M. Itnllta. i ihim. i tak B. mfo IUL ini. liti. **•!• •■** *» moMM, imM^I BMtH« !■ »ranite. •»Mrafl t Prostor 1 m/m X 54 «/« za male oglase do 27 m/nt vtflne 1 K_ nad to vinova oglasi 1 m/m X 54 m/m 1 I?M v Uridn^Ud ta poslana ter notice t$U prostor po 2 K, ženitae ponadbe in poroke ptvšalno 80 K. — Pri narofllih nad 10 obfav popust VpraSaajem gtede insontov naj se priloži mamica za odgovor. v prvi* utročnino vedno 9BT P° nakaznid. Na samo pismena naročita brez posiatve denarje se ne moremo oziratL lM«aHtwe »Slev« hft^ luBon «Uo* tt. i, U ■Hatiip^. Tstefsa fttov. 34. Itplst spnjiM 1« petplsaM la lajiMftio Inmmmmm WmW Rokopl3ov im vfsCs* "^Mf pcsamezna itevilka v«IJa 1 krone. Peilnina platana v gotovini. j*. jurko^: Realnost. Vsak dan se boU kaie, da borno morali položiti vse lepe teorije tja, kamor spadajo, namreč nazaj v knjige, in borno morali, narediti tišti važni korak od letargfične refleksiv-nostl k kreativnosti In čim preje, tem bolje. Vse to, kar dela danes Budem prevroče glave in preohlapne roke, je povečini se dedsčina iz vojne, in sicer iz zadnjega Časa vojne, pa še to ni zraslo pri nas, Zraslo Je iz občutka propadajocega cesar-stva in okužilo mimoerrede tuđi ti-sto, kar bi moralo rasti na teh raz-valinah. Da pa ne bo rodil duh raspada kaj drugega kot razpad, je jasna Ker se naša država še le vstvar-ja, se bo morala držati naukov in načel, kl so jih vporabljali vstvarite-Iji držav, in tukaj je glavni nauk: moč. To se zdi danes zastarelo m preperelo načelo, pa ni zato nič manj resnično. Kaj se danes vse zdi! Da so socijalne reforme, in sicer jako široke, pri nas potrebne, to vidi vsak, kajti država kakor posa-meznik se mora razvijati, če noće postati sčasoma petrefakt. Vendar so postavljene vsakemu sloju gotove me je, ki jih ne srne prekoračiti, če noče dobiti država elefantijaze in s tem počiniti. Država pa je do sedaj — pa brez vseh sentimentalnosti — po mojem mnenju potrebna vsem razredom. Prepričan sem namreč, da bi se nemškemu delavcu godilo danes bolje, če bi bila država zma-gala, in ne b! rabil delati toliko in toliko in zastonj — samo da bo lahko država čim preje poplaćala vojno odškodnino. Da Je danes vs!ed tako-dolgega produciranja v glavnem za vojne namene večje ali manjše pomanjkanje povsod, ve vsak, vendar Je kottkortoliko gotovo, da je pomanjkanje v premaganih državah večje. Vem, kaj se mi bo odvrnilo: vse to posledice kapitalizma in vseh drugih Izmov ražen socijalizma in komunizma, ti so rodili vojno In iz nje izvirajoče pomanjkanje, — in to hočemo ravno odpraviti. Jako dobro \t\ lepo, vendar počakajmo nekoliko. Po Vojvodini so bili glavni apostoli tega evanscelija madžarski komunisti. In komaj so zaslutill v Budape-šti, da se mogoče nekaj pripravlja, so se začele zbirati ob naši meji — Horthvjeve čete. Tukaj pa se človek nekoliko zamisli, kajti da bi šla madžarska bela garda razširjat k nam komunizem, je vendar nekoliko dvomljivo. Vem. da se bo reklo, da se nek-je mora začeti in da bo sledila Jugoslaviji Madžarska. Ampak če se res mora začeti, bi bii jaz pohlevnega mnenja, naj se začne preje kje dmg-je. Naš narod je že dosti pretrpel in ni nujno potrebno, da bi moral služiti sedaj zopet za poskusnega kun-ca, komunizma ali tujega — imperijalizma! Ker se nam toliko dopove-duje o madžarskem belem terorju. bi bilo vsaj za enkrat tam jako pri-merno torišče za delovanje gospo-dov iz Vojvodine. Vsaj jaz mislim tako. Saj naš narod ni tako konserva-tiven in nazadnjaški, da bi daleč za-^tajal za dmgimi; če speljejo enkrat drugod to stvar, že pridemo tuđi mi. Dokler pa imajo apetit po našem teritoriju bele madžarske garde in se trudi avstrijska socijalistična republika na vse načine, da bi nam iz-trgala Koroško, ter imajo Italijami na minute preračunano, v kolikem času se priđe iz Logatca v Trbovlje. moram reci: die Botschaft hor' ich wohl. allein mir fehlt der Glaube. Saj je naš zunanji položai že brez notranjih komplikacij dosti te-žaven. Na zapadu, ki tvori takore-koč pljuča naše države, zgubtjamo vsak dan na terenu, in če se enkrat sklene mir, ne borno niti vsi združeni in borno poleg tega obdani od so-vražnikov od vseh strani, da j« člo-veka nekoliko strah tuđi za to, kar imamo. To so dejstva. ki jih ne more zbrisati nobena teorija. Zato bo tuđi najbolje, da zaenkrat računamo % dejsrvi. In ker je dejstvo — vsaj upam, da hočemo obstojati, se moramo nasloniti na tište verfetnosti, kl se nam zde najpripravneiše, da nam zagotove ta obstoj. Tu pa je do sedaj samo eno oreiskušeno sredstvo: avtoriteta država. Avtoriteta pa zahteva moč. MoČ na zunaj pa j« samo posledica moči v notranjosti. To moramo najpreje uveljaviti, če nam preostane pri tem kaj časa tuđi za teoretiziranje, ga porabimo lahko tuđi za to. Dr. P. Stnnžek: SlnaenSUnfl na nallh srednllh lolsh. ■V^«»^^^ ^^v ^ivaHOB^^ V^VOB«n»«w^B ^m^m-mmmmm «4mb>^b^^ šolska oblast je razposlala stro-kovnim učiteljem učni nacrt za slo-venščino, da izrečeio svoje mnenje, na kar bo poverjeništvo načrt odobrilo. Zelini se tukaj dotakniti dveh načelnih vpraSanj. Načrt, kakršnega imamo v ro-kah, stoji na strogo slovenskem sta-lišču. Tega ne spremeni niti »ozir na najvažnejše pojave srbohrvatskega in po možnosti tuđi svetovnetra slovstva.t Načrt prezre, da odslej slovenščina ni več samo predmet. temveč tuđi edlni učni jezik. Učitelj slovenščine mora tolmaČiti poleg slovenske slovnice in slovenskega slovstva tuđi razvoj tujih književnosti. Ce se to ne bo zgodilo, se bo naš duševni horizont zožil v novi domovini, dasi te naloge tuđi nemščina ni vršila docela. Očetje avstrijskih uč-nili načrtov so smatrali nemščino za cvet svetovne^a slovstva in se ozi-rali ic na Shakespearea ter semter-tja na Danteja, Miltona. Molliera. Rousseauja. Byrona in Zolo. Vsl drucri, posebno pa Rusi so jim bili tu-n*. Ker jim ne smemo slediti, je treba, da se že v nacrtu odloči najmanj en tečaj v ta namen, da se govori o razvoju tujih slovstev: nemškega. franeoskega, laškega, češVega, ni-ske^a. ooS^ke^a pa tuđi španske?ra in nordiiske^a. Ker ne gre toliko za Imena ali ćelo za letnice, je treba po-flaiati povsod kratko vsebino naj-boliših del, da se tako morejo raz-brati glavne misli in smeri. Kolikor ^e mogoče, nai Izpolni potik privatno čitanje originalov in dobrih pre-vodov. Najpripravnejši čas za to le prvi tečaj zadnjega leta, da se na tak način noglobi razumevanje jugosloven-skega slovstva, ki ga je v dragem tečaiu itak ponavljati za zrelostnf izpit. Dalje pa je treba pojasniti tuđi razmerje slovenščine in srbohrva-ščine. Učni načrt se ne ozira ne na slovnico in ne na slovstvo srbohr-vatsko; iz tega se da sklepat1'. da naj ostane srbohrvaščina predmet zase. Temu pa je odločno oporekati. Najidealnejše bi seveda bilo, da bi bili slovenSčina in srbohrvaščina združeni v eni roki; pa kaj, saj več-krat slišfmo, da sta komaj dva Slovenca, kl srovorita čisto srbščino ali hrvaščino, vsi drugi pa le neko me-šanico. Zato je tuđi treba, da ostane srbščina ali hrvaščina kot 'ezik. kjer je le količka! mogoče, v rokah roje-nega Srba ali Hrvata; slovstvo pa se ne srne nikdar ločiti od slovenskega. Brž je mogoče deliti domovino-znanstvo v zgodovino Slovencev, Mrvatov in Srbov, v kultumem ozl-ru pa so bili stikf ves čas tako ozki, da jih ne gre sedaj umetnim potom ločiti. Le pomislimo na moaročni vpliv Ciril - Metpdovega dela, na dobo reformaciie, ko je skuša! Un-gnad s knjigo poluteraniti vse Jmro-sJovene, na protireformatorje, ki so ustvarili književnost v Bosni, Dro-svetlieno dobo, ki je zbudiia slavon ^ko knjigo in znova pozi vila srbsko književnost: vse satno sile, ki so orav mogočno vplivale na slovensko književnost Kako Je mogoče tolmaČiti Prešeren - Vrazovo nasprotje. a prepuščati ilirizem tovarišu Hrva- tu? Ali naj mar oba učitelja ponavlja ta isto snov, vsak iz svojega vidika in tako sedaj raztrgata ono, kar nam je bilo skupno vkljub mogoč-nim nam sovražnim političnim si-lam? Jugoslovenska kulturna povsst-nica naj priđe kot en predirtot v ^e-sti in sedmi razred našiH gimazij (na drugih šolah sorazm^rtio> s 5ri-rimi teclenskimi urami, da bo mo^oče najvažnejša dela tuđi v soli obrav-navati. Učna uprava naj skrbi za dobre in bogate čitanke, potem pa za cenene izdaje naših najboljStt« def. Učitelji slovenščine se bodo gotovo* z veseljem lotili studija srbohrvatska književnosti, pa tuđi svetovne literature, saj se bodo zavedali, da uče nekaj celotnega in ne samo nekaj ozko omejenega. kar bi bila slovenščina po predloženem učnem nacrtu in pri tem §tevilu ur. Učitelji želimo, da nam poda novi načrt potrebna!" navodila in odraeri zadostno itevK lo ur. Inž. Makso Klodič - Sablađoski: Ilosa procia Cez Predell in naie Ieleznlc& n. Da vidimo, kako ie s tekmo med Reko in Trstom glede Drehodnega prometa iz Moravske - Dunaja potom Bnicka ob M. Omenili smo že, da tekma od strani Reke do obsto-ječih zvezah ni mogoča. Položaj se pa spremeni, ako zeradimo že toli-kokrat sproženo in tuđi že projekto-vano železnico do dolini Sotle čez Brezice - Novo mesto - Črnomelj na Reka katera je bila vedno mišljena kot tranzitna železnica. Potek te nove proge bi bil sle-deči: Na postaji Poljčane (južne že-leznice) krenemo proti iusnj, preči-mo na poti stoječe hribovje in železnico Grobemo - Rogatec. vozimo dalje po dolini Sotle, premostimo pri Brežicah Savo in pridemo čez Ko-stanjevico v Novo mesto. Od tod nam služi obstoječa proga do Cr-nomlja. Iz Črnomlja vodi zooet nova železnica proti jugu mimo Vinice v veliki predor, ki naj vodi končno do morja. Taka nova zveza Bruck ob Muri - Reka bi merila 380 km. to-rej le za 17 km več neeo železnica Bruck - Trbiž - Trst (363 km). Do-čim bi se pa ta v Trbižu vspenjala na koto 720 m nad modem, bi dosegla naša nova zveza le visino 374 metrov. Bila bi torej sigurno zmož-na konkurirati v prid Reke. Ako se oziramo na Moravsko hi Slovaško, ne smemo Drezreti češke-ga središča Bratislave. Ali naj izva-ža okoliš Bratislave v Trst ali Reko? Izvoz se bo gotovo ogtbal dveh vmesnih držav; torej sedania glavna proga čez Dunai - Wr. Neustadt-Szombathelv - 2ekenci - Zagreb-Reka ne priđe v poštev. ker je tuđi predolga. Izvoz se bo premikal ali čez Avstrijo v Trst ali čez Madžarsko na Reko. Daliava Bratislava-Dunaj - Bruck ob Muri - Trbiž - Trst meri 603 km, razdalia Bratislava-Csorna - Szombatheiv - 2ekencl-Zagreb - Reka pa 642 km. v kateri je del Bratislava - Szombathelv (146 km) lokalna železnica zadnje vrste. Jasno je torej, da tuđi ta £ veza ne more konkurirati z srlavno ia( krajšo progo čez Dunaj - Bruck-Ti«?, biž v Trst! ^ Za nas pa je promet iz Čeho* slovaške preko Bratislave ogroraog važnosti, saj gre tu ravno za toft obravnavano vprašanje koridorfte med Čehi in JugoslovenH Mi mo.