
ali uničenja poslovnih listin
in davčne utaje.
Večino kaznivih dejanj naj bi
storila v letih 1993 in 94. Ve-
lenjsko enoto Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije naj bi oškodovala za do-
brih 400 tisoč tolarjev, ko naj bi
lažno prikazala stroške optič-
nih storitev in količino izstav-
ljenih optičnih pripomočkov.
Istočasno naj bi v recepte
vpisovala lažne podatke o pre-
gledih nekaterih strank ter o
stroških povezanih z optični-
mi pripomočki. Tudi te je kot
dokaz za opravljanje optičnih
storitev predložila ZZZS. Go-
ljufala naj bi na dva načina.
Prvič tako, da je ZZZS poslala
tudi račun za okvire očal, če-
prav je stranka naročila in pre-
jela le stekla zanje. Drugi na-
čin pa je bil ta, da naj bi ZZZS
pošiljala lažne obračune za iz-
mišljene stranke, ali za dvoje
očal, čeprav je stranka dobila
le ena, ali pa je predložila za
isti optični pripomoček račun
ZZZS še prihodnje leto, torej
leto po tistem, ko ga je dobila
stranka. Za očala, ki jih je
izdelala za begunce in je zne-
sek kril ZZZS naj bi navedla,
da so za kakšnega njihovega
sorodnika.
Davčno utajo naj bi zagreši-
la leta 1993, ko naj ne bi obra-
čunavala in odvajala prometne-
ga davka od prodaje storitev in
proizvodov, ter tako utajila
okoli 95 tisoč tolarjev. V napo-
vedi za odmero davka od do-
hodkov iz dejavnosti za isto
leto pa naj bi dala lažne podat-
ke o prihodkih, stroških in
obveznostih obratovalnice ter
se tako izognila plačilu davka
na dobiček v višini dobrega
milijona tolarjev. Leto kasneje
naj bi v napovedi za odmero
dohodnine navedla lažne po-
datke o osebnih prejemkih in
zatajila dobiček od obrti v vi-
šini treh milijonov tolarjev, vse
v škodo takratne RUJP, v višini
dobra dva in pol milijona tolar-
jev.
Ugotovitve kriminalistov tu-
di kažejo, da naj bi večina
naročnikov optičnih pripo-
močkov za korekturo vida v
optiki I.R. doplačevali k os-
novni ceni, poleg tega pa naj
bi v poslovni dokumentaciji
ne bilo vknjiženih računov, ki
jih je izdajala posameznikom
za doplačilo okulističnih pri-
pomočkov.
NATAŠA GERKEŠ
PROMETNE NEZGODE
Kolesarka prebila
steklo
v četrtek, 25. julija zgodaj
zjutraj, se je zgodila promet-,
na nesreča na Trnoveljski ce-
sti v Trnovljah, v kateri se je
ena oseba hudo, druga pa
lažje poškodovala.
Mihael Š. (17) iz Archna je
vozil osebni avto po Trnovelj-
ski cesti. V bližini ene od sta-
novanjskih hiš je zapeljal na
levo polovico cestišča, ko se je
nasproti pripeljala kolesarka
Simona G. (22) iz Celja. Silovi-
to sta trčila, pri čemer je kole-
sarka s telesom prebila vetro-
bransko steklo in hudo poško-
dovana obvisela na avtomobil-
ski strehi. Odpeljah so jo v
celjsko bolnišnico, kjer so jo
obdržali na zdravljenju. Mi-
hael, ki je vozil brez vozniške-
ga dovoljenja se je lažje poško-
doval.
Iz bankine v
obcestni jarek
v četrtek, 25. julija popold-
ne, se je na regionalni cesti v
Vezovju zgodila prometna
nesreča, v kateri sta se dve
osebi hudo, ena pa lažje poš-
kodovala.
Iz Črnolice proti Kostrivnici
je po regionalni cesti vozil
osebni avto Brajen K. (19) iz
Planine pri Sevnici. Ko je pri-
peljal v Vezovju v levi pregled-
ni ovinek je zapeljal na banki-
no, od tam pa v obcestni jarek
in trčil v betonski propust. So-
potnika Katja P. (13) in Davor
P. (10), oba iz Gorice pri Sliv-
nici, sta se hudo poškodovala,
sopotnica Magda K. (39) iz
Planine pri Sevnici pa lažje.
Hudo poškodovan
kolesar
v četrtek, 25. julija popold-
ne, se je na regionalni cesti v
Zrečah zgodila prometna ne-
sreča, v kateri se je ena oseba
hudo poškodovala.
Iz Zreč proti Rogli je vozil
osebni avto Darko K. (30) iz
Bezovice pri Vojniku. Ko je v
Zrečah pripeljal v bližino sta-
novanjske hiše Cesta na Roglo
1 je z dovozne ceste pripeljal
kolesar Igor M. (9) iz Zreč.
Čeprav je voznik močno zavi-
ral in se umikal, je trčil vanj.
Fant je padel po vozišču in se
hudo poškodoval.
Zbil jo je in
pobegnil
v četrtek, 25. julija zvečer,
se je na regionalni cesti v
Velenju zgodila prometna
nesreča, v kateri se je ena
oseba hudo poškodovala.
Iz Velenja proti Šoštanju je
vozil Ivan H. (29) iz Zavrjia
nad Dobrno. V bližini odcepa
za TGO Gorenje Velenje je z
leve prečkala vozišče Marjeta
P. (31) iz Šentjanža pri Mozir-
ju. Voznik jo je zbil in odpeljal
dalje, proti Šoštanju. Marjeta
se je hudo poškodovala in so
jo prepeljah v celjsko bolnišni-
co, brezvestnega Ivana pa so
velenjski policisti kmalu izsle-
dih.
V motorista, nato
pa v dir
v četrtek, 25. julija zve-
čer, se je zgodila še pro-
metna nesreča na lokalni
cesti v Florjanu, v kateri se
je ena oseba lažje poškodo-
vala.
Iz Šoštanja proti Belim Vo-
dam je vozil osebni avto
Ivan H. (28) iz Škalskih Cir-
kovc. Ko je pripeljal v Flor-
jan, je v desnem ovinku za-
peljal na levo in trčil v nas-
proti vozečega motorista Bo-
jana J. (34) iz Velenja. Ta je
imel sopotnico Jožico B..
Ivan je trčil v njeno nogo,
motorist je izgubil oblast
nad vozilom , zato sta padla,
sopotnica pa je zdrsnila celo
v potok. Ivan je ustavil, se
ozrl in nato pritisnil na plin
ter odpeljal proti Belim Vo-
dam. Tam ga je ustavila mo-
zirska policijska patrulja, ki
je preverila tudi njegovo
treznost. Ugotovili so, da je
imel v izdihanem zraku kar
1,9 grama alicohola.