*i r a m o voditi ta promet čez naŠ0 ozemlje v Reko. Pregracfitl se mor# del Bratislave - Csonm, ootem pri-; demo na glavno projro Szombathely-t Kormed, od Kormeda krenemo zoxj pet na lokalno železnfoo KČnneniJ-Murska Sobota, ki jo tući pro^ractt-mo (71 km), potem zgra&mo navdt železnico Murska Sobota - LJttt<^ raer - Ormož in dospemo čez Rogai-> tec pri Podčetrtku na že označena progo Poljčane - Brezice in dalje nai Reka Razdalja Bratislava - RekaJ znasa po tej poti le 560 km. Ponovimo: Ako zeradSo ItaSJanl —hi nf več dvoma, da bodo to stivjim možem*. Dospel Je nadvojvoda Karei z Dunaja. Urno se Je umaknil v svoje sobe, ki mu jh Je Ml hoteljer Rechter že pripravil. Kmalu nato je nadvojvoda v družbi generala BeUegarde jez-dn v mesto na poset k sinovom nadvojvode Ferdinanda, IzMOana pregnanega cesarjevega naraestnika. Med tem so prihajali v hotel vsl generali. V paradnfli tmifonnah ta z vsemj redi na prsih so se zbrali ta CakaU nadvojvode. Hitro se je vmfl, sprejd generale, se razgovarjal z maršalom Ooosdanovfcbem nekaj minut ter se Je kratko poslovU Pred karoso so bOl vpreženi že drugi konji Karei Je skoCB v voz ter se v dini odpetfaL Komaj «o uro se je mudfl ta ie Jo Mtel z naJvečJODMlico proti Oorfd ta od ondl Na tisoče rok je gradilo v Julskih Alpah in Karavankah nove utrdbe, zapreke in okope. Ze meseca februarja so začeli avstrijsld ženii-ski častniki utrjevati vse gorske prelaze, po* pravljati vse trdnjave od italijanske mede do Celovca, narejati zakope, okope» nasipe ftr ograde, jih oboroževati s topovi, preskrbovafl s strelivom ter pripravljati na boj. Povsod se Je zidalo in kopalo Avstrijsld vojaSki inženjerfl pa so ufegmU izvrSevati svojo nalogo temeljito. Saj je bil Na~-poleon Đuonaparte na vojni proti papeževl df* žavt PIJ VI. pa Je imel močno vojsko, kl so Jo vodili slavni generali Colli, Colonna ta BorgUb O njih se je poročalo in govorilo, da so gtnijaf ni vojskovodje. Vsaj nekaj mesecev mine, tako so apa& preden se otegne predrzni Đuonaparte obrnil proti Karlovi vojski; poprej pa bo moral pre* magafl tuđi Se mogočne Benetke, kl so kazali odkrlto ta samozavestno svoje sovrafne na-klepe proti Francozom. V Ljubljani so bffl zopet pofaf novegf upanja. Ko pa Je deždni glavar grof Frao Hohenwart prejel nadvojvodovo lastnoroflbo pismo* Je vse vriskalo. Tuđi Vodnikove »Novtoe« so vmnućum* prtobCfle vsebino tega pisma. VaH KmMi H! Je o4valB kamoa a Rca« :....*? *"% ^SŠ^-s,^**.^ -__________________ .SLOVENSKJ NAROD*, dne 27. aprfla 1*20. 95. itar. em sa 400 Oo 000 m, k&Eor si peč zberano varijanta Ako n uvažu-emo Se skrajšanje poti \z Slavonije n Beograda na Reka, ako vpošte-jvamo prlhranke v obratu« pri vo-govnem materijalu, ako Domislimo, pa. tako več kakor podvojimo obratilo raožnost reske železnice, katera tored vojno si mogla več zmagovati prometa tn kjer utegneio v neka} le-Jlh zavladati ravno take razinere, Kakršne so danes na prosi Zagreb-J3eograd> sleđnjič, ako pretresemo Irelik vrfhr znižania tarifov v refld Irelaciji za naše gospodarsko življe* jjftfe, mislimo, da je izboljšanje zveze Reke z zaledjem dovolj utemeljeno. Iz te razprave vsakdo lahko poimamo, kaj smo z Beliakom in Tr-plžem zgubill, namreč gospoda r-Jtvonad vrati v Trst! In rudi »otok na Reko nam bodo zaprli, ta-foo da si ga borno moral! še le s te-pavo zopet izvoievati. ; Razkosanje bivšega enotnega j^vstro - ogrskega železnišk. omrež-\a stavlja posamezne nastale države pred nove naloge, tuđi vt>livajo zo-pe* vse spremembe na sosedovih Geh na lastno omrežje. Reševati moramo taka vprašanja enotno in smot-fceno, ako nočemo zaostati. l>ograditev lisice železnice se zo-bet nadaljuje, proučuiemo tuđi novo [Jeleznfco po dolini Une v smer na ^plit To je vse hvalevredno in posebno, da si ustvarimo dostop k roorjn in luko tuđi v Dalmaciji. Ali wse to ne zadostuie. Ne more nam jfcadostovati kaka dalmatinska luka jkot edinl izhod na morie. mi moramo imeti se kako pristanišče na Ssevernem delu na naše obale, bodi-fe na Reki ali nekje v neposredni bli-Sini Reke, s potrebnim! železniškimi 'zvezarrri vred, to te vendar jasno. Ker tu ne gre za nič rnanj nego za nevarnost popolne Izločitve Slovenije od od evropskega mednarodnega 'prometa, ali s snhimi besedami poredano: Za Izločitev Slovenije od oeotralne Evrope! Vrdramtao m enkrat, saj gre tu sa dobrobit ćete Slovenije. Slovenski državni in me-rodajnl faktorjl naj ne podcenjttjejo pretečo nevarnost in naj nemmŠGma ukrenejo vse potrebno za varstvo naših koristi, sicer bo preposne! Ako danes tuđi še ne zmoremo stroškov za zgradbo novih prog, zmoremo pa vendar znesek sa napravo projekta, ki nam omocoči vsak hip napraviti na ootezo od laske stra^ ni protipotezo od naše strani. Mini-strstvo saobraćaja Je dovolilo lan-sko leto na inicijativo podplsanega gotovo svoto za proučavanje neka-terih novih železnlških zvez na Slo-venskem. Z razpustom ravnateljstva državnih želnic v Ljubljani se je tuđi to delo ukinilo. Treba le zvišati ta kredit in početi zopet z delom. Moramo Izdelati z vso hitrostjo gori omenjene projekte z vsemi varijan-tami in Studirati tuđi druije nove zveze, kakor se to srodi sedaj pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede novih hrvatskih proe. Ako se r>a Italijani vendar še t>remtslljo ali ako ne dobimo pravice do Reke, nage delo kljub temu ne bo zastonj, ker izvršimo po tem nrolektu lahko našo novo zvezo Koroške s Sloveni-Jo, kadar nam bo to kazalo. Pokažimo inozemstvu, da si ne pustimo kvariti kar taka naše življenske prometne interese. Kako si jih varujejo drugi, so nam ražen Italijanov s predeljsko že-leznico lahko v zfcled tuđi Avstrijci, ki trasirajo sedaj direktno zvezo Celovec - Gradec ker so Izdubili že-leznico čez Maribor in ie ovinek čez Bruck ob Muri predolg. Da nam utegne postati tud! ta nova avstrijska zveza neDrijetna, je gotovo, in sicer iz stratesičnih oz!-rov, kakor tuđi zaradi teca, ker se nas bo ogibal morda rudi tranzitni promet iz Gradca na morie. Najkrasnejsi čas je, da tuđi nri nekad ukrenemo. Politične uestt. "*= Koncentracijska vlada. Snoči 9ne 23. t m, je bil pod predsedstvom !reg:enta Aleksandra na dvoru sesta-pek članov vlade in zastopnikov jopozlcije. Na tej konferenci sta se [vlada In opozicionalne skupine spo-srazumele glede sestave koncentra-JŠIskega kabineta. — V tukajsnjih jpolitičnlh krogih, ki so blizu dvora, %e trdJU da je vprasanre koncentra-Seljske vlade zadeva, ki se mora re-liti Se danes ali najkasnefe jutri, ker |O zahtevajo interesi države, ki se pflhaja v nevarnosti. Na tem sestan-ku. na katerem je v pograjanja pose-gei tuđi regent Aleksander, sta obe Stranki kazali veliko popustljivost. BDo jutri bo izgotovljena lista članov, ki stopUo v novo vlado. i "» Okroc nove vlade, LDU. B e-bgrad, 24. aprila. »Epoha« piše pod naslovom »Oko nove vladec na-itopno: Medtem ko zmerni elementi P'ecUkalnlh krogov zahtevajo spora-teum z ostalimi strankami glede se-fetave koncentracijske vlade brez režira na osebe, zahteva Protić, da se Ssestava novega kabineta ne srne iz-feršiti brez njega ali Pašića. Sedanii [fezTd položaj olačuje zmernejSe ele-Jnente, Odhod Pašića v Pariz, (ka-|cor se misli, bo odpotoval 26. t m.), Hokaznje, da postaja ta struja vedno anočnejša in da Pašić ne bo vstopil v bodoči kabinet. O pogajanjih so po-TOčali regentu. Demokrati zahtevajo bredvsem ostavko sedanje vlade, Kakor tudl, da Protić in Pa2ić ne frstoplta v novo vlado. Regent bo takrenil nadaljne korake. . w O koncentracijski vladi fcDU. Beograd. 24 aprila, Poga-Janja glede sestave koncentracijske Vlade Se nišo došla do definitivnoga bspeha. V strankarskili krogih se go-đ upanje, da se bo politični položaj irazblstril v ponedeljek. = Ostavke velikih županov. LDU. Beograd, 24. aprila. Spre-jeta je ostavka modruško - reškega vellkega župana Jurija Kučiča, viro-vitiškega velikega župana Dragutina Šaja, požeškega velikesra župana dr. Jovana Polovine in zagrebeegra ve-iikega Župana dr. Mariana Horvata. = Naš zunanH položaL LDU. Beograd, 24. aprila. »Beogradska Štampa« prinaša v stolpcu »Samouprave« pod naslovom »Na§ zunanji položaj« nastopno: Zunanji položaj nale države je v troinem o^lru koč-ljiv. Na prvem mestu predstavila za nas vsako dviganje militarizma fn prusisma v Oermanijl nefposredno nevarnost. Mi smo v tem oziru v istem položaju kakor Belgija in Francoska. Nadalje imamo poleg tega neprijatelja zaveznike Nemcev, Bolgariio in Madžarsko! Ta vstaja v Subotici in priprave Madžarov na severnl meli, so jasna predpodoba, kaj se pripravila v bližnji bodočno-sti. Ideja revanže, ki se pojmuje kot nekako kavalirstvo, se bo najhitreje razvila pri eksaltiranih in razočaranih Madžarih. Nazadnje imamo svojega najmočnejšega soseda In zave«-nfka* kraljevino Italfjo .Mi §e nismo resili Jadranskega in reSkega vpra-sanja in ves trud na§e diplomacije se uporabi ja §e vedno v obrambo nale dežele pred pretlranlmi zahtevam! Italije. V kolikor se tiče zunanjega položaja, je mir In red potreben v vseh razllkah pojmovanja notranje politike .Treba je, da nam vesti o te-žavnih znnanjlh Intereslh, ki morejo biti ogroženl, diktiralo umerjenost v postopanju, objektivnost razsorfnost In premišljenost v pogledu na stran-karske momente in ozire. Treba nam je več načelnosti in več zaupanja. bodW v sebe, bodisi v drapre. To le, kar Dotrebuie seđanji trenutek. Isto pričakuje država od svojih sinov. Ako fimnoo ▼ oslr iiaJvappipMi vpralaide, vpraSanJo ostave, kl ga Je treba resiti sporazumno, postane zgoraj omaejena potreba ie boU vidljiva ta oOftiuL = Jadranske vpraiule k* r»> šeao v Parizu. LDU. Beofrad, 24. aprBa- Iz dobro poučene** vira doznavamo, da se v San Remu ne bo resilo Jadransko ia resko vprala-nje, neco da se bo početkom maja zaključilo zasedanje konference v San Rernu, ki se bo nadaUevala v Parizu. Pričakujeta, da bo koncem maja iadransko Tpraianie definitivno reieno. Radi tegra ne bo v San Remo potoval noben naš deletrat Vsled istih razlogov vlada Se ni formulirala definitivne instrukcije naši delegaciji glede ladranskega vpra-Sanja. = Kdo le dr .Korošec? Presbi-ro objavlja: Povodom članka pod naslovom »Kdo Je dr. Korošec?«, objavljenega v 6t. 97. »Radničkih novin« od 33. t nt. s katerim se ho-če dokazati, da je poziv SLS, naveden v tem članku, delo dr. Korošca, za katero ima dr. Korošec nositi odgovornost, nas je g. dr. KoroSec, ml-nister za promet ohvestil z nastopno izjavo: »Poziv, čijarar vsebina ]e objavljena v 97. številki »Radničkih novin« od 23. aprila t. L, je ptibliciral leta 1914. dr. šusteršič, tedanji vodja SLS brez znanja ali odobrenja same-ga vodstva te stranke. Ves ta samovoljni akt dr. Šusteršiča, ki ga je 1z-vršil sam na svojo roko, ne da bi predhodno obvestil o tem svojem koraku samo vodstvo stranke, fe bil rudi eden glavnih razlogov, radi ka-terih je dr. Šusteršič moral odstopiti kot vodia stranke in izročiti vodstvo dr. Korošcu.« =* Nasefltev v Đeosrađn. Mest-na uprava beograjska je izdala naredbo, kl uravnava vprašanje nasta-nitve v mestu. Po tej naredbi ne srne brez posebnega dovoltenja mestne uprave nihče bivati v Beogradu več kot deset dnl. Kdor se hoče stalno naseliti v Beogradu, mora občinsko upravo prositi za občanstvo. = Cesar Karei In dr. Korošec Dunafska revija »Das neue Europa« je priobčila izvtečke iz memoarov bivšega avstrijskega ministrskega predsednika drja. K5rberja o dogod-kih med vojno. V tem ekscerptu čitamo med drugim: »Cesar Karei je obljubljal marsikaj. česar ministri nJ-so mogli izpolniti. Jngoslovenskemu voditelju Korošcu, ki ga Je zagotav-Ual, da so mu Jugosloveni globoko vdani in zvesti. Je verjel vsako bese-do. !n ko je nastopil Korošec proti ministrskemu predsedniku Clam-Martinicu, ga }e takoj odpustil. Ne-odločnost mlađega cesarja Je bila usodna in Je vedno bolj zatemnjeva-la sijaj cesarske krone. Od kar sem moral demisijonirati, ni bilo nikogar več, ki bi bil cesarju povedal resnico. Dr. Seldler Je Se poslabšal situacijo, Tuđi v vojski so se Jeli Siriti glasovi o nesposobnosti vladar ja, ki ie bil popolnoma krivo informiran. Ko so bili dne 12. oktobra 1918. poklicani parlamentarni zastopniki vseh strank v Baden, so vsi dobili vtis, da cesar nima niti pojma o nevamostf položaja. Revolucija Je bila pred vratml, a cesar Je bil nad vse dobre volje. Takoj se Je pomiril z mislijo. da ostane vladar, če tudl Se tako majhne Avstrije. Njemu Je bilo leže-Če samo na tem, da si obrani svojo krono. Bil je ćelo zadovoljen s tem, da bi se odstopO Hebski okrai na ćeškem Nemčifl. Clama-Martinfca je imei Karei začetkoma zelo rad. V čislih ga Je imel predvsem zaradi tega, ker je nalel sredstvo, da ie pri-dobil radikalne poslance za vlado za zakonsko predlogo. da se poviiajo poslanske dijete. VkUnb temu ie Clam-Martlnic kmalu padel v nemilost Dogodilo se Je pa to takole: Ko-roSec je pri neki avdijenci izjavil Karta, da ie on Ideal vseh Jugoslo-venov, kl so mu vdani do smrti in da bi bilo umestno, ako bi se Clam- Martinlca odstranilo od vlade. Ta Izjava je na Karla tako vplivala, da Je pri isti priči telefonsko poklical ministrskega predsednflta. Clam-Mar-tinlc Je imel bal sejo s noUsklm klubom. Poklican k telefonu Je $11-šal cesarjev glas: »Spreiel sem demisijo Hokupnem kabineta. »Clam-Mart stih ob udeležbi vseh stavkajočOj orsranizacij in po nagrrobnem govoru. Reditelji orsranizacij bi prevzell osebno jamstvo za mir In red. 5. Uvede naj se stroga preiskava proti orožnikom in proti osebi, ki je baje streljala Iz Leonlšča. Predsednik deželne vlade &t. Brejc Je imenom deželne vlade ob 19. podal nastopni odgovor: Vprašanje demilitarizacije spada v Izključno kompetenco vojnega mlnistrstva. Politični oblasti prlstnfa v tem pogledu samo dolžnost, one, kl se voJaSkemu pozivu ne odzove-Jo, poiskati in Jlb izročiti voja^kl oblasti Dr, L L.: k Bratislaua. K Prej smo poznali to mesto pod imenom Požun, Nemci so mu rekli Pressburfir. Mažari pa Poszonv. Zdaj Be imenuje Bratislava, Mo^oče mi-Jiite, da so si Cehi Izmislili to lepo ime! Temu pa ni tako, kaj ti Bratislava je stala prej, predno je tu sem jstapfla kaka nemška ali madžarska noga. Letoplsi poznajo že v 10. in U. Stoletju grad Đrecisburg, kar je bila )riovanska Bratislava in Iz tega je nastal nemški Pressburs:. Ako toiei sedaj slovaški izdajalec Jurila kriči Mažarom in nepoučenemu svetu« da je treba izgnati tujce (t J. Čehe) in da ni treba priznati Bratislave, am-pak da naj ostane stari PreSburk In Poszonv, je to samo dokaz politične zaslepljenosti in fanatične kratkovidnosti, ki se bo maSčevala nad po-Stenim slovaSkim narodom, ako bo Imela uspeh. Toda to so le sadnji po- ime Bratislava Je danes povsođ cve-UavUeno in Ka tuđi narod dobro pozna, Na stari Požun sem imel par čudnih spominov. Ko smo bili leta 1915. internirani v Hainburgu ob Do-navi smo tam imeD vsak dan priliko vMeti tramvaj, kl Je vozfl tik ob našem taboru med Dunajem bi Požn-nom, Ko so priSii L 1917. nad DunaJ gladni čaši, je bil »Pressburgc edfno pribežališče DunaJ^anov, ki ao ho-dill tja kupovat živci, čemur sa 90 seveda Mažari npiralL Ko «no se peljali iz sestradanesra Dunaja na fronto, smo v Požunn planili v re-stavracijo in bi Jo bili skoraj razbllL kajti za dve kronl s! dobll ie velik kos lepega belc«a peciva, Id bi *a bil na Dunaju zaman iskaL Neka} mesecev na to sem se vozU tod ml* mo nažai kot ranjen vojak. Visoko pod streho neketra vagona tem ffledal to mesto ob Donav! In ndslfl na njegovo bodočnost: nlsem si nđ-slU, da bom par let na to tott — X teftarianHtl BnrtilaTt —- Bilo Je ie Jutro, ko so nas spre-vodniki budili v naših spalnih va^cs nih in oznanjali, da se bližamo Bratislavi Naši tovarili, kl nišo iako sladko spali kakor ml, so nam pra-vtll da smo SU na vse zRodaj zjutraj mimo neke postaje, kjer Je bfl pripravljen sprejem, ker da smo Se spali, je pozdrav Izostal. Hio je dokaa, kako |e narod z zanimanjem sprem-Ual naio pot po njesovt domovini. Pokrajina nam Je kazala ono gričev-Je, ki se tu v latraem valovanjn raz-tezm, kot zapadna meja bivše Ogr-ske. Znano Je, da Bratislave Cehi nišo dobili takoj po prevratu v svoje roke hi da ie bilo treba resnejta na-stopa. Mažari so dobro vedell, kaj pomenl zanle Izicuba tega mesta. Zato so se dolgo upirali, dokler ni na-rllka konferenca Izpreffovorfla ^voje odtočilne besede. Okolica mesta le po večlni slovalVa, Je oa tudl nekaj popolnoma nrnilklh vas! In neka] taktv. hrvatskih, to so skrajne t^e-vtrne naadUne onih Jugotkrvanov, ti m m ■stennrti ob m po* oh fi^ su, ko Je bila tu stalna zveza med severom hi Jugom. Vlak obstoji na kolodvoru, peron je poln občinstva, tu so Sokoli, skanti, zastopniki ura-dov In narod. Oodba Igra čehoslova-ško In našo himno, slede običajni govori hi pozdravi hi odhajamo med radostno množico na tramvaj, kl nas pelje v mesta. Bratislava Je bila že prej kot središče trgovine ob Dona-vi zelo mešano obmejno mesto. Po mažarskl štatistikl Je bilo seveda največ Mažarov. Mesto ima sednj okoti 85.000 preblvalcev, med temi okoll 25.000 Cehoslovmkov, Istotoll-ko Mažarov, 30.000 Nemcev In nekaj drugih narodnosti. Med Nemci tn Mažari pa Je mnogo Židov. Mestu se še pozna, da Je bilo v mažarskih rokah. Javni napisi hi srovorica na ullcah ti še priča 0 preišnjih čtsih. Ustavili smo se v hotelu Karlton in tudl v hotela so le neradi gledali slovanske goste — saj Je bil Slovak in Slovan tem Uudem dolga lettnaibolj prezlrana stvar na svetu. V hotelu so Mg jtolv mi TrY'^-yi 2ldjfl^ kl )tm nišo bile prav nič prijetne naše tro-bojnice na znaklh. Toda njihovi krivi nosovi hi mažarska oholost nlso bili nam prav nič prijetneJSL Tako nismo Imeli drug drugemu kaj očitati hi smo se kratkomalo Ignorirali. Cutili smo dobro, kako Jim Je neprt-jeten ta prvi večJI Jugoslovanskl po-set v Bratislavi in oni so menda ču-tlli v tem resnost novih časov. Zato so povešali nosove, ml pa smo se zadovoljno smejali hi mislili na bodočnost Bratislave. NI dvoma, da ima to mesto veliko bodočnost Nova češkoslovaška republika šega tu do Donave. Ves industriialni promet se bo iz sevemih čeških in moravskih krajev obmii na to stran in pojde po Donavi naorej. Kaj sele, ako bo od te skrajne iužne prometne točke direktna nrosra v Jugosfavijo, ali ćelo — koridor: potem bo postala Bratislava prava posredovalna točka med severom in jugom. Bratislava Je *e-daj glavno mesto Slovaške. Dasi leti ob njenem skrajnem koto. Je ven-dac natprtmenieifa imlli&i Bndcob 95- Mev- _______________________________________, .SLOVENSKI NAROIT, stnem delokrogu pa je, da zajarnil preblvalstvu mir in red ter prepreci v^ak teror. Deželna vlada va opozarja ponovno stavkajoče na poziv promet-nega ministra že v početku stavke, da naj se stavkajoči pred vsem vr-nejo na delo. Razume se samo po sebi, da bo deželna vlada o tej stva-Sri poročala tuđi v Beograd osrednji vladi«. Zastopnflc stavkarskega odbora g. Oolouh je sprejel izjavo s pristav-kom, naj g. predsednik deželne vlade vzame na znanje, da se stavkajoči od sedaj naprej ne bodo nlč več ubirali in je prosil, da se ne uporabi več sila proti njim. Predsednik deželne vlade Je od- 1 vrnil, naj bodo prepričani ,da ne bo Žendarmerija in policija tako, kakor do danes, nikomur skrivila lasu, če ji za to ne da povoda. Deželna vlada je dala uradno ugotoviti, da je brzojavka, kl Je glasom gornjega poročila omenja g. Oolouh, bila že snoči adresatu dostavljena. POROČILO ŽELEZNIŠKEGA MI- NISTRSTVA. LDU. Beograd, 24. aorfla. Mini-strstvo za promet objavlia: Stanje prometa na žeiezniSkem omrežju našega kraljestva je bilo včeraj na-stopno: 1. Na probah beocrradske <9-rekcije Je zagotovljen nromet za vo-jaške potrebe in se vrše tuđi prevozi privatnih oseb,. Strojno osobje se nahaja še v stavki. 2. Na orogah za-gTebške direkcije je zasratovljen pre-voz vojaških transportov In se vrši tudl prevoz privatnih oseb. v koli-kor to razmere dopuščajo. 3. Na pro-gah v Bosni in Hercegovini se promet tuđi nadalje vrSi Včeraj je vozilo 27 vlakov. Osobje se te vrnilo v množicah na delo. Na vseh Železni-ških progah se vrši služba v redu. 4. Na progah direkcije v Subotid Je promet reden. 5. V Slovenlfi Je vzpo-stavljen promet za voiaške potrebe. Uslužbenci so se večinoma vmili na delo. Dosedaj Je nastopflo službo definitivno 366 uslužbencev. Na južni železnlci se promet vršL Osobje de-lavnic se javlja na delo. NEDELJSKO SITUACUSKO PO-ROCILO Na Južnih in državnih želesifcah v Sloveniji je promet skoro normalen, na progah severno Jesenic popoino-ma normalen. Kakor včeraj, Je vr> zfl tuđi danes ekspresni vlak Iz Zagreba v Logatec. Iz Logatca sta prišla danes đva živilska vlaka za Av-strijo, dva sta odSla Droti Mariboru, velik vlak živil je bil postavljen v Spilje. Dan je potekel na vseh progah brez incidenta. Prlčakuje se, da bo natfkasneje v torefc obrat na vseb železnicah Slovenije zopet popolno-ma normalen. Tuđi slcer Je potekla nedelja po vsej Sloveniji popolnoma mirno. * LDU. Sarajevo. 24. aorila. Glavni odbor trgovske in obrtne omladine je izdal proglas, v katerem neznanja, da je že mnoeo voinih sin* namestil v vojaške domove in prosi pomoči, da bi se moela v tej smeri izvesti obširnejša akcija. D0G0DK1 V TRBOVLJAH IN HRA-STNBCU. LDU. Lhibljana, 24. anr. Uradno se poroča: Državna železnica nada-ljuje gladko z zmanišanim normalnim prometom skoro na vseh svojih progah. Na juž. žel. je vzpostavljen promet tuđi na stranskih progah, tako vozijo vrhniški, rogaški, polj-Čanski vlaki, nadalje oni v Slov. Bistrico, na Koroško in iz Maribora v Špilje. Iz Logatca so prišli dosedaj ] trije živilski vlaki za Avstrijo, pred- i včerajšnjim eden, včeraj dva. Iz Ma- I ribora je že odšel 1 živilski vlak v j Spilje. Ves ta promet se vrši glad- S ko. Ovire je našel le vlak. ki je od-Sel včeraj ob enajstih dcpoldne iz Maribora proti Ljubliani. Na Zida-nem mostu je bilo zbrano delavstvo, ki je grozilo, ker so varnostni organi | zaprli tri kolovodje, ki iih le ta vlak | vzel s seboj. Na tir med Zidanim mo- i stom in Hrastnikom so stavkujoči i navalili ovire, hlode In skale, kate- | ro je vlakosprerrtno osoble moralo sproti odsrranjevati. Pred Hrastnikom je bil vlak napaden od večfc trume s kamni in streli. nakar je vo-jaška posadka vlaka streliala na na-padalce. En napadalec le bil ustre-Ijen, dva ranjena in uieta. Drugi so so se razpršili. Ko je dosr«** vlak v Trbovlje, je bila tamošnia postaja zasedena od stavkujočih. ki so bili oboroŽeni — imeli so v okolici kolodvora postavljene tuđi strojnice — : in nišo hoteli dopustiti, da bi vlak j nadaljevaf vožnjo. Tračnica je bila ? iztrgana. Taktnemu postopanju vla- « kospremnega osobja se je posrećilo i pomiriti naščuvane stavkajoče in jih | pre^ovoriti, da puste vlak neoviran j In da popravijo fetreane tračnice. Vlak fe potem nemoteno nadaljeval vožnio in dosoel danes ziutral okoli drnsre ure V Ljubb'smo. V Trbovljah ! so stavkajoči fztrgafl tuđi tračnico pred in za tamkaj stoječfm Živilskim vlakom, ter oplenili Dar vagonov. Davi sta ođšla dva vlaka z vojaški-mi posadkami iz LiubUane in iz Ce-[ja v premogovni revir. da se za-famčfio varnost in poprave na progi. VojaS'tvo je že dopoldne dospelo tja [n v kratkem času vzpstavilo mlT In red. Iz Zagreba pelje danes ekspresni vlak, iz Maribora osebni vlak proti Ljubljani. i K SOBOTNIM DOGODKOM V ', I TUBLJANT. O dogodkih pri Leonišču smo pre- , leH še naslednje poročilo: : Delavske mase so se vallle iz me-jta proti tramvajski remizi ter so za- i sedle v gostih vrstah ves prostor od i .eonišča dalje proti garnizijski bolni-rf, tako da je bila vsa Zaloška cesta 1 lapolnjena z delavskimi masarai. Oko- i t 8. dopoldne je prišla pred LeoniŠče la strani, kjer je zostilna pri »Maja- 1 •ončkn«, 27 orožnikov in 6 redarjev nočna varnostna straža, kl je imela talog, nobenega od stavkujočih zbra-ilh pred remizo, spustiti v mesto. Ka- ] :or cenijo, je bilo demonstrantov okoli 000. Ker so stavkujočl hoteli v spre- fc 'odu korakati proti mestu, je straža ( orrrdrala kordon. OrožniStvo je naba-alo puške ter napravilo fronto proti ' iemonstrantom. Policijski organi so : nnožico opozarjali, naj ne gredo v 3 Jubljano In naj gredo izven Ljubi ja-ie. Skozi kordon 90 pustili .samo mle- i arlce, ki so imele opravka v mestu. * »tavkujoče mase pa so čim hujše za-cle pritiskati na kordon. Sprva so * prednji đeli mase se hoteli bratiti z s rrožniki ter jih nagovarjati, naj jlm izioSe puške, ker P« orožnUtvu ni hot©-lo odndiati, so postali nasilni in so začeli vzkiikati: »Ubljalci naroda! Še slabše st^ plačan! kot mi! Vladni privržene! U Kljub kritičnemu položaja se je Se vedno pomirjevalno vplivalo na ljudi, ki so silili skori kordon. Tud! treznejii in pametnejši stavkujočt de-lavci so pre^ovarjali druge, naj bodo mirni in naj odidejo, Trezni nasveti pa nišo imeli uspeha. Med tem časom so nekateri po stranskih dohodih pri-speli orožniškemu kordonu za hrbet Vzklikali so i im: »Dajte nam orožje! Vam nič ne naredimo!