Čez kup peska na
bok
v soboto, 27. julija zgodaj
zjutraj, se je na Cesti na
Ostrožno zgodila prometna
nesreča, v kateri se je ena
oseba hudo, ena pa lažje
poškodovala.
Marjan J. (18) iz Celja je
vozil osebni avto iz Lopate
proti Celju. V desnem ovin-
ku je zapeljal na levo in nato
sunkovito zavil v desno, po-
tem pa je začelo vozilo za-
našati, tako da je trčil v kup
peska ob eni od stanovanj-
skih hiš. Pri tem je vozilo
dvignilo v zrak, ga vrglo pre-
ko peska kjer je obstalo na
desnem boku. Marjan se je
lažje poškodoval, sopotnik
Milan H. (19) iz Celja pa
hudo. Oba so odpeljali v
celjsko bolnišnico, vozniku
pa namerili 1,04 grama alko-
hola.
Hudo poškodovan
v soboto, 27. julija po-
poldne, se je na lokalni ce-
sti Dobrova-Loče zgodila
prometna nesreča v kateri
se je ena oseba hudo poš-
kodovala.
Franci D. (14) iz Šmartne-
ga je vozil kolo z motorjem
iz Loč proti Celju. Ko je iz
nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Marko J. (23) iz Celja je
Franci nekoliko zavil v levo.
Voznik osebnega avtomobi-
la se je sicer umikal, vendar
trčenja ni mogel preprečiti.
Franci se je pri tem hudo
poškodoval in so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Izgubil oblast
nad vozilom
V nedeljo, 28. julija zve-
čer, se je na Preloški cesti v
Velenju zgodila prometna
nezgoda, v kateri se je ena
oseba hudo poškodovala.
Teodor M. (24) iz Velenja
je vozil neregistrirano mo-
torno kolo po Preloški cesti.
V blagem levem ovinku je
izgubil oblast nad vozilom
in padel, ter se hudo poško-
doval, tako da so ga obdržali
na zdravljenju v celjski bol-
nišnici.
Odpovedale
zavore
V ponedeljek, 29, julija
dopoldne se je pripetila
prometna nesreča v
kovju, v kateri se je
oseba hudo poškodova
Angela R. (52) iz Ja\
je vozila osebni avto iz
kovja proti Grobelcani
klancu navzdol. V osi
desnem ovinku je hotel,
virati, vendar zavore
delovale, zato je zapelji
obcestni jarek. Pri tem :
Angela R. hudo poškod
la.
Poškodovan
mladoletni
motorist i
v ponedeljek, 29. )1
dopoldne je prišlo dol
metne nesreče v Rog«
Slatini, v kateri se je
oseba hudo poškodoval
Andreas F. (20) iz Bre
ca pri Rogatcu je vozil o
ni avto iz Partizanske {
Kidričevi ulici. V ostrem
preglednem ovinku je z
Ijal na nasprotni vozni
po katerem je pripeljal
nik kolesa z motorjem
(15) iz Rogaške Slatine.'
la sta, motorist pa se je h
poškodoval.
Povzročil nesrečo in pobegnil
v torek, 23. julija popoldne, se je na magi-
stralni cesti v Veliki Pirešici zgodila prometna
nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, štiri pa
lažje poškodovane.
Nebojša P.(25) iz Osijeka je vozil osebni avto iz
Velenja proti Arji vasi. V Veliki Pirešici je v levem
nepreglednem ovinku pričel prehitevati osebni
avto Damjane 0.(19) iz Področja. Ko jo je prehitel,
je takoj prehitel še dve vozili, nasproti pa je
pripeljal Davorin V. (34) iz Velenja. Da bi preprečil
trčenje, je Davorin zavil desno na bankino, trčil v
obcestni kamen, od tam pa je vozilo odb
vozišče in trčilo v Damjanino. Slednja si
trčenju hudo poškodovala, Davorin lažje, la
sta se poškodovala še Damjanina sopotni
Davorinova sopotnica. Voznik Nebojša je p
nil, očividci pa so si zapisali tudi njegovo r
sko številko, zato so ga policisti hitro izs
Ugotovili so, da je Nebojša brez vozni
izpita, zato bo odgovarjal sodniku za pre
nato pa ga bodo s kazensko ovadbo izro
preiskovalnemu sodniku. ,
MINI KRIMIČI
Zastava izginila iz
gozdne ceste
v soboto popoldne je nekdo
odpeljal Zastavo 128, ki jo je
oškodovanec parkiral na gozd-
ni cesti v smeri Plešivca. Jurija
P. je oškodoval za 90 ti'Soč
tolarjev.
Avtoprikolica
odpeljana
v noči na nedeljo je nekdo
odpeljal izpod gospodarskega
poslopja v Glinskem avtopri-
kolico domače izdelave. Janez
Š. je oškodovan za 150 tisoč
tolarjev.
Vlomilec obiskal
dopustnika
v noči iz petka na soboto je
nekdo v Dramljah vlomil v
stanovanjsko hišo Martina V.
Vse prostore je temeljito]
skal, kaj lastnik pogreša p
policistom povedal, ko si
vrnil z dopusta.
Ukradel žlico
rovokopačo
v času od sobote do p
deljka je nekdo v Stude
pri Ponikvi ukradel žlico f
kopača last Alojza H. iz
stan vrha. Lastnik jc je p
ob lokalni cesti in ostal'
nje, oškodovan pa je za ^
100 tisoč tolarjev.
Iz stanovanja
odnesel zlatnid
Od srede julija do vče^
nekdo vlomil v stanovanja
berta S., ki je bil na dop"
Ukradel je več zlatega
in lastnika oškodoval
tisoč tolarjev.
KRONIKA
33
NOČNE
CVETKE
^, (Qrek sicer ni bilo hladno,
Matjažu iz Celja se je
Iglo drugače. Kako bi si dru-
razlagali njegovo ravna-
g v parku pri Vrtnarski šoli,
[(aierem si je zakuril. Obi-
,2Ji so ga policisti in mu ob-
da bo za svoje dejanje
)bil P° veljavnem občin-
,^,11 odloku pozdravček. Pla-
ini nalog.
V torek se je hudo razburila
- [gfija, ki stanuje nasproti Te-
j Odprla je okno in klicala
g pomagaj. Policistoma, ki
jo obiskala, je potožila, da
,,agajajo sosedje, ki pa so
jlicista le začudeno gledali,
j V torek popoldne se je raz-
\ ifil Albert iz Dobrne. Že ta-
;) ali tako se ne razume s
psedom Antonom, za povrh
J jiiui je neki sosedov znanec
II ga dne zapeljal mimo sadov-
jaka s kombajnom in mu do-
obra otresel jablano in ji po-
iiTiil nekaj vej. Ko ga je Albert
13 to opozoril, je pritekel še
(iiton in mu pričel groziti.