« Neki visok i delavec še ni izgubil treznosti ter je miril razjarjeno in nahujskano množi-co, še ćelo svojo ženo je podil domov kjhzt kosilo, toda ni nožica je podlegla vplivu hujskačev, ki so tuđi kričali: »Vi ste kozaki!« Prijemati so začeli za orožje posameznih orožnikov. Tako je nekdo prijel z obema rokama za ka-rabinko orožnika - narednika Mirka U Š a j a. V tistem trenutku pa je nekdo iz množice obstrelil orožnika v koleno desne noge. Tuđi četovodja Kopriva je bil ranjen v levo roka. Ko so se čuli ti streli, je začela množica na eni strani še bolj obkoljevati orož-niški kordon na drugtf strani pa raz-burjeno vzkiikati: »Streljajo!« OroŽ-ništvo je potem v tem kritičnem silo-branu rabilo orožje in je prišlo do onih tragičnih prizorov, o katerih smo Že poročali. Oddanih je bilo približno 30 strelov. Množica se Je nato raz-kropila v divjem begu na vse strani. Mrtvi. 1. Gorenjec Pranc, 31 let star, kovinar. strugar v kurilnici južne Že-leznico, stanujoč Cesta na Lako št. 18, Strel v glavo. 2. Josipina H o č e v a r, petletna deklica stanujoča Pod ježami. Oče jo je držal v naročju. Strel v glavo. Odnesena na dom. 3. Alojzij Sa ga din, delavec, stanujoč v Mostah Št. 13, rojen 1. 1884 v Mihevcu pri Ptuju. Strel v hrbet, pljuča, čeljust 4. Strle Franc, nadpremikač juž. železnice, Cegnarjeva ulica. 5. Cerne Jakob, 1892. leta rojen, delavec kemične tovarne. Strel v srce. Oče ga je odnese! na dom v Zado-brovo. 6. M. Kuhar, sprevodnik južne železnice, 31 let star oženjen, stanujoč Ilirska ulica 21. Strel v hrbet skozi pljuča. Umri v deželni bolnišnict 7. R e b o 1 j Pavel, poslove dj a Zeschkove tovarne na Viču, stanujoč Prisojna ulica St. 1. 8. StrniSa Pranc, delavec pivo-varne Union, iz Zg. Pirnič. 9. Kramar Franc, 26 let star, zidar Kranjske stavbinske družbe, stanujoč na Ilovi ci St. 17. Umri v soboto popoldne v deŽelnl bolniSnici vsled iz-krvavitve, ker mu je bila prestreljena glavna žila-odvodnica levega stegna. 10. Kavčnik Peter, ključavnl-čar, rojen 1879., pristojen v občino Brezovica, stanujoč na Viču št. 31. U. Pangerc Franc, ključavni-čar, rojen L 1888. v Lomu pri Gorici, stanujoč na Starem trgu St 28. 12. Ježek Maks, tapetnik, Ljub-ljančan, rojen L 1895. Stanujoč Hra-nilnična cesta 5t 7. 13. Doslej Se ne agnoscirani 22ietni delavec — Sodljo, da je rudar. RsnJenL V deželno bolnlšnico so bili preneseni več ali manj težko ranjeni: 1. Zalaznik Ivan, 56 let star, Skit Planinska cesta 73. Desno pleče in desna rama. I 2. Hribernik Anton, 24 let star, delavec pri parketni tovarni Si-Ska, stanujoč v Brdu St. 29. Strel skozi jetra. 3. Škole Martfn, 30 let star, đe-lavec v pivovami »Union«, stanujoč na I Rudniku 5t. 8. } 4. Arnšek Franc 48 let star, de- i lavec pri Samassi, stanujoč na Trža- i ški cesti St. 27. 5. Klopčar Ivan, 18 let star, i delavec Pollakovc tovarne. žila na desni nod prestreljena. 6. Zor Josip, 21 let star, mizarskl pomočnik pri Đlnderju, stanujoč v Ši-Sk% Planinska cesta St 73. Ranjen v detno pleče in desno ramo. 7. Kavčlfi Štelan, 30 let star, usnjarski pomočnik pri MergentbaJer-ju, stanujoč na Selu It 26. 8. Vrhunec Peter, usnjarski pomoćnik, 39 let star, Selo št 96. 9. Zidan Anton, delavec Južne železnice, 38 let star, stanujoč v Spod-njem Kašlju št. 29. j 10. Ha cin Ferdinand, tovamišld delavec v tvornici za klej, 22 let star, stanujoč v Šiški, Jernejeva cesta 47. Težko ranjen. Strel v debelo črevo. 11. Stranščak Franc, 24 let star, zavirač Južne Železnice, stanujoč v Zeleni jami St. 105. Strel skozi jetra in želodec 12. L a d i h a Edmund, 18 let star, kovinar državne železnice, stanujoč v Zgornji Siški št. 99; strel skozi prsa. 13. Spreitzer Stanislav, 3i let star, pleskar drž. železnice. StanuioČ v Siški, Kolodvorska cesta št. 185. Zađet v levo na dlake t 14. Som rak Leopold, zavirač drftavne železnice, 29 let star, stanujoč v Mostah št. 36. 15. $ o 1 a r Leopold, 31 let »tar, delavec državne povozne delavnice v Siškl, stanujoč v barakah pri klavnlct 16. Kastelic crnest, kurjaČ Južne železnice, Selo št 37. 17. Veleplč Ivan, 24 let star, delavec pri Pollaku, stanujoč v Smart-nem St 14. 18. Valič Ivan, kurjač južne železnice, 33 let star, oženjen, stanojoč v vozovih na glavneni kolodvoru. 19. TomažiS Marcel, delavec pri Tfinniesu, težko pohojen, stanujoč v Dravljah. Po zdravnisMd pomoči v deželni bolnici je od$el domov. 20. Ušaj Mirko* orožnlk-nared-nik, rojen v Crničah pri OorlcL Dobil prvi strel v koleno desne nose, dalje poškodbe po slavi s kamnom in s pa-licp po hrbhu 21. Detelja Ivana, delavka ▼ tovarni za lep, 28 let stara, samska, stanujoča na Selu 5t 38. Zadeta v desno stegno. Ona pravi, da se je postavila v prve prednje vrste, ker so stavkujoči dali ukaz, naj gredo vse ženske spre-daj, čeS, da ženskam orožnikl nič ne Folasnlla h feleznlifjirfelil ««anbi. »Zelezničar«, slovensko glasilo komunističnega »Saveza saobraćajnih i transportnih radnika i službenika za Jugoslavijo«, je v svoji 22. številki z dne 10. decembra 1919 na uvodnem mesni zapisal: »Popolna zmaga!« »Protokol sporazuma v celoti uveljavljen!« Ta »protokol sporazuma«, ka-terega so pođpisali na eni strani komunisti, na drugi strani Minister saobraćaja Milorad Drašković, in ka-terega je ministrski svet dne 30. oktobra 1919 v celoti (!) sprejel, ima take točke, da je neizvedljiv! Zato je prav, da se javnost o tem informira, da bo vedela sama sodi ti o upravičenosti sedanje stavke. Po tem »protokolu sporazuma«, ki popolnoma prezira interese definitivne ga personala, predvsem pod-uradništva in uradništva, si lasti ko-munistični »Savez« edino pravico, odločati pri vseh železniških vpra-šanjih, medtem ko bi bile vse druge narodne organizacije, to je: »Zveza Jugoslovanskih železnlčarjev«, odnosno »Udruženje« ter »Prometna zveza« od vsake ingerence izklju-čene. Glasom besedila »protokola sporazuma«, bi imel pravico komandirati železnice ter direkcije sam in edlni »Savez«. — Oglejmo si med drugiml točkami »sporazuma« posebno naslednje najznačilnejše točke: Člen 1.: »Normalno Stevtlo de-lavnih ur na teden Je 48 ur.« To Je: »po principu osemurnega delavnega Časa se smatra 208 ur dela kot normalni delavnl čas.« (Op. Minlstrstvo saobraćaja je torej osemurni delav-nlk de facto prlpoznalo, seveda le za tište, ki dejansko 8 ur delajo na pr. kurilnice, delavnice in se torej 0 kakšnem ukinjenju principa osemurnega dela ne more govoriti.) Člen 2.: »Za službena potova-nja z vlaki, ki trajajo po turnusu 5 do 8 ur, pripada uslužbencu šestur-ni odmor.« (Op. Min saobr. je tuđi temu ugodilo, toda s pripombo, da se to iz ozira na neurejene prometne razmere sedaj Se ne more Izvesti in ker je tak turnus radi pomanjkanja na personalu nemogoč. Na pr. vožnja med Zagrebom in Vinkovci pri brzovlaku traja povprečno 9 ur In se osobje menja na postaji Vinkovci, torej bi se po tem členu sporazuma moralo menja ti osobje na postaji Brod na Savi; torej zaradi 1 ure od Broda do VInkovcev bi se moralo vpostaviti novo osobje, to je pa za sedaj radi pomanjkanja osob-|a nemogoče.) Clen 4.: »PredpostavUene instance imaio dolžnost da izdelajo turnus redno za 1 mesec naprej in da jih dajo na vpogled ceiokupnemu osobju. Izdelani turnusi bodo, preden se posijelo direkcijam na odobrenje, dani na vpogled lokalnemu odboru organizacije »Saveza«. (Op. Torej monopol zgolj »Saveza«. Kje so druge organizacije, ali nišo rav-notako upravič. sovplivati, oz. sode-lovati? Sicer pa turnusi pri sedanjih neurejenih razmerah v Srbiji, Slavoniji, Hrvatski itd. Se nišo možni zopet radi pomanjkanja osobja.) Clen 7.: »Vsemu ostalemu de-lavskemu o&obju (postajnemu, ma-gacinskemu, sekcijskemu In đelav-skemu) se prizna« da se takoj uvede osemurni delavnik. Pr* sekdjskem in ostalem delavskem osobju, kl dela na prosL se vračuna v efekfv-rri delavnl čas tuđi oni čas, ki se provede iz kraja, kjer se sprejema orodje (domicilna postaja) do mašta dela In nazaj. Na progi, kjer vozijo dnevno 4 vlafci v obeh pravcih, se postavlja en stražnfle (stražnik proge) od 4 vlakov do 8 po dva, preko 8 vlakov Pa trije stražniki. Izmenjava na kra^ jih, kjer so po dva ali trije stražniki, se Izvrši vsakih 12 ur. Isti delavni čas tn znmene (Jb-menjave) veljajo tudl za premenja-če (Wechselwarter). — (Op.: To točko je min. saobr. odklonflo, ker strežnlld, postajnf, magaclnsld in sekcljski delavd (čuvajl) itak tdso 8 ur nepretrgano na dela, kakoD ima člen 1. v mlsllh* ne glede na to, da bi primanjkovalo za to potretv nega osobja.) Clen 8.: »Vse osobje, kl vrSl ob nedeljah ta praznikih InSpekcijo (dežurstvo), ko vsi ostali delavd ne delajo, Ima pravo na počitek na-slednji dan. Delo In čas, kl se prr> vede (prebije) pri dežurstvu (inspekciji), se plača kakor čezufno delo.« (Op.: Inspekcija ob nedeljah' in praznikih spada med redno Izvr-Sevanje službe In ni treba za to po> sebne nagrnde kot za nadure.) Clen 1L: »V železniSkl ođboii vsake (oblastne) direkcije pošUe uprava »Saveza« po tri delegate, kl imajo na sejah pravo posvetovalne-ga glasa za sledeča vpraSanja: a) gleće napredovanja fn đo-polnjevanja železnKke stroke; b) o higijeni na železnicah; e) o ndelavi železnllkega zakona in vseh pravflnlkov ta poslov-nikov, ki tangiralo interese neuka*-nega ta delavskega osobja; đ) glede razporede obvezntm dopusta (odmora) na eno leto; e) o oredltvl bolnlSke blagajne ta DOmOŽneira fonrffl fn ker ima ugodno zvezo » r-Tagu. on> vaški narod Je prej le malo pritlskal na to mesto, saj mu Je bilo to skoraj prepovedano: poraben Je bil tu ko-maj za zadnjega delavca. Zato Je rajše ostal doma na deželi, ali pa se je izselil v Ameriko. kaHI manjkala mu Je šoU W bi ga bile vrsralale tako, kakor so vzgajale naše sole. Kar Je prišlo v mesto, se Je hitro potujčilo in tako so bili Slovak! ▼ mestu v veliki manJšinL In vendfcr je bil stari Požun ono mesto, iz katerega »o prf-hajali prvi glasnik! Slovanstva: Kol-Iar9 Safafflc Palacky. Tu na evan-gelskl gimnaziji se Je le ▼ začetku 19 veka razvija! slovansld narodni duh: tn se Je mladina navdnSevala za staro slovansko slavo. Tu sem to prihajali tudl Jugoslovanski Stađent! in od tu se Je začela prva vsesto-vanska propaganda« Bratislava stoji na starodavnih slovanskih tleh. Tn Je bilo srediSče veUkorooravske dr-j^nfc od ta Je biU zve« v PanonlK Vdrtero kam Kod* * ▼ Kartel jo. Sem gori sta prišla Ciril In Me-tod iz daljnega Soluna ta od tu sta odšla preko naSe zemlie v Rim. Ko je 1. 