I )or bodo morda z zasebno
, žbo rešili pred sodiščem.
1? sredo je bil črn dan za
'tanka. Policistom je prijavil,
J i je bil v nekem lokalu na
) Dbrni, tam pa naj bi ga nek-
u I pretepel in vrgel iz lokala,
jplicisti ga iščejo, predlog
5ii(iniku za prekrške pa bodo
jorda podali kar proti obema,
i je bil Branko precej mali-
iiisko utrujen.
Cvijeta iz Teharij ima poseb-
fteMode boja. V sredo je na
'■io policijsko postajo pri-
, da ji Jure grozi s pišto-
■ jo bo ubil. Policista sta
, . ;ela na Teharje in ugotovi-
a.da sta Cvijeta in Jure sprta,
' :fr ji slednji noče dajati de-
' arja. Ker jo je to razkačilo, se
* w je na ta način hotela maš-
iti. Domiselnost pa taka!
[ V petek je Hasan iz Celja
' loročil policistom, da mu je
■fkdo v njegovo katrco, v re-
, 'rvoar za gorivo, nasul pe-
'3. Pesek na srečo ni prišel v
zervoar, zato katrca ni utr-
; ;la škode.
[; Vpetek je Marija iz Šentjun-
, 'fta obvestila policijsko po-
^jo. da ji je sosed Alojz iz
^''zda odpeljal dve prikolici
Narobe je to, da jih je
Nadiščil pri sebi.
Švigelj obtožuje
Hmeljarska afera iz naftalina
V ponedeljek je pričel gla-
dovno stavkati Mitja Švigelj
iz Velenja, odstavljeni po-
močnik direktorja Hmezad
Export-lmporta.
Z gladovno stavko želi dose-
či, da bi mu vrnili delovno
mesto in položaj v podjetju,
članstvo v začasnem nadzor-
nem svetu podjetja, zahteva
odstop ministra za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano dr, Jo-
žeta Osterca, od ministra za
notranje zadeve Andreja Šte-
ra pa, da nemudoma pisno
odgovori na poslansko vpraša-
nje Marjana Podobnika, ki ga
je na to temo postavil že lani v
slovenskem parlamentu.
Švigelj meni, da je izčrpal
vsa zakonita sredstva in poti,
zato se je že drugič odločil za
gladovno stavko kot način za
doseganje ciljev. Nad njim bdi
zdravnica Marina Žuber.
Švigelj nekdanjemu in seda-
njemu vodstvu podjetja Hme-
zad Export-lmport očita ne-
pravilnosti pri prodaji hmelja,
ko naj bi namesto kakovostne-
ga slovenskega z njim mešali
manj kakovostnega kitajskega
in tako pridobili protipravno
korist v višini dobrega milijo-
na nemških mark. V hmeljar-
ski aferi, kot jo imenuje, naj bi
poleg vodstva podjetja sodelo-
vali tudi Hmeljarska komisija
in Hmeljarska družba Sloveni-
je, skupen obseg goljufije pa
Švigelj ocenjuje na dobrih 12
milijonov nemških mark.
Švigelj obtožuje nekdanjega
direktorja Hmezad Export-Im-
porta Iva Bračuna in sedanje-
ga direktorja Andreja Natka
ter Jožeta Breznika, ki je bil
takrat direktor Inštituta za
hmeljarstvo in hkrati predsed-
nik Hmeljarske družbe Slove-
nije. Poleg tega daje problemu
politično razsežnost, ko zahte-
va odstop ministra za kmetijs-
tvo dr. Jožeta Osterca, ki naj bi
bil od vsega začetka seznanjen
z omenjenimi nepravilnostmi,
pa ni ukrepal, kot pravi Švigelj.
Ostro kritizira tudi delo celj-
skega tožilca Borisa Ostruha,
ki je kazensko ovadbo o neza-
konitem mešanju hmelja pred
leti ovrgel.
Kot je v ponedeljek povedal
Dušan Mohorko, načelnik
Urada kriminalistične službe
pri UNZ Celje, je Švigelj pred
tremi tedni dejansko ponovno
podal dve kazenski ovadbi, ki
jih sedaj celjski kriminalisti po
naročilu ministra Štera rešuje-
jo prednostno. Opirajo se na
že zbrano dokumentacijo, ki
jo še dopolnjujejo, vključili pa
so še Interpol, predvsem zara-
di pridobivanja ustreznih od-
govorov kupcev spornega
hmelja iz območja držav bivše
Jugoslavije in Nemčije.
Minister Šter je Mitji Šviglju
konec minulega tedna napisal
pismo, v katerem med drugim
piše: »Obveščam pa vas tudi,
da se že po do sedaj zbranih
obvestilih potrjujejo domneve
o razlogih za sum, da je bilo
kaznivo dejanje dejansko stor-
jeno.« Tudi načelnik Urada
kriminalistične službe Dušan
Mohorko je v ponedeljek to
potrdil in bil še natančnejši,
ko je dejal, da je dejansko že
mogoče govoriti o sumu pona-
rejanja listin Hmeljarske ko-
misije, ki je izdajala certifikat
o kakovosti za nekaj, česar
kupec v resnici ni dobil, kar,
pomeni zavajanje kupcev. O
imenih še ni želel govoriti,
poudaril pa je, da bodo prei-
skavo izvedli natančno, kar
lahko zaradi sodelovanja z In-
terpolom traja precej dolgo,
tudi več mesecev. Zadostiti
hočejo namreč stroki in zbrati
čim več preverjenih informa-
cij, ki jih bodo v obliki ovadbe
nato posredovali tožilstvu.
Mohorko je še povedal, da
preiskava ne teče samo v zvezi
z dogajanji pred petimi leti
ampak preverjajo fakture vse
do danes, da bi ugotovili, ali
naj bi se nepravilnosti dogaja-
le tudi še kasneje. Tudi o tem
zbirajo podatke, kam in komu
naj bi šel morebiti nezakonito
pridobljeni denar, preiskava
pa temelji predvsem na ugo-
tavljanju povezave med meša-
njem hmelja in vlogo Hmeljar-
ske komisije pri tem.
Ne glede na zahteve Mitje
Šviglja, ki kriminaliste poziva,
da naj preiskavo zaključijo do
20. avgusta, bodo celjski kri-
minalisti preiskavo sicer
opravljali prioritetno, o na ad
hoc spisani kazenski ovadbi
pa ni govora. Gladovanju Mit-
je Šviglja navkljub, je odločen
Dušan Mohorko.
NATAŠA GERKEŠ
GORELO JE
Med vožnjo požar
v ponedeljek, 22. julija po-
poldne, je med vožnjo iz Rim-
skih Toplic proti Jurkloštru iz-
bruhnil požar na osebnem avto-
mobilu Stanislava F. iz Globo-
kega. Ko je opazil, da je pod
pokrovom motorja izbruhnil
požar, se je ustavil in izstopil.
Gasilci so posredovali, vendar je
Opel kadet kljub temu zgorel.
Požar na
gospodarskem
poslopju
v ponedeljek, 22. julija po-
poldne je izbruhnil požar na
gospodarskem poslopju Janka
K. v Žigonu pri Laškem. Po-
slopje je zgorelo, poleg tega pa
še dve leseni stiskalnici, sadna
mlina, elektromotor in elek-
trični mlin za žito, traktor pa je
gospodarju uspelo rešiti pred
ognjenimi zublji. Vzrok za po-
žar še raziskujejo, nastalo pa je
za milijon tolarjev škode.
Dotrajani
električni vodniki
v četrtek, 25. julija popold-
ne je zagorela starejša zapuš-
čena hiša v Jerčinu. Požar so
povzročili dotrajani električni
vodniki, zgorelo pa je celotno
ostrešje in notranja oprema.
Požar so pogasili gasilci treh
okoliških gasilskih enot, last-
nici pa sta oškodovani za mili-
jon tolarjev..
Maščoba se je
pregrela
v petek, 26. julija okoli
poldneva, je zagorelo v kuhi-
nji stanovanjske hiše Jožeta in
Milene G. v Lipovcu. Požar je
nastal zaradi pregrete maščo-
be na plinskem štedilniku, ki
jo je pristavila Milena. Ogenj
je zajel precejšen del kuhinje,
pogasili pa so ga domači sami.
Kljub temu je nastalo za 800
tisoč tolarjev škode.
Varila in zažgala
v soboto, 27. julija popoldne,
je Hajrudin K. iz Velenja v
garaži stanovanjske hiše v Do-
briču popravljal svojo petnajst
let staro Opel ascono. Pomagal
mu je Ferid 1. iz Zreč. Ko sta
varila podvozje, je pričela gore-
ti izolacija, ogenj je zajel avto
in ga uničil. Požar na vozilu so
pogasili polzelski gasilci.
Zagorelo v loncu
v nedeljo, 28. julija malo
pred poldnevom, je ostal brez
kosila Srečko H. Ta si je kosilo
kuhal v stanovanju na Tomši-
čevi cesti v Žalcu. Kar je dal v
lonec se je namreč na prižga-
nem električnem štedilniku,
ki ga je pozabil ugasniti pre-
den je zapustil stanovanje,
pregrelo. Precej kuhinjske
opreme je fuč, žalski gasilci so
ogenj pogasili, v požaru pa je
nastalo za 200 tisoč tolarjev
škode.
N.G.
MINI KRIMIČl
Igral si bo
v noči na ponedeljek, 22.
julija, je nekdo vlomil v osebni
avto Ferdinanda C. iz šmarske
občine in odnesel avto radio in
dva zvočnika ter Ferdinanda
olajšal za 60 tisoč tolarjev.
BMW v neznano
v noči na torek, 23. julija, je
nekdo s parkirnega prostora
pred stanovanjskim blokom
na Milčinskega ulici v Celju
odpeljal v neznano temno si-
vega BMW. Branko K. je tako
oškodovan za dobre štiri mili-
jone tolarjev.
Pil bo
Neznanec je v noči na torek,
23. julija, vlomil v kiosk na
območju sejmišča na Kočevar-
jevi ulici v Celju. Odpeljal je
večjo količino alkoholnih in
brezalkoholnih pijač ter kave
v vrednosti 200 tisoč tolarjev.
Kaj bo s plenom?
Sredi julija, pravzaprav ne
vedo kdaj natančno, je nezna-
nec iz delovišča avtocestnega
tunela v Pletovarjih ukradel
dve prenosni elektroomarici
in 30 metrov električnega po-
daljška. Podjetje SCT Ljublja-
na je oškodovano za sto tisoč
tolarjev.
Tatinska sraka
v sredo, 25. julija dopoldne,
je v zlatarno Metke K. v Laš-
kem prišla mlajša ženska »ku-
povat« zlatnino. Prodajalka se
je pohvalila s ponudbo, ko je
izpisovala račun, pa je tatinska
»sraka« v podobi stranke
ukradla tri prstane, verižico in
par uhanov. Tako je zlatarstvo
oškodovala za 88 tisoč tolarjev
Puhal bo
v noči na petek, 26. julija, je
nekdo vlomil v kiosk pri celj-
ski stari avtobusni postaji. Od-
nesel je za 200 tisoč tolarjev
cigaret.
Predrznež
v petek, 26.julija popoldne,
se je Drago M. (75) sprehajal v
bližini Zdravstvenega doma v
Žalcu. Za njim je nenadoma
pritekel mlajši moški, ki mu je
iz rok iztrgal ročno torbico in
ga oškodoval za okoli 60 tisoč
tolarjev.
Le kaj bo
opazoval?
Tatovi niso izbirčni, pa tudi
brez domišljije ne. V noči na
soboto je nekdo vlomil v Su-
zuki vitaro Antona D. iz Celja.
Odnesel je daljnogled. Le kaj
bo gledal?
Vlomljena Lučka
v noči na soboto je nekdo
vlomil v bistro Lučka v Levcu
in odnesel glasbeni stolp, al-
koholne pijače, telefonski apa-
rat, več cigaret in manjšo koli-
čino menjalnega denarja. Tat-
jana B. iz Levca je oškodovana
za okoli sto tisoč tolarjev.
Ukradel pokrov
rezervoarja
v noči na soboto je nekdo iz
tovornega avtomobila, parki-
ranega na Mestnem trgu v Slo-
venskih Konjicah odvil pokrov
rezervoarja s plovcem in me-
rilcem. Stanislava H. je oško-
doval za okoli 75 tisoč tolarjev.
N.G.
Napaka jadralnega pilota
v petek, 26. julija popoldne, se je pripetila letalska
»esreča.