906. propadla Velikomoravska država, so se Mažari polastili teh krajev, od zapada pa so nanje pritiskali Neznci, kl so po Donavi iskali poti na vzhod. Tako ie bilo severno slovanstvo ločeno od Južneea. Mažari so zasedli Ogrsko nizino, toda v 1000 letih nišo mofffl popolnoma zatreti slovanskega rodu. ki se fe obdržall ob zapadni osrslđ meli, Medjimurci, Prekrrrurct hrvatske -vas! v smeri proti Bratislavi so ostankl prvih slovanskih nasdjeit-cev. Ko so na Ceškem dlvjali husit-ske vojne. Je seglo njih delovanje do teh krajev in ko Je po bdogorsld bitki padla težka habsburjka roka na češki narod, so se nmflcali oni, ki nišo hoteli zatajiti svoje vere In Svojega, v te krnje. Tako so tn nastale evangelske naselblof. In Iz potomoev teh pregmnjancev m> Izlll ob nar. ia prvi bojevniki slovanske narodne misli. Njih prvo vzgaJaliSče Je bil Požun — danaSnja Bratislava. Od tu so sli na visoke Sole v Prago, tam so okrepili svoje sile In od tam je šla potem misel vstajenja na vse slovanske strani. Bratislava hrani torej v sebi zanimive soorhine slovanskega prebnfenia. Tudl ono stare zgradbe še stoje. Toda ta njena no-tranja zgodovina Je bila zakopana tn posrbljena, kajti Bratislava Je bila tudl v mažarski z^odovliil važno mesto. y Po bitki pri Mohača sa Tnrkl z«vzeli Ogersko in od vsem t *v* mažarskega kraVestva le ostal samo ie slovaSlri del z glavnim mestom Bratislave. Ta so se kronall ogerski kralji do L 184a Tn Je U zadnH ostanek Ogerske, ko so SH Torkl 1683. na Dnnai Tn le kraHevala Jelena, hč! obglavOenen bana ZrinJ-skega. A to so UH vse maiarsko po-barvanl dofottl na slovsmlrHi IkL Ko pa - so Jo storaHM ttlvll Asradl tu začel dvigati iz svojih srrobov, ta-krat se Je začel nasilni mažarski sistem in oznanjevalcl novega evan-gelija so morali od tod oobegniti v Prajro ter pričakovatl čas. ko bodo narodu njegovo semlio vrnill nazaj. Bilo je mnogo vere. a malo nade. Svetovna vojna ie razkrila tud! ta najstarejšt in najslavneil slovan-ski grofu Bratislava; kakrina se te vnđla med slovan, mesta. Ie podobna! bo-fl-ičn, kler Je ddfgo gospodarfl sovraž-nOr: porsod so sleđovi nieffove zma-ge. Toda Bratislava bo kmahi dobfla drago mlado lice: To bo eno naflep-Bh in naJvažneJSh naših slovanskih mosti Po tAcah opazimo ie tn In tam napise čeških bank, srospodarskih slovanskih drnUev. čeških bank ftd. l^i In tam se zkla, .popravlja In pre-nareja. mesto samo de|a nils starem g* mesta s slavno pretskloset}o. St- ----------------- ^^^^^^^^^mmm BiH smo pov^Uenr k ministru đr. Srobarju. Sli smo fz hotela or6& bregu Donave. Pred nam! se Je đvtj^ nil bel velikanski mraraorri spomev nik: na razigranem konju Jaše v kraljevski oblekt cesarica Marija Tere-zOa, od vsake strani sto« mažarskr magnat, spredaj je napis: sanguhsem et vitam (t t kr! in ŽMleiiJe). Tu so mađarski magnat! obliubffl žrtvovati vse za kraljice fn so zato dobili svof delež. Zato so ji poftavflf spomenik Spomenik Je reis lepo momrmentalna delo: ob času prevrata so It sn&K» reSIlo in Je popolnoma nepottbđo-vaoa Mažari bajo pomrjaJo kompenzacijo, ako ga dobe nazal. Kaj se t>o 2 njim zgodilo, ie uf znano: afi t» ostal tn, ali pojđt na Mažarsko: kot ttmetniSko đelo, U krasi tnr in Srat' ob Donavt U bflo ptč mdboUfe £ oMaso na svojem msstu« bot- ipoinsl nflr preteklostf. r 4. stran.________ ^_______________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 87. april« 1920. 95. Iter. f) đa izreka svoje mnenje K t>redlogu budžeta dotične direkcije.«. (Op.: Min. saobr. je temu !e ■delno ugodilo, zavrnllo pa je kategorično vsako vmeSavanje »Saveza« in vsake druge organizacije tuđi v direktno službovanje na pr. glede točk a, c in f). Clen 15.: »Železniški odbor »Saveza« bo imenoval dalje komisijo za polaganje strokovnih izpitov. Pri tem se mora ozirati, da mo ;Tajo biti izpiti javni, vprašanja se morajo dati pismeno in se morajo i^vleči.« (Op.: Imenovanje komisije bi pomenilo neoporečno posezanje v državno avtoriteto.) Clen 18.: Na vseh mestih, kjer so bile izmene (»Drehscheibe«), se inorajo kar najhitreje iznova po-Jstaviti, kjer pa to ni mogoče, se ino-jrajo nadomestiti s triangli. To delo inora biti dovršeno najkasnje do 1. .decembra 1919. (Komentar: To $e tehnično nemogoče, ker je v Sr-t>lji vse porušeno.) Člen 29.: »Zvišanje delavskih plač se bo izvršilo na ta način, da jse ugotovi kot minimalni dnevni za-služek kvalificiranih delavcev skup-?no z draginjsko doklado 1S dinar-tfev dnevno.« (Op.: Tej točki je mi-nlstrstvo ugodilo, dasi je zahtevek aieizmerno visok.) Clen 35.: Povlšanje plač tudl za jto osobje se bo odredUo v sporazumu med ministrom za promet in med delegati »Saveza«. (Op.: Kje fco zopet druge ostale organizacije?) Clen 40.: Delavcem in usluž-Sencem na potovanju pri selitvi in na ćelu zunaj (službenega) mesta pripada dnevnina 12 dlnanev ali pa jše več (IZ đinarjev je minimum). — ItOp.: To točko je ministrstvo saobr. jOdobrilo. Po tem bi dobii delavec yeč Kot poduradnik, ozir, uradnik.) Clen 63.: »Savezu« in njegovim pokrajinskim tajništvom se prizna-sva pravica intervencije v vseh vprašanjih zaščite interesov Želez-ciškega osobja pri ministrstvu sa-obračaja. (Op.: To pravico bi ImeI fe »Savez«, zakaj ne tuđi ostale že-ieznJSke organizacije?) Član 64.: »Polno sodelovanje »Saveza« in njegovhi pokrajinskih tajništev slede nastavljenja stro-kovnega osobja, s katerimi bi se čim prej omogočilo striktno izvedbo delavnega časa. Izrečno se nalaga dolžnost pokrajinskim ravnateljstvom Srbije, da Čim prej nabavi potrebno število strojnega osobja, ker je sedanje xsled dolgotrajnih vojn ne samo zmanjšano, temveč tuđi fizično zelo obrabijeno.« (Op.: Nastavljenje strokovnega osobja spada vendar edino v kompetenco direkcij in mi-nistrstva.) Iz teh točk je razvidno* da je hotel »Savez« dobiti vs o moč v svoje roke, tako da bi bila ravnateljstva z ministrstvom vred brez vsake lastne inicijative in ie izvršilm organ te komunistične organizacije. Obžalovati je Ie, da je bjvši mini^r saobraćaja Drasković podpi> zval strokovnjake na posveto\ anje, kateri bi na prvi pogled spoznali kvarni namen organizacije »Saveza« in neizvedljivost tega »Sporazuma« . Po razglašenju »Sporazuma« so vsa (!) ravnateljstvu enodu- ' šno ugovarjala proti temu »Sporazumu« in opozarjala na njecra kvar-nost za službo in državo. Zalibog ie imel Drašković in njegovi lajiki v ministrstvu saobraćaja za vse te proteste gluha ušesa. Danes pa ču-timo posledice tega premalo premi-šljenega Draškovlćevega koraka. Mimogrede bodi omenjeno, da Je so pa druge organizacije, ali nišo ćelo takratn* minister Kristan sam prlpoznal neizvedljivost »sporazu-ma«, Minister Korošec je sedaj »Sporazum« kratkomalo ukinil in postavil na njesa mesto provizorni »Pravilnik« za delavce in »Žel. službeno pragmatiko« za vse definitivno nastavljeno osobje, koja regul!-rata povsem pravično vse razmerje celokupnesra Žel. osobja od najnižjih do najvišjih. Iz vsega jasno sledi, da »Sporazum« ne stremi toliko za z b o 1 j š a n j e plač nego v prvi vrsti da pripomore kom. elementom do politične veljave. Uređiteo nofranfe In onanje trgoolne. (Službeno priobčilo.) Ministrstvo trgovine in Industriji priobčtije: Na predlog ministra tegovine in industrije je sklenil mi-nistrski svet ureditev notranje in ^unanje trgo\ine. Po tem sklepu je notranjl blagovni promet popolnoma jsvoboden. Vse omejltve prometa z jblagom iz jednega mesta v drugo, iz Jedne pokrajine v drugo odpadejo. ta promet v obmejnem pasu (15 km $irok) se predpišejo posebne odredim Istotako se predpišejo posebne paredbe glede pobijanja draginje v deželi, slede preprečevanja nagomi-lievanja in skupovanja živežnih predmetov. Izvoz robe v inozemstvo je svo-boden, izvzeti, torej prepovedanl so jti-le predmeti: Pšenica, ječmen, rž, bves, koruza; moka, mlinski izdelki iz lita. in koruze; testenine (tuđi pe-Ičenje), fižol, leca, grah, krornpir, velika in mala živina (v živem in za-felanem stanju) ter prešičl (izvzemSI konje za klanje, čijih izvoz Je prost), sveže meso, mast In jedilno olje, sladkor in nied, volna, volneni od-padki ter Izdelki Iz volne, konoplja in lan ter Izdelki iz teh, izvoz goveđih, bivolskih In konjskih kož ter iz-'delkov iz njih, sode In produktov iz njih, zlata in srebra, surovega, pol-bđelanega in starega železa, Žice in železnih žebljev fer manganske rude, premoga (izvzemi oglja, čigar Izvoz je dovoljen) ter mineralnega olja. Vsi ostali predmeti so v ne-omejeni meri svobodni za izvoz proti zagotovitvi valute in plačilu izvozne carine, katera je predpisana po sklepu samem. ! Po tem sklepu so pooblaSčeni minister trgovine, izhrane in financ, da stvorijo organizacijo »SrediSnja zadruga za snabdevanie i I voz« s i kapitalom 30 mllijonov đinarjev. Ta zadruga bo poleg zalaganja vojske in pasivnih krajev izvažala odviSne predmete, čijih eksport je sicer pre-povedan. Država se udeležl s polovico kapitala, z drugo polovico pa: zemljoradničke (poljedelske) zadruge, konsumne zadruge, producentje kmetljskih pridelkov in trgovske eksportne firme. Zadruge imajo prednost. Dobiček se bo po đotaciii rezervnega fonda razdelH :takole 8 odst. članom zadruge kot dividendo, od ostanka f/s za organizacijo kmetljskega kredita, V§ minister fi-nanc, •/§ za napravo skladlŠČ, od ostanka Vi državi In Vs ostalim del-nJČarjem. Tudl SredlSnJa zadruga mora osigurati valuto in plačevati carino. Dneone oestl. v UnbUanl. 26. aortla 1920. f.* *— Na luriđlčni fakulteti našega vsenčili^ča so se danes dopoldne vršila prva predavanja. — Z našega TseučiUšČa« G. dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Kr-škem, je poklican predavati na na§i jurid. fakulteti meddržavno imednarodno) zasebno in kazensko pravo, ne kazensko pravo. — Aretacite bolfeeviškth roditeljev. 2e tekom sobotnega popol-!dneva je policija aretirala g. Rudolfa Go 1 ouha In dr. LemeU Včeraj ob 3. popoldne pa te bil aretiran v Zeleni jami na stanovanju svojega somišljenika tajnik »Splošne žel. organizacije« Josip P e t r i 6* Ta Ie b-javil; »Mi se umijemo! Ker ie vlada zabranila shode, nam ie bila odvzeta požnost, ljudstvo pod^čitL« S prvim atalijanskim avtomobilom D& Je t>0-begnll preko demarkacijske firte mj?. D. Gus tinčič. Zanimlvo ie. kako }• nedavno tržalki »II Lavorttore« pozdravljal komunista GusttnCifia. Ko ie bil razdor v sodamodemokrt-tlčnlh vritah definltlvetu ko so ko-nmnlšti ustanovili svoj list »Ujedi* njenje«, ie Gustinfitt ođUL v Trst — Bllrc TedaJli »Lavoratorec priob- GustinčlSa — niu^etifta Jugrosloven-skega proletariata, katerega vlačiio jugoslovenske oblasti vt Ječe v iečo. Voditelji komtinlstov so bili včeral izroČeni v zat>ore tukaJSnje^a dežel-nej?a sođišča. Uvede se proti njim redna kazenska nreiskava. Policiji se doseda] !e ni oosrečilo izslediti bratov Marcela In Jako Zonra. — V Trbovlldi vlada red ta mir. Uradno se javlja: V soboto dopoldne je došlo, đeloma Iz Ljubljane, deloma \t CeUa v Trbovlje vojaitvo, ki je vspostavilo red ta mir ta sicer bret vsakeea strela. V rudokopih vlada popoln red ta mir. V rudniku se opravljajo ves čas stavko ona dela, ki so potrebna, da se rudnik ne unići. Vesti o kakili Mtkak so popoioo-ma tamUUeM. — Radari — atanlgarda 1» mtmtstov. Rudarfl to tvorHI pri so-botnih dogodkih nekako napadalno četa TI Uudje^o bili obenem vutir strastnelši hujska«. 2e pred iblra-njem so na vseh kraflh mesta agitirali za izgrede in rope. Tako Ja oa Krekovem tnru okoli a hujskal neki rudar pred KoSakovo gostflno zbra-no skupino delavcev: »Tttkal ste li ^^n^^^^^u m^^^^^b^^^^^^^^^^l ^I^^^H^^^^^^^^HI n^^^J^^^^^^^^^ ^^*^^^^^^^^^^^ ^^^RB^^^33»*i ni! Mora se dntgače sastopltil Velike trgovine napasti, vse razbiti in kar ie blaga, ven pometatt Tako so napravili v Trbovljah in Zagrebu.« Ko ga je trezneJSi delavec opozoriL da to ni res, jt iztfniL Tuđi po tragičnih dogodkih pred LeoniSčem so ti elementi besneli ta hujskaJl. Hi-navsko so vzkllkali: »Taka je svo-boda v Jugoslaviji!