Pilot jadralnega letala Vinko K. iz Slovenskih Konjic in
pilot motornega letala Vlado K. iz Zreč sta vzletala iz
J^letišča Senožet-Žiče, ki je v lasti konjiškega aero kluba.|
^^dralno letalo je pri vzletu po okoli 80 metrih in pri hitrosti
^'^oli 80 kilometrov na uro izgubilo smer za vlečnim motor-|
J''^ letalom. Skrenilo je levo in nato desno, ter z levini
^'''lorn udarilo ob zemljo, se zavrtelo v levo in udarilo ob tlal
^° je levo krilo jadralnega letala udarilo ob tla in pričelcJ
[^^ifati, je pilot jadralnega letala motornega odpel, da je|
'^hko poletelo. Na jadralnem letalu je nastalo za okoli dva!
"^'''jona tolarjev škode, na srečo pa se pilot ni poškodoval. Po|
'^l^enju letalskega Inšpektorja je v nesreči šlo za napakci
lll^lidralnega letala. N.G|
Onesnaženje Ložnice
\ ^ soboto, 27. julija popoldne, so stanovalci Medloga opazili
p Poginulih rib v Ložnici.
jL." Ogledu struge potoka, sodelovali so tudi predstavniki
i^^^ družine, so ugotovili, da je poginila manjša količina
f'^ mladic. Verjetno zaradi enkratnega izliva zaenkrat še
^^'Jane snovi v potok, kar je zmanjšalo vsebnost kisika v vodi.
^'^za vzorca vode bo pokazala vzrok pogina.
Vzgojnoizobraževalni zavod
Osnovna šola Kozje
Kozje 131, 3260 Kozje
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja biologije in kemije
Začetek dela: 1.9.1996.
Pogoj: višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneh po objavi razpisa.
O izidu razpisa vam bomo obvestili v 15. dneh po izbiri.
34
NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Gostja zadnjega modnega
vrtinčenja je bila Maja Polj-
šak, modna urednica Modne
Jane, poslušalcem Radia Ce-
lje pa je prvim v Sloveniji
predstavila zakulisno doga-
janje na najbolj eminentnih
modnih revijah visoke in
pret-a-porter mode na legen-
darnih španskih stopnicah v
Rimu,
»Iz prve roke« smo izvedeli
nekaj svežih novic iz tega tra-
dicionalnega spektakla, ki se
ga lahko udeležijo le skrbno
izbrani povabljenci - svetovno
znana imena iz manekenske-
ga, glasbenega, filmskega, po-
litičnega sveta in seveda naj-
boljši novinarji, predstavniki
vseh medijev.
V oddaji smo kot običajno
izžrebali tudi nagrade: s sode-
lovanjem v radijskem kontak-
tu si je ročno poslikan svilen
šal prislužila Malčka Čuješ iz
Grobelnega, Tratna 30/A.
Parfum, ki ga podarja pod-
jetje Weitnauer iz Trubarjeve
10 v Ljubljani, prihaja tokrat iz
eminentne parfumske hiše
Rochas. To najnovejšo dišavo
s senzualnim sožitjem vodne
svežine in opojnostjo cvetne
note, je sprejela Nevenka Ve-
rovšek iz Vojkove 5 v Celju.
Prve nagrade, darilnega bo-
na v vrednosti 5.000 SIT celj-
skega podjetja z metražnimi
tkaninami Papillon iz Gospo-
ske la pa se bo gotovo razve-
seUla Saša Mirkovič iz Kaju-
hove 9 v Celju. Saša si bo v
omenjeni trgovini lahko izbra-
la metrsko blago za svojo novo
obleko.
Poletne modne norosti
Počitnice so čas, ki veselo trosi
naokoli vse mogoče modne igri-
vosti in norosti. Ste si kdaj želeli,
vendar si niste drznili s svojim
videzom izraziti neposlušnost
konservativnim modnim toko-
vom?
Zdaj je pravi čas, da se vsaj za
nekaj dni »odklopite!«
»Si predstavljate večen dolg-
čas - dva rokava in odprtina za
vrat,« je zavzdihnil Francoz
Gaultier, nepoboljšljivi enfant
terrible med modnimi kreatorji,
ter mali poletni obleki odrezal
en rokav. Se upate še ve? (sil)
Ne le upati, tudi znati je treba,
denimo sestavljati vzorce. Na pr-
vi pogled so živopisane kombi-
nacije črtastih, cvetličnih in ka-
rastih vzorcev videti neokusno
razbijaške, skregane z okusom.
Upoštevajoč dejstvo, da je to hit
letošnjega poletja, pa utegnejo
na razigrani mladenki izgledati
pravhecno. (sl.2)
Seveda pa ni vse v obleki -
izviren videz laliko dosežete tu-
di z novo pričesko, modnim do-
datkom, atraktivnim make-
upom... Letos so najbolj modni
platinasto beli lasje, za nore ve-
čere v discu pa si lahko kakšen
pramen pobarvate tudi rožnato.
In make-up? Vrača se agresiven,
v prepoznavnem Kleopatra-sti-
lu, vendar z močno modro in
zeleno senčenimi očmi. Spretne
roke potrebujete za takšno Uče-
nje, saj lahko v nasprotnem kdo
pomisli, da ste se zamerile kak-
šnemu grobijanu... Mnogo mla-
dih se navdušuje nad modo pre-
luknjane kože z drobnimi obroč-
ki - uhančki. Ne le v uhlju, tem-
več na popku, nosnici in še kje.
Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta: KATERO JE
VAŠE NAJLJUBŠE POČITNIŠKO OBLAČILO?
-kratke hlače ali mini krilo in majic
-viskozna obleka v cvetličnem vzorcu,
-udoben kombinezon brez rokavov.
OTROK IN SPOLNOST
Piše: DAVID IPAVEC
Moralno-
etični vidik
Pomembnost spolne vzgoje
na etični ravni potrjujejo pe-
dagogi, psihologi, psihiatri in
ostali, ki se temu posvečajo.
Spolna vzgoja namreč ni nek
poseben del splošne vzgoje,
temveč je trdno povezana z
moralno-etično vzgojo člove-
ka, z oblikovanjem njegove
osebnosti in z utrjevanjem te-
lesnega in duševnega zdravja.
Privzgajanje zdrave spolnosti
je torej pomemben dejavnik v
skladnem razvoju celotne
osebnosti. Tudi same moralne
lastnosti se najbolj odražajo
prav v spolnem življenju.
Med prvimi vzgojnimi nalo-
gami staršev je tudi vzgoja
otroka k nravnemu življenju.
Pomagajo naj mu, da pride do
resnične etike. Osnovno pa je:
Lahko bo zaupal le tistim, ki
ga celostno vzgajajo. Z uspo-
sabljanjem za uspešno, čus-
tveno bogato in pristno spolno
življenje bogatijo vso njegovo
osel3nost.
Zdravih duševnih lastnosti
pa otroku ni mogoče privzgo-
jiti, če mu poleg vsega druge-
ga ne izoblikujejo tudi narav-
nih pogledov na spolnost in o
medsebojnih odnosih med
spoloma. Naloga staršev ni, da
bi ga sodili - še posebej ne pri
spolni vzgoji - ampak da ga z
nasveti vzgajajo, pomagajo in
usmerjajo. Tako bodo prepre-
čevali, da se mu ne bodo raz-
vili uničujoči učinki napačnih
občutkov krivde na področju
spolnosti.
Med naloge staršev za ce-
lostno spolno vzgojo v etič-
nem pogledu spada tudi, da
navajajo otroka na lastno od-
govornost. Učijo naj ga preso-
jati posledice svojih dejanj. Za
osnovno usmeritev naj ima
blagor drugih ljudi. Izostri naj
si lastno vest in čimbolj pople-
meniti svoje mišljenje.
Spolna etika obravnava raz-
lične načine vedenja na spol-
nem področju in opredeljuje
kaj je pravilno oziroma napač-
no. Starši tudi z njeno pomoč-
jo spoznavajo delovanje spol-
nega nagona, dražljajev, skuš-
njav in človekove volje ter od-
povedi. Pri otroku lahko vidi-
jo, da je njegovo ravnanje
predvsem odvisno od razmer-
ja med močjo nagona in moč-
jo volje, od mere zdravih in
bolestnih zavor, od skušnjav
in odpovedi, od posameznih
dražljajev itd. Kazuistična eti-
ka vseh stoletij in mnogih reli-
gij si (po zgledu farizejev) za-
man prizadeva, da bi zajela
vse možne načine vedenja in
jih moralno ovrednotila. Naj-
večji uspeh za takšno popol-
nost lahko pričakujejo samo
od etike vesti.
Starši tudi preko spolne
vzgoje vzgajajo otroka h kre-
posti. V Žepnem leksikonu o
negi, vzgoji in zdravju otroka
piše: Krepost pomeni nekate-
rim sramežljivost, drugim
»nedotaknjenost« in spolno
vzdržnost. Biti kreposten po-
meni predvsem imeti naraven
odnos do spolnosti in si priza-
devati za odkritosrčno obliko
ljubezni in odgovornost, ki je
z njo povezana. To naj bo živ-
ljenjsko načelo. Vzgajati h kre-
posti pomeni:
-pravočasno začeti otroka
spolno vzgajati;
-mu dopovedati, da mora
paziti na svoje telo;
-ga vzgojiti tako, da bo ljudi
jemal resno in seveda tudi
spoštoval njihovo dostojans-
tvo.
KMETIJSKI NASVET
Ronilan DF-lungicid z«
zatiranje glivičnih bolezi
Ronilan DF je kot kontakt-
ni fungicid namenjen zatira-
nju bolezni na vinski trti,
jagodah, koščičastem sadju,
sončnicah, oljni ogrščici, ze-
lenjavi in tudi na okrasnih
rastlinah.
Sredstvo je v DF formulaciji,
ki je hitro dispergirajoči vodo-
topni mikro granulat. Votle
mikro granule v stiku z vodo
eksplodirajo in v nekaj sekun-
dah dobimo stabilno suspen-
zijo. Pri pripravi škropilne
brozge lahko sredstvo v DF
formulaciji stresemo direktno
v rezervoar škropilnice, pri
tem se sredstvo ne praši in ne
peni. Prednost te formulacije
je, da lahko papirno embalažo
popolnoma izpraznemo in da
sredstvo ni občutljivo na nizke
temperature.
Siva grozdna plesen (Bo-
trytis cinerea) spada med po-
membnejše glivične bolezni
vinske trte. Največ škode siva
grozdna plesen povzroča zla-
sti v deževnih letih, še posebej
pa deževnih jesenih. Siva
grozdna plesen se lahko poja-
vi tudi na mladikah, ki pregni-
jejo. Pogosto se pojavi na mla-
dikah, zlasti na vinski trti, ki
je pregnojena z dušikom.
Grozdna gniloba je včasih vid-
na že julija, ko se grozdne
jagode bujno razvijajo in se v
zbitih  grozdih   medsebojno
odrivajo in tako nekati i,
njene jagode zgnijejo,
grozdna plesen napada
prej grozdne jagode, ki ji
ranil grozdni sukač ali (
Največ škode povzroči ii-
godah, ko se prično meh
Ko imajo vsaj 4% sladkorj,
ob deževnem vremenu ol
siva grozdna plesen, ki
zroča gnitje in ji pravimo
surova gniloba, ta je sei
najbolj škodljiva.
Pri zatiranju sive plesu
vinski trti priporočamo
škropljenji v odmerku 1 kj
na 1000 1 vode. Prvo škro,
nje opravimo pred zapiran
grozdov. Zelo je pomeml
da je grozd dobro pošk
Ijen.
Drugič uporabimo Ror
v času mehčanja ozir
obarvanja jagod. Vmes i
dvema škropljenjema sela
uporabi kakšen drug bo
cid, če se je že ustvarila i
stenca.
Največje napake se de
ko prehitro preneham(
škropljenji z botriticidi,
povzroči masovno gnitje g
dov in s tem manjši prid
ter slabšo kvaliteto vin. F
lan DF lahko uporabimo
zadnje 28 dni pred trgat
Po pletvi poškropimo
grozdje, kar nam omo
manjšo uporabo sredstva.
NANDE OSOJ
VEDEŽEVALEC DENIS
Šifra: 7. maj
Skrbi, ki jih imate sedaj zara-
di denarja, bodo minile, toda
vseeno pazite nanj, ker se lahko
kaj hitro zgodi, da se bo stanje
ponovilo, kar si pa ne želite.
Glede zdravja - pazite na srce,
ožilje, rodila ter noge. Tudi v
službi ni bilo najbolj rožnato
stanje, toda to se zna hitro po-
praviti, saj prevladujejo odlične
karte. Začnite malo razmišljati
o kakšnem dodatnem delu, iz-
ven delovnega časa.
Šifra: Moje poletje
Najprej čestitke za uspešen
zaključek 1. letnika šole. Glede
ljubezni - preveč zaprta si sama
vase in fantom ne dovoliš, o
spoznajo. Poskusi se vkljuf
družbo in se zabavati. Tako
lahko spoznala veliko ljud
tudi svojo ljubezen. Ta pč
prišla še to poletje, ki bo z
tvoje. Srečno in piši še kaj.
Šifra: Upokojeni
Hvala, da ste se mi oglč
Glede zdravja - pazite na i
dec, rodila in noge. Mala s
memba v prehrani in poč
vam ne bi škodila. Glede v
odnosov z otroki pa vidiiti
so še možnosti, da se le-ti
pravijo. Razmislite o tem,
odraščajo in da so samosti
osebe, ki si želijo svobode,
de avtomobila vidim, da se'
bodo želje izpolnile. Ne ku
pa kaj (pre) dragega in ne p<
te v kredit. Glede stanoval
pri iskanju bodite malo bol)
tivni.