« kakor da bi bila svoboda v tem, da bi se smelo svobodno moriti, ropati in pleniti. — KakSne namene so Imeli komunisti v soboto, osvetiiujeta naj tuđi ta Ie dva dogodka. V Hradeckega vaši je sin zjutraj odhajal od doma. Mati mu je branila, naj ne hodl. ker zna priti do kakšnili nesreč. »O, nič se ne bojte«, odvmil Je sin, »na naSI strani je vsa policija, žendarmerlja in vojaštvo, Prišel bom domov v novi oblekl.« Mislll je na sploSno ro-panie po trgovinah. — Ko so se dr-vili ljudje po Marijinem trgu, fcledal jih je skozi okno samostana fran-čiSkan. Ženske, ki so bile najbolj div-je, so grrozeče dvisrale pesti in kričale: »Lečakajte,kmalu borno mi stanovali tam gori, iz vas borno pa go-laž naredili.« Splošno so komuni-stični ajritatorji ljudstvo begali s tem, da policija simpatizira ž njimi. — Objava. po Ljubljani se Siri in vzdr£uje srovorica. da se je dne 24. aprila 1920 o priliki izgredov na Zaloški cesti stfeljalo na tamkajšnjo zbrano množico tuđi iz Leonišča. Ta govorica je docela neresnična in neosnovana. Policijsko ravnateljstvo je dognalo, da se nahaia na zidu Leoni-šča ob strani nroti Zaloški cesti več siedov odbojnih strelkov (tkzv. Oel-lerjev), kar dokazuje, da so padali posamezni streli v smeri orotl I .eonl-Sču in ne iz Leonišča. Tuđi se ie ugo-tovilo, da se !z Leanišča vsled zidu, ki obdaja to poslopie, ne đa streljati na ZaJoSKo cesto. Kdor trdi, da so streli padali iz Leonišča In si upa to dokazati, naj se v to svrho zglasi pri podpisanemu urađu. — Policijsko ravnateljstvo v LlubllanL — Vodstvo Leonišča se Je oglasilo danes ob pol 10. pri ooverjeništ-vu za notranje, proseč. nai se takoj uvede najstrožja preiskava srlede po-polrroma neosnovane eovorice, đa se je dne 24. aprila streltalo fe Leonišča. Monsignor Kalan je stal ob ra-prtem oknu ravno, ko so Dadli prvi streli ta je zadel izstrelek ob riđ ravno nad oknom, odkrhnil omet, pri čemur se Je zapraSilo in te lzstrelelc potem zopet odletel nazal. To dejst-vo je dovedlo neznanca fanta đo neresnične trditve, kakor bi se bilo strdjalo iz LeoniSča, — Gospod po-verjenfk prof. Remic Ie lzfavil ob na-vzočnost! policijskejra ravnatelja Oustrna, da Je prefskava vŽe dognala, da se ni streOalo Iz Leonfšča in se izld prefskave razglasi nradno. • — Plače žefeznlCarJev. Z ozl-rom na našo notico pod tem naslovom v n-edeljski številki, kl smo jo priobčili po uradnih podatkih. so nas železnlčarjf naprosill, da ujrotovtmo nekatere plače, kar storimo radevo-Ije, ker so nam svofe trdltve dokazali z zadnjim! ptačilnimi \tkazl Tako Ima neki sprevodnik s 4 otroci plačo 1772 K S4 v, drujfi sorevodnik s 7 otroci 190T« K 43 v. neki svetilni« čar z 9 službenim! teti 1430 K 13 vf strojevodja s 30 leti službe, oženjen, brez otrok, ima 1523 K 74 y, drug strojevodja s 15 leti službe in rodbino 11 oseb pa 2247 K 47 v. kurjač s 25 službenimi leti in 8 Člansko rodbino ima 2343 K 32 v, nadkurjač s 3 otroci in 22 službenhni leti oa 1577 K 08 v. Tzmed dveh orožnih delavcev ima eden 1042 K 20 v, đmri, kl hna 12 službenih let in 2 otroka pa 1709 K 49 v. — Mala msreča na flrfsvnmi kolodvora. V soboto ponoći ie stal na TI. tim glavnesra kolodvora ekspresni vlak za Pariz. Ob 21. uri 15 minut pa Je po fstem tJru pripetfal dolenjslri vlak iz Novera mesta ter trCil v eks-presiH vlak. Vsleđ ten trčenja Je nastala stvarna škoda in nekai oscb Je bilo lahko ranjenih. Zadnjemu vozn ekspresnega Vlaka so bile pobite Sipe, dolenjskemu vlaka pa Je bil po-»kodovan stroj in službeni voz. Pot-nflcl in osobje so zadobili lahke po-Skocn>e. Da ni vlak trCil z voCjo silo, je zahvaliti paznost! nadorcmlkača Trana Sltnoneica, ki ie dajal mame-nja, naj se vlak ustavi, vsled česar |e vlak privoztl t »nanjšano brzino v ekspresni vlak. — Zm Ifleralftirte e Mn*% kl fe bfl napađen, ker Je 8*1 m delo, so trlje trfa5ki rodoltnlH darovali 60 K. Deoar dob! v uredništva. ^ m__ — TMI tu |e kffvo vommm ts> jmđasi. Poitno ta brzoiavno ravnateljstvo rmglrtAi Na Dritotto r%U4 Mkatfiele ^osUve voih^JffVt naslovnflcotn Je ravnateljstvo do*> nalo, da Je zakasnltve v Mfve5 prl-merih krivo otoinstvo sama ker na-prmvUa naslove poliUk neoopolno m nejasno. Tako pile n. W. v naslovu M^Jttvnfco prt Cdhi »CiltotitaJJ* rmzdeljpje, opaxi pri hitrem delu z debelejšimi Črkami naDisani kraj, odpravi vsled tega pismo, ali kar Je, nepraverau uradu in naravna posle-ca tega Je primerna zakasni te v.V Sloveniji je več krajev enakega imena. Ker v mnogih primerih v naslovu ni natančneje označena krajevna lega, roma tako pismo iz kraja v kraj. Do-»tlkrat manjka v naslovu navedba pristojnega poštnega urada itd. Ob-činstvo pa zavrača krivdo za zamu-de, ki jih je krivo največkrat samo, vedno Ie na poStno upravo. Da se zakasnitve v poStnem Drometu ko-likor mogoče omete. nai store tuđi razni uradi in občinstvo svojo dolžnost In p'Sejo naslove Jasno, pooolno in z natančno označbo Drlslojnega poStnega urada. —• Imenorania v ooštni službi. Imenovani so: za viltesra poštnega komisarja poštni komfsar Anton V e-s e n j a k pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Za poštne uradne ravnatelje: višjl poštni upravitelj Josip Kurent kot predstoi'nik poštnega In brzojavnega urada I.iubliana 1 in višji poštni kontrolorji: Matevž P o -ff a č n i k kat predstojnik ooštne^a in brzojavnega urada Ljubljana 2, ter Gresor Bartol in Ivan Hafner. — Za vi§je poStne upravitelje: višji poštni kontrolorji: Liudevit Jo-seck (Martbor), Jakob Novak (Maribor 2) in Anton Mirnik (Celje). — Iz rađgonskega okraja nam pfSejo: V Uradnem Listu« % dne 2. aprila t. 1. čitamo, da Je imenovan za gfcrenta občine Orehovci Martin Harnler. Kdo Je ta Hamler? Ta člo-vek je bil pred volsko strasten nern-škutar, desna roka znanecra renegata Wratschkota. L. 1918. ie §el kot za-stopnik gornjeradsaronskih nemlku-tarjev skupno % Omišom to$\t Slovence na DunaJ. In take llud! posiav-Ua sedanja vlada na vodilna mesta! In to tukaj na skraino severni meJH Oospodje okoli vladnih korit, ali vas res niČ ni sram? Ali ste res zgubiii zađnio mrvico narodneea nonosa. — Clrffite obleke imđtth Tojakor. D* 90 pospeSi Izročltev civilnih oblek padllh vojakov njih dedlčem nai predlože Sunanstva potom ftolitl&filh okraj-ftfli oblftstev voja5W tntenđanci za SlovenlJo najkasneie do 15. maja t. l. sezname vseh v vojski padlih ali vsled pogrešanja mrtvfan prosrlaSenih voja-kov, ki so oddali byo\o civilno obleko bivSi avstro - osrski vojski, vojaSki upravi. Predložiti Je ločene sezname onih, ki so oddali obleko ori kakem kadru v Ljubljani ozir. v Maribom ozir. v Celju ozir. v kakem drusem kraju izven JuKoslavUe. Ti seznami nai tma-jo slcdeCe razpTedelke: 1. imo in prt-tmek; 2. rojstno in naborno leto; 3. do-movna občlna; 4. čas odhoda k vojakom; 5. voTafflđ oddelek h kateremu ie odSel (polk in četa): 6. opomba, V opombl nai se zlasti navede, Če so de-diči že prosili za vrnttev obleke, kam so prošnjo naslovili In če so morda obleko, ozir. odškodnino že prejell. VoJasTca intenđanca za Slaveni jo ba. čim prefme sozname, poslala rse oble-ke, ld Jih bo mogoče nai«, pristojnim županstvom, da Jih razdela tipravičen-ccm. SlednJi s« ooo«arjajo, da nhna nl-kake^a smisla priti osebno k intendan-ci, ker se bo oddajala obleka načelo-ma Ie potom pristojnih žtroanstev. — Državna posrcđovalnka za đeto. Pri vseh podružnicah Drž. po-sredovalnlc© za delo (v Ljubljani, Mariboru In Ptuju) te iskalo v pre-teklem tedna o redki slačaji, da so si zdravniki na dežetl ustvarili prav dobro matert-Jelno stanje. Toda vkllub temu sflQo vsi mladi zdravniki v mesta. Posebno v Ljubljani In v Mariboru Je že zdravnikov dosti preveČ. Ta beg t mesta Je tudl ena težko razumljivih posledic vojske. Kakor čttiemo, pro-vzročujejo te razmere nallm obla^-stim resne skrbL Na deželi raste nezadovoljstvo; te raznih krajev in občin prihajajo obuonl klicL na1 se Jirn vendar da zdravnika. ©krajna glavarstva pa se pritožujeja, da ni moč nastopati proti epidemUam. Ce Že ne skbr za sploSno blagostanje domovine, bi morali lastni interesi siliti zdravnike, da se poteffujejo tudl za službe na deželi. Ce se dose-danje razmere v kratkem ne izpre* ne, ne bo preostalo druffeea, kakor da se v deželo pokličelo taozcmsld zdravniki. seveda v provizoriCni la-sinosti, kakor se to ie docraja v Srbiji in na HrvaSkem. Kalti v skrbi za obolele svojce pri odvraćanju eplđcmij, ki osrrožajo prebivatetvt* st nehajo narodni oziri. Občinara na dežell je UubSe, da imato tujega tdravnUca, kakor da M^tortejao^ *5' *tcv-_______________________________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. aprila 1930. ' 5. stran. prišla nevšečna konkttreaca« ne bo to krivda naših oblasti, kl imajo predvscm skrbetl za Interese prebl-valstva In za zdravstveno blagostanje celokupnesra naroda. Mladi slovenski zdravniki naj bi resno pre-vdarili te razmere. — Skupščina iusoslovensklh ženskih društev, ki le bila določena v Zagrebu, se zaradi stavke odlaga na nedoločen čas. Tako noroča brzojavno predsednlca Saveza gra. Hri-stićevft — NačelstTo stremila trgovcev Je v svoji odborovi seji dne 21. aprila t L sklenilo, da so vse trgovine v Ljubljani od 1. majnika t 1. dalje od-prte od 3. ure zjutraj do 12. opoldne I ter od 2. do 6. popoldne. To se na-znanja trgovcem ka kor tuđi konsu-mentora. (k) — UsposobUenostn! Izpfti za ljudske in meščanske sole za kandidate, ki zaradi prometnih ovir nišo mogli priti k prvemu roku. se bodo pričeli v petek dne 7. maja ob 8. uri. — Tragedija v Udmatu. V Kav-5ičevi hiSi v Bohoričevi ulici št. 4 se je v noći od sobote na nedeljo odigrala grozna družinska tragedija. Ob 4, zjutraj ie histerična Marija K a-stelic s sekiro udarila po glavi svojega spečega moža, Ivana Ka-stelica. premikača Južne železni-ce> rojenega leta 1S80. v Šmarju na Dolenjskem. Prizadeiala mu je smrt-nanevarno rano. Nezavestnega so sele ob 7*45 prinesli v deželno bol-nišnico. Kastelic je včeraj ob 8. zve-čer umrL Morilko Marilo Kastelic so že včeraj aretirali. Dejanje je izvršila iz Ijubosumnosti. — Detomor. Danes zjutraj so opazili v Trnovem pri mostu, ki vo- Idi v Zeljarsko ulico, tik Gradašce neko žensko, ki Je vritfa v vodo — papirnati zavitek« V njem je bilo umor-Jeno novorojeno dete. — Umrla Je v Liublfani soproga bančnega uradnika ga. Luiza Ne-d e I j k o. N. v m. p.! Sefa noravnega odbora »Narod« ne Hskame« fe v ponedeljek ob 13. Kultura. — Zasebno In državno ura^nlSN ro! Uradniška predstava »Rusalkac se vrsi v Opernem eledallsču v to-rek dne 27. t m. ob pol 20. uri. — Vstopnice se dobe v Disarni DruStva zasehnih uradnikov Slovenije, (k) Zahvala. Vse obfskovalca opernega srfedallSča, ki so ml poklonili prekrasno da-rilo, usolam si tem potom prositi, da Izvo-lijo sprejetl Izraz moje najlskrenejše zahvale. — Friderik Rukavina, ravnate!] slovenske opere v Ljubljani. Meyrink Gnstar: Golem. Roman. Prevel Anton Suhač. 