Šifra:Noneeclt
argue
No, glede študija se boš'
rala odločiti sama. Tudi g'
ljubezni s partnerjem je'
bolje, da verjamete v tisto,
čuti srce.
FRANCOSKA KUHINJA
Prepečeni jajcevci s svinjino
Potrebujemo: 750 g jajčevcev, sol, poper, malo moke, 4 žlice
olja,l strok česna,l čebulo, 250 g paradižnikov, 250 g svinjske
ribice in 50 g naribanega edamca.
Jajčevce olupimo in jih po dolgem narežemo na pol cm
debele rezine. Posolimo jih in jih pustimo stati 15 minut, nakar
jih ožmemo, posušimo, potresemo s sveže mletim poprom in
povaljamo v moki. V ponvi segrejemo 2 žlici" olja in na njem
zlatorumeno popečemo rezine jajčevcev. Paradižnike pomoči-
mo v vrelo vodo in jih nato olupimo ter narežemo na tanke
rezine. Čebulo olupimo in sesekljamo, česen olupimo in stisne-
mo, svinjsko ribico narežemo na tanke rezine. V ponvi segreje-
mo preostalo olje in na njem prepražimo čebulo in česen, nato
pa še meso. V ognjevarno posodo, ki smo jo pred tem namazali
z maslom, najprej zložimo rezine jajčevcev in nanje rezine
paradižnika, nato pa dodamo prepraženo mešanico mesa,
čebule in česna, posolimo in popramo s sveže mletim poprom,
potresemo z naribanim sirom in damo v vročo pečico, da se sir
razpusti. Ponudimo vroče s slanim krompirjem v kosih in z
zeleno solato.
36
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
46
MALI OGIASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Blizu je daleč
Nedeljskega osrednjega
praznovanja občinskega praz-
nika Rogaške Slatine so se
med drugimi udeležili tudi žu-
pani ter podžupani iz Ljublja-
ne, Ptuja, Krškega, Mozirja ter
iz sosednje Hrvaške, opravičili
pa so se iz Celja, Laškega,
Vitanja... Blizu je pač včasih
najbolj daleč.
Posoda in kabli
Ko je bil znani celjski podjet-
nik Janko Turnšek s svojim
podjetjem ETT izbran za kup-
ca Emo Eterne, so zlobneži brž
začeli natolcevati, da bomo
spored CATV spet lahko
spremljali vsak dan. Za hono-
rar - če ne bo šlo drugače - se
bodo sodelavci pač morali za-
dovoljiti s posodo. Da pa bodo
vedeli, kaj z njo početi, še
drobno priporočilo - morda bi
v spored CATV uvedli tudi ku-
harske recepte. Za kuharje, ki
se dobro spoznajo na celjsko
Emovo posodo, gospod Turn-
šek ne bi smel biti v zadregi!
Kdor čaka, dočaka
Slišati je, da bodo Zgornje-
savinjčani končno dočakali
odprtje mednarodnega mejne-
ga prehoda Pavličevo sedlo.
Ker se menda premier dr Ja-
nez Drnovšek zadnje mesece
pogosto mudi v neposredni bli-
žini tega dolgo napovedovane-
ga, a nikoU do konca speljane-
ga mejnega prehoda, naj bi
zdaj le uvidel nujo, dajo Zgor-
njesavinjčani po bližnjici ube-
rejo čez mejo. Ker so vse po-
drobnosti v zvezi s prehodom
Pavličevo sedlo zaenkrat še za-
vite v meglo, je edino zaneslji-
vo dejstvo le to, da odprtje
prehoda ni povezano z bližajo-
čimi se volitvami.
Pohorska
slovenščina?
Vitanjski gasilci so minuU
konec tedna proslavili nakup
nove avtocisterne, v praznični
evforiji pa jih je vendarle mal-
ce zaneslo. Sirom Pohorja so
namreč medse vabili obisko-
valce s plakati, na katerih so
jim obljubljali obilico zabave z
ansamblom »Bertl Pointinger
und seine Austria. musikan-
ten«. Jezikovna spakedranšči-
na za razliko od nove avtoci-
sterne Vitanjčanom zagotovo
ni v ponos, za povrh pa je med
avstrijskimi muzikanti na pla-
katu sijal širok nasmeh Vikija
Ašiča ml, ki ga tudi po Pohor-
ju dobro poznajo kar kot Celja-
na.
Uganka 1
Kako to, da so v Logarski
dolini nabrali toliko smeti?
Zato, ker so jih po nekaterih
verzijah Ljubljančani privlekli
s sabo v vrečkah, da bi tako
osramotili Zgornjesavinjčane.
Uganka 2
Kdaj bodo na šoštanjski ob-
čini zavzeli stališče do neurad-
no odprtega bazena?
Če ne prej, se bodo tik pred
volitvami Šoštanjčani tudi
uradno kopah.
Uganka 3
Zakaj v Zgornji Savinjski do-
lini asfaltirajo glavno cestno
povezavo le na vsakih nekaj
sto metrov?
Za odgovor seje treba obrni-
ti na ljubega v nebesih.
Število Celjan
raste
Ko je atletinja Jerneja
zmagovala in dosegala od
rezultate, je veljala za Ljul
čanko oziroma članico
Ljubljana. Za maratonko \
no Javornik smo doslej m
da je Zrečanka, čeprav ,
športni novinarji šteli za i
borčanko. No, za uspeha i
Slovence sta po nastopi
Olimpiadi, kjer se nista ii\
Ije odrezali, postali Celjani
Počitniški nam
Uredništvo TRAČ-nic
tudi letos konstruktivne i
loge za koristno in zah
preživljanje   počitnic,
predsednici celjskega Tur
nega društva Danici Dol
predlagamo počitnikovan^
celjskem starem gradu. U
bi kampirala v prikolici
mogrede še ponujala šte
žejnim obiskovalcem vse
šno pijačo, saj je gostiši
naprej zaprto.
Slovenec pozabljen
v kulturni Rogaški Slatini se zadnja leta zelo ponašajo s kipom zaslužnega grofa Attemsa, na
Josipa Stritarja, znamenitega slovenskega pisatelja, kije v kraju preživel jesen življenja, pa so čisto
pozabiU. Na poslopju Stritarjevega doma je zato skrajno zanemarjena, obledela spominska plošča.
Poslopje bo kmalu potrebovalo novo pročelje, na plošči pa se še poznajo packarije zadnjega
barvanja.