1019. Založila Umet propaganda. Str. 230. Cena . . , Pred par leti Je Ml »Golem« literarna senzacija. Iz-Sel Je naglo v prevodih, In Ceh! so sa dobili skoraj tstočasno x originalom. Kdor ata rad povesti silne napetosti In ljubi skriv-nostne grozote, razburljlvo romantične zgodbe zagonetnih motivov, nedoumne taf-nosti, kl Jih je med zemljo In nebom 5e vedno preveč,temu bo Meyrtnkov »Goleme velik nŽItek. Golem spada v kraljestvo praških bajk m začetek njegov sesa baje v 17. vek. Po predpisih kabale je baje neki židovski rabin izzotovil umetnega človetau ki mu Je dal Ime Golem, da mu Je pomagal v sinagogi zvoniti In mu Wl hkratn težak. Kip rabina % Golemom krasi danes glavni praški (VVilsonov) kolodvor. Meyrink Je staro praSko bajko porabil za senzaclona-len roman iz modeme ga življenja v Prag! ter se odigrava dejanle večinoma v starem Žldovskem okraju med žldL Vse sknpaj pa le mučen sen, kl Je nastaJ zaradi zamenja-ve klobuka. Verjetnosti v tem novoroman-tičnem romana, pisanem v realtstlčnem slogu, scveda In Iskatl; toda Meyrink Je umet-nlk In duhov« mož, kl frapira tn fascinira. Njegov roman je nedvomtie literarne vred-nostl in krepke originalnosti. »Golem« po-ttane pač tud! pri nas mnogo čitana knjiga, J. K—n. Nvilć! Komedije. U »Humorističnoj Knjižnicu Izaći će u najskorije vrijeme sve komedije najboljeg našeg kometHografa Branlslava Gj. Nušica. Zbirka će biti lijepo opremljena, na dobrom papini, a stajat ć« a pretplati (s poštarinom} 12.50 dinara Hl 50 K. Već slijedeći tjedan Izlazi »Običan (oveki s naslovnom slikom Ciča H!|e StanoJevfća u popularnoj ulozi Jovanče Ja-Kodfnca. Cijena 7.50 K. Adresa za naruCbe »Humoristična knjižnica«, Zagreb. Dopisi. li št Jakoba ▼ Rožil Senzad)onalen đogođek 1° ** nalo KoroSko »Mflciova Zala«, k! Jo vprizarja Gleda lisko društvo v št Jakobu ▼ Pozu na svojem odru. Sestkrat Je 2e »Mildova Zala« prlvabfla I mnogobrojne gledale«, da nžlvajo Izborno vprizorjene predstave. Obnesla se Je Idefa g. načelnika Janežlča, da ljudske prizore Izvrše domačfnl v IrorosTtein dlaleVtn. Pogovor pod lipo, gostifa, poročlio ranjenega straža rJa, vse, vse se profzvala tako naravno, neprisiljeno. da kof irledafec poza-bi*, da si le v ffedailSČu, marveč se nživa deianln na odru. kaVor da M bfl res na ffo-stffi Ud. Se ćelo dramarizatorla »MIkiove Zafe« dmnačlna «. Solcarla so naravno to-vedenl Prizori ganlil do solz veselja In hva-ležnostf; pero ni moglo tako zapisati, fca-kor si fe felel Ime« predstavo, a to le vi-del svoje delo ponfačano t vzorno proizvedeno »Mikiovo Zaloc. Vidi se da stalni I ^ hrid ai domašaj igalo i Hrtafttn U — ' I vdofenfea*. Vas predaUta le vteoka peaeai vroee Uobeaal do rodne aknreaek* senlK ki ao lo nafti prednikl braolU pred Tnral. a njihovi sedanK potomci pred nič anal tra-bežljIvinU Švabi Ne bo ivaoaka lozina, KoroftJca nlkdar — i to saTotUo odldei is dvorane, ko p«de zacrtalata, Nad 50 oaeb sodeluje pri tsrt, 8 >prem«nb )• treba I*-vrliti. 5 nr le treba vsdriatl na odru, ve»-dar gre vse cladko. Da ne zaidemo ▼ po-sameznostl: vse vloge so dobro refene, tako većje iot rudi manjfte. Priliko bnai vV vldeal pffltaaaM 4aawafie ea4ča|e. Jal 9k le Mi aarod oaranfl pri gosallah ai v drva* slMCaJIh, Is odra doad mila narodna koro-Hca peeeam, Novo opremJlMi 4r«itv^| oder, nove detoradje. doanaoe narodne noie tn pestre torike vdforme so doprl-nesle svol del k ospebm. Naval k predsta* vam I« teko ocrotnen, da taMbog iimml ne bodo moctt vldett »MfVive Z«le«. Vttopnf-ce to vedno le v predprodaH raaprodane. V kratkem tostnle draltvo aa vseetraaako iello ▼ Borovljak. Telefonska f i brzolanna nornffflfl. RESKO VrPRA§ANJE RF^FVO? — VV1LSON VLOZI fiLOVFSEN PROTESTI Pariz, 24. aprila. Zatrjuje ne. Ha h ftaivtšji svet $ oglašen v načetih rešltve Jadranskoga vprašanfa. Peka na} postane svobodna državica. kl se bo razte2ala do Bakra, ter imela neposredno melo z ftaltfo. Tudl bi pripadala reski državici otoka Cres in Krk, dočim je Lošinj priso-)en HalifL Italija le bale to solucijo že sprejela. Veleposlanik Amerike Underwood le še vedno v San Remu, kler pričaknje instrukcije svoje vlade, za sedaj se pa ne ude-ložnje posvetovanj konference. Tr-dovratno se vzdržnle vest. da bo Wilson vložil slovesen protest 2oper tako rešitev ladranskem vprašanja. (Odveč bi bilo nabasati, da tu ere cčividno le za pobožno željo Italljan-skesa imperijalizma. Op. ured.) NASA DEPUTACIJA Z ZASEDF-NEGA OZEMLJA V SAN REMU. San Remo, 24. aprila. Sem ie d&spela jugoslovenska deputacija iz okuplranega ozemlla, obstoječa is gp. dr. Wiltana, dr. Pndsornika in dr. Štangerja. Deputacija ie probila, da lo sprelme Nitti, kateremn želi IztoHH spomenico, file vseblna ni znana. ^ K4KO POROČAJO? Trst, 25. aprila. »II Lavoratore« poroča o sobotnih ljubljanskih do-grodklh doslovno sledeče: *Lhxblia-na 24. aprila. Danes zjutra! se je imel vršiti velik javen shod na naj-večjem mestnem trga, na katerem se je imelo sklepati o solidarnosti ssega delavstva s stavkujočimi že-Uzničar ju Trg je bU nahito poln. ha enkrat je neki duhovnik ustrelil iz okna z revolver/em na množico. Lahko si fe predstavljati ogorčenje mnozice proti krvoločnema duhovna. Toda policisti in žandarji so tako} intervenirati, da ščitijo crno beštijo. Nastat le krvav spopađ. Policisti in žandar U so pričeli kakor nori napadati množico. 18 delavcev le podlo mrtvih, 70 je ranjenih; mte-he krvL liudodelsko postopanle policije le tzzvalo v mestu najžtvah* nejši odpor. Na trgih so bile postavljene strojnice.« (Kdo je spravil to tendencijozno poročflo v svet? Ne motimo se, ako trdlrno, đa nlhće drugi kakor znani Gustlnčič, kl je z italijanskim avtomobilom uteke! v soboto v Trst, ker so mu postala tla v Ljubljani prevroča. Opomba uredništva.) PONESREČENA SPLOŠNA STAVKA. LDU Ljnbljana, 24. aprila. Današnji prvi dan proglašene splošne stavke, za katero se je včeraj In danes od komunlstične strani agitiralo zelo živahno, je obrodil le delno stavko. Stavkajo samo oni obrati, v katerih so zaposleni po večini soci-Jalfstični delavd. Cestna železnica ne vozi. Pač pa se obrat vrši redno v pllnarni. elektrani! In v vodovodu. Danes so izšli vsi listi. Krščansko-socijalne organizacije in narodni socijalisti so se izrekli proti stavki. Prodajalne in trgovine so bile zjutraj večinoma odprte in so zaprle svoje obrate sele proti poldne zaradi sobote in pod vtisom dopoldan-skih dogodkov. Dežefna vlada Je odredila« da se morajo hišna vrata za-pirati ob 20., javni lokali pa ob 21. Po 22. ne srne nihče brez vzroka na cesto. V glavnih industrijskih cen-trih in po večjih mestih Slovenije, tako v Mariboru, Celju ltd„ se razvija po došlih poročilih življenje skoro normalno. PROTIDRŽAVNA STAVKA. LQU. Sarajevo, 25. aprila. Ker se Je v žefeznlčarsld stavki dognalo, da je bilo med glavnim* činitelji ir.no- : go tujcev. Je bila todelana naredba, < da se subverzivni orotidržavnl elementi izženejo. Pri tem se bo vrSfla '. tuđ! evidenca o zagotovlienju redne službe na železnfcah. i LDU. Zagreb. 25. aprila. Pjvo- ; dom dogodkov poslednjih dnJ, vsled ; katerih sta bila ogrožena red in sve- i boda mesta, se je včeral v obramho 1 vseh meščanskih slolev v Zagrebu j ustanovi! mestni sindikalni svet z nalogo obrambe proti ore vratnim hi I i teror ističnim elementom. Mestni sin- I i dikalni svet je sestavlien te dveh me- i ičanskih čet ter prosi vse meSčane, ] naj v primeru ponovne Droglasitve i IBloioa«UTkeatddMtodaUtool* i kakor ne zapro svojih r>os1ova1nic fn delavnic. Mestni sindikalni «vct Je storil vse varnostne In obramDnc korake. 2A SLUČAJ STAVITE I. MAJA- LDU. Beogrrad, 24. aoHla Skupina dijakov strojne tehnike je skleni-!&. da se stavi na ramolacro sa delo nri vodovodu in tramvaju sa sluča da bi 1. mafa delavd zapustili defo pri vodovodu in električni centrali. ZADRU2NI5KI SHOH Beograd, 24. apr. Juzoslov. za-družnfSki kongres se bo vršfl 12., 13. in 14. junfja v Zagrebu. Na kongresu bo zastopano vse zadružništvo Ju-gos!avi|e. KOMUNfSTI V MARIBORU. LDU. Maribor, 23. aprila. KaKor poroča »Marburger Ztg«, s^a kr^nu-n^tična voditelja VVaHisch In Nauh-tigall neznano — kam fzsrmila. SABOTAŽA V SRĐUL \ LDU. Beograd, 23. aprila. Iz La-pova poročajo: Pod vodstvom Fra-nja Desnajreka so nekateri stavku-JoCi železničarjl nameravali z bom-bami ln dinamitom pokvariti želez-niške naprave. Ker so lita Drepodilu so pabegniif v gozdove, Odposlane so bile za njtmi voja§ke natrole, ki so jih v Šumi Rokovu zapletle v boj. Potetn so se zločind razDrSHi. Vo-jaška uprava Je postala ofačenja za njimi, da jih ujame in fzroč! sodišču. 2ELEZNISKA KONTERENCA. LDU. Beosrađ, 25. aorila. Dne 3. maja t. 1. se bo sestala v dvorani beogradske občine velika žele7ni§ka konferenca. katere se bodo udele/tti odposlanci vseh fn^enirskfh, industrijskih, pridobitnih fn tnrovskih in-stitaicfj ter zvez poljedelsk'h zaJrug v našem kraliestvu. Udeležili %t je bodo tuđi zastopnikl oosamernih in-teresiranfh ministrstev: finančnega, poljedelskeira, za Sume in rude, trgovino hi industrijo, voine in mornarice, dalje železniška ravnatelj* stva, pomorske oblasti, ravnatelj-stvo rečne plovbe In brodarski sindikat Nafoga te konference bo, da vsestransko prouči vprašanje izpo-polnitve posameznfh železnic hi gradbe novih pro« v zvezi z rečnfml in lnorskhnl pristanišči na vsem dr-žavnem ozemlju in sicer z ozlrom na gospodarske pridobitne in trgovinske potrebe države. UPOR V SUBOTICL LDU Subotica, 24. aprila. Na-daljna preiskava glede poslednje madžarske zarote, je povodom novih hisnih prelskav prišla na sled nove zarote, kl je imela na-men, izvršiti napad na garnlzijo in tako poskusiti osvoboditi krivce, kl so bili aretirani radi zadnje vstaje. Povodom obširnejše preiskave, se Je dokazalo, da so se nekake zarote pripravljale v okolici Novega Sada in Velike Kikinde, kjer so madžarski elementi razvijali živahno propagando z upanjem, đa Jim bo uspela pričeta vstaja. Z marljivim delom policijskih oblasti je uspelo, prijeti končno ubijalce policijskih I komisarjev. Pri zasllšanju so pri- I znali svoj zločin. Med prebivalstvom vlada silno ogorčenje proti MadŽar-rom Pri hlšnih preiskavah so na^ll posamezne Izvode madžarskih U-stov od 18. aprila, v katerih se naha-ja poziv, da se imajo v roku 48 ur Javiti v Madžarski pod orožje vsi moSki od 18. do 45. leta, fai sicer pod pretnjo zakonitih posledic Preiskava se nadaljuje. Tekom preiskave se je pričelo omenjati tudl Ime znanega avstrijskega stotnika Metz-gerja. BAJKE O UVELJAVLJENJIJ LON- DONSKEGA PAKTA. Riam, 24. aprila. »Pooolo Roma-no« poroča, da se Je Ntttttn posrećio pregovoriti Antanta da se konferen-ca v San Remtt ne raziđe. Dredno ne bo razreseoo Jadransko vprašanje. Ker jugoslovenska vlada vstraja na zahtevi po Wirsonovi crti ter Je pripravljena k večieui še koncedlrs*! ■vtonomijo Reke In Zadri, rnrevfalule taje na konferend mnenle. da naj •a arvellav! londonski nakt. Relra pa na| postane svoboAio nwtt« a ta-lani&nhn ttaHlaiiskhn zn^čakot« »Popolo Romano« konstatnje s posebnim zadoščeniem tudl. da Je bila na konferend sprejeta In tašlftana takozvana Jadranska deoutacija. to le itaUjafiski zastotmlki Reke In Zadra, katerih niti Nitti mtf Scfalofa n*-rta boida smdetL KooSiio izraia J imenovani list praprlčanJe. da «e bo Jugoslavija prestraiila take odloćit-ve ter potem sama Drosila sa nadalj-na direktna pogajania z Italija. RESKA VMUSNA DR2AVICA NAJ LOCI JUOOSLAVUO OD ITALUE. San Reso. 24. aprila. Lloyd Oeorce Je izjavD nekaterim angle-škfm časnikariem: »Opažam, da Je posledica vsakokratnega sestanka vrhovnepa sveta strmojrlavUenje lu-goslovenskega mlnistrstva.