Za vse slatinske kulturnike, ki niti ne vedo, kje je Stritarjev dom, pa objavljamo njegovo
fotografijo.
STRANKA ŠALJIVCEV
Naša članica Janja Kajtna je šla na morje v
Strunjan. Punca postave se je hotela najprej
prepričati, če bo v morju varna, zato je
vljudnostno vprašala receptorja hotela: »Gos-
pod, ali so v morju krokodili?«
»Ne, vi kar mirno plavajte.«
Ker ni bila prepričana, je želela dobiti
potrditev na isto vprašanje še od hotelskega
čuvaja. »Kar bodite brez skrbi,« jo je potolažil
tudi on. In Janja je veselo zaplavala v morju,
gladina se je nekoliko dvignila, fantje, ki so
jo opazovali, pa so se prizanesljivo krohotali.
»Hej, fantje, kaj se pa smejete? Ali so v
morja krokodili?«
»Ne, saj ne morejo biti, ko pa jih sproti
požre morski psi«
Glede na to, da se nam je Janja oglasila,
sklepamo, da ni bilo nič hudega, kakšna
(namišljena) dogodivščina pa se je verjetno
med poletjem zgodila tudi vam.
Pošljite iiam poletne šale. Že naslednji
teden bomo objavili prvi sklop takšnih šal,
avtorja najbolj izvirne pa čaka dvodnevni
izlet.
Ta teden smo poslali vabilo vsem tistim, ki
ste v minulih tednih dobili nagrado - enod-
nevni izlet z agencijo Dober dan (če ga niste -
javite). Med njimi sta tudi Franc Tratnik, ki
je tokrat prejel največ kuponov za šalo tedna
in Beti Pogladič iz Osojne ulice 8, Celje ki je
bila izžrebana med prispelimi kuponi.
ŠALA TEDNA
Na cesti
Jože in Micka sta se poročila. Jože je bil ves
zavzet za kmetijstvo tako, da ni bilo časa niti
za zakonske dolžnosti, kar pa Micki ni bilo
po volji. Potarnala je župniku, le-ta pa ji je
priporočil, naj se v nedeljo po deseti maši
Jože oglasi v njegovi pisarni. Jože je obljubo
držal. Obiskal je gospoda in med pogovorom
je bila napeljana misel na zakonsko dolžnost
- samo, kako za nasvet povedati. Bil je čas, ko
so se parili naši hišni čuvaji Bobi je na cesti
delal družbo sosedovi Lori. Gospod pogleda
skozi okno in to pokaže Jožetu, rekoč, da
poleg dela ne sme tudi na take stvari pozabi-
ti Jože si je nasvet zapomnil Čez nekaj časa
župnik vpraša Jožeta:«No, kako pa kaj tista
reč skozi okno?« Jože ves vesel pravi: »Gos-
pod, o saj je bilo luštno, samo na cesto sem jo
težko spravil«
Pameten pes
»Pes se mi je izgubil!« potoži možakar
znancu.
»Pa tako pameten je bil..«
»Zakaj pa ne daš oglasa v časopis?« ga
vpraša znanec.
»No, ja,« ga zavrne nesrečnež, »tako pame-
ten, da bi prebral časopis, pa le ni bil!«
Netopirji
Trije netopirji so na podstrešju viseli z glavo
navzdol kot ponavadi eden pa je čepel na
tramu kot kokoš.
«Kaj se mu je pa naredilo, ali se mu je
zavrtelo?«
»Ne, samo z jogo se ukvarja,« reče sosed.
Zvoneči telefon
Ob štirih zjutraj zazvoni telefon v hotelski
recepciji:   -
»Halo, tu Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas
odprete bar?«
»Ob osmih.«
Ob petih spet zazvoni telefon: »Halo, tu
Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas odpirate
bar?«
»Ob osmih.«
Ob šestih ponovno: »Halo, hik, tukaj Gaš-
per, vaš gost iz sobe 116. Kdaj pri vas odpirate
ta vražji bar?«
»Saj sem vam že dvakrat povedal, da boste
šli lahko noter šele ob osmih in nič prej.«
»Kdo pa hoče noter? Jaz bi šel rad ven,
hik!«
Na izlet
Mama je poslala sinka v lekarno po kondo-
me. Lekarnar mu pravi: »To pa ni za otroke!«
»Saj vem, to je proti otrokom!«
»Nisem mislil tako, ampak da to še ni
zate.«
»Saj to ni zame, ampak za mojo mamo, ki
gre na sindikalni izlet!«
Greh
Pepi in Karli sedita na klopci in obujata
spomine na mlada leta. Ker je Karli šaljivec,
vpraša Pepija: »Pepi, kakšna pa je razlika
med papežem in tabo?«
»Šmentana muha, nobene razlike nI«
»O, pa je,« pravi Karli
»No, pa povej kakšna?«
»Ja, če se papežu vstane »one«, ima greh,
če pa tebi vstane »one«, je pa čudež.«
Dimnikarska
Tako kot vsako leto, je tudi letos k Micki na
obisk prišel dimnikar, za ometanje.
Micka: »Ja, pa saj še ni potrebe, vendar,
kar je res, je res. Lansko leto ste delo opravili
več kot odlično, zato si zaslužite nekaj iz naše
kaste.«
Micka leze po lestvi da bi izročila obljublje-
no nagrado, medtem pa dimnikar z eno učko
skrivoma pogleduje Micki pod krilo in
»Uh, kake kosmate krače.«
Micka pa hitro: »Ja, kaj ne bi ko p
mož kar sam kolje.«
Lovska*
Trije lovci se hvalijo, kdo ima naj psa
Prvi pove: »Mojemu psu se »samo
naježi«, pa že vem, da je divjad v bližii
»Moj je pametnejši,« se hvali drugI
zalaja pri zajcu enkrat, pri srni dvakn
divjem prašiču pa trikrat.«
»To še ni nič,« ju prekine tretji.
Zamislita si: »Nekega dne moj Lum}
ne kopati. S tacami ražmetuje zemljo \
strani in hlastno voha po njej. Že je
globoko in pustim ga v prepričanju, d
na sledi nekaj posebnega. Kar naenkrat^
vili, v gobcu mi prinese neko reč in
položi pred noge. Zamislite si, kaj je Ln
ujel: staro fajfo, na kateri je bil nan
fazan.«
Šale so prispevali: Stanko MIKLAV(
Dobrne, Simona ŠOLINiC iz Celja, Fi
ZAJC iz Rimskih Toplic, Zdenka HOFMA
Polzele, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slat
Melita KNEZ iz Žalca, Jasmina SIMLEI
Celja in Simona LOGAR iz Rimskih Topi'