€ Po nje-govem mnenju pa se mora enkrat resiti jadransko vprašanje. Ce se ne doseže sporazum med Italijo ln Ju-gosiavijo, sklene konferenca vstva-riti vmesno državico v smislu me-m oran da z dne 9. decembra. Zajfo-tavlja pa se, da se na pređlog Itallie sprejmejo Se nekatere premenibe j?lede te državice, kl bi točila Italijo in JufrosTavijo. Vstvarila bi se okoli državice vojaška cona in bi se mili-tarizirala tuđi gotova pokrajina \z-ven te državice t i. jeseniški okraj. Uredi se tuđi vprašanje glede Seno-žeč, ki je delalo skrbi italijanskemu areneralnemu štabu. ITALUANSK1 POLITIKI PROTI Df ANNUN2UU. Rttn, 24. aprila. Poslanec Fran-ceseo Ciccotti je preloži! •nmistr-skemu predsednlku interpelacijo, v kateri vprašuje. ali Je vladi znano, da le reŠko poveljstvo zaprlo okoti 800 stavkujočih delavcev. ki so ob-toženi, da so kot Hrvatje skleniH komplot proti Reki. Nadalje vpraša. ali prevzema vlada odcrovomost zp sedanji položaj na Reki in ali ne misli ta režim banditov. ki grozi mestu z državljansko vojsko, odstraniti. REPRESALIJE ITALUANSKE VLADE PROTI STAVKUJOClM. Rim. 24. aprila. Uradni list »Oazzetta Uffici?'e€ obiavlia dekret, glasom katerega se brez prejudica kazenskega postopanja ustavijo onim osebam plače, kl se ođteimefo prostovollno svoli službi ali deluiejo na to« đa se rnotl službena kontinuiteta In red. — »Lavoratore« izjavila k temu odlokn, da bo boj le pooštri! in da bodo državni funkcionari! znali dati primeren odgovor. STAVKA V TRSTU, Trst, 24. aprila. Vsi nastavljen-cl trgovin ln industrij so skleniH pri-ćeti s splošno stavko danes, v pone-deljek. NITTLIEVA IZJAVA O JADRAN* SKEM VPRASANJU. LDU Beoerad, 25. aprila. Iz Pariza se Javlja, da bo italijanski mlnlstrski predsednik Nitti pred zaključkom konference v San Remu dal Izjavo o jadranskem vpraSanju. ERDELJSKA VLADA RAZGNANA. LDU. Veliki Bečkerek. 24. apri-la, Romunski Hsti piSeJo, da Je vlada generala Avarescu razgnala erdelj-sko pokrajinsko vlado. TURSKA DELEGACIJA POZVANA V PARIZ. Carigrad, 24. aprila. Visoka porta Je bila oficijelno obveščena* da je tur§ka mirovna delegacija povablje-na na 10. maja v Pariz. Gospodarske oestl. — g Ustanovltev tekstilne Indu-strfle. Kakor smo izvedeli, se Je sprožila na kompetentnih mestih Ideja o ustanovitvi tekstilne industrije v Jugoslaviji, predvsem hida-strija za sukno. Stvar le vzel ▼ roke strokovnjakf tako da Je opravl-čeno pričakovati vspeha, seveda ako bo pri nas dovolj podjetnosti. Iz nacrta posnemamo, da gre za tovarno s 150 statvami, ki bi mode izgotav- I Uati letno pri normalnem podnev- I nem delovnem času Dreko enega mllijona metrov sukna in odef; ker bi se pa. kakor je samoobsebf umijl-vov uvedlo dnevno ln noćno delo, bi se produkcija zvišala za 100%. Na podlagi proračuna bi znaSali stavbe-ni stroSki in nabava stmiev pri današnjih cenah okoll 58 milijonov kron. Izkupiček sa blago, računamo 1 milljon dvestotisoč metrov pov-prečno po 100 kron, 120 mflifonov kron, Izdatki za surovine. režija Ud. okoliko 60 mllijooov kron. Strosld vstanovitve bi se tore! krili toref ▼ na|krastne času. Osnovne glavnice h\ bilo treba okoH 70 mllrfonov. Nacrt vgotavlja, da imamo doma do-volj snrovin, kl |ih sedai Izvažamo za nizko ceno v tnjlno: imamo tuđi dovoU vodnih sit Po razmotrivanja v pdŠtev prfliaJaJočlh okolnosti gte-de kraja, kler naj bi se vstanovila to-vama, se nacrt Izreka za Medvođe. Nacrt navaja nadalje, da rabi 13 mi-HJonov Jnflrosiovenskeea oreblralstva letno nalmanj 39 tnflfJonov metrov blan. Ker se olačtiie meter blan povorečno po 200 kron. nam gredo vsako teto ogromne svote narodne* n premofenja v tujtno to Je nad 7 milijard. Ako bi se domaća Industrija povzdffnfla taka da nam krije na- I te potrebe, ostalo U tamo na podlagi I tega minimalnega računa nad sedem milijard narodnega Dremoženja doma. ^^^ seca maja sledeča dvodnevne t«emJ«C I. Ptnttninarsld tečaj; 7. ln a maja. II 21* vfaioreiskl In mlekartkl tečaj: 14. tn 11 ma« ia. HL SadJiriki toCal; 17. ia IS. mala. IV. TeCaJ za prldclovmjo krmo; 20. bi 2h mala. Poduk, kateri se sačenjm vseJcokral ob 9. dopoldne, bo pri vseh navedenih te-Cajlta sdrulea s praktlCnlm raxkazovmnjem na lolskem sospodarstvu. Kdor te iett udeleilH eneca teh tečajev. naj te prlslaal po dopisnici ori ravnateljstvu državna: kmetljske Sole na Ormu pri Nortm mesta In sicer za pcnitnlnarskl toCal do 1. maja, za ZlvtnorcjsH tcCa) do 9. maja, zm sadjar« std tečaj do 8. maja, za tečaj sa prMcio-vanje krme do 12. maja. RevneJŠIm udel»-Ženeem tečajev da ravnateljstvo ▼ oneifiN nem ItevHn preno£1S£a na ramolajra. — Iztoz hde le po tklepa mJtiUf^-skega sveta svoboden v neomejetrt koltčl* ni proti zagotovitvi valute ln ptačlra is« vezne cartne v cnesku 004)00 dlnarjev sa vagon % 10.000 kg. — Carinska eaaporltta ▼ SacakTA Ni prediog trgovske In obrtne zbornice % Sarajevu Je generalna direkcija cartn ti Beograda odobrila ustanovitev carinskoj ekspoziture na zlavnem kolodvoru v Saj* raJeviL ------------------------------------------------------------------A Tnrlstlkfl ln sport. Tajsfco prometa« Tosti \x BobJnJa. K»* kor lani Đled, se pripravlja tuđi I etos Bo« hini z vso vnemo, da sprejme lctoviičnikg ln turiste ter da popravi kollkor mozo£ti rane, kl mu Jih je zadala vojna. Prometna društvo za Bohlnj, kolega delovanje )e bila vsled vojne preklnjeno, stopa na novo pro-rojeno z žilavim I močrnl na plan. Kot njegov prvi uspeh Je treba sabeležitl vpeljaro posebnih osebnih vlakov na prosi Jesenlca«* Blstrlca-Đohlnjsko Jezero, tako da trajft sedaj vožnja iz Jesenlc do Bistrice samo Hl are. Rtzen obstolečlh dveh vlakov. t6 vpe-l!e Se poseben turlstovsld vlaJc U bo odi bajal U Ljubljane ob 5.17 tu dohajal bres prestopan]a v Jesenicah v Bistrico ob 2.3% Trn vlak se bo vrača] iz Bistrice približno ob 8. zvecer In bo prihajal v Ljubi Jano otf pol 12. ponoČi. Ta vlak bo Imel zvezo tudl s Koroško, Upati Je, da se otvori že s t maj nikom. Po* od hotela Zlatorog k Savid, ki Je bila lani Se zelo slaba, ]e po piizade-vanju generalnega komlsarljata za rujskl promet temeljito razlirlena. popravljena Ia ograjena. V kratkem se postavijo pred kolodvorom ln na drugih krajlh Bistrice kažl* poti celega Bohlnja. Prometno društvo bd skrbelo tudl za markadjo vseh martjilh 1»' letov, sa markadjo večjih planin. tor pa boj skrbelo planinsko društvo, ozlroraa njegti podružnica v RadovlHd. Letoa se otvoriJoj ob Bohfnjskem Jezeru tuđi hotel Sv. Janea in pa vfla Royal, ki Jo Je kupfl od prejlnje« ga lastnlka Jugoslovanski generalni komf sarijat za tnjsld promet v Ljubljani, hotai Zlatorog le pa Itak 2e otvorjeo. Avtotnobl« liste, ki dohajajo že seda) v Đohtn], m opo> zarja, da sa Je cesta iz Bistrice nm lezerty kl Je bila vsled vojne v najslabšem stanji temeljito posula z gramozom, tako, dm si enkrat Se ne kaže po nje] voziti z avtomai bili, ne da bi ti občutno trpelL V nedeljaj dne 11. 1 m. se Je vt§U v prostorth procvV tajočeea hotela MarkeS v Bohmjsk! Btstrid lzvrstno oblskan shod prometnega đrnltviL za BohlnK katerega so se udeleffll pole« zastopnlkov poverjentstva za lavna đela tfj generalnega komlsarljata za tujskl promet tudl zastopnlk državnih železnlc, gozdneca( ravnateljstva In mnogo drngfli odUCnlh gow stov. Iz poroCUa tajnika Je bOo rasvlđetii koliko leptti nalog at Je stavilo prometno društvo ln kako dobro bode I eto« preskrb~ Ueno za rujskl promet, ako se ttresnlcDo val nacrti društva. Na konca shođa le bnel druStvent tajnik g. Atfonz Mencteger H*\ vrstno predavanje, v katerera le y poflud«. nlh besodah raztolmaCIl veliki pomen, ki ga trna tujskl promet tudl za domače kmetska! prebfvalstvo. Vsem ljubiteljem našega pre«j krasnega Bohhija prlporoCamo letos naff topleje Izlete ali pa dalJSe btvan]e v tefl|j preleplh planinskih krajlh, kjer bo » odol^ noet gostov v»e preskrbUeiia • ■ • iCoahki (Orka t LJsbOaaa* . »Slovenski dlrkaJnJ Unbc dodatno ft M oblavljeoenra programu am prirejanM! konjskih dirfc objavlja aportd prvih đvtt dlriL v J Prva vozna Arka (trab dirka) te vr* v Mdclto, 30L maM ILi sladečlm sponH dom: j I. Enovprežna za toplokrvne konfu Amerikanci te njih potomci tzkUnčenl ć*m kaiki vos prepovedan. j Daljavai 1600 m: 4etnl 10 m o&mst* (Konji kl ao v Sloveniji rojent 60 m ooV ptsta). I Vloga: 50 K. Dobiftb t 1900 tt & 1000 K, 8.000 K. 4. 400 K. ,] n. Enovprežna za mrzlofcrvne taiMJ voznlk idrie cb 11. v veliki dvorani Narodnesa doma in dne 3. maja zvečer v veliki dvorani Uni-ona koncert s sodelovanjem popolnega or- UaaL Visnpafcja a* aoka v DoUoSavl tra- ftkL k PDlzocđbcI Proai m ausKaej. U te pretežno eo-boto, dae 24. aprila aaiel na Koagresoem trgu baakovac sa 400 kron v čraozelenla-sU deaaraftd, v kateri so Uli vaini papir)] In iako ▼•lika važnost! eden Umed kljnčev. Id je notri od blagajne, da vsc to vtm Mariji Matjan, Vttmarje 31, «11 pa dm tavi potlcij&kemu ravnateljstvu v Ljubljani proti naldenint 2921 Izgubit m |e mal, Crno - kodraM p«f-ček s znamko Št 163. Tačke ima bele. na trebuhu nosi belo Itso, Ima zelo ko&at rep SUŠI na Ime »PubU Prost se, da se vine lastnlku: Med vika Bltenc Kolizej vrata 4H, pritličnn Kdor bi ga prikrival b: se proti njem sodnljsko postopalo. 29m Opozorlto. Opozarfamo cenj. trgovce bi Inseren-te sploh, da Fran Jare iz Maribora ni poblaičen nabiraH Inserate sa na^e t>i»d- O^a^s^B) a™* ^HaT^slBje} ••^■a^aF^aa^^a* a> VMf«WH ■■^■apa^ ™O^a Hpraolzacga. T naaawijavaBn)a aaaOKOrasa IHUJIKt Ha tosadevBO notloo Izvolite sprejatl sle-defit, pojasnilo: Pri osrednji krušni komisiji te določeno m dan ravno toliko strank in posluje ravno toliko komtsarjev. katur rrl okrajni kntlnl komisiji. 8pre-numbt sorti nf trasje, kakor lofcaL Znanja str*;ik sploh ni treba, ker ima vsiJca %tranih.a rvolo stevitko, katero Je treha po-hkad v sapisnlkn. Ds bi to lelo hltrejt oprav**Tit™nLuOb™it* se tedaj, predno drugje draije plačate, na na§o tvrdko. 110 in 120.vo1tne žarnice, kakor vse ostale voltaže orideio v najkrajSem času v orodajo. Oglasite se pravoCaino pri tvrdki Svetia, Ljnbijana, M«itni trg »1. 2852 Proda se: enonadstropna krasna vila v sredini mesta Maribor (K 750.000) 18*000 m8 stavbnih prostrorov v Mariboru a K 35.—. Vprašanja na : Zemljiščno posredoiralnico K. Troha, Maribor, Slovenska ulica itev. 2. I skladište I ^L na veliko na malo M« 1 ■ ■ .HlrasMre" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela I1 -^«. » , , * Hotel-Pension in morsko .Saa-lariaea v Novom:zaSuSak; Sredilajl ared in- HeUl-Paatltala felik kopalište .JABBAV ttra, Saiak-teta. — Naslov za brzojave: Jadran- atorske kaaaaUc 3 EtUr. | aamtrala anaafc-Beaa, atesrtu Iskha Bw. l»l | .USAHJ' Hevl Vln /;sh Posojilnica v Črnomlju, reg. zadr. z om. zaveži lm.„. Bilanca za leto 1919. m«« ZnmtmH T. ZimmIc i Tek. oraidinsi« -------n-------r" 1 Predmet -------i-t-------,■ n Preamet KhKh11 KhK:i 1 Posoill« ........ 3414123! 1 DeleH udraZnikov............. TOB2i | 2 ZiosUle obres« poaojil............ 17S7141 3 ""»***?* obrert detelw..........,„„.,„ ^884 ; S N.ložen denar...............»17347 71 » H«nllii« vlog«...............8311T* 7l 1 K.plt.H«»v.n« obces«........... «7713 05 358498076 K.pltaMxo«»« obrtrt........... 6S47< 85388021»", A Vtcdnoctal MOMI ............. 297800- 4 Pr«>pl«««ne obtcsU powjll.......... 3483 j 5 Delefl pn zadmfah............. *«J J 6 ftrt aoblfek............: • . . ------TI »i*»h"! Nevzdlgnjene obrestl............-----122* f™ --------------^,^^ II22B { 6 Hl5a.................... „i£ *^^ 7 centar.................. £- -^^^ | 9 Ootovna koncem L 1919.......... V#WW mmtm_ ^^^-------------- —~" 3506919 87 350C9191 V Crnonillu, dne 31. decembra 1920, Ig. MUK 1. r. Avs. IUiiic 1. r. A. Pab|an 1. r. Karl KOIIer 1. r. 2 glavninu* in pcmožnimi knjigamt v soglasju: Ani. Sprelcer \. r. Or. Malerll L c rafanskapregtalovateft;__________ |Jt/a . Ili Beograd, ueije, uuorovniK, ivotor^ 1 I^nl^^PlfBjS nSnlsfS 1 Itranj, Ljubljana, Maribor, Metko« Juli! CllirfsT\Q UCII I1\O vic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge Zadar, Zagreb, Trs«, Wien. vloge pod najugodne šimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi vecj.mi kraji v 1 Pmimbi vsa isasčne posle pod as uBodne|itail aofOlL tu" in inozemstvu. i^^mkHUksSmtimifk»mš^_ Zm tmtnM « ■i«i>WMi MtšmM K»»lf f.